KFIA.TLEVINA SKBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAHTITIJ RAZRED 16 INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 1. JULA 1023. PATENTNI SPIS BR. 973. Dr. Karl Niedenzu, inžinjer, Beuthen O/S, Nemačka. Način za izdelovanja dušikvsebnjočih g-nojilnih sredstev. Prijava od 27. juna 1921. Važi od 1. avgusta 1922. Pravo prvenstva od 23. jula 1920. (Nemačka). Znano je, da lahko pretvorimo mavec pri temperaturi od 80 — 1000o skoraj popolnoma v žvepleni kalcij z istočasnim razvojem COž. Dalje je znano, da nastane iz sulfatov in sulfidov zemljskih alkalij, potom segrevanja sulfato — ogljenih zmesi v obločni luči žveplo in žvepleni ogljik z istočasnim nastankom karbida. Da dosežemo nastanek karbida, je pa potrebna temperatura nekako 1800° 0. Novi našin proizvaja dušikvsebujoša gnojilna sredstva in obstoja v tem, da segrevamo sulfatoogijeno zmes v plinovih retortah do temperature kakih 1200° C, in, da provajamo skozi zmes čiste e dušike oziroma dušikvse-bujoče zmesi plinov kot. n. pr. generatorjev plin, polvodeni plin it.d. Sulfato — ogljena zmes obstoja iz žveplovih spojin semeljskih alkalij n. pr. sulfatov kalcija (mavec) (anhid-rit it.d.) in stroncija (celestin) ali iz njih zmesi in iz oglja ali koksa, oziroma drugih ogljik vsebuječih snovi. Način se naslanja pri tem na poskuse, katere izvedemo, da dobimo iz stroncijevih zaostalin zopet stroncij. Ako smo glenatse zaostaline zmešali z ogljevim drobižem, jim dali obliko opeke, jih posušali in razžareli v peči, potem smo ugotovili v žareči masi produkte dušika. Dosežena temperatura znaša 10—12000 C. Ako vzamemo za temelj prešnja opazovanja in ako upoštevamo, da postane pri nastanku Ca + O v Ca O iz 56 gr. CaO 145 kalorij prostih (1000 gr. CaO da 2589 kalorij), pri nastanku. Ca 4- S v CaS nastane iz 72 gr CaS 90.8 kalorij prostih ali 1000 gr CaS da okroglo 2261 kalorij), sledi iz tega tudi teoretično, da zadostuje za razkrajanje CaS v Ca + S temperatura kakih 1200°. Da pospešimo reakcijo, lahko dodamo kloride, karbonate, okside i t.d. alkalij, alkaličnih prstij in prstenih kovin, ker se nahajajo te snovi v menjajoči se množini v zaostalinah stroncijahovega razsladkorjenja. V splošnem pa zadostujejo naravne nesnage v mavcu in koksu, da spemenimo sullate v cinanamid in cianid. Žveplo, ki post.-me pri razkrajanju prosto, se odstrani deloma kot molekularno žveplo, deloma tvori žveplene oglike z onim ogljikom, kar ga jo preveč. Oba lahko dobimo po običajnih metodah v čisti obliki. Ogljenčevo kislino, kije ponesnažena z onim dušikom, kar ga je preveč, istotako lahko čisto pridobimo po običajnili načinih in uporabljamo za najrazličnejše tehnične svrhe. PATENTNI ZAHTEVI: 1. Način za dobavo dušikvsebujočih gnojilnih sredstev, stem označen, da mešamo žveplene spojine prstenih alkalij z ogljik-vsebujočimi snovmi, segrevana na 1000—1300° C in, da vpeljemo v znes čisti dušik oziroma dušikvsebujoče zmesi plinov. 2. Način za dobavo dušikvsebujočih gnojilnih sredstev s tem osnačen, da mešamo Din. 1, komponente zmesi v fino zmleti obliki, jih jilnih sredstev s tem označen, da dodamo položimo v retorte ali jih briketiramo in po- k zmesi (zahteva 1) halogene okside, kartera segrevamo in dovajamo dušike oziroma bonate in kisik vseh lijoče soli, alkalij, pr- dušikvsebujoče plinaste zmesi. stenib alkalij in prsti, da pospešimo pre- 3. Način za dobavo dušikvsebuječih gno- tvarjanje.