Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiijatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
S'U^Strossmaveneva u11Ca.
II. drž. gimn.
(BpL)
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Pove
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorga-
60 Din, za inozem. Posamezna štev. Članstvo „Pov. bljana" imasčla-plačano naročni-Za oglase in re-tice vseh vrst je )in 2-50 od petit
nseratni davek po-
lOljana sebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Ali naj ostanejo poverjeništva?
To vprašanje, ki je postavljeno z vprašanjem spremembe pravil na dnevni red. se ie moglo ooroditi samo v ¡davi nekoga, ki sedi v centrali in od tam motri noložai ter kuie svoie načrte.
Kakšen neokreten stvor bi oač ored-stavliala naša organizacija ako bi poznala samo okraina učiteliska društva in osrednje vodstvo! To zadnie na i bi mislilo. delalo, sklepalo za vse. daialo iniciativo vsem včlanjenim društvom brez osebnega stika in poznania članstva. Misel se mi zdi tako nemogoča, da smatram vsako diskusijo o niei za nepotrebno. .
Drugo je vprašanje, ali n a i ostane i o sedania poverjen i š t v a . katerih ie skupai pet. ali pa se na i za vsako oblast ustanovi posebno oblastno poverieništvo. tako da bi bil ustroi organizacije tesno prilagojen upravnemu ustroju države
Marsikomu utegne biti ta predlog po godu. Baš zato se mislim nri njem pomuditi. Kar v naprej izjavljam, da ga enako odločno odklanjam kakor misel, o odpravi noverieništev. da odklanjam tudi vsako kompromisno formulo, zgra-ieno na osnovi oblastne razdelitve državnega teritorija. Ko bi šlo pri spremembi pravil edino za to vprašanje, lahko bi vso zadevo mirno postavili z dnevnega reda.
»Ne zgoli zunanje notranje duhovno edinstvo stanu bodi naš cili.« tako sem zadnjič: bral v uvodniku te^a lista. Ta misel se mi zdi olodna in ako njen glob i i smisel prav tolmačimo, riam lahko postane vodilna pri razpravi o spremembi nravil.
Organizaciia naša bodi tako ustrojena. da bo dajala duhovnemu življenju v niei čimveč prilike za svoboden razmah in razvoi in bo čimbolj pospeševala redni medseboini stik članstva
Ta oravec polaga slei kot orei težišče vsega delovanja v okrajna učiteljska društva in izkliučuie vsak ustroi organizacije ki bi bil zgrajen zgoli na kakem mehanskem principu, pa bodi to slepo posnemanje oblastne uprave, ali velikost teritorija ali število članstva. Odločilni moraio biti drugi oziri. oziri na živl.ien-sko možnost večjih edinic. ki bi organsko združevale vsa ona okraina društva, ki iz kulturnih, zgodovinskih, šolsko-organizatoričnih. tradicijskih ali teritorialnih razlogov teže k skupnosti, edinic. zmožnih za lastno iniciativno delo. za samostoino reševanje opredeljenih nalog-, hkrati oa predstavliaiočih organske dele ene velike celote. Ne kosaimo.
kar tvori že danes neko celino, nasprotno iačimo in množimo obstoječe vezi. Kar krepi posamezne organske edinice celotne organizacije, krepi tudi celoto, ker odnosi člana do organizaciie niso enosmerni, ampak prepleteni, posredni in neposredni, čim številnejši in oreple-teneiši tem močnejši. Ni treba da bi radi enih zan°mariali drtuie. Uvaiati mehanska načela v ustroi organizacije bi oomenialo razdirati duhovne vezi. dušiti duhovno živlienie. ubiiati na liubo nekemu neorganskemu centralizmu impulzi vno. iniciativno življenje, ki more uspevati le tam kier se svobodno uve-liavliaio individualne živlienske sile.
Naša Drizadevania moraio it' na-sorotno za tem. da polagoma ustvarimo iz navadne interesne organizacije, slično drueim stanovskim orgranizacnam. duhovni organizem v katerem bo vsak del živel nnlee skironeca tudi svoie individualno živlienie in bn celotna organizacija oredstavliala neko organsko zaied-nico maniših edinic. t. J. Doverieništev. te oa oreanskj sestav oreanizačnih celic, t. i. okrainih učiteljskih društev.
Popolnoma zgrešeno bi bilo zato. ako bi hoteli s svinčnikom v roki na podlagi zemljevida in statističnih podatkov o članstvu samovoljno razdeliti državno ozemlie na gotovo, nemara že v naorei določeno število poverieništev brez ozira na razne druge soodločuioče momente, enako zgrešeno pa tudi ako bi vzeli kratkomalo oblastno razdelitev za osnovo ustroia naše organizacije.
Mislim, da ni nikomur med nami prikupna misel da bi se slovensko članstvo UJU moralo zadovoljiti z dvema poverjen i štvima poteg 31 drugih, pa bodi da bi se upoštevalo število organiziranih članov. Mehanski princip števila bi dominiral. princip maioritete. kakor v parlamentu, mrtev neploden princip, neraben za organizacijo ki ie zgraiena na prostovoljnem članstvu. Seve tudi število igrai svoio za ooslovanie neobhodno potrebno ulogo. a ne dominantne, edino odločujoče
Ali res ne nredstavlia sedame naše poverieništvo. združuioče vse slovensko učitelistvo v svoiem okriliu nič drueega. ■kot gotovo število enakopravnih članov? AH nismo ena homogena skupina, neka duhovna zaiednica zase. k; zasluži, da se to kot tako ne flede na število posluša in uvažuie? Ali bi mogli dopustiti, da bi se nas v vprašanjih in zadevah, ki so za naše slovensko šolstvo vitalnega pomena, enostavno preglasovalo? Dobro vem. da danes tega nihče ne name-
rava. a goli maioritetni princip ki hi ga uvedli z oblastnimi poverieništvi. bi naravnost zavaial k takim eksperimentom in z njimi zanašal spore v naše vrste.
Psihološko izvirajo taki načrti iz istih razlogov, kot težnje po popolni uni-fikaciii šolstva, ki bi morala naše šolstvo vreS v nieeovem razvoiu za de-setletia nazai. Te psihološke razloge moramo iskati v zunaniem mehansko iz dnevne politike na kulturno oolie pre-nešenem pojmovanju narodnega ediin-stva. To površno ooimovanie naše nacionalne ideie nam neizmerno škodi ker vzbuja mnenie. da Domenia nacionalno edinstvo negacijo vsega individualnegra življenja posameznih delov naciie Baš to individualno živlienie oa ie neizčrpen vir za kulturno rast in bogastvo cele na-cije. Ali se res ne sme veseliti brat bratovega bogastva? Ali bo niemu v kvar, ako mu bomo v enem ali drugem oziru za en korak naorei. Ali ni bolie. da se zgledujemo drug ob drugega vrlinah?
Ne. da drug drugeg-a preglasujejo, da drug drugega spoznavajo in prepričajo — to pričakujemo od svoiih zastopnikov v Beogradu.
Sedanja poverjeništva nai ostanejo izvzemši beograjskega, ki ie preobsežno in ne nredstavlia napram drugim nobene prave v nuinih notranjih razlogih utemeliene enote. Organizaciia zeraiena na oblastnih noverieništvih. bi predstavljala velik neokreten in drac aoarat. Večina oblastnih poverieništev bi bila tako v pogledu na število članstva kot na svoie duhovne in materialne sile prešibka za samostoino. iniciativno delo ter vostvo včlanjenih društev. Zato bi se morala maniša ooverieništva zopet družiti za reševanje gotovih skupnih nalog.
kar bi ves ustroi organizaciie še bolj komoliciralo.
Edini razlog, ki bi se lahko navedel v prilog oblastnih poverjeništev. bi bil ta da ie prosvetna uprava organizirana po poverieništvih. A ta razlog ne more biti odločilen.
Tudi pri obstoječih poverieništvih se lahko naide nek način, kakor bi se moral naiti pri združenju več oblastnih poverieništev v eno. da bo imela vsaka oblast svoiega pooblaščenca za neposredno občevanje z organi prosvetne uprave. Tudi ne pozabliaimo. da prosvetna uprava nri nas še ni končno veljavno urejena. Ne vemo. kai nam prinesem šolski zakoni.
Učitelistvo zahteva ločitev šolske od politične uprave vedno boli tudi uvi-deva potrebo decentralizacije iste nele v interesu hitrejšega, točneišega poslovanja. ampak še boli zato. ker si od nje obeta več razvojne svobode in možnosti iniciativnega dela na šolskem ooliu. To-rei že iz razloga, ker ne vemo kako bo bodoča naša šolska uprava ureiena. ne kaže. da se prenaglimo s preustroiem organizacije.
Pač na bi priporočal okrajnim učiteljskim društvom predlog našega, t. i. učiteljskega društva za Mežiško dolino v uvaževanie. da se nai beograjsko poverieništvo deli v, tri ooverieništva. in sicer v skopelisko. beograisko in novo-sadsko tako da bi imeli zanaorei namesto oet. sedem poverieništev Tako bi se nesorazmerje med številom članov in obsegom beograjskega ooverieništva in drugimi poverieništvi izravnalo in bi odpadel glavni razlog da ie solob vprašanje naših poverieništev prišlo na dnevni red.	Janko Gačnik.
K debati o izpremembi pravil UJU.
