F. Wemig, »km-et. ref.: Kmetovalci laškega olcraja na Gorenjskem. (Poučno-potopisua črtica.) Nobena beseda ne deluje na kmetovalca tako prepričevalno kakor — zgled. In iiikjer ni rek: »Besede mičejo, zgledi vlecejo« tako upravičen kot pri kmet. pospeševalaem delu. Raditega smo pri živinorejskemu odtx>ru skleaili, da popeljemo najdovzetaejše kmetovalce v olcraju na Gorenjsko, da vidijo na licu mesta, kako gospodari napred ai, inteligentni in samozavestni gorenjski kmet in da na ta nacin. vzdramimo iz gospodarskega mrtvila naše kmečko IJudstvo, ki s svojo mentalnostjo korenini še vec ali manj v propadlem vinogradništvu ali njega zleh posledicah. Dne 3. t. m. smo se torej zgodaj zjutraj zbrali na kolovtvoru v Laškem. Dobri oce Petek, delavni in neutrudljivi g. Hrastnik, načeLnik kmet. podružnice in gerent okrajnega zastopa, prevdami in vzgledni kmet Bezgovsek iz Št. Ruperta in mnogi drugi kmetovalci iz laške okolice. Naše število se je pomnožilo v Rimskili toplicah še za par oseb. Med njimi oblastni poslanec g. Deželak in župan Veber iz št. Lenarta. V Hrastniku so se nam pridružili še 4 prijetni gostje: dobrodušni dolski župan g. Draksler, gg. Napret ia Orožen ter naš Pavliha Pustov Tinče, ki je s primerno kritiko in s posrečenimi dovtipi ves čas skrbel, da je ostala aaša družba vso dobo izleta prav dobre volje. Nebo nam je bilo milo in pozdravljali so nas od daleč v krasnem solnonem jutru številni še mestoma s snegom pokriti vrhovi Karavank, ko smo dospeli v Lju!bljano. Tu se naim je pridružil živinorejski iaštruktor g. Krištof, ki se aam je stavil na razpolago ikot »cicerone« pri ogledovanju gospodarskih znamenitosti mesta. Pod njegovim vodstvom smo si ogledali najprej prostore in zaloge raznih potrebsčin Kmet. družbe. Potem smo se oglasili pri Gospodarski zvezi, ki nain je radevolje dovolila vstop v svojo stalno ratzstavo raznih kmet. strojev, predvsem plugov, okopalnikov in osipalniikov, kostnih mlinov, posnemalnikov, trijerjev itd. Naša nadaljna ,pot nas je vodila do mestne klavnioe, ki predstavlja ogromno podjetje, edino te vrste v nasi ¦državi. Saj znašajo vse dosedanje ureditvene investicije nad 40 mdl. Din. Nepopisno je bilo ipreseneoenje naših kme tovalcev, ki so spričo velikanskih prostorov in dvoran ter moderno-smotrenLh naprav klavnic samo strmeli in gledali. Prava čuda modeme tehnike. In naši ikmetovalci so Imeli priliko spoznati in učiti se, kako se izvršuje čisto in smotreno delo v Mavnioi in kako se oskrbuje in konservira pravilno meso in razni mesni izdelki. Razkrila pa se jim je tudi tajnost umetnega ldajenja in izdelovanja umetnega ledu, ki igra tako veliko vlogo pri ohranjevanju razniih kvarjenju podvrženih gospodarskih Lzdelkov. Prav iskrena hvala ravnatelju iklavnic za prijazna in utrudljiva raizkazovanja ter za vsa tozadevna pojasnila! — Ogledali 3mo si potem v Ljulbljani še našo najboljšo kmet. goapodinjsko šolo, v kateri nas je posebno zanimala vizorna kokošjereja in vzorno vrtnarstvo. Popoldne smo se odjpeljali na Notranjsko, na Vrhniiko, kjer obstoja najboljša mlekarna in sirarna v Sloveniji. Pocasi nas je peljala lokalna železnica proti našemu cilju in imeli smo priliko proučevati gospodarske in krajevne razmere Notranjske. Našo pozornost je vzbudilo vsepovsod že pničeto kultiviranje Ijubljansk&ga barja: prostrana, zelena ravnina levo in desno od tira in ob obronkih temnih smrokovijh gozdov prijazna kmedka selišča, beli domovi in moderne, vzorne gospodarske stavbe. Prav ugodno nas je