Zakai učiteljske premestitve 1 »Slovenski dom« štev. 21, od 27. januarja t. 1. prinaša naslednji članek: Včeraj je v nabko polni dvorani društvenega doma pri Št. Vidu nad Ljubljano imel politično zborovanje minister brez listnice g. dr. Miha Krek. Na tem zborovanju je minister govoril tudi o učiteljskih premestitvah ter je v zvezi s tem dejal; »Ena izmed vaših zahtev, ki sem jih-povsod slišal, je bila: Prosimo vas, popravljajte krivice. Zdi se _hi, da^se med našimi somišljeniki veliko jezite, češ, da se krivice popravljajo preveč počasi. Mislim pa na drugi strani, da ne mine teden, ko ne bi vsaj ena od krivic bivših režimov bila popravl.ena. Toda oni, ki so nas pet let pitiskali in preganjali, kriče sedaj, ko popravljamo krivice, po vsej Sloveniji in posebno v Belgradu, kakor da bi mi v Sloveniji samo liberalce klali. Za .vsakega učitelja, ki je bil premeščen, prihaja v Belgrad nešteto intrig, deputacij, pisem, telegramov, tako da človek, ki naših razmer ne pozna, res misli, da je nekaj na tem. Dejstvo je, da je bilo letos pri nas prestavljeno toliko učiteljstva, kakor druga leta in nič več. Od 4000 učiteljev je bilo prestavljenih okrog 270 in dejstvo je, da ni bilo prestavIjenega nič več učiteljstva, kakor po drugih banovinah, marveč mnogo manj. Dejstvo je, da so naši nasprotniki gnali naše dobre učitelje iz službe — na cesto, dočim mi nikomur nismo vzeli niti pare in nihče radi nas ni izgubil službe. Dejstvo je dalje, da so naši nasprotniki poslali naše najboljše učitelje iz domovine tja doli na jug naše domovine, kjer so poiskali za nje, kar so najslabšega najti mogli. In sicer so pregnali tja doli starejse na_e Ijudi, družinske očete, dozorele ljudi in odlične strokovnjake samo radi tega, ker politično niso bili njihovi. (Dejstvo je, da je JUU to obsojalo. Op. uredn^) lMi smo jih samo par premestili izven banovine,' toda samo take, ki jih v dotičnem kraju že živ krst trpeti in videti ni mogel. (Dokazati jim je trfebia tudi to. Op. •uredn.) Mi moramo povedati tudi tole: narfr je težko, da še do danes nismo mogli postaviti nazaj v službe vseh tistih ubogih učiteljev in profesorjev, ki jih je bivši režim brez povoda vrgel na cesto in so še danesna cesti. Kljub temu, da,so še danes brez službe, so nasprotniki tako predrzni, da lažejo najvišjim državnim funkcionarjem, kako mi v Stoveniji preganjamo ljudi.' Vi sami lahko presodite, ali je sploh kaka primera med tem, kar se je vršilo nekdaj in kar se vrši danes. Če smo pa premestili nekatere učitelje in učne moči, ki tako žive, da so v občini pohujšanje širili ali pa tako delajo, da starši že otrok niso hoteli v šolo pošiljati (V dravski banovini ni znan tak primer. Op. uredn.) ali pa, če smo premestili katerega izmed onih uč.iteljev, ki so kot predsedniki volilnih komisij kar na debelo goljufali, (Organizacija je prosila, da naj se ne odrejajo učitelji za kornisarje. Ona obsoja take gjoljufije, toda navedli naj bi se konkretni pflmet-. Op. ured.) če smo to delali, smo -morali storiti, ker je bila to _iaša do-žnbst. Gospodje učitelji naj torej vedo, da se bomo takega plevela skušali otresti pri vsaki priliki, pa naj se njihove organizacije še tako lepo dajo prilepiti okrog Kramarjev ali Marušičev. (Ta* trditev je povsem deplasirana. Op.ured.) Mi namreč pravimo: kljub vsej avtoriteti, ki jo mora imeti učitelj in državni uradnik, (Danes se s članki in govori sistematično blati učiteljstvo. Op. ured.) vendar ostane osnovno pravilo, da-so učitel}i tukaj radi naroda in ne narod radi učiteljev! Hočemo, da vodi učitelj šolo in mladino v duhu narodovih želja in narodovih kulturnih smernic. (Učiteljstvo je to vedno delalo, upoštevajoč pri- tem učne načrte in načela domorodnosti. Doslej še ni bilo nikoli ugotovljeno, da se to ne vrši in ni bil nobeden premeščenih učiteljev klican na odgovor; marveč so v pretežni večini vsi sedaj premeščeni učitelji (-ce) odlično ocenjeni. Op. ured.) Tistim učiteljem, ki naši mladini dobro hdčejo, rečemo: Največjo avtarite.o invpriljnbljenost si boste stekli s pridnim, poštenim in pravilnim delom med mladino v soglasju s starši. Kaj je lažjega kot to kulturno ljudstvo oblikovati v dobrem, kulturnem in: lepem slovenskem duhu in smislu. Učitelj, ki na tej bazi gradi, bo rastel med nami v vzgojnega velikana in velikega našega prijatelja, ki mu ljudstvo nj.govih dobrot ne bo nikdar pozabilo, arapak se bo hvaležno oklepalo njegove roke. Tega naj učitelji ne pozabijo! In če danes kateri izmed takih učiteljev trdoto razmer čuti, naj ve, da prihaja ta trdota od ravnanja ogromne večine (Hvaležni bi bili gosp. ministru za konkretne primere. Op. ured.) naJega učiteljstva proti narodu in proti ljudstvu, da ta trdota prihaja odtod, ker se je učiteljštvo dalo vpreči v politični voz (konkretno! Op. ured.) ki je s svojimi koleši in valjarji šel preko našega trpljenja, da prihaja ta trdota odtod, ker so se zastopniki gotove kulture in gotove politike razpredli v st.ankarskem smislu najslabšega kalibra, kakor ttireža preko vsefe naših občin. Kakor osat rflčd žitom in kakor plezavka so prepredli celo domovino, da razjedajo dobro rast slovenske njive. Jasno je, dar bomo mi pri vsaki priložnosti tak osat in tak plevel populili.« .»lvse, iVigosso^jMtfi; =ia^sartra-_i