Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki m glasilo K. S. K. Jednote.
17. številka
Joliet, Illinois. 3. aprila 190©
Imetnik XVII
ZA PREMOGARJE KRATKE POČITNICE.
250,000 premogarjev začasno brez dela zaradi sklepanja nove pogodbe.
T. LEWIS, NOVI PREDSEDNIK.
Hoče delovati na to, da se spet oživo-tvori meddržavna pogodba.
Indianapolis, Ind., 31. marca. — Pogodbe med operatorji mehkega premoga in združenimi rudarji ameriškimi so dotekle nocoj, in 250,000 premogarjev, raztresenih po mnogih krajinah, je odložilo svoje orodje za toliko časa, da se podpiše nova pogodba.
Glavni premogovniki, kjer, bodo rudniki počivali, so oni v državah Illinois, Missouri, Kansas, Oklahoma, Arkansas, Colorado, Iowa, Ohio in v severni Pennsylvaniji. Premogarji v državah Texas, Michigan, Indiana in Kentucky so se sporazumeli nadaljevati delo, dokler se ne podpišejo nove po-, godbe; operatorji in rudarji v West Virginiji pa se še pogajajo.
Kakor kaže položaj, štrajk ne bo dolgo trajal. Zaloga nakopanega premoga je velika pri roki vsled obrtne stiske, a razporna vprašanja med rudarji in operatorji so neznatna.
Sedanja lestvica ostane.
Dosežen je dejanski sporazum, da sedanja plačilna lestvica ostane. Ker se pa nocoj izpremene uradniki v pre-mogarski zvezi in ker je npkaj nespo-razumljenja med operatorji in premo garji, se je začasno delo ustavilo, do kler se ne določi nova plačilna lestvica, bodisi po distriktih (krajinah) ali posanieznih rudnikih.
Do dveh let nazaj so bile plače po okoliših mehkega premoga v deželi utemeljene na pogodbi, sklenjeni v o-srednjem ozemlju, obstoječem iz Illinoisa, Ohia, Indiane in zapadne Penn-sylvanije.
Ta skupna lestvica je bila prekršena pred dvema letoma, ko je predsednik Mitchelj podpisal lestvico s pittsbur-škimi operatorji, ki so privolili plačevati zahtevano lestvico, potem ko so operatorji ostalih treh držav zahtevo odklonili; in vsledtega so premogarji dobili svojo bitko, ker so operatorji podpisali lestvico vsak posebej po vsej deželi.
Lewis čaka razvoja.
Od takrat so premogarji skušali dobiti nazaj skupno lestvico ali meddržavno pogodbo, ampak operatorji zapadne Pennsylvanije, Ohia in Illinoisa so po celozimskem pogajanju odklonili vabilo na meddržavno zborovanje s premogarji. Nazadnje je predsednik Mitchell sklical premogar-je na narodno zborovanje in izdano je bilo pooblastilo za poravnave po distriktih (okoliših), s sedanjo plačilno lestvico kot najmanjšo; in kjer se ne doseže poravnava po distriktih, tam so bili premogarji pooblaščeni, da pod piše vsak kraj posebej sedanjo lestvico z operatorji.
Podpredsednik Lewis, ki bo jutri nasledoval predsednika Mitchella, se ' trudi spet oživotvoriti meddržavno skupno lestvico. Medtem se prirejajo skupna zborovanja v distriktih /aznih držav. Lewis je rekel nocoj, da bo več dni počakal. Želi namreč, da sedaj vršeča se pogajanja v raznih distriktih pridejo do kacega zaključka, pre-dno začne izvrševati svoje načrte.
Novi vodja ne bo sklical na sejo novega izvrševalnega odbora najmanj en teden.
Illinois.
Springfield, 111., 31. marca. — S tremi glasovi več nego dvotretjinsko večino so rudniški operatorji države Illinois danes sklenili zapreti premogovnike, in po rudnikih se ne bo delalo, dokler se ne sklene nova pogodba med premogarji in operatorji.
Ampak kako dolgo ostanejo rudniki zaprti, ni še mogoče določeno povedati. Vse mnogotere točke, omenjene v stari pogodbi, se morajo popolnoma pregledati in vse pritožbe z ozirom na kako točko dokraja preiskati.
Dosedaj ni še polovica starih pogo-deb pregledanih in minulo bo nekaj časa, morda deset dni ali dva tedna, predno se to delo dovrši. Proti nekaterim podrobnostim v pogodbi so vloženi ugovori in prošlo bo dokaj časa, da se te razporne malenkosti poravnajo v zadovoljnost obeh strank, premogarjev in operatorjev.
Samo “počitnice”.
Indianapolis, Ind., I. apr. — Thomas Lewis, novi predsednik premo garske zveze “Unite<l Mineworkers of America”, namerava spet oživotvoriti meddržavno pogodbo med rudarji v o-koliših mehkega premoga in operatorji.
V to svrho je razposlal vabila pre-
mogarjem v Ohiu, Indiani, Illinoisu in zapadni Pennsylvaniji, da se udeleže zborovanja tukaj prihodnji ponedeljek, ko se bo razpravljalo vprašanje o sklicanju skupnega zborovanja premogarjev in operatorjev iz o-srednjih premogovih okolišev.
To je bil dejansko prvi uradni čin g. I.ewisa, ki je danes prevzel nasledstvo po John Mitchellu kot vodja premogarjev. Ker se je odločil z vso močjo delovati za obnovo stare pogodbe, utegnejo biti rudniki v nekaterih distriktih dalje časa zaprti; kajti operatorji in premogarji v nekaterih distriktih že sklepajo krajevne pogodbe v nadaljevanje dela do sklenitve novega dogovora.
Mnogi spet delajo.
V	mnogih delih dežele se je položaj razvil v počitnice za premogarje namesto pričakovanega daljšega štrajka, in jutri bodo mnogi izmed 250,000 brez delnih premogarjev spet začeli z delom.
V	Indiani obhajajo premogarji svoj vsakoletni Mitchellov dan v čast o-semurnega gibanja. Jutri se vrnejo
rudnike kakor navadno v Sporazum-ljenju z operatorji glede nadaljevanja dela, dokler se ne doseže plačilna poravnava na skupnem zborovanju.
Drugi bodo menda kmalu.
Istotako bode v osrednji Pennsylvaniji in West Virginiji. Pač je tam nekako nesporazumljenje glede plače, ampak z delom se bo nadaljevalo med pogajanjem, ki se bode bržkone ¡zlepa končalo. V distriktu Belleville, 111., se bode tudi nadaljevalo z delom po enodnevnem počitku.
Rudniki v zapadni Pennsylvaniji, Ohiu, onstran Mississippija in na daljnem zapadu počivajo in bodo bržkone počivali nekaj dni. Distriktna zborovanja se vrše v dosego nove pogodbe v vseh teh distriktih (okrajih), in nova pogodba bo menda kmalu sklenjena.’
