* eList ljudstvu v pouk in zabavo.

isha}a vsak četrtek in velja s poštnino vred In v Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol fcta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge IzvenavairliniB fražol« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol» ¡¿¡«kovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnino* Posamezni listi stanejo 10 vin. — UJmoditvo: Koroška cesta štev, 5, — Bokopiai se ne vračajo, t-, Upravništvo: Koroška
cesta štev. S, vgprejema naroAr' i, inserata in reklamacije. 25a inserate se plačuje od esostopae petttvrBte sa enkrat iS S&fc» za dvakrat 25 vin., aa trikrat SI- vLi. Za večkratne oglase primeren popust, Insorati se sprejemaj« do grede zjutraj, m Ke»
zaprte reklamacije «o poštnine proste.
St. 7".
Maribop, dne 13. febraarja 1911.
Nemci v stiskah.
Iz Gradca prihajajo tužni glasovi. Mesto Grafi ee tiči do glavo v dolgovih. Milo se ozira po slovenskih poslancih ter želi, da bi prišli v Gradec in dovolili mestu novo posojilo. Gre se za več milijonov. Tu-4i deželni odbor vabi slovenske poslance v Gradec. Slabo je gospodaril s svojimi nemškimi strankami, Strašno slabo. Nakopal je deželi več milijonov dolga, in sedaj si želi slovenskih poslancev, 'da bi omogočili delovanje deželnega zbora. Prvo delovanje deželnega zbora pa bi bilo, da naložijo Nemci deželi nove davke in pokrijejo s tem dolgove, ki so jih lahkomiselno napravili.
Velike skrbi tarejo Nemce radi teh dolgov, ki so jih delali tako brezski*bno, dokler niso prišli naši deželni poslanci v Gradec in naredili konec takemu slabemu gospodarstvu. Z obstrukcijo so obesili Nemcem jasli višje, da ne morejo tako trositi z denarjem med svoje nemške sodeželane kot prej. Seveda je nastala vsled tega v nemškem taboru nepopisna zmešnjava. Vsi nemški listi, doli do „Štajerca", so zagnali velikanski krik zaradi obstrukcije, Nemški poslanci so ¡norali na komando svojega vodstva vsi na shode. Zadnji Čas morajo nemški okrajni zasiopi in občine sklepati ostre resolucije proti slovenskim poslancem. Na Spodnjem Štajerskem pa se mora ubogi Linhart na povelje svojih kruhodajalcev potikati od kraja do kraja ter v potu svojega obraza in v varstvu mnogo-hrojnih žandarjev razkladati, da je baje slovenska obstirukeija tudi Slovencem škodljiva. Slovenci imajo pač enkrat ošabne Nemce v pasti, in to jih grize, da vikajo.
Škodljivost slovenske obstrukcije pa tudi mi lahko dokažemo. Obstoji v tem-le: Skozi dve leti je ta strašna obstrukeija obvarovala vso dežolo, nemško in slovensko, novih davkov, ki bi znašali na leto najmanj poldrugi milijon. Trije milijoni so ostali torej vsled slovenske obstrukcije v žepih štajerskega ljud-.stva.
Ravnokar prihajajo iz Gradca, iz nemškega tabora novi jokajoči glasovi, češ, deželni odbor je moral črtati letos nekatere dosedanje izdatke. Nima. namreč denarja, ker Še ni novih davkov. Toda tudi v tem črtanju se kaže ljubezen Nemcev do ljudstva. Niso Črtali šn odščipnili največjih svot pri plačah liberalnih uradnikov in učiteljev, koje plače znašajo okoli 14 milijonov na leto, ampak tam, kjer so hoteli zadeti kmeta. Tudi niso ustavili podpore nemškim hujskaškim «IruStvom, kajti pred kratkim je bilo Še čitati, da so izplačali Siidmarki podporo.
---1------.■ -	"	i Ti i ,. \ I	—1	1 I	I	I II I
PODLISTEK.
Materino oko.
(Slika iz življenja. Prevel Btarogoraki.)
(Dalje.)
.„.M a t e r i n o oko!"
SrčnejŠe in mileišo še pač niso bile nikdar izgovorjene te l>esede, kakor sedaj, ko je korakal Be-aedikt po cesti ter za hip postal.
«Raje brez strehe, kakor še enkrat, kaj enakega doživeti 1" pristavi nato in nadaljuje svojo pot. A-koravno mu je hladil sveži zrak vroče čelo, akorav-iio sc mu je kri že nekoliko pomirila, vendar se mu je zdelo, da sliši še zvok godbe, vrisk plesalcev. In Šepet listja se mu je zdel, kakor zapeljivo govorjenje preširnega, zalega dekleta, kateri je komaj ušel. V hipu največjo nevarnosti mu jo pred dušo vsplavalo žalostno in solzeče materino oko.
Dokler je peljala cesta po ravnini in po polju, jo bilo lahko potniku kljub temi nadaljevati svojo pot. Ali ko jo prišel v gozd, kjer jo stalo veličastno drevje, moral je iti z največjo pazljivostjo, da ne zgreši pota, posebno, ker je bilo več potov in križepotja.
Ali, ko je po dolgem hodu prišel zopet na piano. se zdrzne. Zgrešil je pot, in zastonj se ogledujo, kod rau je iti sedaj?! Žc se je hotel vsesti na kup kamenja, da počaka zore, kar mu prinese veter dim od novozapaljonega ognja-
, Tukaj morajo biti ljudje," si misli Benedikt, in gre proti strani, od koder rau je prišel vonj dima.
Črtanje nemškega odbora je zelo zanimivo. Vinogradnikom so baje nemški mogotci v Gradcu namenili letos 11.500 K, a so jih črtali. Opozarjamo, da je ravno ta podpora razlog slovenske obstrukcije, ker jo je dežela tako znižala. Plačevati bi morala dežela 400.000 K vinogradnikom, pri čemur je prevzela država polovico stroškov. A iz mržnje so ustavili Nemci to podporo ter nam pojedli še onih 200.000 K, ki jih je dajala država. Sedaj ponujajo ti gospodje 11 tisoč 500 kron, s katerim denarjem prenovijo komaj trije vinogradniki svoje vinograde.
Za graško gledališče so črtali podpore 25.000 K. Bo vsakdo vesel iu hvalil slovensko obstrukcijo, Isto-tako so Črtali za nemško planšarsko Šolo 100 K, za deželni muzej 4000 K, za višjo deželno realko 500 K, za štajerski deželni Šolski zaklad 3000 Kt za ljudsko Šolstvo 2820 K, za zdravstvene namene 31.130 K, za vzgojevališča 1000 K, za druge deželno namene 141 tisoč &50 K. Ker dežela letos sama ne bo gradila nobene nove železnice in ceste, niti pričela s kako novo regulacijo, zato si prihrani za zgradbo železnio 590 tisoč kron, za regulacije 431,143 K.
Vsega skupaj je torej prihranila slovenska obstrukeija deželi letos eden l'h četrt milijona kron. Kakor hitro se obstrukeija opusti, se bo moralo še nadalje črtati, ali pa se naložiti novi davki — ali pa pametnejše gospodariti, kar ravno želi obstrukeija slovenskih poslancev.
v ^afifičnf ogled.
— Drž. zbor je sprejel zadnji teden krošnjar-sko postavo. Toda določilo se je toliko izjem, da cela postava nima več prvotnega pomena, omejiti krošnjar-stvo. Kmetje so povsod za omejitev krošnjarstva, kajti večina krošnjarjev jb takih ljudi, ki ciganijo z blagom kramarjev za previsoko ceno po deželi ter prisilijo ljudi s svojo vsiljivostjo, da kaj kupijo. Naj bi bilo dovoljeno krošnjariti samo z lastnimi izdelki, recimo kakor Ribničani s suho robo in pa Ciči z jesihom. Piskrovezi pa itak no spadajo med krošnjarje, le kroš-njarji s steklom so po nekaterih krajih kmečkemu prebivalstvu še dobrodošli. Sedaj bodo zborovale skozi tri tedne naše delegacije v Budimpešti, tako, da se bo poslanska zbornica šelo ^scetkom marca začela / .pu posvetovati. — Proračunski odsek je sprejel nasvete slovenskih poslancev glede vseučiliščnih vprašanj med Jugoslovani ter dovolil tudi Italijanom pravno stolice na Dunaju. S tem je spor za obe strani kolikor toliko povoljno končan. Naučni minister je ostro obsodil judovske in socialdenriokraške dijake, ki na vseučili-
Kmalu je našel. Napravil je komaj dvajset korakov, kar zagleda v gozdu plamen ognja, ki je gorel na veliki skali. Tudi človeško glasove je slišal.
Benedikt sklene iti k ognju ter se pridružiti ljudem, ki morajo, kakor on, prenočevati pod milim nebom. Tiho in brez šuma se jim približa ter zagleda v mati votlini ognjišče in krog njega tri možake.
Benedikt je videl dovolj, da je postal previden ter se skril za grm. Radovednost ga je gnala, da se je priplazil zelo blizu in poslušal, kaj imajo. Sedaj sliši, da reče eden: „Sedaj pojdimo," ter se ovijeViiemon plašč. Druga dva se dvigneta in eden reče: „V šestih tednih zopet tukaj!" „Kakor smo se dogovorili!" pripomni tretji in odide z gorečo tresko na stran k grmu. Tla so bila tukaj zelo obraščena. Oni pregleda natančno vse in se vrne nazaj:
„Shranjeno je, kakor za sodnji dan!" Divjo so se n .smejali možaki ter se izgubili v noči, pogasivši ogenj.
Benedikt je ostal tako dolgo skrit za grmom, da so oni že daleč odšli. Nato se splazi počasi k ognjišču, zapali ogenj in gre na tisto stran, kjer jo videl prej možake nekaj iskati.
Ni mu bilo neznano, da so se ti v nepoštenem dejanju tu sešli in da imajo tu nekaj skritega. Skrbno preiskuje vso, ali ne moro ničesar najti. Že hoče oditi, kar so zadeno z nogo in oddrgne mah, ki jo bil previdno razgrnjen po zemlji. S palico je jel kopati, dokler ni zadol na trd, gladek predmet. Ko odstrani ostalo zemljo, spozna pokrov majhnega železnega kov-čeka. Hitro odstrani zemljo na desni in levi ter vz-digno kovček m pokrov. Presenečen |>ogled! . . . Kov-
šču v Krakovem delajo nemire, ker se je predavanje o družboslovju izročilo učenjaku, ki je obenem tudi duhovnik. Zaradi tega odgovora hočejo Judje in socialni demokratje v zbornici posebno razpravo. Katoliški poslanci jim ne bodo ostali z odgovorom na dolgu.
—	Slovauska Jednota. Na Dunaju so se zopet zedinili češki, slovenski, hrvatski in starorusinski poslanci v posebni zvezi, imenovani Slovanska Jednota. Zveza šteje 125 poslancev. Načelnik te mogočne skupine je Ceh Fiedler, podnačelnik Slovenec dr.. Su-steršič. Z lažmi in zavijanjem so bili vsi češki in slovenski poslanci, ki. veljajo za tajne vladne špijone, na delu, da bi preprečili obnovljenje za nekoliko časa razpadle Slovanske Jednote, pred vsem pa, da bi potisnili zmožnega in od vseh nasprotnikov toli sovražen e ga dr. SusterŠiča ob stran. Niti prvo niti drugo se jim ni posrečilo.
—	Na Ogrskem so si v državnem zboru zaradi avstro-ogrske banke, ki izdaja naše bankovce, stranke Še vedno močno v laseh. Vladne stranke hočejo imeti z Avstrijci še nadalje skupno banko, opozicio-nalne stranko pa lastno ogrsko, Vsled tega dolgotrajnega prepira je stavil v avstrijskem bančnem odseku dr. Krek predlog, da se obravnave našega bančnega odseka tako dolgo odlože, da se na Ogrskem pokaže, je li sploh verjetno, da ogrska zbornica pritrdi vladni predlogi. Pri tem se je doigra.1 ta-Ie zanimiv pojav. Naši poslanci so z ah te \ li, naj se ugotovi razmerje glasov pri tem glasovanju. Pri tem se je pokazalo, da ni dovolj poslancev v odseku. Že vsled iega bi bila morala obravnava prenehati, da se izogne vsak prepir, pa predlaga nemški liberalec dr. Lecher glasovanje po imenih. Iz tega se je dognalo, da ni bilo niti 20 poslancev navzočih, dasi jih je treba najmanj
20. Za Krekov predlog so glasovali Cehi in 1 Rusin. Socialni demokratje so bili proti in so iznova jasno pokazali, da se ničesar bolj ne boje, nego resnega odpora proti sedanji večini in vladi. Najbolj smešno vlogo je pa igral naš dični dr, Ploj. Ta junak se je trudil za žive in mrtve, da je izprosil pri vladnih strankah milost, cla ga izvolijo za poročevalca. Zlomck. naj razume tako postopanje! Četudi le po imenu v opoziciji, bi moral imeti vendar toliko razsodnosti, da no gre pri tako važnem političnem vprašanju prevzemati poročevalčeve odgovornosti v predlogi, ki izkušapravzaprav ustreči samo ogrskim zahtevam. Vsak' drug bi to razumel, Ploj seveda ne. Na obrazu se mu bere, kako nestrpno čaka, kedaj doseže svojo zaželjeno poročevalčevo službo. Zato je tudi brez ozira na strašno blamažo večinskih strank glasoval proti imenovanemu predlogu. Seje ni bilo in potrti so odhajali vladni poslanci iz odseka.
ček je bil poln dragocenosti, lepotičja, srebrnega (h rodja, in na dnu leži mnogo denarja.
Benedikt kleči nekaj minut zraven, kakor oka-menel.Stane ga samo, da zagrabi, pa spravi zaklad v žepe, tako postane bogat, in ni se mu treba mučiti več okrog po svetu.
Z naglico počne grabiti zaklade in je tlačiti v žepe ter ne neha prej, dokler ni kovček prašen. Potem pa piano pokoncu iu beži, ne da bi vodel krnrtP „Nekje moram priti ven, kaj mi je sedaj za ovinke!" vsklikno in vzdigne klobuk, da 6i ohladi čelo.
Začne fantazirati. Zdi so mu, da je posestnik velike delavnice in mnogo pomagačev dela pri njem. Sezidal si je krasno hišo. Vidi ljudi, kako se mu klanjajo ter ga vprašujejo za svete. Vidi mize, polno raznovrstnih jedil in pijače, in mnogo prijateljev se veseli ž njim, seveda na prvem mestu njegova — mati — kar se samo ob sebi razume, da. . . m?ti... že radi dolžnosti... Ali tukaj pride Benedikt k sebi.
Naenkrat izginojo vse fantazijo, njegova glava se povesi, njegov korak je počasnejši, ko zasipi v, bližnji vasi glas zvona, ki je naznanjal jutranjieo ter budil ljudi k molitvi in delu.
Zvon človeka vedno vabi, da Boga nikdar no zabi.
To besedo so pnč resnične. Se v srcu največjega lupežnika so gane nekaj, kakor bi ga vleklo k iz-preobrnitvi. Benedikt pade ob potu stoječem znamenju na kolona in z roenimi očmi sklone roke ter si zakrije obraz . ..
(Dalje prihodnjič.)
—	Kranjski dož. zbor je pklican na dan 18. t.
m. aa kratko zasedanje. Na dnevni red pride pred ysem zakon zaradi izboljšanj kmečkih posestev. V tem izboljšanju pa je zadržano tudi zgradba cest, naprava vodovodov, obnovitev vinogradov itd. Za ta dela so bo najelo deželno posojilo v znesku 10 milijonov. Velika razlika je med kranjsko in Štajersko deželno vlado; tam najemajo milijonska posojila za kmečke potrebo, pri nas pa za uradnike in liberalne učitelje. Xa Kranjskem vladajo katoliški Slovenci, pri nas pa liberalni Nemci in nemškutarji,	j?
—	Italija se neprestano pripravlja na vojsko proti Avstriji. Vsak teden prihajajo nove vesti o italijanskih vojaških odredbah na meji. Italijanski list Messaggero poroča, da so postavili v trdnjave okoli Benetk nove topove, ki so baje tako veliki, da nima ae Avstrija, ne kaka druga država enakih. Pač ni iudo, ako tudi Avstrija ne drži križem svojih rok. Vedno več vojaštva 30 razpostavlja ob italijanski meji,. Mi nimamo sovražnih namenov proti Italiji, ampak ona nam hoče ugrabiti naše laške kraje.
Strašna kuga.
Očividci nam podajejo pretresljive slike o žetvah črne kuge v Aziji. Že ko se peljaš v Fudsiadsin, pripoveduje nek popotnik, zapaziš vsepovsodi smrt, strašno in neusmiljeno razsajajočo ženo smrt. Zraven ce-.-¡te leži truplo na kugi umrlega Kitajca, Trde roke so iztegnjene, oči odprto. Komaj petdeset korakov, in zopet mrlič. Konj se ustraši in skoči v stran. Na ustnicah mrliča je videti kri, znamenje, da je umrl šele pred kako uro. Ko so pride v mesto Fudsiadsin, na-fetiš na gručo Kitajcev preti borno kočo, med njimi tudi zdravniški pomočniki v rumeni obleki. V koči so ponoči umrli trije Kitajci, Sedaj so prišli, da jih naložijo na voz in odpeljejo. Roka enega mrliča je pad-ia na kolo, ki mu jo je hreščeče zdrobilo, ko se je zale! voz pomikati.