Tov. Tomo Jurkovič razpravlja o izpremembi pravil v »Narodni Pro-sveti« in nasvetuie sledeče:
1.	Pravila sama moraio izključevati vsako oartizanstvo, moraio zasifeurati Dooolno nadstrankarstvo UJU in omogočiti pristop vsemu učiteljstvu v državi v UJU.
2.	V Glavni Odbor UJU nai bi volile člane pokrajinske skupščine poverieništev, ker te mnogo bolje poznajo sposobne liudi iz svoje srede, kakor p-» glavna skupščina, kamor so prišli dosedaj delegati v tem pogledu povečini popolnoma nepripravljeni.
3.	Število članov Glavnega Odbora nai se porazdeli proporcionalno med ooverieništva.
4.	Glavni Odbor naj izbere izmed sebe ožji akoiiski odbor, oziroma ekse-kutivo, ki bo vodila vse tekoče posle. Ti člani morajo biti iz Beograda ali najbližje okolice.
5.	Smoter enotni organizaciji mora biti manifestacija skupne stanovske zavesti (stanovsko edinstvo), obramba materialnih interesov, skupni pogledi na prosvetne probleme in solidaren nastop za vse te potrebe.
6.	Iniaiativno delo ie treba da se vrši v iedinicah- okrainih učiteljskih društvih in poverieništvih. Tu se moraio tudi realizirati vse specialne potrebe uoedinih krajev, ki so različne in niso vsem skupne ter bodo obstojale vedno.
7.	Gospodarske ustanove ie treba pripustiti poverieništvom in tudi materi-
LISTEK.
Naš ideal kmetske občine kot gospodarske in kulturne zajednice.
Nešteto ie zgledov, da se ie z zadružništvom posrečilo kmetsko občino dvigniti tako gospodarsko, socialno, kakor kulturno.
Vsaka kmetska občina oziroma vas postani to. kar smo z.gorai nazvali-
gospodarska zaiednica.
Vas ipa ni bila le gospodarska, ampak tudi duhovna zaiednica. in to ie deloma tudi ostala, da si ie razkraiaioči vpliv prehoda iz naturalnega do denarnega gospodarstva in s tem Pa rastoči voliv mesta uničil stare oblike duševnega živ-lienia. Osnova duševne skupnosti, t. 1. delo ie ostala slei kot orei ista
Delo. ki ga opravlja deželan. pa bodi kmet ali hlapec, ie celotno delo. Vedno ima njega cili pred seboi. ga ima v pregledu in oodreia trenutno delo končnemu smotru. To delo ie produktivno, ustvarjajoče delo. delo. ki oostaia vsebina in smoter življenja. Te vrednote dela so pri vseh iste. dasi so množini pri posamezniku različne. To daie vsem ne-
ko skupno duševno razpoloženje, ki le
dragoceno, ker gre baš za ustvariaioče delo%
Četudi vsak na svoi način obdeluje svoie nolie. vsak stanuie v svoii hiši, streže svoii živini, jih vendar družijo mogočni činitelji. Ista ie gruda, ki jih redi. isto solnce. isti dež. ki oploia setve, v istem letnem času opravljajo isto delo. Skupni so iim upi na žetev, skupna skrb radi nie. skupno veselje, če ie plod njih dela srečno spravljen pod streho. Grozeči temni oblaki vzbujajo v vseh isto boiazen. eoidemiia zadeva vse. Tako si dele skupno veselie in žalost, skrb. upa-nie in obup. Iste naravne sile so. od ko-iih se čutiio neizbežno vsi odvisni, istii le Bog. do katerega se obračaio z molitvami in žrtvami, s prošnjami in zahvalo.
Ta enakost ustvariaiočega dela. enakost čustvovanja ie- podlaga pravega zaiedniškega življenja, enotne kulture. Vas postaia tako duševna enota in osebnost. v kateri oostaia uspeh in delo po-edinca doživetie za celoto. Iz tega sorodnega. duhovnega stania izvira vsa vaška kultura. Ono ie ustvarilo pravljico in pripovedko, narodno pesnitev In pesem, ono ie gradilo kmetski dom. prikladen okolici, tu ie izvor domače obrti, domače noše. domačih običajev, skratka vsega, kar opažamo v preteklosti in se-
danjosti harmoničnega in pristnega v kmetskem. v vaškem življenju.
Nikier se ni ta enotnost tako nepo-tvoriena ohranila, kakor v verskem življenju. To ie zadnja krepka vez, ki se ie ohranila, podprta z močno avtoriteto cerkve in s čuvstvom vedno enakP odvisnosti od naravnih sil. To vez razrušiti bi pomenilo vaško zaiednico popot-noma uničiti, ako ne bi našli nove forme verskega 1 čuvstvovania in življenja.
Gospodarska zajednica ie predpogoj za duhovno zaiednico v kmetski občini. Ena brez druge ni možna, ena vodi k drugi. Zaiednica. ki ne bi gojila tudi duhovnega življenja, trajno ne bi bi? a možna: nasprotno na mora duševna solidarnost nuino voditi k zadružnemu gospodarstvu
Enakost gospodarskih interesov, slično čuvstveno in duhovno življenje, to ie. kar loči vas od mesta. Kajti to. kar mesto označuje, ie dalekosežna diferenciacija dela in čuvstvovania. ki nasprotuje razvoju trajne velike i zajednice. Mestno prebivalstvo se deli v celo vrsto majhnih nrav maihnih zaiednic. ki iih družiio zgoli gospodarski, gmotni Interesi. Duševne zajednice oa se ustvar-iaio po poklicih in stanovih, tako da ima n. pr. že vsak stan svoie pevsko društvo.
Nastajanje ožjega stika z naravo, neodvisnosti od naravnih sil ie mestiana napravila duševno svobodnejšega; a skupljanje množic na tesnem prostoru, s katerim se ne vežeio ne zunanje ne notranje vezi. ie napravilo iz niega brez-domovinca. Brez notranje harmonije med kulturo in naravo postaia sentimentalni iskalec in sanjač bodoče ali minule sreče, če se ne pusti raie voditi zgoli od men.iaiočih vtisov dneva. Zato ie mesto domovina civilizacije, ne na kulture, ako iščemo namreč to v harmoniji notranjega življenja.
Zahteve, ki jih stavlia mesto, se obračaio na razum. V niega razvoju, v razširjenju znaiiia kot pogoi za obvladanje materialnega sveta išče svoio vzgojno nalogo. Za pravo kulturno življenje manjka miru. poglobitve. Večno menja-ioči in stopnjujoči vtisi živlienia utrujajo čute. Obzorje mestiana ie zato tudi širše, a pri vsem tem ie površen. Pravo globie sožitje ie težje dosegljivo. Druge kot gospodarske odvisnosti ne pozna, avtoritete ne priznava nobene. Realnost edina ie zani merodaina. to kar ie dostopno vsai intelektu
(Dalje prih.)
alno stran vzdrževanja organizacijskega anarata ie nrenustiti ooverieništvom. da skrbe za gospodarsko podlago rednega poslovanja organizačne uprave.
8. Člani uprave nai bodo oni ki so čimmanj odvisni od oblasti in režimov. Nagle in nepričakovane oolitične fzore-membe naidelo vedno nreveč odmeva v naši organ zaciii. To ie nam samo v škodo. Zato bi bilo treba v pravila vne-šti, da v odbore vstopijo lahko le oni, ki imaio stalnost in stalna mesta, v nasprotnem slučaiu se ie na vsai do skrajnosti držati tega principa. Tudi ni primerno. da so v odborih uradniki ministrstva in nadzorniki ter člani s sličnimi položaji, ker so isti vedno vezani in ni-maio tako prostih rok ter ne morejo zavzemati strogo stanovskega* stališča in interesov. To nai se orakticira le v izjemnih. res uvaževania vrednih slučajih, pri stanovsko samoniklo izkristalizirani osebnostih.
*
K temu pripominjamo, da ie pričel Činovniški Savez že resno razmišljati, da bi se organiziral na sindikalni podlagi. kar mora biti tudi za učitelistvo ideal, če hočemo stopiti na pot. da bomo pričeli iztrebljati korupcijo in parti-zanstvo in resno braniti stanovske interese.
Enako se ie pri Cinovniškem Save-zu ventiliralo vprašanje, da bi bil v Beogradu (kot centrali) le poslovni predsednik, poleg njega oa naj bi se izvolil iniciativni predsednik, ki bi bil lahko tudi izven Beograda. Obema bi se opredelil delokrog in naloga.
Pri UJU se ie tudi že sedai pokazala potreba ožjega iniciativnega odbo-
ra ki bi sestoial ,z zastopnikov cele države in bi daial iniciativo poslovnemu (izvršnemu) odboru UJU v Beogradu. Aparat Glavnega Odbora ie predrag.
Ta misel bi se dala dobro realizirati in bi se dalo poslovanje naše organizacije zelo pospešiti in oiačiti. če bi lahko izvolili izmed svoiili naiboliših iniciativnih organizatoriev predsednika izven Beograda.
Nuina potreba bi bila. da bi ta iniciativni predsednik skliceval po možnosti mesečno in ob nujnih slučaiih tudi izven tega na seio vse predsednike po-verieništev v najprikladnejšem centru države izven Beograda, kjer bi v rednih seiah sklepali o nujnih potrebah, korakih in delovaniu našega Udruženia.
Ta iniciativni ožji odbor bi sestojal iz iniciativnega predsednika UJU. iz vseh predsednikov poverjeništev in iz poslovnega predsednika UJU ter poslovnega tajnika UJU iz Beograda.