presenetila Vrlmika sama, M je napravila na nas vtis pristne, prijaizne slovenske vasi, oziroma trga. Povsod red in •snaga in smotrenost; lcmeeke hiše, goapodarska poslopja in celo čebelnjaki okrašeni z rudeoimi nageljni, in kmeSko Jjudstvo 'krepke postave, kreanenitega značaja, markantnih ¦potez in bistrega ter delavnost kazajočega izražanja. Nas je v prvi vrsti zanimama notranjska živinoreja in poslovaaije vrtniiške mlekarne. Prepričali smo ae na lastne oci, da 9o v gospodarskem ozira j>ogoji za mlekamo v vrhniškem ¦okraju slabši, kakor v laScem okraju. Prideluje se pretež¦no le slaba kisla krma, v običaju je izključno hlevška reja brez vsake paše in vendar je spretnemu sirarfu uspelo izdelovati na Vrhnifei sloviti ementalski sir, ki je boljši kot lK>hinj^ko blago, kljub vsej sooni in žlahtni planiiiski krmi ter poletni paši v Bohinju. Mlekarna v Vrhniki je visoko aktivna in je glavni vir dohodkov temošnjib. kmetoval•eev. Denarni protmet leta 1926 je znašal nad 6,000.000 Din. Mleko se plačijje stalno in v vsatei kolieini po 2 Din s povračilom raznih odpadkov, ki so lizbomi za rejo prešičev. Mlekama je na parni pogon in se nahaja v krasni legi ter }e od zunaj bolj podobna ličnemu gradiču, kakor 'kaki gospodarski stavbi. Obisk Vrhnike je bil za nas v splošnem prav poučen. Na povratku pa sano dali duška naši dobri volji v veseli narodni pesmi ter nas je kranjsko kmečko Ijudstvo vsepovsod prisrono pozdravljalo. Prišedši v Ljubljano, smo si hitro ogledali še centralno vinarao, ki nam je nudila izredno mnogo poučnega gle•Je oskrbovanja vina in kletarstva. G. ravnatelj nam je razložii prav poljudno in prepriCevalno cilj in stremljenje ogromnega kletarskega ipodjetja ter je povdarjal, da si je stavila vinarna za svojo glavno, sveto in takorekoc življenj sko nalogo, s svojim naravnim in samo prvovrstnimblagom zadovoljiti in obvladati naš konzum ter na ta način pripomoci pn našean vinogradnilai do boljšega vnovčenja svojega naravnega, dobrega vina. Videli smo tudi vse tehnične pripomočke modernega kletarstva, uporabo interesantnih eliptičnih sodov, največji leseni sod v Jugoslaviji, vi vseibuje 36.000 litrov ali 4 vagone vina: pravi kolos in orjak, mojstersko delo med leseniimi sodi. Stremljenje vinarne je, kupovati povsod le grozdje in tega prešati v lastni režiji. Na ta način je tudi jpodjetju mogoče proizvajati prvovrstno blago, :ki ga mali posestnik navadno vsled pomanjkanja pripomočkov in znanja nikdar ne more nuditi. Prepri.ali pa smo ae tudi sami o tehraični dovršenosti umnega kletarstva. Saj smo preislcusili jeruzalemčana, kakor ga je težko oajti na ŠtajerSkem, in smo preisilnijsili tudi pristno dalmatmsko vino irz edine, še sedaj v večjem obsegu na olokn Via rodeče, pristne evropejske trte (V^ava trta). Le to sq morali laiisiko leto škropiti 251crat, da eo jo obva- rvali pred boleznijo. Centralna vinarna je tudi to delo napravila na licu mesta v Dalmaciji. G. ravnatelju vinarne Lzrekaimo tem potom za prijazni sprejem in za vsa pojasnila najiskrene]šo zahvalo! Drugi dan smo se podali na Gorenjsko, na glavni cilj našega potovanja. Globoko se je dojmila naših kmetovalcev v gospodarskem oziru vzgledna krasna gorenjska pokrajina. Obsirna, ravna in skrbno obdelana polja, prijazne, snažne, bele vasice; prijajne trate in temni gozdovi, v sinjem obzorju solnčnega dneva jasno se odrazujoči zeleni holmi in tiha pogorja z mnogobrojinimi beliimi cerkvami in ikapelicami in daleč na severu mogočne, sive stene veličastnih