Na oglu ulice sedi Kitajec, ki na čuden način maha z rokami. Iz ustnic mu kaplja kri. Nagne se aa stran, se vleže — in pričakuje v najbližnjem času orno smrti. Strašno pri črni kugi je to, . da človek skoro do zadnjega trenotka no ve, ali je zdrav ali bolan. Zato pa Kitajci v svoji paganski neusmiljenosti takoj naženejo svojce iz koč na ulico, kakor hitro začnejo pokašljavati. Potikajo se po ulicah, bljujejo na da ter pri tem s strahom in grozo opazujejo, če prihaja že tudi kri. Kakor hitro so sline pomešane s krvjo, tedaj je gotovo, da se bližajo zadnji trenotki. Vržejo se na tla in tiho, mirno ter udano umirajo.
Vsa nežna človeška čustva zaduši kuga, kjerkoli se pokaže. Ce je začel oče sumljivo kašljati, nažene ga sin na ulico in ga prepusti svojilusodi. Zdravniki in njih pomočniki gredo vsak dan od hiše do hiše ter trkajo na vrata. Ce se nihče ne oglasi, je znamenje, da je pobrala kuga ponoči vse prebivalce. Posebnega pokopališča za okužene ni nikjer. Trupla se položijo v rakve, ki so zbite iz drobnih desk, in rak-ve se za silo pokrijejo z zemljo. Ponoči prihajajo na mirodvor ubogi Kitajci, ki dregetajo od mraza, odkop-ijejo mrliče, jim slečejo obleko ter pokrijejo ž njo svoje napol zmrzle ode. Deske pa se pokurijo ali popro-tajo.
Kuga se Širi vedno bolj proti Evropi. Najnovejša poročila pravijo, da se je pojavila že na evropski ruski meji. Glavar okraja je ukazal, da se meja z vojaštvom zapre. Drugi celo trdijo, da imamo kugo že v Svropi, in sicer v BlagoveŠčenŠku in Astrahanu.
Japonci so naznanili velevlastim, da bodo vojaško zasedli Mandžurijo, Če ne bodo Kitajci storili nič proti kugi. Opaža se, da se japonskih zdravnikov kljub temu, da se zelo izpostavljajo in z veliko požrtvoval-aostjo strežejo bolnikom, kuga ne prime.
Poslanci ruske dume so dobili poročilo, da se bliža kuga Vladivostoku. Kljub prepovedi na papirju Se vedno prevažajo Kitajce po železnici iz Mandžurije v Vladivostok. Premožnejši Kitajci beže iz Vladivo-stoka v Evropo in na Japonsko. Mesto Asiho je popolnoma izumrlo. Katoliški in protestantski misijonarji so odpotovali v Mukden. Mrliči leže po cestah. Iz-lmrlo je tudi mesto Fudsijadan. Ceste so prazne in zapuščene. Ljudje so ali pomrli, aii pa pobegnili. Le psi so drve po cestah in žro — mrliče. Bolnišnice so zapuščene, ni zdravnikov, ni strežnikov, ni bolnikov. Vse je umrlo.
V	severni Mandžuriji se kuga vedno bolj Siri. Kitajske oblasti izkušajo po možnosti zakrivati žrtve, ii jih zahteva kuga. Dasi že kaže toplomer 30 stopinj <nraza, Še vendar ni opaziti, da bi začela kuga poje-natL
V	Indiji je zahtevala kuga v nekaterih krajih sadnjl čas po deset do dvajset tisoč žrtev.
Iz Kitajske se še poroča: Ne le, da divja ku-^a, tudi draginja in lakota postaja v kitajskih pokrajinah vedno večja. Grozni prizori se dogajajo vsak dan v teh krajih. Ljudstvo se mora hraniti od koreni-aio, skorje in trave. Vsak dan umre več sto ljudi /sled lakote. Otroci beračijo za koš kruha in starimi prodajajo svoje otroke za košček kruha, da ne u-jarejo lakote.
Razne novice.
DnhovniSke spremembe. Gospod Janez Luskar, ¿aplan v Skalah, je prestavljen kot provizor na Bele-vode. Gospod kaplan Franc Letonja je od Sv. Martina pri Slovenjgradcu prestavljen v Skale in gospod kaplan Jože! Kodrič iz Kamnice pri Mariboru k Sv. Martinu pri Slovenjgradcu. Župnija Belevode je razpisana do 23. marca.
Iz Sole. Na dvorazredni nemški ljudski Šoli v Slovenski Bistrici je razpisano mesto učitelja, Sola je v II. krajevnem razredu. Prošnje na krajni šolski svet v Slovenski Bistrici do 6. marca t. 1. — Na šti-rirazrodnici pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, je do 10. marca razpisano mesto učitelja ali učiteljice. II. krajevni razred. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. — Pri Sv. Barbari v Halozah je na tamošnji šestrazrednici razpisano do 28. februarja mesto učiteljice. Šola je v III. krajevnem razredu.
*	f Župnik Lopič. V Cmureku je nenadoma umrl v nedeljo, dne 12. februarja ob YA. uri zjutraj tamošnji župnik vlč. g. Janez Lopič. Pogreb se je vršil v torek, dne 14. februarja popoldne. Rajni je bil rodom Slovenec iz Gomilice, Svoje narodnosti se je vedno zavedal. Svojim slovenskim župljanom je redno ob gotovih časih pridigoval slovenski ter je delil med nje slovenske knjige in časnike. Večkrat je imel prestati bridke radi slovenščine. Preganjan je bil, ker je kot katehet na nemški Šoli na Sladki gori pri Cmureku poučeval slovenske otroke krščanski nauk v slovenščini. Udeleževal se je tudi pridno javnega življenja. Ko je prišel pred leti kot kandidat pri vo-litvi v 4. kuriji za dež, zbor v ožjo volitev s slovenje-bistriškiin Stigerjem, so mu tudi Slovenci dali glasove. — Svetila mu večna luč!
*	Važen sklep za živinorejce. Železniško ministrstvo je sklenilo znižati prevozne tarife za najvažnejša krmila, da povzdigne domačo živinorejo. Znižali se bodo torej tarifi za prevoz detelje, sena, slame, melase, odpadkov od pese, umetna in krvna krmila.
*	Kat. učiteljsko društvo se ]e ustanovilo na Koroškem, V deželi, ki slovi kot najbolj svobodomiselna, je to gotovo vesel pojav.
*	Organizacija katoliškega učiteljstva v Avstriji. Sedaj imamo v Avstriji 27 katoliških učiteljskih društev, ki so združena v Kat. učiteljski zvezi, ki Šteje 7000 članov. Na Slov. Štajerju pa še vedno ni enake organizacije, tukaj učiteljstvo Še tlačani liberalnim advokatom in hodi v boj proti katoliškemu ljudstvu, od katerega vsak čas zahteva zvišanje svojih plač.
*	Povsod enaki! Nižjeavstrijski deželni zbor je pred kratkim zvišal učiteljske plače. Stvar ni Šla tako lahko, ker je tudi tam mnogo svobodomiselnih „pedagogov", do katerih delovanja ni moglo imeti posebnih simpatij ljudstvo in po njem izvoljeni krščanski poslanci, ki tvorijo v spodnjeavstrijskem deželnem zboru veliko večino. Doklor ni bila regulacija dokončana, so svobodomisleci molčali; pridružili so se celo krščansko mislečim učiteljem, ki so se bojevali za izboljšanje pod vodstvom poslanca Kemetra. Dosegli so uspeh. Ko so pa prejeli svobodomisleci od „klerikalne" veČine najboljši kruh, «so začeli po svojih časopisih in po svojih shodih brenkati na stare židovsko- liberalne strune, in sedaj kruto napadajo one, ki so jim donesli priboljšek. Glavo zastavimo, da bi se ponavljala pri nas ista komedija!
*	Kat. shod na Nižje-Avstrijskem se vrši letos 4. in 5. novembra v Dunajskem Novem mestu,
*	Protestantsko gibanje spodnještajerski Nemci radi podpirajo. Da ima to novo protestantsko agitira-nje kot zadnji cilj združenje Avstrije s Prusijo, jo vsem domoljubom dobro znano. Kdor bi še tega ne vedel, naj si pogleda najnovejše znamke protestantov-ske Siidmarke, na katerih se Šopiri ne avstrijski, ampak prusovski orel. Nižjeavstrijska zveza protestantov ima znamke, na katerih so že uporabljene prusov-ske barve črno-belo-rdeče. Ljudje, ki gredo za Šta-jercijanci, mogoče sami ne vedo, da so na poti v pogubo.
*	Liberalci v Škripcih. Liberalna glavna posojilnica v Ljubljani je prišla v konkurz. Vsakdo ve, da je bila v tesni zvezi s to posojilnico tudi liberalna Zadružna zveza v Celju in nekaj liberalnih posojilnic na Štajerskem. Mi še nismo vsega povedali o teh zvezah, ker nočemo begati javnosti in Škoditi zadružni misli splošno. A če so liberalci tako lumparski, da med tem, ko mi molčimo o njih grehih, sumničijo naše dobro urejene posojilnice ter trosijo zahrbtno neresnične vesti, potem se nehajo vsi oziri. Staroliberalca dr. Sernec in dr. Hrašovec sta nam poslala te dni pismo, v katerem prosita, naj no pišemo nič o slabih razmerah v nekaterih posojilnicah. A istočasno s tem pismom smo prejeli ljubljanski liberalni dnevnik, v katerem celjski frkovci nesramno napadajo naše organizacije. Vprašamo dr. Serneca in dr. Hrašovoa, ki imata z mladoliberalc; Še vedno veliko zvez, zakaj ne naredita najprej v Celju reda in miru? Ce se to ne bo kmalu zgodilo, in Če gotovi liberalci ne bodo popolnoma utihnili, potem pride enkrat vsa resnica o Zvezi slovenskih posojilnic, o celjski Zadružni zvezi in financiranju žalsko-laških pivovarn na dan!
*	Sleparji grodo. Različni nasprotniki bi radi o-brnili v zadnjem Času pozornost pač od svojih polomljenih denarnih zavodov, zato hujskajo in obrekujejo naše zavode. Mi izjavljamo, da je pri vseh naših posojilnicah in zvezah, bodisi Zadružni ali Gospodarski, vse v redu in vsak krajcar varen. Kako pa je pri liberalcih, pa je znano. ,Tudi pri Nemcih je mnogo smrdljivega. Še ni dolgo, odkar so okradli Nemoi svoj denarni zavod v Št. Lenartu (Mravljak), in lani so na Koroškem nemški organizatorji oškodovali denarne zavode za 3 milijone kron. Za ta gnoj se naj briga „Štajerc"!
*	Celjski liberalci so zagnali velikanski hrup, ko so Jim je zaprla tiskarna, češ, slovensko podjetje se je oškodovalo. Hvala lepa za tako slovensko podjetje, iz katerega je prišlo že toliko zla med naše ljudstvo. Tam se je kuha! leta In leta strup, ki se Je da-
jal našemu ljudstvu po liberalnem tisku. Bratomorni boj in neprestan prepir je imel tamkaj svoj izvor. Iz te liberalne kuhinje so prihajali strupeni osebni napadi, lažnjiva obrekovanja, sumničenja naših organizacij, vsa zloba in ničvrednost, ki jih Je sploh človeška narava zmožna, je imela tamkaj svoje prebivališče. Vrhu vsega tega pa je bila Še bajka o oškodovanju tiskarne po stari liberalni navadi lažnjiva, kajti ne tiskarna je bila oškodovana, ampak nasprotno tiskarna, oziroma njena lastnica, je oškodovala slovenske posojilnice. Liberalci, nesramni, kakor so, so na tuje stroške kuhali strup za katoliško-slovensko ljudstvo. Dr. Benkoviču gre le zahvala, da je opozoril javnost na te škodljive kuharje v Celju.
*	Kje je pravica? V Mariboru sta bila to dni obsojena 151etni učiteljiščnik Stanislav Vavda- in 18 let stara posestnikova hči Antonija Zemljič, vsak na 5 K globe, ker sta rabila koleke, ii spominjajo na ljubljanski 20. september. Nemci pa smejo neovirano rabiti in prodajati koleke z napisom: „Zur Erinne-rung an den windischen tTberfall am 20. Sept. 1908" (v spomin na slovenski napad dne 20. septembra 1908). Ali se s temi koleki ne vzbuja sovraštvo in ali niso ti koleki izzivalni? Zahtevamo, (la se zapleni tudi nemške 20. septembrske koleke.
*	Nedovoljeno hujskanje. V Ptuju sta se dva vzorna in pridna duh. gg. PŠunderin Jager vpisala pri ljudskem štetju kot Slovenca, Ako bi storila kaj drugega, prišla bi z resnico navskriž. Pošten človek jima mora torej dati vsled njunega dejanja popolnoma prav, A celo drugače ptujski Nemci. Dne 12. februarja so naredili zaradi tega celo posebno zborovanje, na katerem je iz Kranjskega privandrani advokat Plahki grmel proti g. PŠundru in Jagru. Tako hujskanje presega že vse mejo, In nemška nestrpnost kriči po tem, da jo Slovenci zdrobijo. Neverjetno je, kako Nemci zadnji Ča3 sovražijo Slovence. Seveda tega ne povedo v „Štajercu".
*	VoJ. nabori odgodeni. "Uradno se poroča: Ker se zasedanje delegacij podaljša, je malo upanja, da bi se zakon o Številu rekrutov rešil pred koncem tega meseca- Vsled tega se pričnejo glavni nabori z dnem 19. aprila. Da se pa ustreže onim, ki se, ne poznavajoči to novo odredbo, vrnejo v svriio nabora v domovino, se bodo vršili izjemoma in samo za te novince nabori v drugi polovici marca ter v prvi polovici aprila.
Socialni demokratje so si ustanovili v Gradcu takozvano zimsko strankino Šolo, ki ima obliko naših socialnih tečajev. Vsak petek zvečer ob 8. uri se vr-Še predavanja. Kot predavatelji nastopajo socialno-demokratični poslanci in drugi strankini voditelji. Delavstvo se z velikim zanimanjem udeležuje predavanj, Taka „šola" bi bila nujno potrebna tudi v spodnje-štajerskih in slovenjekoroŠkih industrialnih krajih.
V	Trbovljah, kjer imamo že močno vrsto naših pristašev v delavskih vrstah» bi so taki poučni sestanki gotovo dobro obnesli in bi privabili treznomisleče de-lavoe iz nasprotnih taborov v naše vrste. V SkalaB, Celju, Hrastniku in drugih delavskih središčih bo treba misliti na enake redne poučne prireditve. Izobrazimo malega moža, pa bo naša ljudska misel Še močnejša!
*	Vinarsld in kletarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska Šola na Grmu priredi dne 3. in 4. marca vinarski tečaj, dne 6„ 7. in 8. marca pa kletarski tečaj. Vspored tečajev bo sledeči: V petek, dne 3. marca od 2. do 4, ure: Cepljenje trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih lehah in drugih prostorih» Ravnanje s cepljenkami v trtnici. Zasajanje novih vinogradov. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje silnice in cepilnih strojev. V soboto, dne 4. marca od 8. do 11. ure: Pomladna dela v vinogradu. Vzgoja in obrezovanje trt. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v Šolskem vinogradu v Cerovcih. V ponedeljek, dne 6. marca, popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na dobroto vina. Lastnosti in sestave vina. V torek, dne 7. marca, popoldne od 8. do 10, ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo, Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost Žvepla v kletarstvu. Od 10. do 12. ure: praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. Popoldne, od 2. do 4. ure: Pretakanje vina, Čiščenje vina. Filtriranje vina. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v vinski klet?
V	sredo, dne 8, marca popoldne od 8. do 10. ure: Lastnosti dobre vinske kleti. Napake vina. Od 10. tfo 12. ure: Praktične vaje v vinski kleti. Oprava vinske kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Napake in bolezni vina. — Oddaljenim in revnim vinogradnikom plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in tudi podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, kateri za njo pravočasno po dopisnici: prosijo. Priglasila in prošnje za podporo jo treba do-poslati do 25. februarja ravnateljstvu kmetijske ifcle na Grmu pri Novem mestu (poŠta Kandija, Kranjsko). Tudi Štajerci se sprejemajo.
*	Čebelarsko razstavo priredi Čebelarsko dru-Stvo za Spodnje Štajersko prihodnje leto 1912 v Celju.
Važna razsodba upravnega sodišča. Trije Češki krajni, oziroma okrajni šolski sveti so se pritožili na upravno sodišče proti naučnemu ministrstvu zaradi sprejemanja čeških otrok v nemške Šole. O teh pritožbah je razpravljalo upravno sodišče in jim popolnoma ugodilo, proglasivši za nezakonito naredbo na-učnega ministrstva, ki je velelo, da naj se čeSki, Šoloobvezni otroci sprejemajo v nemške šole. Za »prejem v šolo je merodajna samo narodnost. Otrok, ki hoče stopiti v kako Šolo, mora biti vešč učnemu jeziku dotične Sole. To Je Jako važna razsodba. 7, njo naj se okoristijo tudi naši krojni Šolski sveti.