Sklepe tega iniciativnega ožjega odbora bi izvrševal poslovni predsednik v Beogradu skupno s poslovnim ožjim (izvršnim) odborom v Beogradu, ki bi se lahko sestaial tedensko na seje in bi reševal tudi druge tekoče zadeve, ki pridejo na udruženie.
Na ta način bi se naša centrala v Beogradu tudi iniciativno močno okrepila in bi se dvignilo delovanje Udruženia z ozirom na potrebe vik:h poverjeništev v državi Stvoril bi se na na ta način tudi reden oseben k on ta ki. med našo centralo in vsemi poveri eništvi, kar bi bilo v veliko korist učiteljstva in česar nam sedai manjka.
IVAN SMAJDEK:
Ali moremo biti za Deklaracijo?
(Konec.)
RADOSLAV KNAFLIČ:
Proglas - Deklaracija,
(Dalje.)
Člen VII. proglasa namigava. cia naša dosedania stanovska politika ni bila prava, da si ni znala tekom 36 let priboriti onega ugleda in onega stališča (pozicije). da bi io bila vsa javnost, vsak režim in vsak politični činiteli uvaževal kot predstaviteljico stanu ...
Vsebina tega člena proglasa ie žaljiva za vse one mnoge naše delavne, zlast' starejše člane v organizaciji. ki so že pred 40 leti snovali načrte za njeno ustanovitev in so potem kovali v njeni kovačnici vse svoie življenje za boljši nien razvoj. Proglas se ie s tem členom predrzno povzpel na sodni stol. dasi njegov oisateli' menda ne more prav poi-miti. koliko truda, skrbi dušnih moči. a tudi troškov so žrtvovali posamezniki na.njen žrtvenik. In vendar bi bil pisatelj lahko izbral orimemeiše besedilo na primer:
»Trdno smo odločeni vse storiti, da priborimo svoii (ne naši) organizaciii še večii ugled in tako trden položai. da lo bo morala vsa javnost, vsak režim in vsak politični činiteli še v višii meri uva-ževati nego doslej...«
Člen IX. Določbe tega člena v proglasu so naravnost škodljive. Politiko proučavati ie znanost, koia se predava celo na vseučiliščih. Nobeden osnovnošolski učiteli se ne more zlahka teh predavani udeleževati: zato se oečaio med nami s to stroko samouki (avtodidakti). Vsi ti so globokomisleci. ki si pridobe s časom toliko razširjenega obzorja, da nadkriliio daleč vse one svoie tovariše, ki se s političnimi vprašanji le toliko pečajo. v kolikor to nanese vsakdanja mo-
rebiti samo takozvana gostilniška priložnost. Globokomislece najdemo v vseh stanovih in v vseh političnih strankah. Naravno ie. da pridejo ti s svoiimi nazori zlasti, če so tudi dobri govorniki, kmalu na oovršie ter se odlikujejo v svoji stroki. O teh trde poslušalci, da se za politiko izpostavljajo (eksponiraio). Pr pomenu tujke »eksponirani« bi ti ne smeli postati ne predsedniki in odborniki učiteljskih društev ne člani ožjega oziroma širiega sosveta, a še manie poverjeniki organizacije. V političnih strokah naiboli izvedene in najsposobnejše glave bi morale zdeti skrite, nepoznane in ne-izkoriščane v kotu zadai za organizacijo, na nien oder pa se nai nostaviio političnih strok nevešče osebe, omejenega političnega obzorja. • Ti nai potem vodiio organizacijo tako da si bode ta v smislu besedila tega člena pridobila tolik ugled in takšen položai (pozicijo), da io bode morala vsa iavnost. vsak režim, vsak politični, činitelj uvaževati! Obratno bi se ne smel nobeden teh upravnikov (funkcionarjev) potegovati za po-slaniški mandat v narodno skupščino.
Sicer pa izgovarja besedilo tega člena nekai visoko nad oblaki nedosegljivega Proglas nai stopi iz te svoie nedosegljive višine na zemlio. na koii živimo ter nam nai imenuje sredstva nai nam pokaže pota po koiih hodeč naj to dosežemo pri klerikalnih politikih in njihovi javnosti. Pred tem namreč nimamo samo nobenega ugleda, temveč oni nas pred narodom v enomer oonižuieio. kjer in kadar le moreio. nobeno sredstvo jim ni v to svrho dosti slabo.
IV.
Ta člen deklaracije zopet povdarja, da se ne smemo dotakniti načel, ki so podlaga naši organizaciji in radi koiih smo tudi včlanjeni. Glasilo naše nai se bori ie za materialne zahteve, borbo za načela nai oa opusti, ker niso skupna celemu stanu
Tovarišu, ali ne pomislite, da ie naša organizacij^ vse drugačna kot so druge strokovne organizacije? Boriti se imamo vendar za svobodno učitelistvo in svobodno šolo. seveda ne v takem pravcu, kot nam očitajo nasprotniki. Šolo učiteljstvu. katero hoče mladino vzgaiati v dobre državljane, kj bodo versko strpljivi. ljubili svojega kralja, svojo domovino in državo in tudi spoštovali one, ki vodijo državo v pravi smeri.
V.
Stanovsko moralo, zavest in disciplino ie možno utrditi le z z n a č a i n i m in odkritim nastopanjem proti vsakemu tovarišu, čeravno ie nasprotnega naziranja. Z n a č a i in disciplino nam ie pokazati tudi v javnosti in vselej ščititi tovariša, ako se mu godi krivica. Stanovske morale, zavesti in discipline pa ne o k r e o a m o . ako svoji osebni a mbiciii v korist podiramo ono, kar so gradili tovariši-iidealisti dolgo vrsto let z veliko požrtvovalnostjo in so bili vsled svoiega idealnega dela v korist celemu stanu tudi social" n o in g m o t n o oškodovani. Ti tovariši na osebne interese niti mislili niso. ampak le na koristi celote. — celega stanu in niih pridobitve koristilo tudi tovarišem deklarantom.
VI.
Ta člen. tovariši, mi postane nerazumljiv. če čitam II. člen deklaracije. Poln» fraz. a stvarnega ni druzega v njem, kot če bo naše glasilo res znalo čuvati svobodo stvarne kritike za vse, ne samo za one. ki se udejstvujejo v pozitivnem pravcu v duhu deklaracije. Ali ni tako razumljiv?
VII.
Res bi bilo dobro, da bi si naša organizacija priborila nazai oni ugled in ono poziciio. ki io ie imela ored deklara-cifo. Saj io ie vsak režim in vsak politični činiteli uvaževal, samo eden ne in ta io tudi nikdar ne bo. Če Pa hočemo pridobiti ugled še pri tem. ki nas ne uvažuie. nam ostane edina možnost, da kapituliramo ter sprejmemo načela in interese, katere t a zahteva, ne pa u č i t e 1 j s t v o. Tovariši deklarantje, potem boste pa lahko šteli število uči-telistva v Sloveniji udruženo v UJU. ker tako sramotne kapitulacije ni bilo niti takrat, ko ie švigal po nekdanjem Kranjskem Kalteneggerjev bič: potem boste šele uvideli, da take kapitulacije napredno učitelistvo ne prenese, ampak io bomo prepustili vam.
VITI.
Tovariši so gotovo že pozabili ali pa soloh ne vedo. da ie bila neka politična stranka, ki ie prepovedovala učiteljstvu se strokovno organizirati v nekdanji »Zavezi«, kar bi tudi še sedai isto storila za UJU, a nima več tiste moči. Vse druge napredne politične stranke
Blaž Tominc f.
V Globokem pri Brežicah je dne 15. marca nepričakovano umrl upokojeni šolski upravitelj Blaž Tominc v starosti 63 let. O pokojniku se lahko trdi, da je bilo vse njegovo življenje en sam delaven dan.
Po dovršenih študijah na mariborskem učiteljišču leta 1882. je služboval nekaj let v mariborskem okraju. Pred kakimi tridesetimi leti pa je prišel v Posavje kot voditelj takrat še dvoraz-redne šole v Globokem, kjer je ostal do svoje smrti. Tu je čakalo Tominca ogromno dela. Šola je obstojala le malo let in treba je bilo v marsičem še orati ledino. A on se ni strašil dela. Z njemu lastno vztrajnostjo in energijo se ga je lotil ter ga uspešno vršil celih trideset let. Kmalu je zaslovel po okraju kot izboren šolnik in učitelistvo brežiškega okraja ga je ob prvi priliki izvolilo svojim zastopnikom v okrajni šolski svet, katero častno mesto je zavzemal nepretrgoma nad četrtstoletja do ukinitve te institucije. V okrajnem učiteljskem društvu je bil istotako zelo delaven član, zlasti prva leta se je večkrat oglašal z aktualnimi predavanji, podpredsedniško mesto pa je opravljal nad 25 let.
Največjo zaslugo za globoško šolo si je pridobil pokojni Tominc nedvomno s stavbo novega šolskega poslopja. Občina je sicer imela lično in primerno šolsko poslopje, ki je stalo kakih dvajset let, a nekega leta se je jelo to poslopje nekam pogrezati in pokati, da so ga morali na vseh kon-
cih podpreti, da je še za silo služilo svojemu namenu. To je bil za malo občino hud udarec in naravno se ni rada odločila za novo stavbo. Največ brfge, skrbi in dela je imel pri tem seveda šolski voditelj, ki pa se mu je posrečilo to pereče vprašanje rešiti v popolno zadovoljstvo šole.
