Srednješolski vestnik. Slorensko profesorsko draštro. Dne 28. decembra pret. leta je v nNarodnem Domu" v Ljubljani zborovalo Slovensko profesorsko društvo. ZbororanJB, ki g» je rodil društveni pred sednik prof dr. Ž m a t c , so se v neoavadno obilnem številu udeležili zastopniki vseh srednješolskih zavodor na sloveuski zetnlji, kot gostje pa zastopnika hrvaškega profesorskega društva v Zagrebu prof. dr. Stjepan Srkulj in Mijo K r k 1 j u š in pa dr. ftlihajlo P i č e t a iz Sarajeva, hospitant na ljubljanski c. kr. II državni gimnaziii. Iz predsednikovega poročila povzemamo, da šteje društvo 240 rednih članov. Društvo se z uspehom bori tako za varstvo stanovskih interesov kakor zlasti za poslovenjenje naših srednjih šol. Največ truda provzročajo nove slovenske učne knjige, zlasti ker se je boriti z velikimi denarnimi težavami. Izdajanje slovenskih učnih knjig bi bilo nemogoče. ako t društreni zaklad za prirejanje in izdajanje slovenskih učnih kojig ne bi pritekali blagovoljni darovi. Iz tajnikorega poro6il» (prof. dr. 11 e š i č) posnemamo, da so polpg društTenega odbora kaj marljivo poslovali razližni strokovni odseki (matematiški, fnološki, prirodoslovski, zemljepisni itd.), da so 86 vršili še precej dobro obiskorani društveni rečeri, na katerih so referirali in razpravljali o tem in onem, da je društvo t čim najprijaznejših odnošajih s slifinimi slovanskimi, zlasti pa jugoslovanskimi organizacijami, kar je rodilo že marsikak lep uspeh. Hrvaško profesorsko društvo oskrbi šolske izdaje znamenitejših slorenskih pesnikov in pisateljer. Nedelavnosti ne smemo očitati tistemu slovenskemu profesorstvu, ki vestno vrši svoje stanovske dolžnosti, v svojem prostem Času 8pisu.je slovenske učne knjige, sodeluje t odborih skoro vseh prosvetnih društev in je v velikem šterilu zastopano v vsakem prosvetnem ali leposlovnem listu. Naše šolske razm e r e se vobče niso znatno izboljšale. Celo na Kranjskem še vedno nimamo niti ene popolnoma slovenske državne srednje šole. Slovenščina se še vedno zapostavlja na korist nemščine. B 1 a g a j n i k profesor P e r u š e k poroča, da ima društvo koncem letošnjega leta K 1036 16 čistega imetka, dočim je v društveni knjižni zalogi K 986 — čistega. Na predlog preglednikov se blagajniku prof. Perušku izreče topla zahvala in se mu podeli absolutorij. Pri Tolitvah se v priznanje njegovih zaslug za društvenega predsednika per acclamationem vnovič izvoli prof. dr. Ž m a v c , na izpraznjeui odborniški mesti prof. dr. Kušar in K r ž i š n i k , za odborniškega namestnika pa prof. dr. C e r k. Zanimive so r e s o 1 u c i j e , ki so na tem zborovanju prišle v razpravo. I. Učencem nslovenskih" srednjib šol slorenska izpričevala! 0 tej upravičeni zahtevi je poročal prof. Grafenauer. Naše srednje šole se sicer štejejo za slovenske, izpričevala pa so vedno še nemška. To treba odpraviti. Nemška šolska izpričerala delajo vplike neprilike učencem kakor roditeljem Marsikak učenec, zlasti učenec nižjih razredor, ne re poredati, kaj o njem govori izpričevalo. Še manj morejo iz izpričevala uspehe in nenspehe svojega sina presojati izrečine nemščine nevešči roditelji delavskega ali kmetiškega stanu, in tako jim ta, r tujem jezikn pisana šolska obvestila provzočajo mnogo nepotrebnih in dostikrat prav mučnih in nepedagoških sitnosti. Nemško šolsko izpričevalo pa utegue za učenea biti usodepolno zlasti t slučaju, če je ufenec priraoran prestopiti na drug, tuj zavod. Saj bo iz nemškega izpričevala vsakdo sklepal, da prihaja učenec z zavoda z nemškim jezikom in zahtevali bodo od Djega takemu zavodu primerno izurjeuost v nemšČini. Besnih zaprek proti uvedbi slovenskih šolskih izprifeval ni, zakaj šolska izpričevala niso več kopije nemško pisanega (oemščina je uradui jezik!) glarnega