Dvanajst lepil) knjig je poslal S. K. S. Z. za •tfbmejne Slovence g. F. Koser, c. kr, poštar v Juršin-■*fik. Ilvala lepa!
Mariborski okraj.
m Maribor. Ljudsko Štetje je izvrženo. Zinano je, «a se je vpisalo okoli 12,000 Sloveneevipri ljudskem šteti!». A „Marburgerca" nam razglaša, da se je sedaj končno naštelo samo 3340 Slovencev, Nemcev pa lil.518. Potemtakem jih je bilo celo manj kot pred 10. leti. ko jih je bilo Se 40G2. Vsakdo se smeji, če slisi številko, ki jo razglaša „Marburgerca", Sicer pa, naj nas. je na papirju kolikor hoče, mi vemo, da nas je od leta do leta več, da napredujemo, Nemci pa gredo
nazaj.	....... „„ , . .
m Ceršak. V ponedeljek, dne 13. februarja je
bil za župana naše občine desetokrat enoglasno izvoljen zopet naš splošno priljubljeni g. Tone Hauc. £koro 30 let že vodi vrli naš voditelj našo važno obmejno občino. Proti njemu so naprtili vsiljivi privand-ranci zadnji Čas celo kopico tožb, da bi ga. spravili pri ljudstvu ob zaupanje — a vse spletke narodnih nasprotnikov so se izjalovile. Gospodu Haucu kot vrlemu našemu županu k zopetni izvolitvi iskreno Čestitamo.
St. Lenart v Slovenskih goricah. Občinske volitve za našo tržko občino se bodo vršile dne 21. februarja.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Naš gospod župan -strašno skrivajo vspeh ljudskega Štetja, Ali se bojijo -z resnico na dan? Ali so našteli tako malo Nemcev, da jih je sram? Ali .so jih našteli toliko, da jih je zopet sram? Skupaj pa pridemo, četudi hočete objavlje-tije zavieči.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Pri Sv. Trojici i--raamo „Bauernball". Človek bi mislil, da bo Gasilno <lruštvo v Slovenskih goricah priredilo kmečki ples za domače kmete. Pa ne boš, preljubi moj kristjan! •Povabljeni so menda sami gornještajerski todelni; ker vabilo je pisano v takem jeziku, da imajo celo najpri--stnejši trojiški Nemci težave ž njim. Ta lihider-hon-rler naj ostane pač raie tam na gornještajerskih planinah. Tega nam ne bodo vsilili. In če je to tista edi-riozveličavna nemška „špraha", ki jo poučujete v svojih ponemčevalnicah, potem pač ubogi otroci, da si ne polomijo jezikov nad njo. Mi imamo lepo domačo govorico, ki je ne zamenjamo z nobeno todelščino. Mi smo ponosni na svojo materinščino, ki je ne pustimo prezirati in zaničevati. In če nas hočete zapeljati na svoj bal, nas morate vabiti po domače. Ker samo ta -ošabna nemškutarska domišljija more videti v Slov, gor. nemške todelne. Zakaj pa znate v svojih krama-rijah tako lepo slovenski? Dajte tam poskusiti s todelščino, tam se vam mnogo boljše obnese. A tam vam ne diši, kaj ne? Ker če bi živel naš nemškutar samo -od tistih krajcarjev, ki mu jih prinesejo Nemci, postal bi hitro ponižen, in morda bi ga morala enkrat celo občina preživljati. Radovedni smo, če Golobov gizda-linček tudi vasuje v todelščini?
m Sv. Jurij v Slov. gor. Naša društvena prireditev se je v nedeljo, dne 12. t. m. izvrstno posrečila. Društvo „Edinost" je imelo občni zbor. Dohodkov: r>74 K 8 vin., ravno toliko stroškov. Udov:. 85, knjig se je prebralo blizu 1000, med temi tudi-poučnih in znanstvenih. Društvo je uprizorilo več gledaliških predstav, priredilo več društvenih izletov ter je bilo no pevskem zboru zastopano večkrat pri sosednjih društvenih prireditvah. Novo življenje je prišlo v društvo po Mladinskih zvezah, ki so imele svoje mesečne poučne shode. Udeleževalo se je mladeničev približno 50, mladenk pa do 80. Vseh poučnih shodov je bilo 30. Naša mladina je torej v letu 1910 v tem oziru -pridno porabila čas, ko se je z deklamacijami, govori -različne vsebine izobraževala in pripravljala za pri-bodnjost. To veselo, po izobrazbi koprneče hrepenenje naj vlada med našimi mladimi tudi naprej. Nato so predstavljale mladenke pomembno žaloigro: „Ve-Btaika". Zlasti sedaj jim moramo dati krasno izpričevalo: Izvrstno so igrale. Seveda je povzročila globok vtis igre tudi lepa rimska obleka in oprava odra. Ljudstva kakor vedno obilno, mir in red vzoren, pro-sta zabava vesela in živahna. Gostje od vseh strani, iskrena hvala!
m Hoče. Poročil se je g. Ludovilc Hergout iz Gor. HoČ z vrlo narodno mladenko Lenčiko Uranjek \i. Crnove pri St. Janžu na Peči. Poroka se je vršila dne 6. t. m. pri St. Janžu na Peči in prihodnji dan dne 7. t. m. se je pripeljal novoporočeni par v Hoče, kjer se je vršila gostija. Na gostijo je prišel med poštene Slovence tudi nek nemškutar iz Bohove; ki je uprav nesramno napadal navzoče Slovence. Večkrat sem že slišal, pa nisem verjel, sedaj sem pa prepričan, da so nemškutarji zoper vero. Ta nemškutar pri molitvi ni hotel vstati in moliti, pozneje pa se je iz molitve norčeval in pravil, da Kristusa ni, ga nikoli ni bilo in ga tudi ne bo. Nek mož iz Bohove mi je pa pravil, da ko je bil bolan, je klical Kristusa in Marijo na pomoč.
m F rain. Korenito nemški Koren si ni upal prirediti „Buršenbala". ampak se je moral zadovoljiti samo s „Hausbalom". Samonemška vabila je dal tiskati v lutrovski tiskarni Kralik v'Mariboru. Kdor zata-ii svoj materni jezik, je tudi tega zmožen. Najhujše pa je to, da vsiljuje nemška vabila slovenskim družinam. No, Koren, to jo Vaš prvi in zadnji nemški bal v Framu. Sicer pa ste rekli pri „Sandvvirtu" v Mariboru. da se boste poboljšali. Kajpada Vas sedaj že griva, da ste kaj takega storili. Toda, da bi so Vi ¡spreobrnili, tega Vam'„Stajerc" ne dovoli.
m Fram. Slovenski Časniki so poročali, da so v občini Fram našteli 441 prebivalcev, kar pa ni res. Leta 1900 jih je bilo 057 in letos 749. Koliko pa je Nemcev? L. 1900 se je k Nemcem (! ?) prištevalo 35, letos 64. Zastavo nosi slivniški Koren, .čegar žena ne zna nemški. Za njim stopa ponosno gornjepolskavski Hrastnigg, seveda doma iz hrastovih tevtoburških gozdov na Pruskem. Malo sramežljivo stopa nekdaj ra-dikalno-narodni slovenski liberalec Hogemvart z vsem svojim štacunskim osobjem; tudi ponižnega Mottocha od Sv. Eme pri Slatini zapazimo med njimi. Neki delavec iz Moravskega, ki ima ženo pristno Kranjico, je s kopico svojih otrok, ki govorijo le slovenski, pomnožil število framskih Nemcev. Nikakor pa ne zamerimo gostilničarki Stampll, da. se je pridružila korenito pristnim Nemcem, saj vemo, da ime Pivec, ki ga je nosila poprej kot gospodična iz nemških Zič, ni slovenska beseda, ampak nemška! V resnici je nemških prebivalcev kakih 12 oseb, ki pa so se vse semkaj priselile in ki občujejo vse slovenski, sicer bi v Framu živeti ne mogli. Naj končamo ta dopis z opombo: Vsi ti Nemci (!) so pri zadnji občinski volitvi potegnili s slovenskimi liberalci proti izdajalskim (!) klerikalcem.
m Fram. Bal koŠta denar! Tako sta si mislila pekovski pomočnik in pekovski hlapec pri g. Bohmu. Ukradla sta pšenice, in hlapec naj bi jo spravil v denar. Toda g. Bohm ima bistre oči ter zapazi tatvino in tička, ki sta priletela brez perja domov od Koreno-vega „Hausbala", da zapreti v kfetko,
m Slov. Bistrica. Z veseljem vam poročamo o lepo uspelem shodu našega Kat. pol. društva v nedeljo, dne 12. t. m. Stajercijanci, katerim povzročajo bližajoče se volitve v okrajni zastop nemirno spanje, so se pričeli truditi na vse kriplje, da bi vlovili nekaj zaslepljencev v svoje mreže. Sklicali so zato shod in vabili nanj na vse mogoče načine. "Mi, kar nas je zavednih slovenskih kmetov, smo hoteli mirno in dostojno pokazati, da posilinemških ljudi okrog Šnopsar-skega „Štajerca" ne maramo. Radevolje smo se zato odzvali vabilu našega političnega društva in prihiteli na shod. Zbralo se je nad vse pričakovanje veliko naj-odličnejših mož in mladeničev iz celega slovenjebistri-Škega okraja. Zlasti je bilo mnogo županov, občinskih svetovalcev in odbornikov. — Zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik, poslanec Novak. Govornikov je bila cela vrsta, in čeprav je trajalo zborovanje celi 254 uri, so vsi vstrajali do konca in z zanimanjem sledili poučnim in navdušujočim govorom. Najprvo je poročal drž. in dež. poslanec PiŠek. Pojasnjeval je razna politična vprašanja, kakor naše razmerje med Italijo, dveletna vojaška služba in opozarjal na važnost volitev v okrajne zastope. Drugi govornik dr, Leskovar iz Maribora jo prepričevalno razkladal vzroke slovenske obstrukcije v Gradcu in razkrinkal hinavŠčino nasprotnikov. Potem sta govorila še dr. Lemež in Založnik, ki sta oba posebno obračala pozornost na volitve v okrajni zastop. Poslanec Novak je, akoravno nekoliko bolehen, z,njemu prirojeno zgovornostjo slikal položaj v deželnem zboru, ki je prisilil Slovence, da so posegli po obstrukciji, kajti tako ne more in ne sme iti dalje. Kot zadnji je govoril še kaplan OsvaliČ, ki je krepko orisal štajer-cijanske nasprotnike, ki se spomnijo na kmeta samo takrat, kadar ga rabijo, drugače ga pa vržejo z orožniki na cesto, kakor se je zgodilo to v St. Lenartu v Slov. gor. Vsi govorniki so vzbujali živahno pritrjevanje, in je sledilo vsakemu živahno ploskanje. Končno sta bili vsprejeti z navdušenjem sledeči resoluciji:
1.	Zborovalci, zbrani na shodu Kat. pol. dru-društva slovenjebistriškega dne 12. februarja, izrekajo svoje popolno zaupanje poslancem, zbranim v Slovenskem klubu na Dunaju in v Gradcu., ter jih po-zivljejo, da vstrajajo v opravičenem boju.
2.	Zborovalci, zbrani na shodu Kal. pol. društva slovenjebistriškega dne 12. februarja, obsojajo najodločnejše hujskanje nemškutarjev, ki nima drugega namena, kakor da bi ostalo slovensko ljudstvo Še nadalje v nemškem suženjstvu.
m Šmartno na Poh. Ustanovilo se je dne 2. t. m. Vojaško veteransko društvo v Smartnem I na Pohorju. Pristopilo je takoj 30 udov, ki so bili vsi prav navdušeni za to društvo in so po obljubi prisegli, da žrtvujejo vse v prošpeh tega društva. Živeli Smar-Čani!
in Poljčane. V nedeljo, dne 5. t. m. sestavil se je pripravljalni odbor, ki snuje društvo za šolsko kuhinjo. Ta odbor, v katerem sedijo samo odlični možje, ki jamčijo, da se bode stvar dobro obnesla, nabral je že do danes 399 K 57 vin. Na Svečnico se je vršila tombola, ki se je obnesla vsestransko sijajno.
m Darila ?a muzej. M K rev h, oi-mošolec v Mariboru, pesmarico v rokopis i* sredine 19. s'o!etja, J Jauk, posestnik v Lembaha. knjižico „Nebeshku Blagu" iz 1. 1 6t po gospodu A. Godcu, učitelju v Lem ahu, Kidrič Janez, kmet v Završ*h pri Žetalah, odlomek kame-nite sekire, brončeno sekalo, brončeni tal, dva odlomka brončenih rezil, dva odlomka brončenih zaponk, M. K res, kmečki sin pod Sv. Dona-tiiu, starinska ost noge in pnšico, MiLulič Marija, kmetica na Ivančecu pri Zetalab, 2 peči, Bele Ana, posestniea v.Janičah v IMozah, Krušič Marija, posestnikova hči na Varvaselah pri Žetalah, vsaka pov eno pe'o; ¡eadn.iih 4 darovalcev je pr dobil gospod kaplan Kranic v Žetalah. Fr. Slivnik v Razborju lesen kip iz 18. sto'etja. Vsem darovalcem izreka iskreno zahvalo in priporoča muzej zavednim rodoljubom „Zgodovinsko diužtvo" v Mariboru
m Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi na pustno nedeljo, dne 26. sveč»na t. 1., popoldne po večernicah v hiši Jožefa Maček na Šobro št. 8 zanimivo en-itno veselico, pri kateri bodo naši mladeniči predstavljali dve cnodejanski burki: „Zdaj gre sem, zdaj pa tje", in „Kmet in fotograf"; mladenke pa lepo šal'igro „Zakleta soba v g stilni pri Zlati goski". Med odmori poje mešani zbor. V stop-nina maša 40 v. K prav ir.nogobrojni udeležbi te lepe predpngtne prireditve < se prijatelje našega bralnega draštva od blizu in daleč najvljudneje ■abi Odbor.
m St. Il| v Slov. gorioah. Naše kmetijsko bralno društvo ima prihodnjo nedeljo 19. februarja po večernicah svoj redni občni tbor v
Slovenskem Domu Govori bo dri in dež. poslanec dr. Kari Verstovšefc. Slovenci in Slovenke šentiljske župnije, pr d te vsi!
m B'alno društva ri sv. Ani na Krembergu ima v nedeljo^. 19. t. m občni zbor m ves lico s igrama „S.novo maščevanje" ali „8po-štiy očeta in „I)ve teti".
m St. Jakob v Slov. gor. Naše bralno društvo pr redi v nedeljo 19. t. m. p i večernicah občni zbor. Vspored običajni. G jvori g. Kem-perle iz Maribora.
m Sv. Anton von Slov. gor. Tukajšnje Kat. bral. društvo priredi dne 26. t m veselico z .gledališkima predstavama „Kukavica modra ptica ali boj za doto" in .Čevljar". Igrajo naši vrli m'adeniči m dekleta. Prijatelji poštene zabave pridite v obilnem število od blizu in daleč, domači in sosedje. Veselica se vrši v šolskih prostorih.	Odbor.
m V Sm v. B strici '« de 26. febrna-ja oft 10. uri prrdpoidoe v hotelu „Avstrija" g. sp< ilirski sbod, ker bode govori e kr. okrajni komisar g'Six>d 8:ma Gnil o agrarnih operaiijah Ker bo ta piučni shod velikega pomena za v e občne, se vsi gg žipaii in interesenti dotičnih okraje« oljudno vabijo. Govoril bo tudi g. posl, Pišck, o gospoda» »k ih zadevah
m Makole. Takaišnie bralno društvo priredi 19. t m. ob 3. uri popoldne v Nirodni dvorani vvliko predp ¡stno vesel co s petjem, govorom in dvema jako vesebma šaloigrama. Vabijo se vsi zavtdni Slovenci ( d bl.zu in daleč na p ijetne urice zatiave. Vstopnina 20, oziroma 80 v.
in Tiire. Bra no društ>o pri-edi v ne'eljo 19. 8'ečana po vežer-nic-ah gledališko ig o .Kralj Hertd" in „srtčilov". Domači „kvartet"' skrbi za petje. K obilni v dele*bi vabi odbor.