Postavili so bližje vasi tik okrajne ceste novo moderno poslopje za štiri razrede in s stanovanji za učitelistvo. Šolo obdaja obsežen, lepo urejen šolski vrt.
Pokojni Tominc je bil znan daleč okrog kot izvrsten sadjar, vinogradnik in čebelar. Že pred mnogimi leti je kupil v bližini stare šole zapuščeno in zanemarjeno zemljišče, na katerem je v teku let zasadil krasen vinograd in velik sado-nosnik z izbranimi sadnimi vrstami. Sadna drevesca pa je dajal tudi kmetom, tako da se je sadjarstvo v tem kraju močno povzdignilo. Za povzdigo kmetijstva pa je skrbela tudi kmetijska podružnica, ki so jo v Globokem ustanovili in ki jo je vodil pokojni tovariš do svoje smrti. Tudi dobro uspevajočo posojilnico imaio v Globokem, ki ji je bil ustanovitelj in vso dobo njen voditelj pokojni Tominc. Še na bolniško posteli si je dal prinašati knjige, da je uredil, kar je bilo potreba.
Pokojni Tominc je visoko cenil pravo tovarištvo. Veselilo ga je, ko so tovariši in prijatelji prihajali v njegovo gostoljubno hišo. Rad jih je povedel v svoj vinograd, kjer jim je postregel z dobro kapljico. Koliko lepih ur smo tam preživeli v prijateljskem pomenku!
Lansko jesen je bil Tominc z mnogimi drugimi upokojen, obdržal pa je še začasno vodstvo šole. Na šoli so delovali zadnja leta poleg njega še njegov sin in dve hčeri. Oče ie želel, da bi postal sin njegov naslednik, da bi družina ostala še nadalje skupaj. To bi se bilo tudi zgodilo, da ni kruta usoda z železno roko posegla vmes. Prvo nedeljo v januarju smo spremili k večnemu počitku blagega tovariša Justeka, nekai tednov pozneje smo šli isto pot za očetom.
Pokojnik je sicer že dalje časa bolehal, a nihče ni slutil, da nas bo tako hitro zapustil. Tragična smrt oboževanega sina je gotovo usodno vplivala nanj in predčasno strla njegove fizične moči. Ostavil je nevtolažljivo soprogo in deco, od katere so štirje še nepreskrbljeni.
V sredo, 17. marca je bil pogreb, ki je jasno pričal, kako priljubljen je bil pokojnik. Prihitelo je učiteljstvo od vseh strani, da izkaže zadnjo čast svojemu tovarišu, zbrala se je šolska mladina in mnogoštevilno ljudstvo. Dolg sprevod se je pomikal po blatni cesti iz Globokega v 6 km oddaljene Pišece na župnjisko pokopališče. Ob odprtem grobu je pokojniku govoril v slovo lepe besede domači župnik, v ime>nu tovarišev pa se je poslovil od dragega nam tovariša in prijatelja tov. Čopič.
Šel je od nas — njegov spomin pa ostane vedno med nami.
Počiva) v miru!	K.
so pa naravnost priporočale in podpirale našo organizacijo, ker ie zastopala glede šolstva iste ideie in načela kot one. Sigurni smo pa lahko, da si nobena stranka, ki bo na vladi, ne bo dala predpisati poti. po koii nai rešuie šolsko-vzgojne probleme od take organizacije, ki ie brez idei in načel Ne vem. kako mislite v parlamentarni državi uveljaviti voliv organizacije, če ne bo mogoče zastopati glede šolske vzgoje skupnega načelnega stališča po čl. III. točke 3., 4., 5. Mogoče mislite, da bodo stranke, organizaciji na liubo. nastopile kompromisno stališče?
IX.
S tem členom pa naravnost odrekate članom politično svobodo in omejujete članske pravice: zato proč s takimi omejitvami, ker se ž niimi vzgaja-ii o le lieznačalii! Ne značaj i iščejo le osebne koristi, stanovski interesi so iim oa deveta briga. .Ravno vsled značajev je naša organizacija uživala ugled, in stokrat ljubši mi ie značajen tovariš nasprotne organi" zacije, kot neznačajen tovariš našega Udruženia.
X.
Glede tega člena sem že omenil. da mora organizaciia odločno zahtevati, ne samo braniti, da se moralne in zakonite določbe pri nameščanju tudi izvršujejo. Vse lažje na uveljavi svoje zahteve, če pri nameščanju tudi direktno sodeluje, a le v zmislu moralnih in zakonitih določb.
XI.
UJU že pove, da ie organizacija za vse učitelistvo naše države. Kdor izmed učiteljstva pa se ne čuti toliko svobodnega. da bi pristopil k našemu Udru-ženiu, pustimo mu svobodno pot. a ne zaničuimo ga zato. ker ima mogoče tehtne vzroke, ki mu ovirajo pristop: škoda le, da teh vzrokov ali ne more ali noče premagati
Pristanem oa na to. da sta obstoi In rast naše organizacije mogoča samo na temeliu naiširše duhovne svobode: a vsak znaeaien član se bo te duhovne svobode tudi zavedal, i o branil in skušal svoie nazore tudi uveliaviti. Če na propade s svojimi nazori, bo imel zavest, da ie bil značajen in da kot tak ni hotel kapitulirati. In tako so odprta vrata našega Udruženia vsem tovarišem, najsibodo kakršnegakoli svetovnega naziranja. To svobodo smo na uživali člani našega Udruženja vedno, kar ori nasprotni organizaciji ni tega.
Zato smatram, da značaino učitelistvo ne ootrebuie deklaracije, ker ie že brez nie imelo v Udruženju popolno politično in duhovno svobodo, ker pri
Udruženju se ni zahtevalo od1 članov gotovega političnega orepričania ali gotovega svetovnega "aziranja, zahtevalo se ie le, da so učitelji naše Kraljevine.
Zato. in pa ker vemo. da nam ie le naša organizacija « svoiimi Jasnimi načeli izvoievala sedanio poziciio. ne more biti značajno učitelistvo za deklaracijo, ki ie le polna nasprotujočih si meglenih fraz. brez iasnih načel.
Za načelno, ne osebno borbo!
Izjava.
Glede na članek »S a d a š n j o s t i bu d učno s t« g. Vlade K. Petroviča. priobčen v 12. številki »Učiteljskega Tovariša« smatram za potrebno, da konstatiram nastopno:
Dne 8. februarja t. 1. je prispel v Ljubljano avtor omenjenega članka podpredsednik UJU g. Vlada K. Petrovič v zadevi novih razmer v ljubljanskem poverieništvu UJU in v zadevi de-misije podpisanca in tov. Dostala. i ri tei priliki ie stopil gosp. Petrovič ob navzočnosti orič 7, nama osebno v stik. naiu ie origovarial k preklicu demisiie, se ie decidirano izjavil proti deklaraciji in ie dal orvo pobudo, da se odvzame g. Ivanu Dimniku redakcija »Učiteljskega Tovariša«. Navel ie več sredstev, ki iih lahko uporabimo, če hočemo udejstviti svoio namero.
To v vednost vsem čitateliem zgo-
rai omenjenega članka.
V Ljubljani dne 26. marca 1926.
L. Jelene 1. r.
Protiizjava.
Na stvaren članek g. Petroviča v zadnti številki ie ooslal g Jelene eoren.lo iziavo. ki ie naperjena osebno proti g-Petroviču s pripombo, ako list te izjave ne priobči, da bo primoran drugim potom iskati jasnosti. Taka ie bila borba proti načelom deklaracije od nasprotne ^strani doslei ves čas in mesto proti načelom, se ie vodila borba oroti osebam no »Jutru« in bi se sedai rado od nasprotne strani preneslo to osebno borbo tudi v »Učiteljskega Tovariša«.
O. Jelene hoče izpodbiti z osebnim naoadcm vtis. ki ga mora napraviti članek g. Petroviča na vse. ki jim ie resničen dobrobit našega stanu na srcu. Ne da se več prikriti, da ie tudi hrvatsko in srbsko učiteljstvo pričelo uvide vat i zgrešene metode, ki smo iih v preteklosti uporabljali. To učiteljstvo priznava sedai pravilnost nove smeri, ki se uve-liavl a med slovenskim uoitelistvom. kar mi pričaio dopisi, ki tih imam v rokah.
Rad verjamem, da se ie g. Petrovič izjavil prvi moment proti deklaraciji, ker se mu ie zadevo slikalo kot osebno, kakor se ie to vršilo splošno od nasprotne strani tudi v slovenski javnosti, Slikalo se mu io ie le s oolitično-strankarskega vidika.
Ko ie g. Petrovič zasledoval in uvi-del v »Učiteljskem Tovarišu« idejno in načelno smer in iedro naše borbe, so pričeli tudi pri njem padati osebni in strankarski predsodki in ie spoznal, da ima naša borba zdravo iedro. ki ip edini spas zdrave bodočnosti našega stanu. Je na gosp. Petrovič v mnogih člankih »Narodne Prosvete« prei tudi povdaril to smer.
Prepričan sem tudi, da so drugi' imeli več interesa na nasilnem dejanju napram meni; kot uredniku kakor g. Petrovič in da so jih do tega vodili več strankarsko - politični, ne pa stanovski interesi. Kakor pri »Jutru«, tako ie tudi v tem slučaiu krivda na strani informatorjev.