Karavank in njih gorskih velikanov. Hladnejši in čistejši planinski zrak nas je že obdajal in cutlli smo vsi, da se nahajamo v povsem dragaoni pokrajini in v drugih podnebnih razmerah. Ustavili smo se na postaji v Naklu. Tu se nam je pridružil lonet. ref. g. Kladnik, ki nas je vodil v svrho poučevanja vzoraega gorenjskega kmetijstva po vsej okolioi Kranja. Obiskali smo torej najprej v Naklu vse vzorne posestnike-ikmetovalce. Večinoma najdemo v vsaki kmetiji uporabo elektrike. Kar se zdi gorenjskemu kmetovalcu nekaj samo po sebi umevnega, to je bilo našim izletnikom še povsem novo. To so predvsem vzorni hlevi z vzornimi gnojisči in gnojničnimi jamami. Kar v zadregi Ln tihi smo postali, iko nam je zacel priprosti gorenjski kmet razlagati falco stvamo, razumno in resno sliranjevanje in uporabo gnojnice, kakor bi bil kak uoen profesor. In bral sem vsem našim izletnikom na obrazih, kako jim je imponiral ponosni, samozavestni, delavni, slčromni in bistri gorenj,ski kmet: glede trdne, neupogljive volje — Prus, glede naprednosti, delavnosti in ikremenitosti značaja — Švicar. Proučili smo v Naklu še razmere tamošnjega mlekarstva in smo se potem podali peš v Predoslje (zadružna mlekarna) in v Rupo pri Kranju. Naso triuro pot po gorenjskih po^jtrajinah do Kjanja gmo spopolnili z ogledi, gospodarslcimi razgovori ter s primerjanjem naših razmer z gorenjskimi. Prepričali smo se, da je kranjski okoliš neprimerno manj travoroden in tudi manj hvaležen za pridelovanje žita ter da tudi podnebje od daleč ni tako ugodno, ikakor v lašlkem okraju. In vendar je tbistrini in marljivosti fcranjskega ikmetovalca uspelo poiskati pri izključni hlevsiki reji, v živinoreji in mlekarstvn glavni vir svojih dohodkov. Gorenjc si pcanaga na ta način, da prideluje tudi na svojih prodnatih njivah zeleno Imno in da svojo živino vsaki dan po par ur zjutraj in zvečer žene na pašo in sicer enostavno na ozke travniške parcele ob potih in med mjivami. In kljub teanu, da je narava tako skopo obdarila s prirodnimi dobrinami gorenjskega kmeta, stanuje ta v domovih, iki nič ne zaostajajo za razkosnimi lcmeč kimi hišami naših bogatih savinjskih hmeljarjev in ima gorenjski kmet svoja gospodarska poslopja brezdvomno boljše in vzomejše urejena kot naši Savinjčani. Krasne in naravnost gosposke kmečke domove smb videli pri posestnikih Jemeju PUerju in pri Stubiju v Rupi. Videli pa amo tudi vzorne hleve s prvovrstno živino ter smo se prepricali, kako je mogoce mlečnost domače živine dvigniti s smotreno rejo in izbiro. Majhne lcmečke ikrave-hH>hin]ke od 300 kg teže z 12 1 mleka povprečno dnevmo m kravepincgavke, ki glede mleonosti brez dvoma prekašajo originalne živali na Solnograškem. Zopet krasen primer, kako nesmiselno je hoditi v tujino po plemensko živino, ko si lahko doma vzgojimo boljše in zanesljivejše živali. Marsiikaterega od nas je prevzela tiha zamišljenost in domotožje spričo krasne gorenjske pokrajLne, spričo veselo-vriskajoče solnone planinske narave, spričo zelenih travnikov iin tihih Iogov, spričo ravnih prostranih njiv, nad katerimi visoko nad nami v jasnem solnčnem ozračju veselo žvrgoli in drobi na Štajerskem tako redki škrjanček, na katerih obdeluje kmet svojo zeanljo, sicer v potu svojega obraza, a vendar kot kralj samozavestno, zmagujoč in cbvladujoc vse ovir in težkoce in veselec se spričo doseženih, v boju z naravo in zemljo s trdno voljo in s trdo roko priborjenih uspehov. Kako srečen si, človok, ki si ostal zvest svoji rodni grudi in domu svojega očeta! In občutil sem ta hip tudi .jaz švojo bridko resnico, ki jo izraža Prešern v svoji tožni pesmi: »Oj, Vrba, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji oceta . . .