Ptujski okraj
p Strašen umor in samomor st je izvršil v nekdanji Turkuš-Uraničevi vili ob cesti, ki pelje s Ptujske gore proti Majšbergu. Sedanja posestniea, vdova Marija Schuster, doma nekje na Sr. Štajerskem, je dala zgornje prostore svoje vile v najem zdravniku dr, Alfr. Kurtzu, sama si je obdržala le e-no sobico zgoraj in spodnje prostore. K tej vdovi je zahajal delj Časa neki Anton Smode, upokojen železničar, mož divje zlunarijosti in hudobnega srca, Čegar prava žena živi nekje v Gradcu. Hotel je posili živeti pri gospej Schuster. Ko ga je pred nekaj meseci odpravila s težavo od hiše, je vendar ostala v tem svojem sklepu premalo trdna, in ga Čez nekaj dni, ko se je priklatil nazaj, zopet sprejela. Od takrat so ga videli ljudje večkrat priti in oditi. Sorodniki iz Gradca in sosedje so jo svarili pred tem Človekom, a vse ni nič pomagalo, in v petek po Svečnici se mu je sama vozila nasproti do Ptuja, Ne da bi kdo kaj sliŠaIT je ta divji Človek v soboto, dne 4. februarja., potem, ko sta prišla iz gostilne, najbrž iz ljubosomnosti s sekiro umoril gospo Schuster v njeni sobici in jo povrh še grdo razmesaril, potem v nemškem jeziku mt-pisal neki listič, da njenega življenja ni Škoda, pač pa njegovega. Nato je sobo zaklenil ter se podal v spodnje prostore, kjer so šele v ponedeljek zjutraj našli obešenega in ustreljenega. Njeno trfuplo so dali sorodniki prefieljati v Stainz na Srednjem Štajerskem, morilca, in samomorilca so pokopali na bližnjem pokopališču. Kam vendar vodijo grešna znanja! Kaj postane človek, ki se Boga ne boji!
p Dornova. V nedeljo, dne 12. t. m. smo prav veselo obhajali dorotejsko nedeljo. Akoravno je še zima, smo se že vendar prebudili iz zimskega spanja. Naša dekleta so nastopila kot igralke v igri „Gostit na pri zlati goski". Največjo zaslugo ima pri tem pač gdč. Liza Arnuš, pa tudi M. Freinkovič, M. Šešerko, M. Segula, Petkova Micka in M. Petrovič iz Pa-cinja, ki so se vse srčne pokazale. Pa ni treba misliti, da napredujejo samo dekleta,- ampak tudi fantje: Frajnkovič Nace, Ratek Franc in Segula Janko so prav izvrstno igrali Igro „Kmet in iotograf". Vsi so bili navdušeni in so obljubili, da hočejo kmalu zopet stopiti na oder. Fantje so tudi izrazili željo, da bi so ustanovilo telovadno društvo ,„Orel". Začetek je seveda težak, pa fantje, korajža velja!
p Zabovci. Predpretečeno nedeljo so potegnili iz Drave moškega utopljenca., kateremu je že nmnjkala. glava in ena noga in roka. Bila je sicer tu sodnijskat komisija, pa dognali niso, kdo je bil utopljenec, in tudi ne, se je li šlo za samomor ali hudobijo.
p Markovci. Živo in veselo je bilo pri nas v ponedeljek popoldan, ko so se pripeljali od raznih strani svatje. Med drugimi je bil poročen pošten krščanski in zavedni mladenič Lovro Janžekovič, z vrlo pevko in kmečko hčerko Marjeto Petrovič, katere mati — pri nas dobro znana priložnostna pesnica — je tudi novoporočencem v čast zložila lepo pesem. Isti dan se je poročil tudi vrli mladenič Marko Primožič iz Bukove s kmečko hčerko Marijo Bezjak iz Markovee. Na tej gostiji je bilo zanimivo, da je bil med godci e-tlen, neki Vid Petrovič, ki je bil štirikrat toliko star kakor nevesta. Nevesti manjka namreč nekaj dni do 20 let, in staremu bombardonistu nekaj do 80 let. Bili vsi srečni!
p Ormož. Ker se pomotoma inserat v „Slovenskem Gospodarju" zadnji teden ni priobčil, se vrši občni zbor Ormoške posojilnice v Ormožu, kakor je iz inserata v tej številki razvidno, v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice v Ormožu. Na tem občnem zboru se bo podala jasna slika o stanju posojilnice in ovrgle laži nasprotnikov. Občni zbor bo pa tudi zanimiv radi predavanja: („Gospodarski položaj kmečkega stanu." Predaval bo g. nadrevi-zor VI. Pušenjak in Maribora. Kmetje! Udeležite se v velikem Številu občnega zbora!
p Sv. Tomaž pri Ormožu, Dno 6. februarja U 1. sta bila tukaj poročena Fel, Majcen z Antonijo Janžekovič in Tomaž Plohi z Nežo Majcen, dolgoletno vrlo cerkveno pevko. Oba sta bila ugledna mladeniča in požrtvovalna odbornika Mlad, zveze, katero ie zadela s tem velika izguba. Mladima paroma daj Bog obilo sreče!
p Lešnica pri Ormožu. Na mnogobrojne, pismene in ustmene častitke k mojemu odlikovanju od N}„ Veličanstva našega prcsvitlega cesarja F- Jožefe. I*
meni kot 331etnemu županu in posestniku Ftorijauu Kuhariču podeljeni zaslužni križec s krono, katerega sem hvaležno sprejel od e. kr. okr. glavarja g. Ne-tolička v navzočnosti c. kr. nadkomisarja g. dr. Lu-buča, oba iz Ptuja, nadalje v navzočnosti vlč. g. Fr. Moravoa, kanonika iz Maribora, Č. g. Jakoba Men-hard, župnika od Velike Nedelje, velezaslužnega g. dr. Preskarja, sodnega svetnika, g. (lr. Zižeka, okr. in okrajne posojilnice načelnika in zdravnika, g. Štefana Pernat, koncipijenta in okrajne posojilnice pod-načelnika, g. Ivana Veselič, trgovca, gospe Neže Kraje, vsi iz Ormoža; g. Leopold Petovar, ud načelstvo okrajne posojilnice in okrajni odbornik v Ivanj-kovcih, g. Jožefa Kuliarič, brat odlikovanca na Leš-nici, g. Ivana Moravec na Strmcu, brat vlč. g. kanonika, g. Franca Kosi, brat soproge odlikovanca, g. Josipa Kosi, sosed odlikovanca, g. Ivana Kuharič, sin, T reze Kuharič, soproga, vsem tem se najprisrč-neje po „Slov. Gospodarju" zahvalim za pismene in ustmene Častitke. Vsi ii so se udeležili popoldanskega slavnostnega obeda, katerega nam je preblaga gospa Gomzi, gsstilničarka pri „Zlatem jelenu" v Ormožu, priredila; lepa hvala in čast gospe in gdč. Gomzi ¡za njuno prijaznost in zdravo ter dobro postrežbo. Vsem prirediteljem in obiskovalcem Bog plati, meni pa ostane 30. januar 1911 v vednem spominu. — Flori-jan Kuharič, odlikovanee.
p Središče. Roditeljski sestanek dne 29. prosinca se je obnesel proti pričakovanju nad vse izbor-no. Največji razred tukajšnje Šole je bil natlačeno poln starišev, ki so z vidnim zanimanjem sledili govornikom. Stariše je pozdravil s prisrčnimi besedami g. nadučitelj A. Kosi ter pojasnil obenem pomen takih sestankov. Za njim je razpravljal domači kaplan 6. g. A. Kuhar o pametni vzgoji mladine v obče, o njenem pomenu za razvoj Človeštva, o koristih dobre šole ter o koristih roditeljskih sestankov v obče. Glasno odobravanje na koncu govora je kazalo, da je gospod kaplan ubral prave strune, in da so našle njegove lepe besede odmev v srcih poslušalcev. Drugi govornik je bil g. dr. O. Kristan iz Ormoža. Predmet njegovemu govoru je bil za stariše kaj primeren, namreč: „O najvažnejših nalezljivih boleznih pri otrocih. Kako jih spoznamo in kako se jih čuvamo." Gospod govornik se je dotaknil v svoji poljudni razpravi vsega, kar zanima, in zanima pa poslušalce vselej najbolj to, kar jim pripoveduje kdo iz lastno izkušnje, in to je storil g. doktor, zato se ne bojim oporekanja, a^ ko se upam trditi: Govor g. dr. Kristana je vzrok, da je dobil marsikdo pri nas o nalezljivih boleznih drugačne pojme od dosedanjih, in da si bode prizadeval odslej v tem oziru braniti tam, kjer je to v človeških močeh. — Lepa hvala obenem gg. govornikoma!
p Občina CJvetkovei ima po letošnjem ljudskem štetju 105 hiš. Številk s 607 prebivalci. Konj se je naštelo 101, goveje živine 431, svinj 852, bučelnih panjev 109, perutnine 2492. Na 100 prebivalcev pride torej približno 16 konj, 71 gsvedi, 110 svinj, 17 panjev in 410 glav perutnine.
p Sv. Andraž v Slov. gor. Tu je neki Janez Firbas iz Ilvaletinec z groznim nožem zabodel mladeniča Ignaca Sirk blizu njegovega doma v nedeljo ponoči dne 5. februarja. Prebodel mu je srce, in zunaj je bila rana dolga 6 cm. Bil je pri priči mrtev. Šele v 18. letu svoje starosti, priljubljen domaČim in sosedom, je moral zapustiti ta svet. Žalostnim stari-Sem in sorodnikom naše sožalje, rajnemu milostno sodbo, njegovim tovarišem pa kličemo : Kdaf bodo vendar pustili slovenski fantje nesrečna ponočevanja!
p Zetale. V našem Katoliškem bralnem in izobraževalnem društvu se pridno gibljemo. Dne 20. januarja smo imeli po rani maši poučno predavanje o zavarovanju proti ognju. Udeležba je bila velika. Govoril je uradnik Vzajemne zavarovalnice, g. Iv. Sa-jovic iz Ljubljane. Zastopnik te zavarovalnice, ki je edina slovenska in priporočljiva ter jo vsem priporočamo, je g. Vinko Kores v Žetalah. — Na Svečnico pa so nas naši mladeniči razveselili z dvema lepima igrama. Igrali so igri: „KrČmar pri zvitem rogu" ifi „Rdeči nosovi". Bili so prvič na odru; obnašali so se tako samozavestno in brez strahu, da smo jih bili veseli; Za vstrajnost pri vajah in za lepo igranje zaslužijo vsi skupaj najlepšo zalivalo. Krčmar, ki se nam bo v kratkem oženil, krojač-doktor, in pa mali, poredni Jurček, nam pač ne bodo tako hitro izginili iz spomina. Žetalski fantje so s tem nastopom pokazali, da imajo velike zmožnosti ip tudi dosti dobre volje. Le tako naprej! V kratkem nam zopet pripravite kaj veselega! Na pustno ali tolsto nedeljo pa nastopijo prvič na odru naše pridne mladenke. Prepričani smo, da ne bodo hotele zaostati za lanti.
S Ptuj. Kmeti ska podružnica za ptujsko okolico vabi k zboro-i se vrši dne 19. »rezana t 1 ob 10 ori predpoldne t dvorani g Dr»g Zupančiča v Ptuja. Kaj je treba kmetovalcu vede i pri uporabi uroetn h gnojil, bode ob tej priliki razlagal ravnatelj slovenske kmetijske šole gosp Ivan Belle.
p Zavrč. „Go>p. bralno društvo" v Za- rta priredi dne 19. sve-lana pred pustno vesel co v prostorih g Jož. Vuka v Dubravi Začetek oh 3 uri popoldne Vspored Pozdrav predsednika. „Poštna skrivnost«. (Veselcgra v enem dejanju.) G >db& Prosta zabava Vstopnina: stojišče 20 v.n., sedft 40 vin. K velik, udel.ibi vabi u^udno	Odbor.
p gvttlnja Vojaško veteranskemu po'pori.enou društvu v 8ve-ti»j»b, izrekam Dajprsrfn«-|šo zahvalo, da me je im-n.va'0 častnim članicam Tvm pitoni se tudi »a» valjujem, ga pod litev, krasne dlplo-tte. K mica A. Pi ilar, trg v Z rovine h
Ljutomerski okra!.
1 Ljutomer. Na KamenŠčaku je umrla bivša po-sostnica Marija Dolamič v 86. letu, mati našega priljubljenega humorista (Šaljivca) Janeza Dolamiča, posestnika. odbornika ljutomerskega Bralnega in pev-
skega društva itd. Naše sožalje! Blagi pok. bodi zena-ljica lahka!
1 Gor. Radgona. Volitve za okrajni zastop gor-njeradgonski so razpisane na mesec sušeč. Pri razdelitvi mandatov se bo kmečkim občinam, kakor se je pričakovalo, zgodila velika krivica. Zato pa orehov-ski Bračko, večen kandidat štajercijanske stranke, ne more več spati in mirovati, ker začele so se mu cediti sline po načelniškem stolcu. Da, stare, prijetne sanje ne morejo lahko iz spomina. Ta mož sedaj ne ve, kako bi obrnil občno pozornost nase, in kako bi se pokazal v najlepši svetli luči. Hodi zmiraj po okraju okoli ter se hvali, kaj je že vse dobrega storil. Na pomoč je poklical celo ptujskega „Štajerca", da da prostora njegovim neresničnim dopisom, s katerimi ima pač veselje. V „Štajercu" spravil se je sedaj na sedanji okrajni odbor, katerega napada in črni, kako slabo da gospodari, in tla je naredil menda že celo kopico dolgov. Da, ko bi se vprašalo njega za svet, potem bi po njegovem mnenju Šlo pač celo drugače, ker on je izvrsten gospodar. Pa očka Bračko, če bi sedanji okrajni odbor v zadnjih dveh letih res naredil toliko dolga, potem bi morali Vi pač že prej na to priti, ker ste zdaj skozi dve Mi kot računski pregle-dovalec pregledovali okrajne račune in niste našli nikoli nič napačnega, temveč se je račun vsakokrat v vsem odobril. Bijete 39 torej po lastnih čeljustih! Pa kaj Vam hočemo to zameriti, kajti spomin Vaš je pač menda že slab, ker če jih nosi Človek že blizu 70 na hrbtu, potem se lahko zgodi, da tudi pri spominu ni vse v redu. Okrajni odbor računskega zaključka še niti sestavil ni, pa stari gospod Bračko že vidi v njem 6000 K dolga, in to šepeta nevednežem na ,ušesa. Stvar pa je v resnici taka: Pri plenarni seji dne 22. decembra 1910 se je navedlo v proračun, da še nj pokrit znesek 6000 K, to pa zato ne, ker se je za streljanje proti toči izdalo več, kot je bilo določeno v proračunu, in ravno tako tudi za premiranje konjev. K temu pa je imel ta čas okraj pri davkariji na okrajnih dokladah vzdigniti še 2700 K ter podporo od dežele 1780 K, potem povrnitev od občin glede streljanja proti toči 1200 K, in od radgonske opekarne prispevek za popravljanje okrajne ceste 50 K. Bračko kaže torej le to, kar mora naš okraj izdati, kar pa ima še dobiti, o tem je tiho. On hoče metati drugim pesek v oči in celo stvar porabiti za svojo agitacijo. Gosp. Bračko, cela stvar stoji pač v resnici tako, in se lahko vsak davkoplačevalec o tem prepriča, da je zapustil Bračko 2000 K okrajnega dolga, ko so ga bacnili iz načelniškega sedeža. To je črno na belem, in se vselej lahko dokaže. Pri zadnji plenarni seji je okr. blagajnik g. Škerlec Bračku kar v oči povedal, da se Še sedaj mota tisti dolg, katerega je zapustil on, in ne more priti naprej. Bračka pa so te besede tako spekle in razkačile, (ta je napisal takoj g. okr. blagajniku ostro in maščevalno pismo. Samo g. blagajnik je preinteligjenten^da bi se dal pognati od takega moža v kozji rog. Pa 'ni se mogel Še pomiriti, temveč oblastno je korakal k gornjeradgonski sodniji, in je tega presnetega okrajnega blagajnika, ki noče razumeti šale, dal zavoljó žaljenja kar na protokol zapisati. Nato je bila razpisana pri sodniji obravnava, pri kateri bi očka Bračko pač zagotovo sedli na smolo, če bi prišlo res do obravnave. Pa njegovi pristaši, ki so pač pametni, so mu rekli kar na ušesa: Francelj, opekel se boš! Očka Bračko pa, svest si svojega velikega dostojanstva, je o tem še nekaj po-mišljal, potem pa vendar odtegnil tožbo. S tem je pokazal, da ima g. Skerlec prav. Svetujemo Vam torej, očka Bračko, da ne hodite preveč na solnce; to ]e nevarno za marsikaterega.
1 Kmet. podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici priredi v ned> ljo dne 26. februarja 19 1 v Ivajnševcih gostilna p i Sl'tini kmetijsko zborovanje in predavanje. Začetek ob dveh popoldne. Dnevni red: P'imen kmetij -tva v svitovni zgodovini, predavanje po tajniku ih zboljšanje živinoreje, predavanje po i g Zidanšeku, strokovnem učitelju na šent-jurški kmet. šoli. Kmetovalci se vabjo v prav ob lnem številu.
1 Oragotiocl. Prostovoljna pož. braaba ima s oj redni občni sbor dne 19. svečana t 1. ob 2 uri popoldne v navadnih prostorih.
Odbor.
1 Sv. Križ na Mursktm polju. Tukajšnje Bralno društvo priredi veselico dne 26. svečan« t.: 1. v gostilniških prostorih Ig. Hauptman v Križevcih. Na vsporedu je: dr. Krek ova igra Tri sestre". Med odmori igrajo naši vrli tamburaii. Vse prijatelj* in vsa sosedna društva ter n se, kateri ielüo poStene zabave, uljudno vabi odbor.