V LjubHani. dne 26. marca 1926.
Ivan Dimnik. »UČITELJSROM TOVARIŠU«.
I preko svoje volje moram učiniti sledeču izjavu:
Februara 8. bio sam u Ljubljani. Išao sam da se lično informišem o raz» likama u mišljenju dvaju grupa učitelj« skih. Sasvim prirodno da sam odmah našao g. Jelenca. On je nama svima po» znat, mi ga svi cenimo, volimo i postu« jemo, te sam želeo da se najpre od njega informiram. Bez obzira na sve sadašnje prilike u Povereništvu — Ljubljana — mi nečemo prestati poštovati g. Jelenca i ceniti njegov rad za Udruženje. A tada sam s g. Jelencem puno govorio. Ja sam iznosio puno načina koji bi se mogli upotrebiti da se do redovnog stanja dodje. Povlačenje demisije g. Jelenca bilo je i moje mišljenje tada iskazano. Uklananje g. Dimnika sa položaja »Uč. Tov.« pretpostavljalo se u tom slučaju ako je večina učiteljstva za to. Nista nasilno, ništa bez saglasnosti večine. Tada sam obečao učiniti j oš neke ko« rake i učinio sam ih ali uvek predhodno razgovarajuči sa g. Flereom koji se srna« tra kao najrpozvaniji da o tim stvarima da svoju reč. G. Jelene je, rekao sam, prenaglio s demisijom i ja uvidjam, da su ovde u pitanju ne razlike u misije« njima, več u taktičkim potezima. Ja imam u rukama jednu izjavu — Dekla« raciju — koju mi j e dao g. Jelene i j a ni danas ne uvidjam velike razlike iz«
medju nje i zvanične deklaracije. Pa šta je onda? Tako isto činio sam i g. Dim« niku (pošto nišam mogao g. Gnusu i g. Lapajneu jer nisu bili tu) neke predloge a svi su se svodili na to da g. Jelencu bude data zadovoljština, jer je on te ob« zire svojim dugogodišnjim radom zaslu« žio. U tome sam se toliko eksponirao da je g. Dimnik s pravom mogao po« sumnjati, da sam ja eksponent g. Je« lenca; zbog toga sam od sadašnje uprave Povereništva — Ljubljana — imao i ne« kih neprijatnosti. A ja sam bio samo okupiran željom za jednim istinskim staleškim radom i jednom velikom paž« njom i poštovanjem prema g. Jelencu. I eto priznajem da sam na svoju ruku činio dosta da se stvari u Ljubljani raz« bistre. Ako toga ne može biti — šta sam ja kriv bio ja za deklaraciju ili protiv nje; ako se ne ostvare sve reči koje sam rekao i g. Jelencu i g. Dimniku zar to mora biti znak veeitog nerazumevanja medju nama i stalnog polemisanja o stvari, koja mesto polemike traži borce, traži pregnuča. Ja sam i g. Jelencu kazao idite u zborove učiteljske, posejte tUmo: što ko poseje to če mu niči. O ovoj stvari neka presudjuju učiteljski zbo« rovi. Ipak na njih se moramo dsloniti.
Ali zašto da ovde pričam svoje pri« vatne razgovore, zašto da diram u ma čiju osetljivost, jer ja te privatne razgo« vore nikom, pa ni Izvršnom Odboru, ne saopštih, zašto da ih pričam kad se mogu reči u dve reči: moja je želja bila da se g. Jelene vrati na svoje mesto. I mogu li ja biti sad predmet polemike ako te moje želje nisu ostvarene ! !
Druga je stvar mog načelnog shva« tanja. I pre deklaracije pisao sam u »Nar. Prosveti« o našim staleškim sme« rovima, i pre deklaracije ja sam se iz« javio protiv unošenja partizanstva u Udruženje (mi vidimo sad gde nas je dovelo ono iz Subotice, te smo sad po« deljeni u pitanju srestava, načina i pji« teva za pomoč drugovima koji se danas premeštaju), a pre i posle deklaracije ja sam bio i ostao van Udruženja član one stranke kojoj pripadaju i gg. Jelene, Gnus i Dostal i Dimnik. Zašto da par« tija može da nas sjedini a ne može da nas još više približi staleško dobro ? ! Ni ja, ni g. Jelene, ni g. Gnus, g. Dim« nik, svi, ne možemo biti protiv dobrih smernica za naše Udruženje. Možda se možemo razlikovati u putevima i meto« dama rada za nju. Ja sam i g. Jelenca shvatio da je protiv stvaranja Udruže« ženja na partijskoj osnovi; to neče ni druga strana, pa ne bih želeo ni j a. De« klaracije i jedne i druge strane su slične; otkuda ispada*sad da sam ja protiv njih.
Ova tema traži više obaveštenja i j a ih moram dati kad se na mene di« rektno obrača. Ako bi Povereništvo Ljubljana htelo, ja bih pred učiteljskim zborom ljubljanskim govorio duže o ovoj temi, samo mi treba reči. U tom bi slučaju mnoga gospoda dobila puno obaveštenja koja bi ih morala namiriti i zadovoljiti.
Uvažena ličnost g. Jelenca, koji piše ovde štampanu izjavu, meni je veoma draga, da bih ja mogao, posle ovoga, misliti drugojačije o njemu, jer j a v je« rujem da če on i hteti, i umeti, i moči dati svoju potporu za sve što Udruženje dobra vodi. Ja u «to ne sumnjam. Po« zdravljam svačiji rad ako on služi sta« ležu. Ja ne kažem da tom dobru ne služe svi: i g. Jelene, g. Gnus, g. Dostal, g. Dimnik, g. Laipajne i druga brača naša. Svi oni dobru služe. Samo ih molim za složan rad.
To je moj odgovor.
Beograd.
Vlada K. Petrovič.
Ekskurzija učiteljstva UJU po Češkoslovaški republiki.
Iz Zagreba ie prejelo Pov. UJU poziv, da se tudi slovensko učiteljstvo udeleži ekskurzije učit. UJU Beograd, Zagreb. Ljubljana v češkoslovaški republiki.
Hrvatsko učiteljstvo ie stopilo v to svrho v stik s »Češkoslov. Obec Učiteljske v Pragi«.
Odpotovati bi bilo treba po predlogu iz Prage najkasneje 28. iuniia t. 1.. da bo mogoče nred zletom prepotovati za-padno Češkoslovaško do Prage.
Potovanje bo trajalo okrog 20 dni.
Češkoslovaški Obci Učiteljski je treba poslati čimprej spisek in število udeležencev.
Hrvatsko učiteljstvo ie stopilo v to svrho že v stik z Beogradom in želi odziva tudi iz Ljubljane. Posebno si žele. da bi se sestavil za ekskur zijo kak pevski zbor
in bi se ekskurzije udeležili u č i t e 1 i i - d e v c i.
Po računu tov. v Pragi bi bil potro-šek na potovanju po č. S. R. (od Dvorl-šta do vključno Bratislave) s stanovanjem, hrano in železnico okrog 1000 Kč, t. j. 1600—1700 Din za osebo.
Ekskurzija bi bila nekak prvi službeni reprezentativni poset UJU v Č. S. R. in ie radi tega število vseh udeležencev omejeno od 60 do najviše 100 izletnikov.
Program potovanja ie izdelala »češkoslovaška Obec Učiteljska« in bi bil sledeč: Preko Gradca in Linca do prve postaje v č. S. R. Dvorište. Potem preko Budjevic v Plzen (Škodove tovarne), Marijine Lažne. Karlove vari (kopališče). Jachyimov (svetovno radljalno kopališče). Praga (Vsesokolski zlet), Karlov Tyn (grad 14. stoletja). Pribram
(srebrni) rudniki). Pardubice (tovarne), Brno (glavno mesto Moravske). Blatr sko-Adamov (jama in tovarne). Ostrova' Vitkovice (premog in železnarne). Viso" ke Tatrv-Strbske Plese-Košiee. Krem-nica (kovnice novcev). Treuč Teplice-Prištanv (svetovno kopališče) Bratislava (odtod povratek poliuben).
Vožnia z brzovlakom za vse potovanje v Č. S. R., 250—300 Kč s 50% popustom.
Ta program se eventualno še izpopolni z drugimi zanimivostmi.
Od okrajnega učiteljskega društva za mesto Zagreb se ie oglasilo 30 udeležencev.
Pozivu se ie odzvalo tudi okrajno učiteljsko društvo za mesto Beograd.
Pov. UJU — Ljubljana ie oddalo tozadeven poziv. okr. učit. dr. za mesto Ljubljana, ker ie bil na isto naslovljen.
Vsak udeleženec mora podpisati iziavo. s katero se zaveže, da se udeleži potovanja, da vplača v to svrho v potni fond. dO 1. iuniia t. 1. 1200 Din ter da se bo pokoril disciplini vodstva eksekutive in ostal v skupni oskrbi.
Podrobna navodila izideio v prihodnji številki. Za Ljubljano in vnanie re-flektante ie rezerviranih največ 30 mest.
Da damo lahko odgovor Zagrebu in Beogradu, .pozivamo tem potom vse re-flektante. da se za enkrat oriiaviio Pov. UJU v Ljubljani, dokler ne bo vodstvo ekskurziie definitivno formirano.
Splošna vesti.