ZOPET NESREČA
V RUDNIKU.
Vsled treskavih plinov nastala eksplozija povzročila požar in pogubo.
SKUPAJ 59 ČLOVEŠKIH ŽRTEV.
Premogarji in njihovi reševalci storili nesrečno smrt.
Cheyenne, Wyo., 30. marca. — V rudniku št. 1 “Union Pacific Coal”-kompanije se je pripetila predvčerajšnjim eksplozija, vsled katere je bilo 59 rudarjev usmrčenih. Doslej so spravili na površje pet mrtvih trupel.
Pripetili sta se dve eksploziji. Najprej so se užgali plini, ki so potem razpalili premogov prah; po vsaki eksploziji je sledil požar. Prva eksplozija se je pripetila ob treh, ko je bilo usmrčenih 18 rudarjev, med njimi superfti-tendent in trije nadpazniki. Druga eksplozija se je pripetila ob polenajstih zvečer in je zahtevala 41 človeških žrtev; to so bili člani reševalne družbe pod vodstvom državnega rudarskega nadzornika D. M. Elieja. V Hanni in okolici je vse ljudstvo razburjeno-.! Pred vhodom v jamo je bilo na stotine moških, žensk in otrok, da so se odigravali obupapolni prizori. Po drugi eksploziji so bili vsi. sosedni kraji naprošeni za pomoč. Iz Omahe je dospel- poseben vlak Union Pacific-železnice.
V rudniku je divjal ogenj že teden dni, in predvčerajšnjim je šel notri superintendent s 17 možmi, da pogasi požar. Pri tem so plameni dosegli s plinom napolnjeni del rudnika in eksplozija je sledila.
Kolumbov spominek.
Washington, 20. marca. — Na seji komisije za Kolumbov spominek, ki se je vršila te dni v uradu tajnika Roota, je bilo sklenjeno, da bo več odličnih kiparjev povabljenih, naj izdelajo vzorce, predstavljajoče Kolumba, ko. stoji na snrednjem krovu karavele z raznimi postavami okrog njega. Spominski vodomet bo postavljen na središču novega zveznega kolodvora v mestu Washingtonu. Kongres je privolil $100,000 za spominek.
AVSTRIJA NA STRAŽI PROTI ITALIJI.
Razmerje med “starima prijateljicama” postaja napeto do nevarnosti.
Mitchell urednik.
Indianapolis, Ind., 1. apr. — John Mitchell, bivši predsednik premogar-ske zveze “United Mine Workers of America”, je danes naznanil, da bo
posvečal svojo pozornost delavskemu časopisu, ki ga ustanovi v Indianapolisu. Časopis bo deloval za pomirje-nje med premogarji in operatorji v deželi, ter med delavci in delodajalci sploh. Mitchellov list bo izhajal enkrat na teden.
Bivši predsedniki.
Washington, 30. marca. — Vprašanje, kaj naj postanejo bivši predsedniki Združenih držav, bo rešeno, ako kongres sprejme nasvet neke postave, ki ga je predložil kongresnik Coudrey iz države Missouri. Ta. nasvetovana postava določa: “Vsi predsedniki Zdru Ženih držav, ki so doslej v pokoju zaradi njih poteklega roka in vsi, ki doslej stopijo v pokoj, imajo postati dosmrtni častni člani senata Združ. držav in kakor taki. člani dobivati na leto po $25,000 nagrade.”
Pivovarski štrajk končan.
St. Louis, Mo., 1. apr. — Štrajk pivovarniških delavcev je končan in danes je spet zavzelo svoja mesta 3500. delavcev, ki so prošli teden zaštraj-kali. Med štrajkom* zaposleni delavci, ki ne pripadajo pivovarski uniji, so bili odslovljeni; unijski delavci pa, ki so nadaljevali svoje delo, ostanejo pri delu.
Čehi za svoje pravice.
Dunaj, 31. marca..— Čehi naskoku-jejo pravosodnega ministra dr. Kleina, ker premalo vpošteva češke zahtevke po čeških sodnikih v mešanih krajih s češko večino. Stališče pravosodnega ministraa je tem težavnejše, ker ga napadajo tudi Nemci.
Sploh je ves položaj kritičen. Čehi izjavljajo, da češki ministri ne morejo ostati v ministrstvu, ker se jezikovno vprašanje na Češkem prav nič ne bliža rešitvi, vkljub vsem tozadevnim obljubam. Zato priporočajo trgovinskemu ministru dr. Fiedlerju in rojaku-ministrske krize pregnati s poročilom, Vlada pa poskuša, pretečo nevarnost ministru Prašku, naj izstopita iz vlade da je načrt jezikovne postave za Češko že izgotovljen.
Tržil s protikatoliškimi listi.
New York, 28. marca. — Charles J. Vanni, uvaževalec inozemskega časopisja, je bil kaznovan z globo $150, ker je prodajal bogokletne spise. Vanni je bil dejan v zapor, ker je na prodaj ponujal francoske in italijanske proti-katoliške novine z bogohulskimi podobami.
Zanimiva operacija.
Stockton, Cal., 31. marca. — Štirje tukajšnji zdravniki so danes na dr. C. L. Devinnyju izvršili takozvano Ede-bohl-operacijo, ki obstoja v tem, da se pri Brightovi obistni bolezni oboleli vnanji del obisti odstrani (nekako tako kakor se oranža olupi). Operacija je trajala eno uro in 10 minut ter je u-spela. Dr. Devinny bržkone popolnoma okreva.
Nedeljsko vprašanje v Chicagi.
Chicago, 111. 1. apr. — O nedeljskem vprašanju se tukaj ob pomladanski volitvi, prihodnji torek, ne bode glasovalo. Prohibicijonistom in njihovim zaveznikom v republikank skem taboru se je posrečilo, od 174,000 meščanov volivcev napravljeno prošnjo za preglasovanje o nedeljskem vprašanju tako zamotati in zadržati, da do torka sploh ne more biti rešena.
Bomba.
New York, 28. marca. — Danes po-polttdne je bila tukaj demonstracija brezposelnih delavcev, katere se je u-deležilo kacih 10,000 oseb. Na trgu Union Square je bila vržena bomba med policaje in vsled eksplozije sta bili dve osebi usmrčeni in mnogo je bilo ranjenih. Mnogi gledalci so imeli rdeče zavratnice. Bombo je vrgel neki Selig Silberstein, ki je bil sam strašno ranjen; pravi, da se je hotel maščevati nad policijo, ker je neki policaj grdo ravnal ž njim.
New York, 31. marca. — Selig Silberstein, ki je zadnjo soboto vrgel bombo, umira v Bellevue-bolnišnici.
Steklarji zaštrajkali.
Centralia, 111., 1. apr. — Dvesto in petdeset zaposlencev v steklarnici “Allison Glass Works” v tem mestu je za-štrajkalo, ker jim kompanija noče primerno plačevati za nedovršena dela.
Železniške delavnice.