1 Kmetijska podružnica pri Vurtjivasi zboruje v nedelo dne 19. febr ob 2. uri popoldne v šoli. O tej priliki bo predaval pot učitelj g P.rstinger o zimskem in pomladnem opravilu v sadovnjakih in vinogradih. Na razgovor pride tudi točna o nameravani nabavi mostne tehti ice za tukajšnje Okrožje, nadalje so na dnevnem tvdu vsi oni zanimivi predi' g>, ki smo jih morali na obenem zboru radi poznega ča«a preložiti. Vrhtega je še naprošen zastopnik družbe .alfa s-parat .r", da íazkai» prisotnim brzoparilnik s» svinjsko pičo. Vse kmetovalce vabi k udeležbi odbor
1 Sv. Jurij ob Siava(el. V»l»é g J Korošak, kaplan v Lo-<<ah, {e društvu s« z danie n>»e cerkve pri 8v Jarju ob &¿*'DÍei kot 8». Jar.evski rojak daroval 200 K, z* kar se mu odbor iskreno za fa.aljajs.__; ' / '_
Slovenj^raškl okraj.
s Velenje. Dne 9, t. m. je umrla nagle smrti Neža Špital, posestnica v Spodnjem Saleku. Zvečer je Še večerjala, a drugo jutro so jo našli mrtvo v postelji. Se hčerka, ki jo spala poleg nje, ni zapazila, kedaj je mati umrla.,Res, nihče ne ve, kedaj ga smrt dohiti.
s Šoštanj. Dne 13, februarja jo bil poročen predsednik MladeniŠke zveze v Šoštanju, Jožef Zaje, z odbornico Dekliške zveze, Marijo Ravljen. Vse dobro in najboljše želi vrlemu paru — Mladeniška in Dekliška zveza v Šoštanju.
s Vuzeiiiea. Je II pri nas vse „taič", tako sem si mislil, ko so še razdeljevala vabila na tukajšnja „bala" v samonemškem jeziku. Tukaj zraven pač gotovo Slovencev ne rabijo. Pa glej spako, tudi Sloven-
ci so bili s temi vabili vabljenj. Ali. ni to izživaftto? Kaj bi rekli Nemci, če bi dobili slovenska vabila? Pa kje bodo neki potrebovali Slovence, sem se vprašali Ha, ha, Slovencev niso rabili, dišal jim je le njihov denar. Torej bi bilo bolje, da bi dali natiskati na vabila: „Es wird ein Ball, Windischer gib Geld uad bleib zu Hause!"	?
s Dolič. Dne 11. februarja popoldan je pri kmetu Grosu 191etni sin zdrknil po ledu in padel ]pod mlinsko kolo, ki ga je grozno razdrapalo po glavi in životu. Sele drugi dan so ga našli zamrznjeneg» y ledu.
s Marnberg. Naš pastor pojde kmalu za Mah-nertom v Nemčijo na bernjo. S svojo „fehtarijo" po Nemškem hoče opozoriti goreče vernike, da mu skoraj postavijo pastorališče, ker se mu zdi neumno plačevati zasebno stanovanj^. Živio „Bettelpastoröh" t
s Dravska dolina. Nadučitelji, učitelji nemškega duha na popolnoma slovenskih Šolali, v katerih ima besedo tudi Schulverein zaradi kakšnega „fični-ka", so vpisali pri ljudskem štetju občevalhi jezile -„tajč". Da, za te je merodajnanarodnost, a za slovenske narodnjake po nemških krajih ne.
s Rnasm«. Ojoiarj. my s n-d-> n a >ume ie enkrat na gledališko pieilsr&io „Nov zvon na Krtinah" ali „8rečoa sp'ava", igra v treh dej», j h k»tero oprizorijo dnm«6i f-ntje v nedwjo 10. t m. ob s. uri popoldne v gostilni g. J. GsOgl. Vstopnina: sedati 40 vin. stojišča 20 vin. Prd te vsil
Konjiški okraj.
k Konjice. Na lepem novem odru, katerega je naslikal g. Brudermann iz Podsrede, so dekleta u-prizorila preteklo nedeljo krasno igro s petjem, „Dve materi." Vse brez izjeme so prav izborno rešile Svoje vloge in jim gre zato vsa čast. Hvaležni smo jim za trud, ki ga imajo pri taki prireditvi. V nedeljo, dno 19. februarja bodo dekleta predstavljala prav Šaljivo igro: „Pri gospodi", in tudi fantje se hočejo postaviti z neko prav zanimivo igro. Upamo, da bode prostor zopet natlačeno poln. Na gotovo svidenje v nedeljo v obilnem Številu!
c Konjice. Na zadnjem zborovanju proteat&n-tovske občine v Celju je pastor May z zlobnim veseljem povdarjal, kako važno je bilo leto 1910, ker se je prvokrat obhajala protestantovska božja služba v zlatih arhidijakonskih Konjicah. Katoliški Konjičani, kam vendar plovemo? Ali je to zahvala za Čast arhi-diakonstva, in ali se sme hiša, plačana od slovenskih katoliških žuljev, onečaščati s protiversko gonjo?
k Prihova. V gradu Vinarje se je pri ljudskem štetju vpisal v oddelek občevalnega. jezika oskrbnik za Madžara, gospodinja za Nemko, hlapec za Slovenca. To uganko občevalnega jezika naj nam sedaj rešijo tisti, ki so skovali takšno postavo. , V
k Oploinica. Tukaj so si Slovenci 1. 1901 u-stanovili svojo posojilnico in deluje tista že 9 let pravilno in hvalevredno brez vsake izgube, ter je bila 7 let pri celjski Zvezi. Ko se je pa v zadnjih letih izvedelo, da so celjski mladi advokati-doktorji in tudi ponesrečeni Študentje zavrgli vse zaslužne može, še prvega ustanovitelja naših posojilnic, občno znanega Mihaela Vošnjaka, se je zveza s Celjani odpovedala, in pristopili smo k ljubljanski Zvezi Ljudske stranke, pa ne liberalne. Naši posilinemci v Oplotnici so že pred 10 leti, ko se je snovala naša posojjilnica, isti nasprotovali in nje ustanovo nekoliko časa zavlekli, ker nje pač treba ni bilo, in lani so si ravno isti naši prijatelji s pomočjo Siidmarke ustanovili svojo nemško posojilnico. Vrhu tega so začeli nekateri nemšku-tarji sedaj nevedne ljudi hujskati proti slovenski posojilnici, češ, da bo zdaj Ona nehala in prišla na kant, zato, ker je liberalna glavna posojilnica v Ljubljani slabo gospodarila in ima blizu 2 milijona izgube, katero bodo pa morali njeni voditelji in zadružniki poplačati, Vsi nekoliko poučeni, pa tudi naši tukajšnji nasprotniki dobro vedo, da s to liberalno ljubljansko posojilnico mi nimamo prav nobenega stika, in njeni, dolgovi nas ravno tako. malo brigajo, kot nasprotno posojilnico, ali pa še manj, ker imamo okoli 190.000 K pri Ljudski katoliški zvezi v Ljubljani založenih, v > likor se ni doma denarja prošnjikom na varno poroštvo razposodilo. — Naši ljudje so pa premalo -poučeni o denarnih zadevah, in čeravno so voditelji- in zadružniki naže posojilnice najzanesljivejši in bajpre-možnejsi gospodarji naše slovenske stranke,' imajo tudi svoj prihranjen denar tam na obresti: naložen, tudi že zato, ker dobivajo 4%%, med tem kö" plačuje konjiška hranilnica vlagateljem le 4%, so zadnje dni nekateri vendar takim hujskačem začeli verovati, in je ta naša posojilnica v zadnjih treh uradnih dnevih morala vrniti nekaj denarja. Kdor pa sam v sebe in svoje prijatelje no zaupa, isti sam sebi, svojimi in domovini škoduje in no3i sovražnikom denar, da Ž njegovim dobičkom proti nam delajo.. •— Opomba uredništva: Ce morete zaslediti žaljive hujskače, jih krat-komalo izročite sodniji. To bo najboljši odgovor hujskačem!	' •"' v
Vitanje. Dne 9. februarja je umrl tukajšnji župan in tovarnar Edvard Mulley. Bil je steber nem-škonacionalne klike v Vitanju.
k Konjice. Due ¿7. t m »e Oo vršil v g stilni g. Äaterjs ob pol 11. uri predp ldne gotpodargki sbod. kjer b .de gov r>l e. kr. okr. komisar g. 8in,a- G.11 e agrarnih operacijah Na ah id pride tudi poslanec Pišrk ki bo g coril a gospod.rskih zadevah. Kdor se aanima uaj pride Posebno so vabljeni g< župani.
Celjski okra).
. «
o Celje. Načelstvo liberalne trgovine ia tiskarne v Celju je prišlo do poloma. Morali so že opustiti -/. novim letom „Nar. Dnevnik" in kmalu po mislili pro-
itati tudi tiskarno in trgovino. Prej pa so mislili Še i«flkriti izgube z deleži od raznih posojilnic, ki so v liberalni Zvezi slovenskih posojilnic v Celju. Doktor Benkovič pa je rekel, naj izdajatelji „Nar. Dnevnika" plačujejo izgube sami, ljudski denar v posojilnicah pa naj puste v miru. Njegova je obveljala. Zdaj so pa ti izdajatelji „Nar. Dnevnika" in „Nar. Lista" silno hudi in se hočejo maščevati s tem, da so proglasili bojkot proti gostilni „Pri Belem volu", to je, naj bi nihče ne hodil v to gostilno, ker tam, kakor pravijo, komandir a dr. Benkovič to „klerikalno" podjetje. Vsak pošten Slovenec uvidi, kako neopravičeno ravnajo ti izdajatelji liberalnih listov. Škodo od tega ima le en slovenski obrtnik, gostilničar „Pri Belem volu", ki je - na celi stvari popolnoma nedolžen. G. Jančar, gostilničar „Pri Belem volu', je doma iz Slovenskih goric, njegova žena je hčerka imenitnega slovenskega obrtnika Kobilca, oba sta izkušena v svoji stroki, ker sta imela že gostilne v Laškem trgu, v Zagrebu, v Reki io v Toplicah na Kranjskem. Namesto, da bi podpirali takega slovenskega obrtnika v Celju, pa mu ho-Hejo škodovati. To ni lepo. Mi pa pravimo: Ravno sedaj moramo gledati, da se bo g. Jančarju, ki je Še komaj prišel v Celje, dobro godilo. Zato bo vsak Slovenec, vsak somišljenik, vsak ud Slov. kmečke zveze, v&ak pristaš Slov. ljudske stranke zahajal v gostilno „Pri Belem volu", če je v Celju, in mora iti v kako gostilno. Držimo disciplino, in držimo se svojih ljudi!
c Celje. Cujemo, da se slovenski trgovci in o-brtniki ne pridružijo bojkotu proti gostilni „Pri Belem vol«''» in da zahajajo v to gostilno. No, so vendar bolj narodni in bolj pametni, kakor peščica neizkušenih ljudi, ki so zakrivili polom liberalne tiskarne. Za^ ka»j so pa izdajali še drugo leto „Nar. Dnevnik", ko ao že prvo leto morali uvideti, da ne gre tako naprej! In radi tega njihovega slabega gospodarstva naj bi trpelo vse slovensko trgovstvo in obrtništvo v Celju! To pa vendar ne gre. Čestitamo slovenskim trgovcem m obrtnikom v Celju, da so se res otresli takega tero-•risuna in jih priporočamo. — Opomba uredništva: Med tem časom so res slovenski trgovci in obrtniki •po listih razglasili svojo tozadevno izjavo v smislu fiašega dopisa.
c Celje. Luteranski list „Deutsche Wacht" v Celju poroča, da je prišel letos na. celjsko nemško Šolo prvi učitelj, ki je odpadel od katoliške vere in postal privrženec evangeliš-vere Martina Lutra. Piše se Poljak, gotovo sin kake pobožne slovenske katoliške sa&tere! Saj je postal protestant Šele julija 1910. In ta je učitelj na nemški šoli, kamor tudi nekateri Slovenci pošiljajo svoje otroke! Kako bodo mogli to Še v bodoče storiti in pri svoji vesti to zagovarjati? Slovenski otroci v slovenske šole! Luterani na Pruskem hodijo tudi samo v lutrš-šole, ne pa v katoliške!
c Trbovlje. Zvedeli smo, da je c. kr, okrajno glavarstvo v Celju iz zdravstvenih (?) ozirov prepovedalo, pokopavati mrliče pri podružni cerkvi Sv. Lenarta v Dragi. Odločevala bo posebna komisija, se ü sme pokopati mrlič na tem ali onem prostoru. Dobiti bi bilo, da bi prizadeti prebivalci protestirali proti res Čudni naredbi okrajnega glavarstva. Pokopališče je vendar popolnoma na samem, in zato se ni bati, da bi se kdo okužil, druge nevarnosti pa tudi ni nobene.
c Dobrna. Občni zbor Kmet. podr. na Dobrni dbne 12. t. m, se je jako dobro obnesel. Gosp. predsednik primerjal je v svojem pozdravnem govoru ves svet irgu, kakor se je v evangeliju bralo isto nedeljo, da je našel gospodar ljudi na trgu stati, na katerem se vsi sloji ljudstva ravsajo in kavsajo za zboljšanje svojega položaja: ^uradniki, obrtniki, posebno delavci, Študenti, v najnovejšem Času še celo ženske, samo kmet stoji na tem svetovnem trgu in se ne zmeni, da .bi kaj vlovil za svpj izboljšek. Na tej podlagi je spodbujal načelnik kmete, da se držijo svoje podružnice, katero so si z veliko silo izvojevali. Markantni so bili ti pozivi: Ne pot raka, ampak pot vlaka, / ne nazaj, ampak naprej!, kmet ne izstopiti, ampak vstopiti v Kmetijsko podružnico. Ta zadeva pa ni igrača, am-pafc; resna zadeva kmečkega stanu. Jako temeljito je g. ravnatelj Belle razpravljal o tem, kako treba skrbeti sä povzdigo pridelovanja krme. Hvala velezasl. go-#podu! Poročilo blagajnika se je z odobrenjem vzelo na znanje. Za delegate sta se izvolila g. J. Rožnik in župnik načelnik Kukovič. Za blagajnika je bil izvoljen.g. Jožef Uršnik, in za tajnika g. učitelj Zaga-žen. Veliko jih je na novo pristopilo. Sklenilo se je napraviti spomladi s Šentjurskimi gojenci I. kmetijske Sole izlet k Sv. JoŠtu, da si ogledamo tam pašnike in delamo za pašniško zadrugo.
c Nova Cerkev. Nagla smrt je zadela Ivana Le-vornika dne 10. t. m., ko je Šel v RavnjakoVo goro drva napravljat. Z žago in sekiro v rokah mu je na dröi tako nesrečno spodrsnilo, da se je daleč zavle-keL Njegov gospodar ga je našel Šele čez nekaj Časa z globoko prerezanimi prsi. Star je bil kakih 30 let, V miru počivaj!
c Nova Cerkev. Zaročila se je dne 15. t. m. gospica Ljudomila Podgoršek z gosp. Konradom Pirh, mesarjem v Vitanju. Dne 20. t. m. pa se bo zaročila Frančiška Kuzman s fantom Martinom Zidar v Vi-¿oarih. Čestitamo!
o Gomilsko. V nedeljo, dne 19. februarja imamo pri nas mladinsko svečanost. V to svrho bo to nedeljo na Gomilskem drugo cerkveno opravilo, pri katerem pridiga prof. dr. Hohnjec. Popoldne si ustanovimo Dekliško zvezo. Opozarjamo na to ne samo mladino na Gomilskem, ampak tudi v sosednjih krajih
a Braslovče. Poročeni so bili v ponedeljek, dne S.-Bvečana: Mihael Sketa s pridno kmečko deklico
............s ■ M
Jožefo Vaši iz Topovelj ter Štefan Delakorda, posestnik iz Gornje Ložnice pri Žalcu, z navdušeno miar denko Marijo Sketa. Poročal jih je njihov sorodnik č. g. Ivan Sketa, kaplan na Hajdini pri Ptuju. Na gostiji v Orlivasi je nabrala Trezika Sketa za „Slov. Stražo" 31 K 20 vin. Novoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova, blagim darovalcem pa naj Bog povrne!
c Šmartno na Paki. Naše šolske razmere so postale neznosne. Ne vemo, če se še kje na svetu ljudem glede Šole godi takšna krivica, kakor pri nas. Naša župnija je namreč precej obširna. Posebno iz Velikega vrha imajo nekateri otroci 7 do 8 km hoda v Šolo, in to po grdili, nevarnih potih, katera so posebno v grdem vremenu in zimskem času naravnost nevarna za življenje. Toda gorje ti, če ne pošlješ otroka v Šolo. Na Paki se namreč ne da nič opravičiti, naj si bo grdo vreme, mraz, tudi ne, če je dotič-ni otrok bolan (slučaji so na razpolago). V šolo mora, naj bo še tako grda pot, še takšen mraz, ali če tudi je otrok bolan, ako pa ne, plačaj kazen. Ne pomaga nobena prošnja, noben priziv! Nedavno sem slišal od merodajne strani, da nima orožništvo nikjer toliko o-praviti s Šolskimi kaznimi, kakor ravno na Paki! Ni čudno torej, da vlada med ljudstvom čedalje huje sovraštvo do učiteljstva in do Šole. Ljudstvo je razburjeno do skrajnosti. Pozivamo slavni okrajni šolski svet ŠoŠtanjski, da naše razmere natančno prouči ter vse potrebno ukrene, da se razmere vsaj nekoliko ublažijo, sicer ne vemo, kaj bo iz tega. Obenem svetujemo, naj se v kratkem skliče shod ter povabi našega dež. in državnega poslanca dr. Verstovšeka, da prouči na>-Še razmere. Ob tej priliki mu lahko razodenejo kmetje vse krivice, katere se jim gode, navedejo se naj vsi slučaji nepostavnega postopanja (katerih ne bo malo), ter se ga prosi, da nekaj ukrene v tem oziru. Ljudstvo tega postopanja ne more več prenašati! Za danes naj zadostuje toliko. Drugič poročam o drugih zanimivostih brez ozira na to, ali bo to našemu nad-učitelju Weberju všeč ali ne! Gradiva ne bo zmanjkar lo hitro in naše potrpežljivosti je konec.