kataloga, in idrijska realka iu škofova gimuazija že izdajata sloveuska šolska izpričevala. II. Na slovenskih srednjih šolahje sistemizovanih vse premalo definitirnib učnih mest, robče se slovenske srednje šole hudo zapostavlja.jo. 0 takozvanem suplentsketn vprašanju poroča profesor V a g a j a. Suplentske mizerije ni morda krivo to, da se filozofskim študijam posveča preveliko število naših vseučiliščnikov, marveč jo provzroča edinole dejstvo, da država na slovenskih srednjih šolah ne ustanovi toliko definitivoih mest kot bi jib morala, ko bi se za slovenske sreduje šol« zanimala s toliko ljnbeznijo kot se za druge. Ne da bi namrpč z rastočim številom razredov na posamezuib zavodih raslo tudi število definitivnih mest, to število Dasprotno pada, raste pa šterilo slabo dotirauih suplentskib raest. Na ta nafin si je držara pretfklo leto samo na Kranjskem pribranila 2700 K, odnosno je za to vsoto prikrajšala oa definitivna mesta čakajoče elovenske suplente. Sert-da štedi ua ta uačio ediuole na slovenskih zavodih, nemiki zavodi pa se vesele najblagohotnejšsga pospesevanja od strani prar taiste učne uprave. Jako poučno je t tem pogledu, ako primerjamo odnošaje na nasih slovenskih zavodih z ooimi drugih zavodor v naši drža?i. Na avstrijskih n e m š k i h srednjib iolah je razmerje med definitirnimi gimnazij skimi učitelji io suplenti takšno, da pride na 8to dt-flnitivno oameščenih profesorjev samo 17 suplentov, na 1 a š k i h sredujih šolah jih na sto definitivnih pride 18, na hrvaških 25, na čeških 27, na slovenskih pa kar 32 sup 1 e n t o ?, dočim pride na kranjskih n e m š k i h zavodih ua sto definitivnib profesorjev samo 10 suplentov. Ce bi vlada hotela sloyenske srednje šole dvigniti na stopnjo paralelnih nemških zavodo?, bi morala ustanoviti najmanj 13 novih defiaitivnih mest. Da vlada slovenske srednje šole in sloveasko profesorstvo namenoma zapostavlja, je očitno. III. Na slovenskih srednjih šoIah naj se kot o b v e z e n predmet uvede prostoročno risanje v z m i s 1 u učnih naredb z dne 20. marca 1909. Porofial profesor W e s t e r. IV. Matematiko tudi t višjih razredih poučujmo slorensko! Poročal prof. B e i a u e r. S tem, da po mi* nistrski uaredbi tudi na zavodih s slovenskim učnim jezikum matematiko poučujemo nemško, je doseženo edinole to, da se dijaki t tem predmetu strokovno slabo izobrazujejo, nemščini se pa pri matematiki tudi ne privajajo. Odločati pa more edinole strokoTna izobrazba, in ker more temeljito strokovno posredovati edinole materiuščina, naj se tudi matematika poučuje slovensko, to pa tem bolj, ker njej sorodno fiziko poučujemo slovensko. V. Prav tako naj se tudi zgod o y i n a in zemljepisje poučujeta slovensko! Poročal prof. dr. 0 e r k: Kako naj zgodovina blaži čuystya, če je učitelj primoran, predavati kolikor mogoče suboparno io enostavno brez vsega poleta, ker bi ga drugače dijašt?o niti ne umdlo? Edino v materinščini poučevana zgodovina bi mogla dosezati svoj pfidagoški smoter. Vzporedoo z zgodovino pa moramo tudi njej sorodoo zemljepisno vedo poučevati slovensko. VI. V konsekvenci podanih resolucij je prof. 0 e r k zahteval, da se ustanovita po eno zgodovinsko mesto na ljubljanski prvi in na novomeški girnoaziji, prof. K o b a 1 pa, da se ustauo?i več mest nsarskib asistentor. ** Statistika nsposobljcnostnlh izpltOT za sredoje šole. V zadnjem šolskem letu 1909-10 je na avstrijskih vseučiliščib napravilo 792 kaudidatov usposobljenostne izpite za srednje šole; prejšnje leto pa 753. Na posamezna yseučilišča pa se razvrste tako le: na Dunaju letos 240 (lani 205), t Inomostu 43 (37), v Gradcu 52 (43), t Pragi na češkem vseučilišču 201 (210), v Pragi na nemškem vseučilišču 68 (88), v Lvovu 86 (86), y Krakovem 79 (59) in v Črnovicab. 23 (25) kandidatoT.