Sedalia, Mo., 1. apr. — Tukajšnje delavnice “Missouri, Kansas & Texas”-železnice so se danes spet odprle in 500 mož je šlo na delo. Delavnice krajevne Missouri Pacific-železnice so še zaprte izza dne 20. februarja, ko je izgubilo delo 400 mož.
Človeške žrtve.
Winnipeg, Man., 1. apr. — Po danes obljavljenih statistikah je bilo pri železniških gradnjah “Grad Trunk Pacific Railway”-kompanije vzhodno od tukaj leta 1907. do 50 delavcev usmrčenih vsled dinamitnih eksplozij.
Posvetovanje na Dunaju.
Dunaj, 31. marca. — Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle je dospel na Dunaj, da se udeleži posvetovanja, ki se bo vršilo med semkaj do-šlim nemškim državnim kancelarjem knezom Buelowom in avstro-ogrskim ministrom za vnanje zadeve, pl. Ae-hrenthalom. Predmet posvetovanju bo predvsem balkansko vprašanje, ki obsega poleg predlaganih reform za Makedonijo tudi avstrijske in ruske železniške načrte na Balkanu.
Šuklje deželni glavar.
Dunaj, 17. marca. — “N. Wiener Tagblatt” poroča, da je dvorni svetnik državni poslanec Fran Šuklje že imenovan za kranjskega deželnega gla varja. Za njegovega namestnika bo imenovan poslanec baron Lichtenberg.
LJUBLJANA VOJAŠKA SREDINA
Avstrija se neprestano oborožuje, ker pozna Piemontezarje.
‘Slövir
dne 18.
Komo poveljništvo v Ljubljani.
Ljubljana, 17. marca. — V magi-stratnih krogih se govori, da bo na* meščeno ljubljansko korno poveljstvo v “Europi” na Dunajski cesti. Nekaj uradov nastanijo morebiti tudi V “Unionu”. Razmotrivalo se je pa tudi že vprašanje, da se priredi za korno poveljništvo tista mestna hiša, v kateri ima Mayerjeva tvrdka banko in trgovino.
Čudak v ognju.
Gradec, 31. marca. — V stanovanju barona Ferdinanda Standbucha, ki je živel kot čudak, je izbruhnil ogenj. Ognjegasci so morali z največjo težavo razbiti vrata, ki so bila od znotraj založena z velikimi koli. Baron je bil sredi ognja v postelji, okolu njega pa eksplodirane bombe, kemične sestavine, stare puške. Baron je kmaju nato umrl.
Spet vabijo usmiljenke.
Pariz, 31. marca. — Uprava mesta St. Pierre Eglise je prosila usmiljene sestre, da se vrnejo tjekaj. Da-li so to storili iz verskih ali financijelnih razlogov, ni znano. Gotovo pa je, da so tudi na Francoskem že siti posvetnih bolniških strežnic.
Vročina v Avstraliji.
London, 1. aprila. — Iz Avstralije prihajajo vesti o silni vročini, ki vlada tamkaj. Na tej -vročini trpe največ mesta. Tako je v Melbournu zabeležena okolu 10. ure zjutraj vročina 108 stop. Fahrenheita v senci. Večina šol je zaprta, ker ni možno v njih poučevati. Večina tovarn je tudi zaprta. Vode nedostaje.
Sličica iz Bosne.
Brezžični telefoni.
Pariz, 31. marca. — Dr. Lee De Fo-rest je danes srečno poskušal z brezžičnim telefonstvom z Eifflovega stolpa. Poskusom je prisostvovalo mnogo višjih armadnih in pomorskih častnikov. Učenjak je brez težave telefonsko občeval z “brezžičnimi” vladnimi postajami po vsem Francoskem.
Kralj v denarni stiski.
Lizbona, Portugalsko, 31. marca.— Po daljšem posvetovanju med kraljem Manuelom in finančnijn ministrom glede deželnega finančnega položaja je bilo sklenjeno, prodati več konj iz kraljevske konjušnice.
Plaz.
Brig, Švica, 1. apr. — V Goppen-steinu je zračni pritisk, ki je nastal, ker se je odvalil v gorah velikanski plaz, podrl hotel gradbene družbe “Lotschberg-tunnel". 13 oseb, ki so bile v hotelu nastanjene, je ubitih, se dem težko ranjenih. Med 1 zdravnik in 2 inženirja, je ena izmed največjih, kar se jih je v zadnjem stoletju zgodilo v Alpah. Snega, ki se je v par minutah zvalil v dolino, je četrt milijona kubičnih metrov.
Sarajevo, 1» apr. ■— V neki sarajevski gostilni so se stpli Srbi in Hrvati. Srbi so klicali: “Živijo kralj Peter!" Hrvati so jim odgovarjali z “Živijo Franc Jožef!” — Klici: “Živijo kralj Peter!” so po sarajevskih gostilnah nekaj vsakdanjega.
Ljubljanski marca piše:
Italijansko politično in strokovno vojaško časopisje zadnje dni razpravlja brez presledka o utrjevanju vzhod-dne meje — frontiera orientale. Neposredni povod temu je, da je vlada v proračunskem odseku črtala Pais-u poročilo, v katerem je povdarjal, kako zelo zaostaja oboroževanje meje na Italijanskem za Avstrijo. “C. d- k” priobčuje o tem sledeče misli:
Avstrija se na svoji meji proti Italiji dosledno, čeprav polagoma, oborožuje in sicer po dobro in natančno izvedenem načrtu. Meja tridentinska je zavarovana defenzivno, s trdnjavami, ki zapirajo dolinske vhode in ceste, torej stabilnimi napravami, dočim imajo trdnjavske naprave ob furlanski in ka-dorski meji značaj ofenzive, kakor da bi vse bilo zato pripravljeno, da prodre v to nezavarovano odprtino. Vse je tu mobilno — mnogo cest, železniških dohodov in garnizij. Tridentinski trdnjavski oklep ima namen groziti levemu nasprotnikovemu krilu, dočim je na desnega nameravan napad. Da teži Avstrija z vso svojo vojaško silo zlasti proti Soči, o tem priča dejstvo, da se je letos nameraval premestiti v Ljubljano celi X. armadni zbor' iz Galicije. Kar se tiče pomnoženja garnizij na meji, se je od leta 1904. premestilo proti laški meji vsega skupaj 28 batalijonov — kar približno znaša 1 zbor — od teh (všteta je tudi deželna bramba) odpade na XIV. (inomoški) zbor 13 in na III. (graški) 15. Ta dva zbora razpolagata vsega skup zdaj s 106 bataljoni, kar odgovarja 4 italijanskim armadnim zborom.