c Sladka gora. Dne 6. svečana t. i. je bila pri nas s slovesno sv. mašo in zbranim petjem poroka Ju-like Filej z Jožefom Verkom. Nevesta je hčer tukajšnjega prvega občinskega svetovalca in načelnika)cerkvenega skladnega odbora Julija Fileja, o katerem se je šepetalo, da je pristni liberalec. Njegova dejanja v zadnjem času pa spričujejo drugače. V njegovo pohvalo omenimo le to, da Še kot načelnik cerkvenega skladnega odbora ni prav nič protivil, kakor je to navada sedanjih pečenih liberalcev, napram popravilom pri cerkvi, farovžu in kaplaniji. Popravila bodo stala nad 20,000 kron. Mlademu paru želimo obilo sreče!
c Požanska vas. Dne 30. prosinca t. 1. je bila na Sladki gori poroka poštene kmečke deklice Ane Majcen s pridnim gospodarjem Jožefom Stancerjem, Nevesta je bila Marijina družbenica, zato so jej pa tudi v slovo prav lepo zapete med sv. mašo pevke iz Marijine družbe. Ženin je doma na Mestinju, ki je lepa vas, pa žalibog v naši župniji najbolj okužena po ptujski giftni kroti. Poročenca, bodi vama sreča mila!
c SmaTje. V nedeljo, dne 12. svečana smo priredili tukaj dve šaljivi igri, namreč „CaŠica kave" in „Pri gospodi", kateri sta se pa prav dobro izvršili. Vsem navzočim se je dopadlo, pa tudi smeha je bilo veliko, ravno prav za predpustni čas. Prav iskreno se imamo zahvaliti za te vesele urice preč. g. Sinko-tu, da pri vsem njegovem obilnem in trudapolnem delu, ki ga ima, se Še potrudi, in nas marsikaj lepega, dobrega in koristnega nauči. Pa tudi g. organistu se imamo zahvaliti, da je tako izvrstno izvežbal naše pevke. Za prihodnjo nedeljo pa zopet vabimo vse domačine, pa tudi iz sosednjih far. Pridite gledat Šaljive igre, pridite lovit srečo in poslušat krasni pevski zbor, ne boste se kesali, pokažite tudi do Smarčanov ljubezen, kakor smo jo mi vam. Pokažimo, da smo si sestre, posojilo se vračila veseli. Na veselo svidenje v nedeljo v Šmarju!
c Sv. Jurij ob juŽ. Žel. Velika nesreča je zadela kmeta Franca Podgoršek v Kladju. Iz neznanega vzroka je začela menda že zvečer tleti slama v hlevu, v katerem sta bila dva težka vola. Požar le zato ni nastal čez noč, ker mu je manjkalo zraka; ko so zjutraj hlev odprli, se je vzbudil plamen, katerega so sicer pogasili, vendar je gospodar ob oba vola, ki sta se bila zadušila. Žalostno je bilo gledati, kako je nalagal konjederec obe lepi živali.
c Ce je Izobraževalno društvo v Ce(jn priredi v nedeljo 19 t m. popoldne ob 3. uri v vrtni d orani „Pri belem volu" fea- lico. Vprizo-ri!a ae bo igra „Kukavica m dr» tica ali B< j za d .to". Potem bo sre-čolov D bitko V bo več «to Številke se bodo prodajale po 10 h. Med odmori bodo igrali tamburaii
e Orlte. Kmet in bralno društvo v Griiah priredi doe 19 t. ■i po vetrnicah pri g. dnlerjn preitpustno ve elieo «zanimivim vspo-red m. Kd r b* h »če z bivati, pride ta dan na «eselieol
e Jirkloitor. Zah«ala. V spomin dovršenega 60 leta svojega i'vljmja so Njib »kertleoea prem. n pre<z»išen g koeaoékcf dr M Nagoto k blagov Mi dar tati župnijski cr«»i o» Mavrieija v Jnrklo-štrn en obl gae j davka pr «te 4*/» a strj<l>e državne rente po v00 K Za ta 1>pi v>sokodušni dar b« prev.viienemi dantelja najponiioeje z-bval)nje cerkveno preda tojništvo. Kart Trlbnik, inpnik, Frane Gaiek Marko 8h«íc». cerkv ključarja
e 8 stisko. Na postno nedeljo 26 t m priredi Bralno društvo na G m 1 kem ob 4 ari pop na Rezani v prngt»rib g. H.oiiéa, past no veselico b šalogro „Pr»' »pril", godbo, petjem, šaljivo pošto in v«6 k mčnlh prizorov v pr> d »od bi letošnjega predpnst«. Na h i lenje torej vsi ki telite poštene, vesele m oduritiarčoe zabave Odftor
c Sv Brna. hm»t društvo <abi na o*«ni zbor, ki se vrši 12. marea 1911 pop. ub 3. uri v društvenih prostorih. K ibilnl ndeleibi vabi «dbor
e it. Jar ob iol. Kat bralno društvo p-iredi v nedeljo, dne 26. t. m v Katoixkem d«mn veselico t g edalUMrma predat»vama „K<leii npei" in „Poštna skrivnost", ali „Začarano p.smo". K ob lni odtleibi vabi odbor.
e Ponikva. Vrli tnkajšn i mladei;« priredijo v nedeljo 19 t m. po vei*ernttali veieloigr. „Čevljar". Z« .eikrat so sijajno pokazali svoje zmožnoiti. tudi to pot ne bodo saosthli Če ima kdo raztrgane dedje te naj pride, na» B ata pi.prau vsaio šUpo, Prijatelji p Atene zabave in smeha pridne Sedeži so po 60 vin, stojišča 20 vin. Igra se ponarlja v .>edel|i> 2«. t m.
e Ponikva. Kmetjska pod užnica na Ponikvi ima v nedeljo 19. t. m. po prvem opra ilu v doli s>oj redni občni zbor Predaval bo zadrnžni strokovnjak, g. nadre i«or Vladimir Pušjnjak. Vabimo prav nI ud .o vse Poiikovl.iatie, kakor tudi s sedne kmetovalce, da se v prav obilnem števila p .služijo te ug dne prilike. Poknž mo, da se zanimamo aa stanovsko izobrazbo in napredek. Obilna udeležba bo v čast župniji.
Brežiški okraj.
b Valentinov sejem v Brežicah dne 14. t, m..je bil od ljudstva zelo obiskan kljub temu, da je bil živinski in svinjski sejem prepovedan.
b I)edja vas. Marička Sodič, kmečka hčerka, se je poročila pretečeni teden z Mihaelom Primož, veleposestnikom in ekonomom v Brezju. Mnogo sreče!
b Artiče. Minoio. leto se je narodilo pri nas 09 otrok, 34 moškega in 35 ženskega spola, umrlo jih je 31, v zakonski jarem se je podalo 10 parov. Naštelo se je v naši občini pred 10. leti 1495, letos pa 1845 ljudi, torej več 350 oseb, samo Slovencev seveda. Pri nas ni Nemcev, ne nemčurjev; zakaj ne ? Menda jim zrak ne ugaja. Živine se je naštelo letos: '90 konj, 712 glav goveje živine in 1200 svinj. Imamo tudi leta 1907 ustanovljeno hranilnico in posojilnico, ki vrlo dobro napreduje in izkazuje že lep dobiček. V našem občinskem zastopu sede sami odločni slovenski možje. Pred kratkim smo si ustanovili tudi Izobraževalno društvo, za katero je zlasti med mladino splošno zanimanje, Imamo tudi precej razširjeno časopisje» same izvrstne liste, kaker: „Slovenski Gosoodar", „Naš Dom", „Domoljub", „Straža" itd. Pa naj kdo reče, da nismo napredni.
b Sevnica. V Lescah pri Bledu na Gorenjskem se je dne 16. prosinca t. 1. poročil g. Franc Senica z gdč. Malčko Bonač. Oba sta vrla rodoljuba. Želimo jima v novem stanu mnogo sreče.
b Videm. Slov. kat. izobr. društvo na Vidmu je imelo občni zbor. Udeležba je bila prav obilna. Izvolil se je sledeči odbor: Mihael Planine, predsednik; Janez Rožman, podpredsednik; J. Topolnik, kaplan, tajnik; Terezija Krek, namestnica; Vincenc Barlič^ blagajnik; Frančiška Ban, namestnica; Franc Knez, knjižničar; Liza Barbič, namestnica; Janez Zupančič in Franc Planine, pregledovalca računov. Ta odbor nam je porok, da bo društvo lepo napredovalo.
b Kozje. Na tukajšnjem sodnijskem poslopju je razobešena bela zastava v znamenje, da ni nobenega ptička v kletki.
b Planina. Tukajšnjo graščino s parno žago v Sevnici in železnim rudnikom v Št. Vidu je kupil I-talijan Anton Torres za 850.000 kron,
b Kajhenburg. Tudi mi smo imeli občni zbor svojega izobraževalnega društva, V svoji skromnosti smo ga mislili kar zamolčati, pa ker se vsa druga društva hvalijo po časopisih o svojem lepem delovanju, se naj tudi o nas izve, da nismo spali, ampak delali. Občni zbor se je vršil na praznik Sv. Treh Kraljev ob izdatni udeležbi zavedne mladine. Udov šteje društvo 250, ki so prečitali nad 2000 knjig, ka^ terih je v knjižnici 300. Knjige so se delile vsako nedeljo in praznik včasih več ko eno uro. Časopisov so prečita!' Člani in njihovi domači nad 2000. Ce še zraven pomislimo, da je razdelila Družba sv. Mohorja po naši fari do 1700 knjig, se nam ni treba bati, da bi nas kdo zmerjal za nazadnjake. Tekom leta smo imeli več poučnih in zabavnih prireditev, o katerih smo poročali svoj čas v Časopise. Pri predstavah je sodelovalo skupno 40 članov, izmed katerih jih je nekaj tako izvežbanih, da bi se ne bali nastopiti v mestu, seveda Če bi bilo treba. Pozabiti ne smemo ustanovitve Dekliške zveze 24. maja in telovadnega odseka Orel dne 25. septembra, ki sta prebudila mnogo deklet in mladeničev k zavednemu delovanju. Ce bomo imeli vsako leto take uspehe, kaj ne, da nas boste Še vi pohvalili, g. urednik ?	.
b Koprivnica pri Rajhenburgu. Govori se, da-bode pri nas izobraževalno delo potom društva vendar enkrat slavilo svoj početek. Bojda ne bo dolgo, in bomo imeli občni zbor. Marsikdo ga je že vesel in težko čaka nanj. Kako potreben je pri «as pouk, naj kaže sledeči vzgled. V trgovini gospe Golobove se dobijo vžigalice „V prid obmejnim Slovencem". Tako je prav! Ni pa hvalevredno, da se v drugih prodajalnah duhana dobijo le vžigalice Ciril-Metodove družbe. Niti tisti, ki prodajajo, uiti tisti, ki kupujejo take vžigalice, ne vedo, da s tem podpirajo družbo, ki je vrgla iz odbora katoliške može, da podpirajo s tem družbo, ki izdaja list „Slovenski Branik", v katerem se napada katoliška organizacija. Ko bi bila mladina izobražena, oziroma primerno poučena, bi ne drvila tako lahkomiselno iz sicer lepih kmečkih domov v mesta, kjer mora dostikrat stradati, ali pa za, mali denar pustiti svoje mlade moči, da potem v starosti išče pomoči pri občini! Kmetovalec pa naj gleda, kdo mu bo obdeloval zemljo! To je rak-rana pri našem kmetijstvu. Taki, ki niso občini nikdar koristili; pa ji prizadevajo tolikih stroškov, da je človeka strah, kako zmagati tolika bremena! Torej zopet izobrazba potrebna! Zato že res težko čakamo, kdaj nam bodete naznanili občni zbor. — Radovednež.
b Pilštanj. Poročil se je dne 30. januarja vrli narodni mladenič g. .Anton TopliŠek, posestnik in vi-norejec v Pristovi ter tajnik Izobraževalnega društva in Mladeniške zveze, s pridno deklico Miciko Belak, na Počivalu. MladeniŠka zveza izgubi ž njim vrlega govornika. Vrlemu paru Želi obilo sreče v zakonskem stanu MladeniŠka zveze.
b PiSece. Porofiati mi je najnovejšo vest, ki je .-zadnje čase pretresla živce nam nar. PiŠečanom. Pra-j-i se namreč, da je kužna bolezen prinesla doli od meje nekega fanleka, ki je poln nalezljivih bacilov. In dalje, oj groza, da se je prijela ta kuga že tudi „N. Lista". Dotični tantek producira namreč neko posebno gnojilno snov, ki vsebuje največjo množino amoni-jaka. katero pošilja potem kot glavno hrano svojemu oprodi, „Narodnemu Listu". Da pa ta hrana bolje u-čink.uje in ne povzroča kakih želodčnih krčev, priloži vsikdar tudi precej prazne slame, ki je ima baje precej polno v najvišjem delu svojega telesa. Tako se jo zgodilo, da je zadnja, že od producenta okužena pošiljka povzročila grozne muke „Nar. Listu". Ta, hoteč biti posebno močan, da bi pohrustal te salabon-ske klerikalce v Pišecah vse lepo po vrsti do zadnjega, povžil je nekaj čez mero dotične hrane, in s tem nevede spravil tudi precejšnjo množino kužnih bacilov v svoj želodec, kateri so začeli polagoma delovati. Hrabro se je še podal v svet, a že spotoma mu podaja slabo, upada mu pogum, vročica ga kuha, komaj še ves potrt kobaca naprej. Tako uničen, siromašen, prikrevsa slednjič v delokrog svojih pobratimov. Tukaj pa ta smola, oj ta grozna blamaža! Mesto, da usodno udari po ta „črnili", jih razžene in od uši s svojim smradom, začne močno kiliati in pljuvati neprebavljeno gnojnico ter slamo po svojih ljubljencih. 'Začudeni gledajo „narodnjaki" ta prizor, neznosen smrad jim udari pod nos, s studom ga zažene vsaki od sebe, kamor najdalje more. Celo največjim zaslep-Ijencem se začne svitati, ko vidijo, da so te zlate resnice „Narodnega Lista" le prazna slama in ostudna gnojnica, s katero ga pitajo "tako „kunštne" glave, kakor jo ta naš fantek, ki tudi v Pišecah kramari s to svojo robo. Oh fantek, kaj vtikaš povsod prste in s tem okužiš sebe in svojega celjskega bratca? Ali te ne bo Se srečala pamet? Mi bi ti kot svojemu sovaš-Čanu to iz srca privoščili. Ali meniš, da s tem smrdljivim izdelkom proslaviš svoje ime? Ali nam meniš tako škodovati? To se ti pač ne posreči. Čeravno si Še zelo mlad, pa prej si bodeš obelil glavo, kot prideš do takih nasledkov. A ko pa hočeš biti mogoče slaven voditelj svoje tužne stranke, bodeš pa moral doživeti prej še mnogo britkih izkušenj. Pri vsem pa si zapomni preresničen rek: „Nikar naj ta drugih ne vodi, ki njemu se samemu blodi."
b Bizeljsko. Ustanovitev Katoliškega izobraževalnega društva se je ob obilni udeležbi izvršila. V odbor so izvoljeni sledeči: predsednik: Jožef Pečnik; namestnik: Ivan Smerkej; tajnik: Jakob Palir; namestnik: Karol VerŠec; blagajnik: Ivan IljaŠ; namestnik: Anton PetrišiČ: knjižničar: Rudolf Iiak-ielj. — Mnogobrojni poslušalci so z velikim zanimanjem sledili govoru g. nadrevizorja Vlad. Pušenjaka o vzrokih današnje denarne draginje, o organizaciji in izobrazbi kmečkega, stanu s posebnim ozirom na ustanovljeno društvo. Krepki „Živio"-klici so mu zao-rili v zahvalo. Že dolgo nismo slišali tako izbornega govora. Kmetje so ga prosili, da bi le večkrat kaj takega slišali. Prihodnje predavanje v marcu je obljubil ii. doktorand Veble iz Kapel. — Našteli so v naši občini 3767 ljudi proti 3622 v letu 1900. Na stotine pa je naše mladine po službah v mestih in tovarnah, ker rodna zemlja ne daje dovolj zaslužka.
b K 8. izobraževalno drugivo v breiic h priredi v Dedeljo 19. t ni. t.b 3 p p Id. v Nar. domu predstavo „Credjar", veseloigro v 3 dejanjih. Vstopnina kakor navadno. — Takoj p> igri se <rši tamkaj občni zbor izobraževalnega drnštvs, na >j*ga sporedu je tu-ti po-«čen govor posebej naprošenega govornika. K zelo obilni udeležbi vabi
odbor.	. , •
b Koprivnica. Prihodnjo nedelio. dne 19. t. m. se vrši tukaj občni zbor kat. slov. izobr. dr štva z običajnim dnevnim redom. Preda »nje odposlanca Slov. K. S. Zveze. Vrši se takoj po drugem sv. opravilu.
b PllštanJ Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo veseli-«o 8 sledeč m vaporedom: 1. lijra: „L irika pistirioa". Prouv-jajo da-kkta. 2. Fantje nastopijo v dveh jbko zanim vih przorb: „Tihotapci in „Kmtt in lotigrsf". 3. Nsstopi naš nov pevs. ub r. ki b> z»pel mar-« k»j šaljivega in tndi resnegi K prelepi zabavi vabimo vse prijatelje naše mladine. Začetek oo 6 uri zvečer.	__
~ VtsTnlk mladinske organizacije.