« Popoldne smo se podali v Hrastje, vas, eno uro oddaljeno od Kranja. Videli smo tudi tukaj zopet vzorne go spodarske razmere tn kot posebno znamenitost: vsi kmeti brez izjeme imajo vzorne hleve z betoniraiiinii stajaini in vzorna dvorišča z gnojničnimi jamaini. Vsak kmet ima poleg praktično urejenih jasli tudi svoj sistem samonapajalnlka, ki je važen posebno za molzne krave, fci rabijo veliko tekogine in iki s pomočjo samonapajalnilka lahko pijejo, kadar se jim" zljubi. Vzorne hleve in vzorne svinjake smo videli pred vsem pri poslancu Brodarju in pri posestnlku Pincu. Naihaja se tudi tukaj strojna zadmga, ki amogoca kmetom sloipiio uporabo vseh različnih gospodarsikih stro jev, ki si jih posamezni posestnik ne more nabaviti. Na povratlcu v Kranj smo si ogledali še nekatere znamenitosti mesta, predvsem krasno pokopalisče s Prešernovim in Jenkotovim grobom ter 30 m visolki most čez Kokro. Naravnost vrtoglava višina za naša pojmovanja. V gostilni »pri Jelenu« se nam je postreglo s priprostim, pa izdatnim obedom in so se pri tej priliM posebno še naši mladi veseli Štajerci lahko prepričali, kako ima prav gorenjska narodna: »Na Gorenjščem je fletno, so vsoče gore, so ibistri studenci in ravne ceste.« Hiteti smo morali, ako smo hoteli videti SimveS in radi tega smo se iz Kranja odpeljali takoj v Podhom pri Bledu, kjer smo se oglagili že pozno na večer pri enemu izmed ipredstavnikov naših najtrdnejših in agilnejših gorenj sikih kmetovalcev, pri oblastnem poslancu g. Janu. Veselo in prisrčno n-as je let-ta sprejel ter nam je razkazal vzorne hleve in druge gospodarske naprave v vsej vasi. Tudi tu so bile izredno krasne krave prvovrstne molzice in vzorna prašičja reja. Videli smo tudi novo mlekarno, ki oibratuje š-ele pol leta in plačuje mleko po 9 ikron s povraoilom odpadkov. Mnogi kmetovalci so si vzeli mere od raznih gospodarskih stavb. Pri čisti, sveži kapljici gorenjskega »jabčeka« nam jt* g. Jan razlagal zgodovino razvoja gorenjskega kmetijstva. Leta 1902 je ibil Jan prvi, ki je po vplivu uekega gospodarskega predavanja napravil modern Mev, leta 1910 so imeli že vsi kmetje po vasi, razen treh, betonirane staje in gnojnične jame. Hlevi, v katerih se živina, kakor v laškem o kraju, do ikolen vgreza v blato, so v tej vasi povsem nepoznani in spadajo v davno preteklost. Prisrčno smo se poslovili in se zahvaliili g. Janu, ki nas je spremljal domala do Bleda. Za čim prisrčnejšo slovo ipa je poskrbel še posebejo naš Pustov Tinče, M je pred živahnimi in prebrisanlmi Gorenjci rešil s svojim vedrim humorjem našo čast »veselih« Štajereev. Iz rajsko lepega Bleda smo jo še ta večer mahnili na postajo Lesce, kjer smo si v naglici ogledali še ondotno mlekarno. Tu smo naš poučni izlet oticijelno zaključili. Večina kmetovalcev se je potem še podala na Obožjo pot k jMariji pomagaj na Brezjem. Poučni izlet je dosegel popolnoma svoj naimen in so naši kmetovalci v razgovoru z naprednimi Gorenjci na licu mešta spoznali, kakšne moderne naprave in zboljšave sodijo za naš okraj in kakšne niso prikladne. Prepričali pa so se vsi, da postane lahko kmetovalcu ranna živinoreja z oi^anizirano produkcijo in oddajo mleka stalen in zanesljiv vir dohodkov. Poucni izlet in vesela, bistra, delavna in napredna Gorenjska pa nam bo ostala vedno v najlepšeim spominu.