Kaj ima temu nasproti postaviti Italija? Ako se morejo smatrati trije ar madni zbori III. (Milan), V. (Vero na), in VI. (Bologna) za obmejne zbore, potem je tega 24 regimentov pehote, 4 bersaljerov, 3 alpinov, vse gaskup 31 proti 36. Toda v resnici se telj zborov ne sme smatrati vse za ob mejne, ker je njih dislokacijsko ozemlje prerazsežno (Ticino-Apenin). V resnici je razmerje obmejnih sil ¡tali janskih do avstrijskih 1:2. Pomisli ti treba, da bi bila, ako bi se bil janu arja meseca X zbor iz Przemysla premestil v-Ljublj., proti črti Soče, Italija postavljena ofenzivno nasproti III. in X. zboru. X. zbor se v Ljubljano zato ni premestil, ker so se vsled balkanskega vprašanja zadnji čas med Avstrijo in Rusijo poslabšale razmere.
Poleg tega pa pridejo še druge pri prave: tirolski deželni strelci so se reorganizirali v alpine, pomnožilo se je pogorsko in trdnjavsko topništvo, ravnotako konjenica, pomnožil se je XIII. zbor v Zagrebu in XV. v Sarajevu. Prvi ima namen ščititi ob Adriji desno krilo avstrijske armade pfed eventualnim nasprotni kom, XV. pa bi imel prodirati proti Solunu, če verjamemo sicer vedno do bro informiranemu “C. d. I.” Kar se Italije tiče, sodi “C. d. I.”, da je ra zun vojaštva popolnoma zanemarjeno trdnjavsko vprašanje, ki je prevažen problem za Ttalijo, kajti trdnjave se ne delajo iz zraka, dočim je pomnožiti garnizije lažja stvar.
Cesar Viljem in trozveza.
Rim, 1. apr. *— “Mattino” objavlja razgovor, ki ga je imel leta 1903. nemški cesar Viljem s senatorjem vojvodo Andria. Daši je Viljem dovolil, da se razgovor objavi, so to opustili iz političnih razlogov. Cesar in vojvoda sta se razgovarjala o francoski politiki v Maroku in o stališču Italije nasproti trozvezi. Viljem se je izjavil, da simpatizira in da je italijanski prijatelj. Vojvoda je nato rekel Viljemu: “Da ni trozveza v Italiji več tako priljubljena, kakor prej, ni vzrok stališče, ki ga zavzema nasproti Italiji Nemčija, marveč avstro-ogrska politika na Balkanu.” Vojvoda je rekel Viljemu končno: “Veličanstvo! Pomagajte, da dobi Italija svoje pravice in vsi Italijani bodo blagoslavljali mogočno Nemčijo!” Viljem ga je pogledal, mu položil roko na ramo in mu rekel: Prepričani bodite, da Avstrija ne misli na Albanijo.” Na Tittonijevo željo je vojvoda Andria zdaj objavil ta razgovor.
Tristo hiš zgorelo.
Carigrad, 1. apr. — Tu je izbruhnil v predmestju velik požar, ki je vpepe-lil 300 hiš. Ljudje so znosili pohištvo na cesto, toda veter je tudi pohištvo vnel. Ker Carigrad še zdaj ne razpolaga s parno brizgalnico, se je ogenj hitro širil.
Tragičen slučaj.
Budimpešta, 1. apr. — V vasi Siod gard v tolnajskem komitatu na Ogrskem se je dogodil pri poročni slavno ubitimi je sti tragičen slučaj. V imenovani vasi Ta nesreča je običaj, da oddajo takoj po poroki iz pušk nekaj salv. i9letni Josip Granus je pri tej prililfi tako nesrečno oddal strel, da je kroglja predrla Jurija Bar sija ter nekega drugega nevarno ranila. Barsfje bil takoj mrtev.
Nemir na Haiti.
Port au Prince, 1. apr. — Tu je ljudstvo še vedno razburjeno vsled nedavno odkrite zarote proti vladi, z generalom Larraque na čelu, ki je medtem pobegnil v francosko poslaništvo. Vlada še vedno preiskuje stanovanja, in nihče ne ve, kaj ■ donese prihodnji dan.
Pravijo, da se v sosednih okrajih še vedno more .takT75£ ni politični U-jetniki. Skoro vsaiw«r noč se iz tukajšnje ječe odvedeta kaka dva na deželo in tam ustrelita. Vlada to odločno zanika.
Pariz, 1. apr. — V mestu Port-au* Prince na Haiti je položaj skrajno preteč. Anarhija vlada. Ameriške vojne ladije se pripravljajo za izkrcanje pomorskih vojakov.
V Petrograd.
Pariz, 1. apr. — Predsednik francoske republike Fallieres bo sredi meseca julija posetil ruskega carja.' Pozneje obišče Švedsko, Norveško in Dansko.
Jolietske novice.
—G. Josip in ga. Marija Grčar roj, Mauser zopet žalujeta. Nemila smrt jima je vzela že druzega sinčka. Po dvomesečni bolezni se je v sredo preselil na boljši svet ljubi Lojzeg Grčar, ki bi bil dne 23. t. m. star šele eno leto. Užaloščene starše naj tolaži zavest, da se je zgodila božja volja. Pogreb bo jutri, t. j. v soboto 4. t. m. ob 9. uri dopoludne iz slovenske cerkve sv. Jožefa.
—	G. John Mauser, ki je bil skoro celo zimo prav nevarno bolah, je že na potu popolnega okrevanja, hvala Bogu in njegovim dobrim staršem, ki so namoč skrbeli za njegovo ozdrav 1 jen j e.
—	Neka sleparska družba je začela prodajati delnice za neki železni rudnik tam nekje na divjem zapadu. Sleparjem se je usedlo na limanice dokaj Hrvatov in Slovakov. Razkrinkal je stvar Mr. F. E. Freund. Več o priliki.
—	G. Janez Stukel st. je star skoro 80 let in je Radeckijev veteran in čvrst in zdrav kot žrjav. Pa kaj pravi o prohibiciji? Nič. Kaj ti-ta reč se zdi pre neumna staremu vojaku, ki je pil in se bil na Ogrskem, Laškem in Turškem po ogrsko, laško in turško, pa je še dovolj junak, da užene vse Vodopivce v kozji rog.
Kakor se vidi iz italijanskega čašo-, pisja, je Italija glede pomnoževanja avstrijske armade in koncentracije pro ti jugu dobro poučena. Glede preme-ščenja kornega poveljstva bodi pripomnjeno, da se je vojna uprava tudi že pečala z mislijo, premestiti korno poveljstvo ali v Celovec ali pa v Gorico. — Vendar pa na to Sedaj ni misliti, in pride, kakor smo že poročali, v poštev -—* le Ljubljana. ■— Čas seveda ni še določen, ker tako premeščenje zahteva, da so v prvi vrsti izpolnjeni vsi predpogoji. In za te se sedaj gre! V slučaju vojske z Italijo bi se vršile važne operacije iz Ljubljane kot najkrajše poti do Trsta. Saj bi v slučaju sovražnikove invazije bila ta pot malodane nezavarovana, osobito na Krasu kjer bi potem lahko sovražnik raz-ričo, zlasti pa še — s Puljem. — Gorico, zlasti pa še — s Puljm. — Govori se tudi, da nameravajo pod Sv. Višarji napraviti forte z gorskimi baterijami, ker je prehod čez Zajezera nezavarovan.