Zreče pri Konjicah Na Svečnico so imela dekleta Marijine družbe po večernicah svoj poučni shod. Nastopilo je 9 govornic s primernimi poučnimi in k dobremu spodbujajočimi govori. Govorile so sledeče: 1. Kračun Gizela kot bivša gojenka gospodinjske šole na Teharjih: „O snagi in redu pri hiši." 2. Volčič Amalija: Varujmo in čuvajmo nežno cvetko nedolžnosti.'- 3. Klančink Frančiška: ..Slovenski dom Marijin dom" (dekl.). 4. Marčič Tončka: „O odločnosti v boju zoper sovražnike deklištva." 5. Creš-tiar Nežika: „Marijina družba -- najboljša šola značajev." 6. CreŠnar Trezika: „Cuvajmo svojo dekliško čast." 7. Golčer Julika: „Vera, podlaga krščanskemu življenju." 8. Karba Micika: „O sreči in medsebojni ljubezni." 9. KovŠe Marija: „Posnemajmo Marijine čednosti." — Govornice so svojo nalogo uobro rešile! Natančneje poročilo priobči „Naš Dom". Veselo se razvija izobraževalno delo med zreškimi dekleti. U-pamo, da podemo tudi o fantih lahko v kratkem kaj podobnega, dobrega in veselega poročali. V to pomo-y,i ljubi Bog!
• Sv. Eina. Dekliška zveza jo imela dne 2. svečana svoj mesečni sestanek in pouk za vedno večje in vstrajno delovanje v Dekliški zvezi. Pozdravila jo skupaj doŠle članico novoizvoljena predsednica Dekliške zveze pri Sv. Emi, deklica Trezika Drofenik iz Vonarija, ter jih je prav iskreno navduševala za vedno večji napredek v diuštvu v tem letu. Govorila je nadalje prepričevalno v spodbudo članicam deklica A-nica Kos, blagajničarka Dekliške zveze, ter podajala
sliko in veliko vrednost društva, in navduševala so-tovarjšice, da naj ostanejo zveste društvu in s tem tudi veri tor milemu materinemu jeziku. Podajala je sliko o Slovenski Straži in povdarjala, kako skrbijo Nemci za Siidmarko in Schulverein, tako se moramo tudi mi po Slovenski Siraži braniti, da nas ne preženejo nasprotniki iz naše rodne zemlje in nas oropajo svete vere ter naših pravic. Deklamovala je tudi veliko lepo narodno budnico. Zapel je potem domaČi pevski zbor mnogo krasnih slovenskih narodnih pesmi. Govorila je nadalje predsednica Dekliške, zveze, Trezika Drofenik, ter živo opisala vrednost društev, in vnemala sotovarišice, da naj neustrašeno zahajajo v bralno sobo v kaplaniji ter pridno prebirajo dobre katoliške časnike in knjige. Deklamovala je tudi vrla pevka in odbornica Dekliške zveze Trezika Drofenik iz Pristove, krasno-mično in pomenljivo pesmico. O sedanjih burnih časih govorila je tudi Marija Krivec vneto in lepo ter žuo opisala nekaj slik o življenju sv. družine, Marije in sv. Jožefa in o Mariji Svečniški, da moramo ravno me mladenke živeti po vzgledu sveto družine, in svetiti kakor z gorečo svečo, ter biti v vzgled svojim tovarišicam s svojim krščanskim življenjem, pa tudi se goreče boriti za naše slovenske pravice. Ravno "v dekliških zvezah in v bralnih društvih storimo lahko veliko koristnega za sebe in za celi narod. Slednjič zaključi sestanek, na kar se na novo poživljene razidejo mladenke in žene zadovoljno proti domu.
„Bogomila" v Brežicah. V nedeljo, dne 5. t. m. se je v Izobraževalnem društvu v Brežicah ustanovila Dekliška zveza ali odsek „Bogomila". Z radostnim navdušenjem so si izvolila dekleta v odsek tovarišice: Pepco Pečnik, Ano Koprive, Milko Flis, Uršo Feren-čak, Zralko Ostrelič in Ano Voglež. Naj ta vnema raste ter kmalu združi v ..Bogomili" vse poštene in zavedne mladenke po župniji!
Iz celega svefa.
Posvečenje novega tržaškega Škofa (lr. Karli na se bo izvršilo, kakor poročajo listi, dne 19. marca. Posvečenje izvrši nadškof dr. Nagi ob navzočnosti goriškega knezonadškofa dr, Sedeja in ljublj. škofa dr. Jegliča.
Itotšild umrl. Na Dunaju je umri nagle smrti baron Albert Rotšild, glava avstrijskih RotŠildov. Njegov naslednik bo tretji sin Luis Rotšild. Zapuščino RotŠilda cenijo na eno milijardo, tako, 'da bo dobila država zapuščinskih pristojbin okoli 20 milijonov K. Rotšildi so seveda zidovi. Njihov praoče Mayer An-zelm Rotšild je prišel kot ubog krošnjar v Franko-brod, kjer je ponujal svoje blago od hiše do hiše. Izredne trgovske zmožnosti so mu prinesle bogastvo. 1-mel je pet sinov. Eden je ostal v Frankobroclu, drugega jo poslal na Dunaj, tretjega v Pariz, četrtega v London, petega v Neapelj. Tukaj so nastala središča denarnega gibanja. iRotšildi so dobili kmalu velik vpliv na države, katerim so posojevali elenar. Ogrska je še danes popolnoma odvisna od RotŠildov, toda Avstrija se je polagoma s pomočjo poštne hranilnice začela izmikati rokam RotŠildov. Krasni razvoj poštne hranilnice nam je omogočil, da se zadnja državna posojila niso najela več pri RotŠihlu, ampak pri avstrijskem ljudstvu, ki vlaga elenar v poštno hranilnico.
Spovednik nesrečnega meksikanskega cesarja Maksimilijana, p. Valero, je dne 9. februarja umrl v Buenos-Aires.
Hud mraz v Galiciji, Iz cele Vzhodne Galicije prihajajo poročila o hudem mrazu. V Lvovu je iskalo v dveh dneh 165 oseb, po večini dijaki, pomoči pri prostovoljni rešilni družbi. Zmrznili so nosovi, ušesa in roke.
Ženske naskočile občinski urad. V rimski okolici je majhen kraj Rocca Priore, ki je imel jako trmoglave občinske očete. S posebno vnemo so se ustavljali želji prebivalstva, naj se odpre neka nova cesta. Vse vloge so bile zaman. Nakrat pa so vzele stvar ženske v roke. Nekega dne, ko so imeli občinski očetje ravno sejo na občinskem uradu, vdrlo je 300 žensk na občin. urad. Ženske so spodile občinske svetnike iz urada in istega zaprle. Trmoglavi občinski svetniki so morali v pravem pomenu besede bežati iz urada. Vsled tega je bilo te junake tako sram, da so vladi sporočili brzojavno svoj odstop.
fiajnovejse novice.
Iz šole. Na ljudski Šoli na Vranskem je nastavljen kot nadučitelj tamoŠnji stalni učitelj Ivan Kramar. Stalni so postali naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Na ljudski Šoli Sv, Duh-Loče tamošnji začasni učitelj Franc Ferk; na ljudski šoli pri Novi Cerkvi tamoŠnji učiteljski suplent Jožef Kladnik; na ljudski Šoli pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. tamošnja učit. suplentinja Josipina BelŠak; na ljudski šoli na Vranskem tamošnja začasna učiteljica Amalija Jezovšek.
Poljčane. Občni zbor Izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 19 februarja po večernicah pri Svetlimi. Govori Žebot iz Maribora.
Vurberg. Mladeniška zveza priredi dne 19. februarja popoldne ob treh veselico v gledališki dvorani vurbeškega gradu z govorom, petjem in gledališko igro: „Pravica se jo izkazala". Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabijo Vurberža-ne in sosede fant jo — Mladeniške zveze.
Hoče. V nedeljo, dne 19. t. m. priredi Bralno in gospodarsko društvo v liočah gledališko predstavo s petjem in deklamacijo pri g. Jožefu Rojku. Igra. se „Novi zvon na Krtinah". Predstava bo po večernicah in zvečer ob 8, uri.
Poročilo o sejmu goveje živine na Dnftajn dne 13. februarja 1911.
Prignalo se je na sej,-m 3265 komadov dobro rejene živine, 899 komadov slabe živine: i<o rsti 2600 volov, 408 bikov, 6)9 krav, 48 bivolov, skopaj 3664 komadov. Prodajali so se: dobro rojeni voli po 104 do 112 K, sredmi v. li po 94 do 100 K, slat-ši voli po 81 do 90 K, dobro rejoni biki po 96 do 102 K, srednji in slabii po 86 do 98 K, dob o rejene k ave po 90 do 94 K, sr-dnje in slabše po 75 do 88 K, dobro rojeni bivoli po 64 do 70 K, sivdnji in slabši po 60 do 63 K, slaba živina po 60 do 74 K za 100 kg žive tete. Tendenca: Na tem se mn je bilo 628 komadov živine manj kakor na zadmem. Srednje m slabše vrste živine so se urodaiale za 3 do 5 ceneje nego zadnjič. Biki is slaba živina so se prodajali >a 4 do 6 K draz e.
Poročilo o »viniskem sejmu na Dunaju dne 14. februarja 1911.
Ob začetku sejma se je prignalo 6.084 praset, 4 :00 dobro rojenih svinj, naznanjenih je bilo 1735 praset, skupaj 12.019 svinj. Proda ale so fe ogrske dobro rejene svinje po 146 do 149 vin., i*an-redno do 150 vin,, srednje vrste svinje po 136 do 144 vin., stare in lahke po 120 do 130 «in., svinje izbrane za pleme po 100 do 110 vin. za 1 kg. žive tež». Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo skoro 2000 praset manj kakor zadnjič, število dobro rojenih s inj je bilo skoro enako. Praseta so se prodajata za 6 do 8 vin. dražje, dobro rojene svinj po istih cenah kakor t>a zadnjem a<\jmu.
Puručilo o sejmu ml« de in zaklane živine nt Dunaju dne 9. febr. 1911.
Privedlo se je 388 • telet, 2741 svinj 180 ovc in 884 jagnjet. Teleta in sicer dobro rojena si se prodajala po lt-,6 do 180 K, er.drije vrste po 136 do 16<> K, dobro rojene svinje po 142 do 154 K, srednje vrste po 124 do 136 K, ovce po 100 d j 120 K, jagujtta po 28 do 62 K 1 par.
anauSivft.
Z-tsle. Zaradi podpore. Obrnite s- na e. kr. okr. gh varstvo Mi se ne moremo vmešavati v take o*-„bne prepire. Pozdravijeoi. — Ž tate: Vte t žjivo B ez zameie. — Z sem: Nam itak pre e« očitajo, da smo pri ti teai ljudem. Z» to pa ne zamerite! — Velenje. Zelo hvale ini »a Vaše vrst ee, ampak mislimo, da bo potem še slabše Pozdravljen; I — Tojiolšica Ponatisov n' sprejmeim. — Ponavje, 8v. Trojica v Slo«, ger Velčia», Velen,e, Sv. Lovrena v 81<>v gor.. Sv. Vid pri Grobelnem Dol, Gornji grad, Kozje, PoUkava, Golavabuka: Smo morali radi hudega pomanjkanja prostora cd oiiti z t prh številko.
Pojasnila o inseratih
daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
Loterijske številke,
I)ce li. februarja 1911,
Trst . . 27 58 3t 18 1 Lino . . 28 79 43 78 19
Llpslco.
Miroslav Mestur, las nik prejšnje svetovne znane trgovske akademije. Prospekti zastonj.	69
Posestvo na prolaj, obstoječe iz lepih njiv, travuika in gozda, mlin na dva tečaja v diibrem sta u, novo krt, *odni jpz iz cement«, ki ne potrebuje nikdar popravka, še na zelo močnem potoku, pripravno tudi za olje delat ler kdor bi imel - veselje si lahko tndi po novejšem prenaredi, dobiček bo imel gotov; kdor želi kupiti se naj o-glasi pri lastniku Franc Roiker, p.is. v Jareninskem dolu 31, pošta Jarenina.	124
M ad trgovski pomočnik, vojaščine prost, izurjeu v mešani stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi svojo službo spremeniti. Naslov po.e ui-ravništvo.	122
Malo posestvo, poslrpje je zidano, tik v.like ceste, bl.zu cerkve in mesta, je *p sobe o za vsakega o-br mka ali penzijonista, se iz proste roke po c ni proda. Drugo se izve pri Ant niji Drozg na Spod. Hajditu pri Ptuju.	104
Sprejmem takoj pridnega fanta kot učenca v trgovino z manufak-turo, špecerijo in železom Fr Pu-conja. Knževci pri Ljutomera. 97
Lepo kmečko puestvo ležeče '/* ore od pesniške pos'aje ali 1 uro od Maribora, obstojne iz 18 o a-lov. 9 oralov travnka, 3 oralov sadonosni, a, 4 oralov njiv, 2 orala g'z la, se ¡r< da po znižau ceni. Več pove Janez Welt, Pobrež-je št. 280 pri Mariboru. 102
Priden hispec ali majar, 36 let sta'-, ož- njen, oba zdrava in močna ter d-lavna človeka, iččeta slu-ž1 e ya majaija pri kaki grajšeini ali r.a urugein veleposestvu, nastopi se takoj ali po dogovoru, ker sem spreten v tem delu, ker več let opravljam ta posel kot i i-jar. Se lahko dokaže s spričevalom. Naslov v tij-rav. ' 106
Želim ivojo 20 letno hčerko, ki
firevztme 70 tisoč sodni sko cenene vrednoot', s poSteo'm ter iz-nrjenim knetom, t. govor m ali mlinarjem, k bi Im 1 nekaj goto-vire «moiiti Ponudbe pod šifro .Vilascin 14" na upravništvo. 107
Kmetija se proda aa 4500 kron, kje pove npravultvo.	118
Deklica sHra 17 let, s krščanske
hiše, z dobrimi spričevali v vsakem c*iru, želi na dal evati pouk v š vanju pri šivilji za g.isp a!r«i de'a v mestu Naj a;e v Mariboru raiume tudi neioliko nemšso, ter in,a Bpriievato id 17 mesecev poduka Poduk se je ustavil zaradi preselitve mojstrovke v drugo cesarstvo. Amal ja Mutnik. p. Vitanje It. 51 pri Ctljn 10»
Gistilna la kavarna v Maribora te proda Je tudi «a vsako drug) obrt pripravno Vpraša se »Alte
Beiqieile" v Mariboru.
se
Ucioase, zmožen slovengkfga m nemškega jezika, i« dobre biše se sprejme v trgovini inešsrcga blaga A He/eiiwarth, Fram. 96
V n«]em se d», eveotuelno preda dobrci doča nsnj&rija z v jem v «tela nahajajoč m ge usnjem v kra v satirrm g« veliko kož v delo. dob.. Naslov pri apravništvn. 101
Žinitna ponudb». Fant SO let star. p šten in trezen, popolnoma veži kmetijstva, kojega gospodarstvo in oremoženje ima vr;dnost do 14 tigjč kron, se želi zaročit z dekletom, ki bi imeia do 3 tisoč Kron dote, vdova od 30 do 40 lat ni izključena. Za tajocgt a» jamči. Naslov pove upravništvo te;a lista.	lift
16 letna deklici želi pri dobro izutjini šinlji vstopiti kot učenka z vso oskrbo. Naslov pove u-pravništro.	115
Kamnosek Franc Kaban, prej A. Horvat v Raijcm pri Maribora se priporoma rlav. občinstva v i«-d lavo v njegovo stroko »padajočih del po zelo ni ¿ki ceni. 115
Poi»r posestniki ormožko ljutomerskih vinogradom! Izvrsten ekonom, posestnik in knjigovodja, stanrjoč v blUiul Ormoža, ki j» izviš 1 popolne 6tu* je v teoriji in praksi vinoreje, kletarstva, 8«tl-jarstva in poljedel.tva na ratitf-uih vinorejskih in poljedelskih šolah, priporoča se posestnikom vinogradov, kateri potrebujejo vino-rejskega nadzornika in knjigovodja cz li nerja proti majh iemt» honorarju. Tozadevni d ipisi naj se bltgovolijo poslati do 15 marca na naslov: „Nadzornik vir.o-raje" prste rejtante Ormož eb Drari.	118
Na prad») je lepa štiriletna ire-bica, kostanjeve bsr e, 160 cm visoka, okroglega telesa, ter motnih nog, sposobna sa kakega gospoda. Nas'ov v uprsvništvu. 119
N
liflpe pc*«rt76 Hk železniške podaje Pesnic» pri Maribora, obsto-efie iz ti oralov cemlje in sicer •ravnika, sadonosnika, njiv in goz-ia ter lepe zidane z opeko krite jaSe ia viničarije se ceni primer-ao kt jako ugodno takej proda, stotem se preda todi manjše posestvo, ki mori 5 oralov in sicer >l:stqjt is travnika, sadonosnika, tjive in lesene hiše. Obe posestvi mate krasn« lege za vinograde. JatanJneie pri g. Zinaaer Sv. Ja-iob » Slo» gor.	846
Ova semočntka se sprejmeta v
trgovino k mannfakturnim in špecerijskim blagom Josip. Berlisg, Rogatec.	81
Iščem krojaškega očenea. Matija Pauko, Dravska ulica št 15, Maribor.