—	Udeležencem H. pedagoškega tedna. Odbor podpisanega društva na-znania vsem gdč. tovarišicam in gg. tovarišem v mariborski oblasti, ki so dobili potrebni dopust za udeležbo II. pedagoškega tedna (oziroma rokotvornega tečaja) v Mariboru, sledeče: Rokotvorni tečai se prične v ponedeljek, dne 12. aprila 1 9 2 6 ob 8. uri ziutraj v r i s a 1 n i c i-deške meščanske šole v Mariboru. Potrebno ie. da se vsi udeleženci pripeljejo v Maribor že v n e d e" lio. dne 11. a p r i 1 a. Za svoia p r e-n o č i š č a bodo izvedeli v nedeljo, od 10. do 19. ure v posvetovalnici deške meščanske šole v Mariboru. Krekova u 1 i -c a. kier bo poslovala društvena pisarna. Ob 20. uri istega dne se vrši prijateljski sestanek v restavraciji »Narodnega doma«. Rokotvorni tečai bo vodil g ravnatelj Humek. ki bo dal udeležencem vsa potrebna navodila. Preda-vania se bodo vršila od 12. do inkl. 17. aprila dnevno ob 20. uri zvečer v v e -liki kazinski dvorani, in sicer v sledečem redu: L dan- dr Fran Toplak. »Dojenček«. 2. dan: dr. K. Ozvald, »Predšolska doba«. 3. dan: dr. Fr. Žgeč: »Šolska doba«. 4. dan: Gustav Šilih: »Mladeniška doba«. 5. dan: Anton Skala: »Duševno zaostali otroci«. 6 dan: dr. R. Bujas, »O izboru poklica«. —Pedagoško - didaktlškt krožek v Mariboru.
—	Kako ie treba izDremeniti pravila UJU. Tov. Tomo Jurkovič piše v »Narodni Prosveti« glede tega sledeče: »Treba svakome iednom za uvek da postane jasno, da u našoi organizaciji (dnevna) politika treba da umre! To ie iednodušni zahtev celokupnega učiteljstva. izuzev par pojedinaca. koii bi radi ličnih ambicija hteli organizaciiu upreg-nuti u kola svoje partije ... Ovom pro-mienom treba koliko ie moguče onemo-gučiti takve pojave. Treba ioš dati tim oravilima iednu širinu. po koioi če u organizaciji moči biti svaki učiteli...«
—	Slovenačkj drugovi. U Povereništvu — Ljublana ima nekih izmena. Drug Jelene i drug Dostal dali su ostavke. Poslove su predUzeli opet naši dru-govi koii u duhu deklaracije hoče da povedu slovenačko učiteljstvo. Duh deklaraciie ide za tim da se iednom iz Udruženja izbaci partizanstvo, da se vodi iedna staleška borba, da učiteljstvo ne bude orude ni iedne partije, več da samo bude kovač svoje sreče. To ie želja sviiu nas Mi pozdravljamo ta? oo-sao i nadamo se uspehu. (»Narodna Pro-sveta«, 25. III. 1926.)
—	Belokranjsko učiteljsko društvo ie. na svojem zadnjem zborovamu deklaracijo načelno soglasno soreielo.
—	Učiteljski konvikt vabi vse članstvo. da se zanesliivo udeleži občnega zbora dne 11. aprila 1926. Učiteljska društva nai oošlieio svoie odposlance. Radi izredne važnosti ie nujno potrebna mnogobroina udeležba. Popoldne ie koncert učit. pevskega zbora, ki se ga zbo-rovalci lahko udeleže, člani pevskega zbora nai se pa oddolže s prisotnostjo na konviktovem zborovanju.
—	Poim značainosti. Čeprav ie malo proti običajem, a ker nečem kvariti tov. Šmajdku njegovega agresivnega članka s pripombami, prepuščam drugim. da mu zavrnejo njegova tako krepko izražena, a nikakor dokazana sum-ničenja svojih stanovskih tovarišev. Za svoio osebo odklanjam le od njegove strani izraženo podtikanje, da »svoji osebni ambiciji v korist podiramo le ono, kar so gradili tovariši - idealisti dolgo vrsto let«, ker si menda smem toliko domišljati. da ni zame pisec članka poklican soditi o pozitivnem moiem delu v korist stanu. Tudi za »čuvanje stvarne kritike za vse. v našem glasilu« in pod-
tikanju pristranosti ne čutim ooklicane-. ga tov. Šmajdka. ker sicer bi moral njegov članek ravno zaradi nestvarnosti kritike odkloniti. Najodločneje pa moram odklaniati poglavie o značainosti s strani tov. Šmajdka, »da značarno učiteljstvo ne potrebuje deklaracije« in da »ne more biti značaino učitelistvo za deklaracijo«, ker ie v tem vsebovana nepod-prta žalitev skoro dvetretiinske večine članov naših okrajnih učiteLiskih društev. ki so glasovali za deklaracijo. Menim. da prava značainost to nii in tovarištvo tudi ne. če se zaradi politično strankarske zagrizenosti vztraia na Doti. ki donaša našemu stanu toliko gorja in stanovskim tovarišem toliko krivic in zla ter se zaradi strankarskih interesov tepta stanovske interese in stanovska prava. Tako more govoriti le tovariš, ki pusti prevagati in pasti stanovsko zavest pod strankarsko zavest! Za svoio osebo si pa niti politične značajnosti ne dam očrtavati od tov. Šmaidka, ker vkljub zaplotniškim. umazanim in nečastnim napadom na mojo osebo v »Jutru« nisem niti v mislih okleval glede stranke, tudi tedai ne. ko so nas odločilni nieni možje pustili v vitalnem stanovskem vprašanju na cedilu in ko ie sedanji predsednik »Kluba demokratskih učiteljev« vzklikal »gremo pa vsi v radikale!« V obrambo vseh tov., ki so glasovali za deklaracijo. sem si štel v dolžnost, da ne pustim tudi teden dni viseti na njih dvoma o značajnosti.	Ivan Dimnik.
—	Imenovanje. Inšpektor ministrstva prosvete v Ljubljani dr. Dr Lončar ie imenovan za direktorja ljubljanskega muzeja, ostane oa nadalie na svojem mestu kot šef prosvetne uprave.
—	Protest proti upokojitvi nadzornika Matka. Belokranjsko učiteljsko društvo je na svojem zborovanju protestiralo prod upokojitvi sreskega šolskega nadzornika tov. Matka iz vzroka, ker se Je upokojitev izvršila pred dOvršitviio polne službene dobe.
—	»Jutro« prenaša osebne napade iz liublianske oblasti v mariborsko. V nedeljski številki ie prav na neokusen način napadlo tov. Hrena. V veliko zadoščenje nam ie. da so ta d<-ois brez Izjeme obsojali vsi, ki so ga čitali, kakor ono neokusno pripombo k notici v mar;" borski rubriki glede »Straže .<. — »Gospod doktor — pamet«.
—	Okrajni učiteLjski društvi za Koz-ie in Slovenigradec sporočata, da sta v načelu sprejeli deklaracijo, s čemur popravljamo našo vest v zadnji številki »Učit. Tovariša«- pod naslovom »Situacija«. Beležimo kot kronisti, da se je izreklo s tem za deklaracijo doslei 20 društev, od 5 Da še ni rezultatov.
—	Razpis učiteljskih služb na meščanskih šolah. Na meščanskih šolah je razoisanih več učnih mest. Podroben Dregled ie razviden iz »Uradnega lista«. Prošnje ie vložiti do 15. aprila t. 1. pri pristojnem ravnateljstvu.
—up. V odborov! seji 14. februarja t. 1. se ie sklenilo, da se sprejme 50 novih članov in da se pozivliaio vsi novi upokojenci učitelji(ce), ki še niso člani društva upok. učiteljstva Slovenije, da se priglasijo za sprejem v društvo Odbor sprejema za člane novo upokojene učitelie(ice) samo o r v o leto t>o upokojitvi; soproge pa do 60 let starosti. Pismena priglašenia sprejema g. nadučl-telj M. Breznik. Cesta na R ožnik 29 v Ljubljani. Vsak priglašenec nai sporoči roistno leto. krai. novo bivališče in datum svoie upokojitve. Ko društveni tajnik oošlie pismo, ie plačati na priloženi ček 5 Din pristopnine, 3 Din letnine In za eno posmrtnino 5 Din. skunai 13 Din. Društvo šteje danes 300 članov in bo izplačalo za vsakim umrlim članom njegovim ostalim svojcem Dodporr» v zne-
ARGUS J8 na& najboljši Informacijski zavod_
ARGUS lnla v v8eh mestih svoja poverjenike_
ARGUS daJa Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov
ARGUS-ove lnforniaclle 80 v8ikdar točne Izčrpna
In hitre__
ARGUS 88 nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-ov telefon le 6-26, a brzojavni naslov Argus
sku 1200 Din. (Pri Učiteliski Samopomoči se, Dlača za člana 5 Din in se dobi 9330 Din). To ie od vsakega člana 4 Din. — Tovariši(ice) priglasite se k društvu, da bo večia posmrtna podpora! — M. B.
—	»Dom«, stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. z. v Ljubljani, vabi svoie. člane na sestanek, ki bo dne 8. aprila t. 1. ob 10. uri 30 min. na glavni DOŠti. dvoriščna stavba. I. nadstropje. Na sestanku bo načel-stvo Doročalo o svojem delovanju in bo zadružnike zlasti informiralo v zadevi gradbenega Dosoiila.