Razprodaja mèsâ.
Telečja stegna, funt po....	..... IIC
Prva četrtina teleta, funt po		IOC
Suha reberca, funt po			10C
Surova mast, funt po			IOC
Goveja srca, funt po			6c
Friško drobje, funt po			7c
Obisti, funt po		
Sveže krvavice, funt po			9C
Fine šunke, funt po		
Ker imamo veliko zalogo	mesa, za
to bomo isto prodajali kolikor se da poceni, dasi so cene poskočile. Grahek & Ferko,
207 Indiana St., ’	Joliet, lil.
— Rojaki, čitajte, naročite in priporočajte vedno in povsod glasilo sve-tovnoznane K. S. K. Jednote. In to
je? Amerikapski Slovenec, ki prinaša vse res svetovnozanimive novice ter deluje za čast in gmotni napredek naše organizacije. Čitajte poročilo o napredku iste!
Joliet, 111., i. apr. — Prihodnji torek, dne 7. aprila, bodo naše občinske volitve. In tedaj imajo jolietski volivci odločiti tudi vprašanje o glaso-viti lokalni opciji (Local Option). Vsak volivec, pa najsi misli o tej stvari kakoržekoli, bi moral popolnoma razumeti to novo postavo, predno gre glasovat za njo ali proti njej. Nova postava ne namerava nič več in nič manj, nego da postane ■ naše mesto brez salunov. Joliet brez salunov?! Da, to se nam lahko pripeti, ako ne pojdejo vsi volivci kakor en mož prihodnji torek na volišče glasovat proti. Na navadnem balotu namreč (ne na “malem balotu”) čisto spodaj bo citati vprašanje v sledeči obliki:
trgovec in bogataš, za naglo pljučnico, v starosti 70. let. Rojen je bil v Ošelniku pri Črnomlju. V Chicagi zapušča sina Franka in tri hčere. N. p. v m.!
—	Slovenke in Hfvatice, skrbite, da pojdejo Vaši možje in sosedje na volišče prihodnji torek!
—	Zadnji teden so se med nami mudili rojaki iz So. Chicage: Jos. Kompare, ondotni salunar in vodja Vit. sv. Florijana, J. Kovač, preds. prej-omenjenega društva in Jos. Anžik.
—	Tako velevažne še niso bile nobene naše občinske volitve, kakor bodo prihodnji torek.
Shall This Tom Beftome	Yes	
Anti-Saloon Territory?	No	
Na to vprašanje bo moral vsak volivec odgovoriti. Ampak —- kako? Tako, da napravi križ poleg besedice “No”. Kajti če hoče volivec imeti 6alune ali krčme, ne sme pripustiti, da postane naše mesto protisalunsko o-zemlje (Anti-Saloon Territory), in zato mora krepko odgovoriti “No” in napraviti križ poleg te besedice. Kajti vprašanje so iztuhtali zviti zagovorniki vodopivstva tako presukano, da se utegne premotiti marsikdo, ki premalo premisli ter meni, da gotovo tudi kaj dobi, če glasuje z “Yes”: ampak v resnici pa je tako, da bo glasoval proti salunom, če bo glasoval z “Yes”. Zatorej pozor, slovanski volivci, pozor! Predno boste volili kacega kandidata, odgovorite na vprašanje o lokalni opciji in napravite na balotu debel križ v kotiček poleg besedice “No”—potem Ste že po svoje pripomogli do sijajnega poraza naših glasovitih prohibici-jonistov, ki pijejo skrivaj šampanjec, a ne privoščijo delavcu niti čaše nedolžnega piva.
Ti hinavski Vodopivci in novotarji nam hočejo zapreti vse salune. Pa ne samo to. Če postane namreč kaka občina “protisalunsko ozemlje”, to je, če boste glasovali z “Yes”, potem vam ne bo smel več noben trgovec, izim-ši lekarnika, prodajati opojnih pijač in prepovedan bo tudi uvoz istih. In s čim si boste gasili žejo, kadar boste prihajali izpod plavžev in od drugod z dela domov napol mrtvi in izmučeni — s čim? Z vodo! Tako hočejo prohi-bicijonisti. In voda iz našega glaso-vitega vodovoda je po vsakem najmanjšem dežku tako kristalnočista, da bi se žabe okužile, ako bi jo pile. Ampak za nas bo dobra, delavci, tako mislijo naši predobri prohibicijonisti. Kaj pravite na to? Prihodnji torek jim povejte na volišču in zagrmite: “No!”
Salun res temu ali onemu škodi, ampak da bi zavoljo kacega neumnega pijanca trpeli vsi pošteni in trezni delavci, to je zahteva tako nesmiselna in bedasta, da ji ne najdemo izraza. Ameriške razmere in navade so pač take, da si brez saluna skoro ne moremo misliti prav nikake družabnosti in zabave. Kake bi bile potem naše veselice?! In tako dalje. Vsak pameten človek si je že gotovo napravil svojo sodbo o vseh teh vodo-pivskih novotarijah, ki so jih iztuhtali pusti, puhli in prazni možgani. Dovolj.
Še enkrat: Slovanski volivci, prihodnji torek vsi na volišče! In predvsem glasujte za ohranitev salunov s tem, da v spodnjem delu balota na7 pravite križ poleg besedice “No”. Pozor!
—	Agitacija, ki jo razvijajo prohibicijonisti in njihovi plačani podrepniki, je že uprav barbarska. Najmanjše nečednosti, ki jih opazijo po salunih gledajo skozi gorostasna večala in slikajo po svojem časopisju v najgrših barvah. Pri tem udrihajo, dasi bolj skrivaj (iz političnih ozirov), po vseh inozemcih, katerih se neznansko boje. Ampak preljubi vodopivčki, nič se ne bojte ne, saj nismo taki “anarhisti”, kot morda vi mislite. Res pa je, da cenimo in čislamo in ljubimo — osebno svobodo!
—	G. Karol Sitar, član tvrdke Ogu-lin & Sitar Bros., ki je predzadnji ponedeljek nevarno zbolel, je hvala Bogu srečno prestal najhujši napad in se nahaja že na potu okrevanja, kar gotovo razveseli vse njegove mnogoštevilne prijatelje v novi in stari domovini.
—	G. Jos. Košiček, salunnar “na hribu”, je bi izgubil sinčka ob gradnji Sternove prodajalne, kot smo svoj-čas poročali; otrok je bil utonil na stavbišču. Odškodninske tožbe so se doslej vse končale neugodno za g. Košička. Res prečudna pa je bila raz sodba v tožbi proti kontraktorju, ki je bil menda predvsem sam odgovoren za nesrečo. Toženec je bil nam reč spoznan krivim, ampak obsojen je bil plačati odškodnine samo ic. Seveda bo vložen priziv na višje sodišče.