Vinjčar za Maribor in okolico ter dva mlada natakarja se s rejmeta Franc Južefova eesta 48 Maribor.
79
?iw48)clei piiias?ev pozor ! Zeli ae kopiti v bližini La kegs tria, P®l;Čan, Slov. Bib iče ali kolodvora Prugersio, 3liv«iea Ore-¡ova vas, Hoče, mslo poststvo i icfcaj sadanomikom ia toliko ima-ije, da bi se zaracgl» krt va in 2 ic 8 svinj redit; s pribt žno ceno i000-6?00 K. Ponudbo, z cen» a površnim opisom poslosja ia œrdje, ter dažjavo do bliirjfga toiodvor» se prt si poslsti pod Malo posestvo" ua upravništvo -ilov. Ghspodarj«	67
frtefe n« proisj: 8H<raner, Velš--isltng it- Oatedel, ospijeno na B p. Portais. Cena trteni 14 kron loO komadov. Antin Turin, Globoko, p. Studenice pri Poljianah. 87
tifas^ee kile kakor tudi rtnre-soee hkde z» hmeijske in vinske ■aitido od 3 do 9 m proda Alojz tinter v Brezom ob ker. tel. 60
Ženitoa psnuiba. Mladenič, »ia ■onetskega veleposestnika, ekonom, livši častaik, inteligenten, dobrosrčen in miroljubnega značaja, ki Brevzame iz vrtno nosestvo brez »Iga, redno okoli 50.000 K, želi <e seznani i v svrho ženitve s primati«, dobrosrčnim dekletom, ki iiaj bi na bila skrbna gospodinja er z esta družica v življenj t in «nela okoli 5000 K. Posrtdovalec k>bi 100 kron po sklepu zakona. Pisma s popohjim naslovom, če isog'éc a sliko, naj se blagovolijo ;«elati do 1. marca na naslov : ,Zarja sreče" pošto restante Središče, Štajersko,	76
k&s lapa posasse se proda, 1«-i« tega, pripravso aa v-akega gag-i»da kot letovišče, sli ?a skrbne-¿a g< spodsr{& »rcadir&no 14*/» o-raiov. 20 miaut od kolodvora in trga, P minut od glavne ceste, 4V» «alov travnikov, 4 orale njiv, sadnih dieves, brajds. vrt, 300 stfnjev vfcogrsda (polovic» novi nasad), vse v najboljšem reki in dobro gnojena 6 orslor ^oeda, lepa gosposka hiša, devet prostorov, podstrešje, klet in hrast jGspedarsko poslopje, hram in hle*, hlevi za prïâîôe, pralna kuhinja a sušilnica m, sadje, listnica vse t opeko krito in v r aj boljšem stanju. Pripravni gospodarski strogi, kakor: centrifiga za mleko, -larilmk, siamoKenica, mlia, rea ^ca za peso, stroj t& pranje pe-a, krompirja itd. Več se izve pri Franjo Počka|, âœtrja prt Jelêafe Up, Štajersko.	912
legtllca v sredi mtd Mariborom a P'ajesn na okrajni c-sti je na prri*j za 12(00 K 4000 K lahko »tace vknjižbo i h ; zraven j« tudi i orale zemlje. Za gostilna po »ebno reči »e predajo zraven. Teč ijove apravn'Itto lista.	28
3«al, njive in travniki se prodno ,kupaj nad 4 urale, slabih 15 mi-TOt od pesniško želeeuiške postaje; -ravnik ima slad« o krmo ia v ««lu je 85 do 40 seénjev Ptajasnila se dobijo v Krè-wini, 8 o mut od glavnega kolodvora v Mariboru štev. t5l, L nadstropja fesa».	33
XXXXKXV.V.XX
Skoraj xsstonj S
Gramofon
za 15 K
obstoječ iz poli tirane škatlji-oe v velikosti 23x22x13 cm koncertne nombrane, rez-noba'vne trompete v premeni 47 cm; jako priljubljen in glasen aparat Velike ploščo po 2 50 K, 1000 igl 1 60 K. Tako po ceni samo pri Zi-naaer 4 Co. Sv. Jakob v Slov. gor Oddaja se todi na obroke. Jako umestno darilo.
883
Stefan Kaufmann
trgovina t železniao
23 v liadffuni, priporoča
štedilnike
in vsakovrstno posodo.

Pr«da se! Precej dobro pitana prašiča z 9 t raseti, 1 tedne stari, aH druga t« boljše pitana s 5 praseti. Vpraša se pri Or. Arnuž, posesnik Sv. Jakob v Slov. gor.	77
Velika gospodarsko eotlopje z lesom, ki je prav močen in pripraven za hišo ali ble e 5 minut od železniške ro3taje, se proda Štefan Potisk, Ponikva ob juž. žel. 78
Lepa nova hiša močno in olidno narejena, z opeko krita, ima 4 sob« S ščedilne kuhinje, klet, perilna knhin a, s -injaki in drvarnic», vodnjak in lep vrt, tik glavne ceste, v lepi ravnini, '/, ure od Maribora, je za obrtnika ali penzijoni-sta posebno pripravno, najemnini na leto se dobi K 432. Cena je 7600 kron, in ako se pri kupnim 2000 kron vloži, se lahko ostanek vknjiži na 5*/fc. Kd r želi kupiti, naj urno piše pod „Hiša 71" poštni oddelek 39, Maribor.	76
Oeček ki je dovršil 4 raz. Ijud. š li, z dobrim spričevalom, želi kot učenec stopiti v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravnistvo lista.	87
Iščem tr< znega zanesljivega hlapca h konjem ter pridno i oSteno kuharico, ki bi znala tudi nekolika gosp' dari i in vrt nadzoio-ati. Ponudbe z zahtevo ca „Posestvo LiTada" Celje-Gaberje.	76
Ženini, neveste! Krasno volneno blago, venci, šopki, svilnate rute, kaiumaami, 'se najnovejše mod« jri Josip Druškovič-r, Slovenj-gradeo___73
sa razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 26 K.
Velika zaloga
dobro snaženega
posteljnega perja
po vsaki eeni priporoča tvr^ka
Jožef Ulaga, Maribor
TegetthoL eesta 21.
Zaradi preselitve
se prostovoljno proda -39® na Notranjskem, blizu
železniške postaje
lepo posestvo
obstoječe iz hiše s stranskimi poslopji, h!e?i, velikim *rtom, travniki, njivami in gozdovi V hiši se Dahaja
HAaMnn A____i_____it. 1T .--f.____ .. 4«	«nJn
■""«"i uo7uiM| ujnouii tu	'	"«»■'j"
gostilna, trgovina in posta. V tem kraju je tudi vedo vod. -— Našlo? pove upravnistvo „Slov. Gosp.". 108
VABILO
na
Izjava.
Isjavim tem po om, da nisem nobene učiteljice nikjer prosil odpuSčanja, Se manj pa pri sodnijski razpravi oziroma v sodnijskem poslopju, kar trosijo razni obrekljivei v naši vasi okoli.
Albert Planer,
119	ačitelj v Crešnjevcu p. SI. Bistrici.
Obrtniki pozor!
Radi smrti stariSev prodam iz proste reke hišo, v kateri se že dolgo let nahaja dobro obif-kana gostilna z vso gostilniško pripravo, z vsem gospodar-kim. zidanim in z o-peko krit m poslopjem, vrtom, njivo, travnikom in sadones-nikom. Hiša stoji v sredi lepih in velikih vasi na ravnem ob okrajni eesti in vodi blizu cerkve in šole ter biku dveh koodvoror in ne dalod od glavnega mesta. Cena 7&CO K. \eč pove Frane Kosmač, Št. Vid nad Ljubljano. Pismenim vprašanjem naj se znamka priloži	99
Javna zahvala.
Podpisana rodbina izreka g. dr. Jože Ooričarju, zdravniku t Mozirju, za popolno ozdravljenj* gospodarjevo nad čigar ozdravljenju se je ie popolnoma obupalo, ravno tako tudi pri hčeri, katera je bila pri porodu v veliki nevarnosti in je vkljub nevarni bolezni, od katere je gospod dr. sam napaden bil, pri njej neumorno pomagal ia ji življenje rešii, tem potom najiskrenejšo zahvalo in priporoča da se vsi v slučaju bolezni zaupno obrnejo na velco. gosp. dr. Jože Goriiarja, zdravnika v Mozirju.
Mozirje, 12. svečana 1911. 117	Rodbina Matjai.
Puranovo
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Žusmu,
reg. zadruge z neom. zsvezo,
ki se • rši v posoji niškem piostoru v Loki dne 2. marca t. 1. ob 2. popoldne.
V s p o r e d:
1. Poročilo načelstva in nadiorst?a. 2. Č tanje revizijskega zapisnika. 3. Sprememba pravil. 4. vol tev v na-čelstvo in pregledova!ca. 5. Slučajnosti. 121 Načelstvo.
perje
fino kg K 1—, grobo kg K — 40, prodaja velet-goviua
Ed. Suppanz, Fristova.
10S
Zelo redka priložnost!
Velika tovarna mi je poverila razprodajo ogromnega skladišča različnega blaga in pogiljam 30—40 m krasno sortirane bale, kakor kanafasi, flaneli, šifoni, krasni zefiri itd. — Bale so 4 do 10 metrov dolge in jih pošiljam 30 do 35 mesrov za 13 K. Vzorcev od bsle ne pošiljam.
Otio Bekera, fcMSS'¿s


Stolpne ure
sa cerkve, rotovže, šole, graščine i. t. d. izdelujeta po dolgoletni praksi in najboljši konstrukciji brata Ign&o ia Jožef B-rthold v Ernovžu, gSasois ebttne^a lista upravičena špecijalista v izdelovanju stolpnih ur. Električni strojni obrat, 5 — 10 letno janMvo, po ceni, brez konkurence, tudi plačila na obroke. Proračun zastonj. Popravo najhitreje. Najboljše raference.	984
Vabilo
na
redni občni zbor
Okrajne hranilnice v Ormožu,
reg. zadrnge z neom. zavezo
kateri se bo vršil v četrtek dne 2. roarcija 1911 ob 10. ari predpoldne v posojilniški pisarni. Dnevsi red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo oadiorstva o letnem računu.
3.	Odobrenje letnega račona.
4.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
5.	Nadomestna volitev nadzorstva.
6.	Razni predlogi.
Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni nri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši ob 2. uri popoldan v smislu § 32 pravil drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem števila.	125
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Maribora, Koroška cesta štev. 5
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in Šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije , in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri :: bolnikih in križe viseče za steno. ::
«»I K LI fis ¿3 Ä P ü
Linhartova hmeljna sušilnica
pat. štev. 15081
| je neoporečno najboljša, najsolidnejša in najcenejša sušilnica	|
♦	sedanjosti. m	£ £ Do danes na;	♦
{ Češkem, Moravskein, Štajerskem, Hrvatskem,	♦ Ogrskem, v Galiciji, Nemčiji in na Ruskem nad
♦
t 11200 m3 ploščine izdelane.	%
*	• • 1 | Pred ponarcdbami se svari.	£
% J. Lšnhard, ts^arrea stroje?, Rskoni&z, Deško. %
%	Zastopnik za Štajersko:	♦
Gospod Jožef Gavedič, Vransko pri Celju v Sav. dolini. |
IIJIJ | ♦♦	♦♦♦ | g|
kot najboljše in najceasjše fosiorno kislo gnijilo.
Varujte se ponarejanj!
Zahtevajte po vse d iirečno Tom asovo žlindro znamko
zvezdo. — Veletrgovina z železnino „Merkur" Peter Mijdič, Celje, prodaja izdelkov tvrdka Tho-
mas-phcsphaifabriken 6. m. b. H. v BeroLnu.
___
Í Za spomladansko gnojenje priporočam cenjenim kmetoyalcem
Tomasovo žlindro
i/t^fttdj io zaluiaik: Katolüko tiskovno drufcvo.	Odgovorni orciaik: Pr«a aakavlfc.
VABILO
na
redni občni zbor
Ormoške posojilnice v Ormožu,
reg. zadruge z nesm. s&vezo,
kateri se vrši v n<dfljo dna 26. t. m. ob 3. mri pop v prostorih posojilnice.
Dnevni r e d:i
1. Porodila predsiojništva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobren je iti. zaključka za leto 1910. 4. Sklepanje n n-porabi čistega dobička. 5. Dopolnilna voiitev predstojnica. 8. Dopolnilna voiitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8 „Gospodarski položaj kmečkega stanu", predava nadrevizor Vlad. Pušenjak. 8. Slučajnosti.
K cbilni udeležbi vabi 123 predstojmfitT»-
■■•...... ....
Tisk tiskan» sv. Ciril» v Hjuibwu.
Ker hitro in zanesljivo ucicknjo, lahko vsak bres vsake nevarnosti rabi, ker prijetno diši, ne draži kože (kakor druga raaluževal&a sredstva) in je končno z&Io po ceni, je pr poroča večina zdravnikov in se v vsafci hiši rado rabi. V originalnih steklenicah (r,ehca steklenica), z uporabnim navodilom, se dobi za 80 vinarjev steklenica po 100 gramov v vseh iekarnah in dsožeiijah rconathije.
Pomnit?, da Lysofora Blab duh in pot fcitro in zsuealjivo odstrani!
Izborna sstno razkažovalco sredstvo za sneženje ust in zobov je fino dišeči
PFEFFERMINZ=LYS0F0RM
v steklenicah po K l-60. Obvaruje zobe, podeli ustom prijeten okus in odstra ■ hitro in zanesljivo «lab doli iz nst.
Poučljivo, od nekega odličnega zdravnika spisano brošuro o „Zdravju in razkuževanju" Vam takoj pošlje kemik Habmann, Dunaj, XX. Petrischgasse 4, zcanstven poročevalec Ly«<foraovih delavnic, zastonj in pešimre prosto, ako po cjo pišete.
114 Gospodom zdravnikom go vztk čas na razpolago vzorci in literatura zastonj in pošt prosto.
Za premnoge dokaze srčnega sočutja povodom nepričakovane smrti nepozabnega nam soproga, oziroma očeta
Jakoba Bovhay
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so od daleč in blizo prihiteli rajnega spremit k zadnjemu počitka. Posebno pa b« zahvaljujemo vlČ. g. dekanu Mar&n Tomažič, kateri je vod i žalobtui sprevod in rajnemu govoril slovo pri tiši žalosti ia ob odprtem groba, kskor tudi vsem drugim čž gg. duhovnikom; velecenjenimu gospoda deželnega glavarja r.aine»tniku Dr. Fr. Jankovič, gg. učitelj-m oz. uaiteijicam iz Buč in Viritanja, ki so se pogreba vdeležili s šolsko mladino, slav. požarni branvbi iz Imenega pod vodstvom g. Pečarja, ra nim slav. cdborom, na če!a okrajnemu za&fcpu Kozje, za osebno vdeležbo in sa darovane vence, domačij» pevcem za nagrobnico, sploh vsem, ki so se v tako ogromnem število vdeiežsli sprevoda in tako nam pomagali tešiti briiko žalost.
Vsem Bog plačaj!
Verače, dne 6. 6večana 1911.
Žalujoča rodbina Bovha.
znamko
zvezda,
se zanima vsak olikan človek in Vi moratft tudi vedeti, ako Vam j« Vaše zdravje kaj mar, da je v Vaši hifi zaiesijivo raskuševalno sredstvo neobhodno potrebno. Bolezni, kakor šarlah, t ías, kolera, kozo, osepice itd., ranit ve, okužbe, sežigi n;so redki; za razkuženje v bolniški postelji, za antiseptične obveze ran, tvorov, za irigacijo za žmske in zabranitev okuženj», za stalno rabo pri vsaki vrsti razkuženja in napravo Eevonjavosti jo najbolj primerno znanstveno izknieno in svetovno znano, kot najboljs razkuževalco sredstvo sedanjosti