—	Poverjenik Šolske Matice za Celje in okolico naznanja, da so došle knjige za leto 1925. Iste lahko dobe posamezni Člani pod skupnim ovitkom vsak dan ob 10. uri (izvzemši praznike) dopoldne v poslopju stare gimnazije Dri farni cerkvi, kier se nahaja v pritličju na koncu hodnika VII. razr. okoliške deške osnovne šole. Kadar se mudi kdo izmed članstva po opravkih v Celju, nai pride po kniige. da ne bodo ležale predolgo v omari. — Poverjenik.
—	Par besed v obrambo. V zadnji številki zaradi predpisov tiskovnega zakona nisem smel reagirati na izvajanja tov. Dostala. Ne bom se igral z besedami ali ie »poziv« ali »intervencija«, fakt je ta, da centrala UJU sploh mi intervenirala, temveč vzela izpremembo že prej na znanje, kakor ie poslala samo na znanje dopis zagrebškega poverieništva. ki tudi ni interveniralo za preklic, ampak .ie priporočalo na Izv Odbor le dogovor v to svrho. Ta se Da vkliub prizadevanju tov. Gnusa ni mogel vršiti radi prej izvršenega nasilnega poizkusa. Fakt ie tudi to. da ie »Jutro« iz zbora »Kluba demokratskih učiteljev« z dne 28. februarja 1926 prineslo sledečo vest: »Koncem zborovanja ie tov. Grmek stavil zboru resolucijo, ki poziva tov. Jelenca in Dostala. da prekličeta svoio ostavko in se vrneta na svoji mesti v organizaciji«. Nato sta L marca t. 1 sporočila preklic z nastopom 2. marca t. 1. Kar se tiče osebe tov. Jelenca in njegovih starih zaslug, nai se tov Dostal spomni na sejo širiega sosveta, na zborovanje »Ljubljanskega -učiteljskega društva« in nai prečita konec svojega napada na moio osebo v »Jutru«, ki ie Doln še drugih netočnih in neresničnih »činjenic«.
Ivan Dimnik.
—	Umrl ie pred kratkim oče tovarl-šica Ruži Svetličevi v Ljubljani. Teden za tem na ie umrla še niena sestra na posledicah influence. zaoustivši osmero otrok. Težko prizadeti tovarišici odkritosrčno sožalie!
—	Iziava. Ker se mi podtika da sem izostala od zborovanja v Kočevju iz strahu pred iziavo za ali proti deklara-ciii. a ne radi bolezni, izjavljam na tem mestu, da sem za deklaracijo. Upam. da bodo s to iziavo klevetniki za" dovoljni. — Marija Bartolova učiteljica
v Ribnici
—	Na prodat ie »Učiteliski Tovariš«
prvi in drugi letnik (1861., 1862.). vezan. Kdor ga želi kupiti, naj se zglasi ustno ali pismeno pri tov. Raiku Justinu, kustosu botaniškega oddelka na univerzi v Ljubljani. Cena po dogovoru.
—	Zadnii onomin. Vse one. ki dolgujejo večie ali manjše zneske na »Zvončku«. celo za več let nazaj, ponovno In oosledniikrat opominjamo tem potom, da nemudoma poravnajo svoi dolg. V nasprotnem slučaju nai si pripišejo posledice sami sebi. Gospodarsko stanie poverieništva moramo urediti Ožii sosvet odklanja vsakio nadal'iino odgovornost.
U.TU — poverjeništvo Ljubljana. "" ' — Belinove plsanice. Tovariš Belin ie služboval pred nedavnim časom v naši Beli Krajini. Takrat smo začeli z našimi pisanicami delati propagando. Kako iiih ie bil vesel! Koliko grošev ie izdal za nje! Tja pod Grintavce ie zanesel seme belokranjskih pisan ie in vzklile so druge — Belinove, a duh jim je ostal naroden. Iz skromnih začetkov nas ie letos presenetil s krasno zbirko v
Ljubljani. Kdor pozna tehniko do podrobnosti mora priznati, da nam ie Belin ustvaril nekaj popolnega. Našle bodo pot v širni svet sicer v skromnem številu, vendar bodo dostojne renrezentantke našega narodno-umetniškega obrta. Tiste bore oare, ki jih kupec odrine, so samo odškodnina za materijalne stroške — ljubezni do stvari Da tovarišu ne more plačati nihče. Poleg Belinovih napredujejo tudi v Beli Krajini one prave narodne Disanioe tako v barvi, kakor tudi v kompoziciji. To ie oač zadnje, kar je še pri nas! — B. R.
Tvrdka F. Meršol nasl.. zaloga ženskih ročnih del se nahaja sedai Wolfova ulica 5. — Glej inserat.
— Popravek. V članek »N o v a dekl. v luči kritike« v zadnji številki »Učit. Tov.«, in sicer na koncu odstavka. ki obravnava IV. člen »Nove deklaracije«. se ie vrinila oogreška. ki kvari zrnisel. Glasiti bi se moralo: Če pa gre za bistvo, potem, dragi tovariši — treba imeti več poguma iti d e j a t i: »Smo za asimilacijo itd.
koncert Imeli bomo skupne vaie z orkestrom. Po koncertu bo slovesen sprejem članov, ki dobe članske izkaznice. Vabimo k temu slovesnemu večeru tudi druge tovariše in tovarišice. ki pridejo h koncertu. Koncerta sta nepreklicno v soboto zvečer ob 8. uri in v nedeljo ob 3. uri po-d o 1 d n e. Zavedajte se. da ie uspeh zbora, uspeh celotnega stanu! Zato naj nihče ne stoii ob strani, temveč Domaga po svojih močeh do čim lepšega gmotnega in moralnega uspeha. Tovariši, ki
Drisostvuiete koncertom, kupuite programe s celotnim besedilom, ker nas tako podprete! Zborovi člani dobe vzpo-rede v spomin brezplačno
—pev. Poslovnikov osnutek bo izdelal za zbor med velikonočnem počitnicami odbor ter ie v to svrho povabil nekai marljivih članov za eno popoldne v Ljubljano. Dotičnemu, ki ie »v sorodu s finančnim ministrom«, lahko izdamo iavno tainost. da bo poznal naš poslovnik tudi ustanovne in podporne člane zbora ...	Sežun.
Iz seje ožjega sosveta in eksekutive Pov. UJU Ljubljana.
Naša gospodarska organizacija.
—e Učiteljska Samopomoč. V zadri i ili dneh marca ie razposlala ^društvena uprava vsem članom položnice za zadnje tri smrtne slučaje, in sicer: 109. (Antonija Dedič. Bočna). 110. (Ernest CigoJ, Ljubljana) in 111. (Blaž Tominc. Globoko, umrl 15. marca 1926) smrtni slučaj v skupnem znesku (s poštnino) 15.50 Din. Včlanjeni zakonski pari plačajo dvoj-n i znesek, položnico dobi le eden. Društvena uprava ie, izplačala na posmrtnl-nah za tri smrtne slučaje dedičem 27.360 Din Nakažite takoi te zneske, da se Vam položnice ne izgube! — Posebno opozarjam še tiste člane, ki imaio kai zaostankov. da store svoio člansko dolžnost. Zaostanki so prišteti gornjemu znesku; zato uporabljajte vedno le zadnjo položnico. — Učiteljska Samopomoč ima danes (25. marca 1926) 1867 članov. Posmrtnina znaša 9335 Din. Kdor še ni član U. S., nai se priglasi.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvik-ta v Ljubljani. V marcu so plačale članarino sledeče šole: Črnomeljski okraj: Dobliče 30 Din, Dragatuš 30 Din, Mavrlen 10 Din, Petrovavas 10 Din, Sinji vrh 20 Din, Vinica 120 Din: KamnISki okraj: Blagovica 20 Din, Dob 30 Din. Brdo 30 Din, Homec 20 Din, Ihan 10 Din, Kamnik, dekliška 40 Din, Komenda 60 Din, Mengeš 60 Din. Moravče 40 Din, Nevlje 20 Din, Skaručna 40 Din, Stranje 20 Din, Šmartno 10 Din, Zgornji Tuhinj 30 Din, Tunjice 20 Din, Vodice 30 Din, Zalog 20 Dir: Kočevski okraj: Bosljiva Loka 10 Din, Kočevje 238 Din, Loški potok 60 Din, Mozelj 20 Din, Ovčjak 20 Din, Osilnica 10 Din, Ribnica, deška 100 Din, Stara cerkev 50 Din, Stari breg 10 Din. Svetli1 potok 10 Din, Štalcar.ii 20 Din, Turjak 10 Din, Vel. Poljane 20 Diin; Kranjski okraj: Bukovica 20 Din, Cerklje 60 Din, Gorenja vas 90 Din, Jezersko 20 Din, Kranj, deška 80 Din, Naklo 20 Din. Sv. Ana 10 Din, Poljane 50 Din, Primskovo 20 Din, Re-teče 10 Din, Selce 50 Din, Sela 10 Din, Škofja Loka 80 Din, Trebija 20 Din, Tržič 120 Din, Zali-log 10 Din, Železniki 20 Din; Krški okraj: Bučka 22 Din, Št. Janž 60 Din, Škocijan pri Mokronogu 20 Din, Tržišče 10 Din, Zameško 20 Diin; Litijski okraj: Vel. Gaber 20 Din; Ljubljana: I. deška osnovna 110 Din, II. deška osnovna 100 Din, III. deška osnovna 30 Din, IV. deška osnovna 40 Din, I. dekliška osnovna 80 Din, IV. dekliška osnovna 100 Din, Barje 50 Din, gluhonemnica 110 Din, Mestni šolski svet 30 Din, Hinko Klavora 20 Din, Božo Račič 11 Din, pomožna šola 50 Din; Ljubljanska okolica: Borovnica 50 Din, Horjul 30 Din, Hrušica 60 Din, Jezero 10 Din, Kopanj 60 Din, Moste 220 Din, Podlipa 20 Din, Preserje 40 Din, Rakitna 20 Din, Sostro 80 Din, Sv. Peter 105 Din, Studenec-Ig 60 Din, Šmartno pod Šm. g. 50 Din, Tomišelj 100 Din, Vič 340 Din, Zalog 50 Din; Logaški okraj: Grahovo 30 Din, Igavas 70 Din, Gor. Logatec 50 Din, Planina 50 Din. Rakek 200 Din, Unec 60 Din: Novomeški okraj: Dol. Nemška vas 20 Din; Sevniški okraj: Blanca 20 Din; Bre-žiško-sevniško učiteljsko društvo je darovalo 500 Din povodom smrti svojega člana tov. Justka Tominca; tov. Fran Mlakar iz Ljubljane je daroval 1 obveznico 7% drž. invest. posojila z enim zapadlim kuponom skupaj 103 Din 50 p; tov. Ivan Dimnik je daroval društvu 10 Din. tov. Ivan Demšar, šol. upravitelj v Žabnici, je poslal 1 obveznico 7% drž. invest. posojila s 7 zapadlimi kuponi' skupaj 124 Din 50 p, tovarišica Mara Znančeva, učiteljica v Starem trgu, pa dve obveznici 7% drž. invest. posojila s 14 zapadlimi kuponi, skupaj 249 Din. Vsem v imenu konvikta iskrena hvala! V prvih treh mesecih smo prejeli na rednih prispevkih in darovih 18.211 Din, kar je lep uspeh stanovske zavednosti v započetem delu za udejstvitev konvikta.	4
Josip Kobal. blagajnik.