—	Rojaki-volivci, prihodnji torek z glasovnico na boj po zmago!
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite zdravniku: Dr. Ivec, 711 K. Chicago st., Joliet, 111.
—	Pisma na pošti: Bluth Jos., Božič Jože, Dragolovič Milan, Šetina Jos. in Tomac Marija.
—	“No” in “No” in “No” in še enkrat “No”!
Denver, Colo., 27. marca. — Slavno mi uredništvo A. Slovenca, prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od tukaj.
Ni še dolgo, kar sem pooblaščen pobirati naročnino za list A. S. in ako-ravno so bolj slabi časi, pa vsejedno sem pridobil precej lepo število nor vih naročnikov, za kar se najsrčnejše zahvaljujem vsem, kateri so se naročili na list A. S. pri meni in plačali naročnino. Tudi v bodoče jim priporočam, da naj bodo zvesti naročniki in čita-telji tega lista, ker res malo stane naročnina, samo $1.00 za Celo leto, in imajo lepega in poštenega berila za celo leto, da tudi delavec ko pride utru jen z dela, ves upehan, vzame list in da vidi kaj in kako se godi po svetu, da ne rabi drugega prašati, kaj je novega po svetu. Omeniti hočem o tem listu nekaj. Preden začnem pa rečem, da naj nikar ne mislijo dragi čitatlji ali kdo drugi, da sem jaz nagovorjen od uredništva, da naj pohvalim ta list: saj ga ni potrebno hvalit, saj se sam hvali, in vsaki, kateri ga bere, vidi, da je hvale vreden. Ali dolžnost je, da se žiher po pravici piše o njem. Pa tudi ne ogovarjam drugih slovenskih listov, dobri so i drugi listi, dober je tudi slovenski dnevnik Glas Naroda, ali pisal bom o A. Slovencu nekaj vrstic, ker je vreden da se opiše.
Nekateri stari čitatelji dobro vedo, da je ta list pred nekaterimi leti več stal kakor ‘zdaj, in zdaj je tako cena znižana, da res več manj ne more biti. In zakaj je cena znižana temu listu? Uredništvo A. Slovenca dobro ve, da se težko denar služi v tem kraju kakor povsod in je zato zelo znižalo ceno listu, ne za bogate in imenitne, saj uni bi več dali lahko,ampak cena je zato znižana, da se ga naroči vsaki trpin in delavec najsi bo kmet ali kakšen rokodelec ali drugi učenjak, da tudi oče v borni koči razlaga svojim otrokom lepe novice od vseh strani sveta in da jim pripoveduje lepe povesti ali listke zanimljive in poduč-ljive, da si z lepim berilom lajša težave in borno življenje v tej solzni dolini. A to je ob sebi umevno, da to uredništvo ne misli, da bo z žulji delavcev pridobilo tisoče in bog ve koliko denarja; ampak se trudi z vso močjo in skrbjo, da okinča list z lepimi novicami in drugimi povestmi in da ga razpošlje med drage čitatelje; seve da tudi sebi služi kruh in napredno življenje, kakor vsaki drugi delavec in po šten kristjan. Zato naj bi se vsaki naročil na ta list bodisi tukaj ali v stari domovini, ker ta list je tak, da ga lahko vsaki zaveden Slovenec bere, naj bo star ali mlad, ker v tem listu ne vidiš nič pohujšljivega in ne-
— Župan Cronin je zoper “Local Option”. Izjavil je: “Ne dvomim nad iskrenostjo zagovornikov lokalne opcije, ampak ne mislite, da bi bila nagla odprava salunov sedaj dobra reč za Joliet. Za to mesto gojim najiskrenejše želje in samo zato sem nasprotnik lokalne opcije. Jaz mislim, če zmaga lokalna opcija, bodo plače zmanjšane, najemnine znižane in mesto bo v stiski za tekoče stroške.” Gola resnica.
spametnega.
Pri sklepu tega svojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike, a tebi pa, vrli list, želim obilo naročnikov in predplačnikov.
George Pavlakovič.
Detroit, Mich., 23. marca. — Od tu se je podala v staro domovino v Borečo vas pri Metliki Kat. Petrovič s četvorico otrok. Srečno pot! J. P.
—	G. Janko in ga. Ivanka Ogulin sta odpotovala zadnji četrtek zjutraj na obisk v staro domovino. Včeraj sta odjadrala iz New Yorka. Srečno pot in na veselo svidenje!
—	Umrl je v Chicagi v nedeljo opo-ludne g. Josip Turk, znani slovenski
Ely, Minn., 25. marca. — Iz Clinton, Iowa, se poroča, da se je tamkaj ponesrečil, kakor je bilo že poročano v
n.	štev. Am. Slov., g. John Pešel. Ponesrečeni je doma iz Bistrice pri Črnomlju. Kakor se poroča, bi bil nesrečnež skoraj ob glavo, le en palec je manjkalo, da mu niso kolesa od
vlaka odtrgala glave. Nesreča se je prigodila blizu kolodvora na tračnicah. Ponesrečenemu želimo skoraj š-no okrevanje. S srčnim pozdravom Jos. J. Pešel.
Ely, Minn., 25. marca. — Dne 22. marca se je od tu podalo v staro domovino 15 Slovencev. Na kolodvor jih je spremilo ogromno število rojakov. Brezposelnega delavstva je tu veliko. Pa dasi ne vladajo tu ravno dobre delavske razmere, vendar imajo, kakor poročajo, nekateri naši sa-lunarji pomanjkanje deklet, ker pri nekaterih ni biznes brez njih. Saj se razume! Če je deklica za “baro”, gre piva preč bolj slastno v grlo. To je tudi šment, da se morajo salunske služabnice po strogih predpisih ravnati, če ne, dobijo nabunkano grbo. No, pa če bi katero mikalo sem iti, naj se ne ustraši tega, ker službe je tudi druge dosti.	Anjelski.
Hibbing, Minn., 29. marca. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Tukaj Vam pošiljam naročnino za Vaš resnično katoliški list. Iz našega mesta se redkokedaj kaj sliši. Kar se tiče dela, ni ravno najbolje. Kakor drugodi smo tudi pri nas občutili denarno in gospodarsko krizo. Okrog našega mesta se nahaja jako veliko rudnikov in openpitov ali kaj žalibog, ker jih pa več popolnoma stoji. Brez dela hodi vedno tja in sem veliko delavstva. Sicer kakor je razvidno iz letošnjih gospodarskih razmer, ne bode jako koristno. Zatorej bi našim rojakom nikakor ne svetoval hoditi sem v teh slabih časih. Kakor hitro se razmere kaj zboljšajo, bodem jaz takoj sporočal. Posebnih novic nimam sporočiti, kakor da je zima tukaj letošnje leto bolj mila.
Pozdrav rojakom širom naše nove domovine! Tebi, vrli Amerikanski Slovenec, pa obilo naročnikov: in želim da bi prihajal sčasoma dvakrat na teden.	Frank Golob, Box 446.
Milwaukee, Wis., 29. marca. — Lepa hvala, gospod urednik, da ste tudi moje zadnje pisanje spravili v ‘druk’. Ker sem kot romar obljubil, da se bom kmalu oglasil, moram vendar obljubo držati. Kaj je obljuba, vem; saj sem v starih krajih rad romal, če tudi takrat še nisem bil ‘Janez’. Slabi časi so, slabi; sedaj sem nekaj dni po mestu blato premetoval; ko smo pa ceste popucali, smo djali pa zopet lopato v kraj. Nekaj centov sem res prislužil, pa so skoprneli kakor pomladni sneg. Pa mi ni žal. Obiskaval sem po malem naše ‘bratce’, da bi vendar kaj novega zvedel. Nisem mislil, da je mogoče, da se svet tako hitro preobrača. V jednem salonu sem dobil tudi Glas svobode. Hitro sem malo v njega pokukal in bral: Kdor hoče hudiča izganjati, mora čist biti. Jih morajo precej med seboj imeti! Stari odbor je menda sloga vsega pognala k ‘hudiču’, pravijo vsi: Naši niso nič bolji kakor uni v Chicagi. Pa je resnica! Sedaj sem plačeval vse natanko, sedaj pa ne bom več. Je vendar bolj pametno, da tistih par centov, kar sem jih z lopato zaslužil, sam zaluskam. Je vendar bolj modro, če zdrknejo po mojem grlu. Pa na šibo božjo so tudi že pričeli verovati. Pišejo notri, da imajo komarji (menda je to Krže) strupen jezik, pa navadno jih zadene šiba božja. Jaz sicer dosedaj še nisem veliko hodil v našo cerkev, prav za prav k slovenski maši; na nov. leta sem pa le tudi zvohal na West Allis. Sem pa slišal, da so fajmošter rekli, da kdor pošteno krščansko noče živeti, da ga prej ali pa pozneje zadene šiba božja. No, poseben svetnik nisem bil, zato gospodu nisem bil prav vrjel. Bil sem pri Janezih, pa le zato, ker imajo denar. Sedaj pa ko vidim črno na belem, da že sociji pišejo od hudiča pa od šibe božje, so se mi začeli pa lasje ježiti, če imam glih že precej veliko plešo; sem si pa mislil v moji ribniški pameti: Janez, imej pamet, da ne boš dvakrat Janez. Kako preklinjajo N. N. Jednoto, me je pa sram povedati. Hrvati znajo včasih fest, Mažari tudi, pa kakor so se pri Slogi zadnjič častili, pa ni za popisati. Še dolgo so se pomenkovali v tistem salonu na Reed street, pa preklinjali Efijalta. En čas sem poslušal, potem sem pa pobral svojo lopato, pa šel gledat, če mi je ta stara žgance skuhala. Saj veste, kako smo še včasih prepevali: In baba mu je skuhala turšečenih žgancev piskra dva! Mojo radovednost sem potolažil v salonu, za pridigo' lepo je preskrbela pa Jera.
V kratkem se pa zopet oglasi
Janez Romar.
Mt. Olive, Lil., 28. marca. — Cenjeni g. urednik! Ker se čitajo razni dopisi o napredovanju kmetijstva naših rojakov in razna priporočila in tudi odsvetovanja od nekaterih' dežel, prosim, da še ta dopis in moje prepričanje natisnete.
Kakor je že vsak čitatelj A. S. sprevidel iz mojega prvega dopisa o tej zadevi, je moje splošno mišljenje za naseljevanje na farme sploh, najsi že bo v katerej deželi hoče, in dežele o katerih imam dobre poizkušnje in prepričanje, tudi rojakom priporočam. Tudi moje mišljenje je bilo v prvi vrsti obrnjeno na zdravstvene zadeve, in poizvedel sem za zemljišča v Coloradi, Oregon, Washington, Wisconsin in Minnesoti, kjer je povsod najbolj zdra vo podnebje v Združenih Državah. Kar se tiče pa Missouri in Texas, so pa različni kraji in je veliko countijev, da ge bolniki iz severnih dežel tam na-
Severova družinska zdravila vsebujejo najboljše tvarine, da bosežejo svoj namen in uspeh.
Moč in zdravje™čisti kri.
Spomlad prinese razne bolezni. Vsi taki neredi so povzročeni radi popačene krvi. Ob sedanji sezoni se kri navadno naredi bolj redka, slaba in nečista, za to si jo morate okrepčati, da odstranite bolezni, ki Vas bi inače nadlegovale. Ali je mogoče dobiti zdravilo, ki čisti kri? Ali je to zdravilo res zanesljivo? Temu je lahak odgovor:
Severov kričistilec
je zdravilo, ki okrepyča kri in jo ohrani rudečo. Odstrani vso nečistočo in prinese zdravje in moč. To je naj-boljše spomladno zdravilo za one, ki se počutijo slabo, onemoglo in utrujeno. Uspehi tega zdravila so dobri in zanesljivi. Na tisoče ljudi je že spravilo v red in zdravje. Poskusite ga!
Cena $1.00.
“Imela sem rano nad leto dni, nisem vedela kaj početi. Vprašala sem razne zdravniki, a brez uspeha. Nazadnje sem vendar začela rabiti Vaš Kričistilec. V enem tednu po rabljenju istega se je rana odstranila, za to pa priporočamo to zdravilo vsakomur v enakih slučajih. Iskrena hvala za isto!”	Neža Hrabe, Stockton, Kans.
Vedno in povsod vprašajte po “Severovih” zdravilih.
Trpini na kožnih boleznih, pozor.
Veliko je ležeče na kakovosti mila, katero rabite pri umivanju. Nekatero milo je narejeno samo za eno stvar— da odstrani blato. Nekatero milo je tako močno, da kar ščemi po koži.
Severovo zdravilno milo za kožo
zdravi in omehča kožo mesto pekoči-ne. Osnaži tudi, ker je to pravo milo. Celi kakšnesibodi izpuščaje in ujetja žuželk ter je dobro milo za otroke in matere bodisi za kopanje, umivanje, britje ali kaj drugega. Cena 25c.
Dobi se v vseh lekarnah.
Zdravilni svet brezplačno.
Zoper razne bolezni kože.
Srbenje, ta sitna bolezen je povzročena malo zajedalko, ki se skriva pod kožo. To se lahko odstrani z rablje-njem Severovega Mazila zoper garje.
Ne odlašajte, da se ta nered ucepi v kožo ampak v prvem slučaju začnite kopati srbečo kožo v Severovem Zdravilnem Milu za kožo, potem pa še namažite isto z mazilom. Cena 50c.