Učiteljski pevski zbor.
T—.pev. Učiteljski pevski zbor. Vsi
pevci in pevke, ki žele imeti hrano v dnevih koncerta, t. j. 9., 10. in 11. aprila v uradniški menzi, naj to javiio oo dopisnici M. Dermelju v Gluhonemnico.
—pev. Okrožnica, ki jo dobite te dni naznanja, da se Drične pevski tečaj v petek, dne 9. aprila ob 14. uri. Udeležite se ga vsi. ker potem sledi neposredno
4-pov. Iz seje eksekutive Pov. U.IU — Ljubljana dne 16. marca 1926:
Tov. V i 1 i b a 1 d R u s ie predložil eksekutivi iziavo glede urejevanja »Učiteljskega Tovariša« v zadevi polemičnih člankov in notic o Deklaraciji. Razvila se ie debata, nakar so člani sklenili, da nai predlog urednik in tov. Rus sporazumno med seboi predelata in se šele po tem medsebojnem sporazumu objavi. Predlog tov. Rusa se glasi v novi obliki sledeče:
Kot član eksekutive. ki določa tudi smernice za urejevanje »Učiteljskega Tovariša«, predlagam v spreietie na-stODUO:
V dobro deklaraciii se ie napisalo že toliko člankov in razprav da ie debata že skoro izčrpana in bi bilo primerno, da se ti članki omeie. Prostora na] se da v tem vprašanju brez omejit-v e do obsega dosedanjih člankov za Deklaracijo le še onim. ki s stvarnimi razpravami zavzemajo Deklaraciji- na" sprotno stališče. V uredkriškem delu naj opusti urednik vse polemične
pripombe, ki w tičejo perečega deMara-ciiskega vprašania. sicer nai od drugih zahteva in oriobčuie tudi vse polemične notice k deklaraciiskemu vDrašaniu le s podpisom. Po možnosti nai se oa dekla-raciiska debata omeji na skraini minimum in nai se dokonča tostvarna debata le na naših stanovskih zborovanjih.
Članstvo želi informacij in razjasnil tudi o drugih učitelistva in šole zadeva-iočih aktualnih vorašaniih in ie treba to upoštevati in dati tem razpravam prednost. Glede cenzurirani uredništvu do-poslanih deklaraciiskih člankov ostanejo v veliavi vse dru^e že sprejete direktive
Ostaiam na prvotnem stališa' da se smatraj ožii sosvet v sedanji sestavi v dobi nekakega medvladia le za oosle-vodeči odbor tia do letošnie naše pokrajinske skupščine, kateri hočemo in moramo položiti čiste račune o svoiem poslovanju.
Soreiet ip bil tudi predlog, da v bodoče oriobčuie uredništvo v odlomkih le one članke, od katerih ima celoten rokopis v rokah.
Iz nase stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih druIteT y Sloveniji.
Vabila:
= BREŽIŠKO - SEVNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoie prihodnje zborovanje dne 17. aprila t. 1. v Brežicah s sledečim dnevnim redom: 1. Revizija članstva. 2. Društvene zadeve: a) poročila: b) pretres pravil. (Referent tov. Jakopec). 3. Predvojna učiteljska organizacija v Rusiji. (Poroča tov. Jakopec). 4. Slučajnosti. K polnoštevilnl udeležbi vabi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 10. aprila 1926 ob 10. uri v Ptuiu v prostorih »Mladike« s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Počilo odseka o oremembi nravil. 4. Sve-tozar Miletič, ob 100-letnici njegovega rojstva. Predava tov. Dušan Šestan. 5. Slučajnosti, želie in predlogi. — Ob 9. uri se vrši v istih prostorih seia odbora z običajnim dnevnim redom ter veha to obvestilo obenem tudi kot vabilo. — Predsednik.
Poročila:	«
T Belokranjsko učit. društvo je imelo svoj 35. redni občni zbor dne 23. januarja 1926. v Črnomlju. Tov. predsednik pozdravi navzoče člane, osobito tov, srez. šol. nadz. iz Novega mesta Matka in Hočevarja, ter vse nove člane društva.
Zapisnik o za_dnjem zborovanju se soglasno odobni.
Tov. predsednik poroča o važnih dopisih. Predlaga, da se sprejme obvezno članstvo za »Učiteljski konvikt« z letno članarino 100 Din. Predlog je bil z veliko večino sprejet.
ZAHVALA
Ob prebridkem udarcu trpke usode, ki nam je vzela iskreno ljubljenega soproga, predragega očeta, gospoda
BLAŽA TOMINCA
nadučitelja v Globokem,
dragim tovarišem, posebno tovarišem nosilcem, vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli k njemu po slovo.
G. župniku Toplaku in tovarišu Čopiču za lepa tolažilna govora ob odprtem grobu, pevcem za v srce segajoče žalostinke, društvu „Sokol" v Globokem za poklonjen venec in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin blagopokojnika.
Globoko žalujoča rodbina
Tominčeva.
Priporoča »Slov. Šol. Matico«, »Zvonček«. Ustanovi se pevski odsek in za pevovodjo določi tov. Kregelj.
Tajnica poda svoje poročilo o društvenem delovanju i i katerega je razvidno, da je imelo društvo 5 zborovanj od katerih sta bili najvažnejši: zborovanje v Metliki, katerega so se udeležili tovariši iz društva za grad Karlovac i okolico in praznovanje 50-letnice istega društva, katero so priredili člani našega društva.
Društvo je štelo v minulem letu 81 članov.
Tov. blagajnik poda svoje poročilo, ki se sprejme in odobri.
Društveno premoženje znaša nad 2500 Din. Upravitelji šol naj redno plačujejo mesečne odtegljaje ter s tem olajšajo blagajniku delo. Pregiedo-valca računov tov. Ljubic in tovarišica Schiller-jeva sta našla račune v redu in predlagala tov. blagajniku absolutorij. Sprejeto.
Na splošno željo je bil izvoljen stari društveni odbor: Predsednik: H. Barle, tajnica Za-vršanova, blagajnik F. Zalar, odborniki in nam.: tov. Vrezec Stanko, Kos Alfred, Gruden Kari, Do-linar ter tovarišici Gostiševa in Zornova.
Tov. predsednik poda poročilo o seji širjega sosveta UJU. Razloži potek seje in Deklaracijo samo. V debato o deklaraciji so posegli tov. Štr-benk, Matko. Zivojinovič, Barlé in Lukežič. Soglasno je bilo sklenjeno, da o Deklaraciji nismo razpravljali, ker ni prišla rednim potom in bom» to storili pri prihodnjem zborovanju.
upokojena ali kakorkoli prosta g. učiteljica, k trem otrokom od 6 - 8 let, popolnoma zdrava, otro-koljubna in ne čez 45 let stara za vzgojiteljico. Ponudbe na upravo lista pod „Vzgojiteljica".


MODNA TRGOVINA
> F. MERŠOL
nasl. se nahaja
SEDAJ V WOLFOVI ULICI ŠTEV. 5.
Priporoča svojo bogato zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile in bombaža. — Predtiskanje ročnih del! — MODNO IN KRATKO BLAGO I — Velika zaloga čipk, rokavic, nogavic in pletenin za dame, gospode in otroke!
* ustanovljeno leta 1887. *
t
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani. BO Izdajatelj: UJU - poverjeništvo Ljubljana odgovarja Ivan Dimnik v Ljubljani.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.