Severov Antiseptol
je močna antiseptična in zdravilna priprava, ki umori vsake klice bolez-nij. Ako se rabi za umivanje ust, odstrani vse nasledke bolezni v ustih in grlu, tudi prepreči davico in hripavost. Sne se varno in zanesljivo rabiti V bolnišnici, posebno pri nalezljivih boleznih. Cena 25c.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
selijo in tam ozdravijo; in so tudi countiji, kjer se zdravi naselijo in tam postanejo bolani. Texas meri 263,780 štirjaških milj ali 170,099,200 akrov in je večji kot cela Avstrija in obstoji iz 245 countijev, šteje 3,600,000 prebivalcev, kar je v primeri z njega velikostjo malo, toda severni in zahodni countiji so še neobljudeni, tako tudi čisto' južni. Kar se tiče pa East Texas in Coast Country je pa že zelo obljudeno in polno mest in železnic; in ker tam vse bolj raste, ni potreba toliko denarja za mašinerije in se z malimi stroški lahko dosti pridela in v mestih proda. To bi bil prostor pripraven za začetnike z malim denarjem in zato sem mislil, da bi naši rojaki tam si ustanovili eno naselbino in tako pokazali, da tudi oni lahko tja gredo kot drugi narodi. Nemci se selijo na sever in pozneje prodajo tam in gredo na jug, ker tam si z manjšim trudom več pripravijo. Toraj bi jaz tiste rojake, ki so že dalje časa stanovali v Texasu, prosil, kateri countiji so nezdravi in kje so stanovali, in tudi druge, kje so dobri kraji in zdravo podnebje. O eni tako veliki državi se ne more splošno reči: tam je nezdravo — ampak: jaz sem bil v tem delu države v tem countiju in tam je tako in tako.
Kakor sprevidim iz pisem, ki sem jih dobil od rojakov, sem vendar nekaj dosegel z mojimi dopisi, da se jih je je že mnogo naselilo na farme na za-pad, sever in jug. Ko bi rojaki že živeči na farmah bolj dopisovali v A.
5.,	kako se jim godi, bi bil uspeh še boljši in vsak bi si lahko zbral njemu primeren kraj za naselitev. Veseli me sploh, da rojaki vendar sprevidijo, kaj je boljše; in ker ne posredujem ne za nobeno kompanijo in ne za agente in le iz rodoljubnosti hočem dati pojasnila rojakom, kam se naj obrnejo, da ne bodo goljufani in kako se dobi državna zemlja in kje in katere kompa-nije so poštene, bi tudi rad videl, da se vsakemu pomaga, da bi prišel do svojega zemljišča in da bi se rojaki skupno naseljevali ter lažje eden drugemu pomagali, naj pa že bo v katero državo.
Tudi Minnesota, Wisconsin, Michigan in Oregon so pripravne za naše rojake ker tam raste izvrsten les in naselnik dobi denar zanj. V Oregon je
6.000.	000 akrov državne zemlje in je že tudi dosti Slovencev tam. Ako kateri hoče tam vzeti državno zemljo, je lepa rodovitna zemlja in fin les za na žago in v ravnini in tudi je bolj toplo kot v Minnesoti ali Wisconsinu, ker je blizo Pacifiškega morja. Tedaj naj piše na U. S. Land Office. Burns, Oregon v angležkem jeziku ali pa na
McGowan & Nichols, Burns, Oregon, ki tudi da pojasnila o državni zemlji in naj priloži 2c stemps, ali pa meni piše in jaz hočem zanj pisati in opraviti vse, da dobi zemljo. Mislim čez Oregon nima nobeden nič za reči o nezdravem podnebju, in tam tudi nimate nič opraviti z agenti. V Minnesoti, Wisconsin, Michigan in Coloradi je pa tudi dosti naših rojakov, da vsak lahko njih katerega povpraša za svet. Moja želja je, da se vsak, ki ima veselje biti sam svoj gospodar, naseli na farmo in da tako si. Slovenci ustanovimo stalne naselbine. Bogati si lahko kupijo že obdelane farme in ubogi in delavni pa vzamejo homestead in si tako pomagajo da bodo sami svoji gospodarji.
Pozdravljam vse rojake širom Združenih držav in tebi, Amerikanski Slovenec, pa želim obilo uspeha!
Math. Gaishek.
New York City, N. Y., 22. marca. — 19. dan januarja 1908 ostane v zgodovini newyorških Slovencev neizbrisljiv. Tedaj namreč je storila naša mala tukajšnja naselbina pomenljiv in ne baš lahak korak k razvoju in napredku. V New Yorku in okolici živeči rojaki gojimo že dolgo časa željo, da bi si ustanovili samostojno slovensko faro in si sezidali božji hram, ki bi naj bil posvečen sv. Cirilu in Metodu, našima slovenskima blagovestnikoma.	___
Slovenski naraščaj v New Yorku, Brooklynu in okolici se je zadnja leta očividno pomnožil. Premnogo rojakov in rojakinj je zapustilo domača tla, ter šlo s trebuhom za kruhom v daljni tuji svet. Sem so prišli brez ma-terijelnega bogastva, prinesli pa so seboj pridne, delavne roke ter pošteno krščansko srce.
Kakor doma, tako tudi na tujem bi radi izpolnovali svoje verske dolžnosti, udeleževali se službe božje in poslušali sv. evangelij ter pridige v domačem rodnem jeziku.
Za sedaj se moramo zadovoljiti le s tujimi cerkvami, in kako težko je to potikanje se od enega kraja do dru-zega, vedo dobro tisti rojaki, ki so se pred 2 leti udeleževali slovenske službe božje v češki cerkvi, kjer so nam bile okoliščine jako neprijazne.
Nekoliko bolje je sedaj, ko nas enkrat na mesec obišče od newyor.škega nadškofa Farley-a edini v to postavljeni naš fojak-duhovnik Rev. Aloysius Leo Blaznik, ki župnikuje v neki slovaški fari, zunaj na meji države New York, ter nam da priliko slišati božjo besedo v materinem jeziku ter pristopiti k sv. zakramentom. Pa ne samo za nas tukajšnje Slovence bi bila
mala slovenska cerkev velikega pomena in neprecenljive vrednosti, ampak zlasti tudi za vse potujoče rojake, ki se vstavljajo v New Yorku, ker bi na ta način lahko opravljali svoje verske dolžnosti v domačem jeziku.
Zato se je dne 19. januarja 1908 v irski cerkvi sv. Brigite na Avenue B. med 8 in 9 cesto, ob obilni udeležbi požrtvovalnih in za dobro stvar vnetih newyorških in iz okolice prišlih rojakov in rojakinj sestavil poseben tozadevni cerkveni odbor, ki ima nalogo izvrševati ta načrt.
Imamo sicer nekaj cerkvenega sklada, ta nam za početek še ne zadostuje. Vsled tega nam druzega ne preostaja, kakor da se obračamo do dragih nam rojakov širom Amerike, ter jih prosimo pomoči z geslom:
“Mal položi dar Bogu na altar.”
V to svrho omislili smo si večje število znamk sv. Cirila in Metoda, katere znamke bomo v ta dobrodelen namen razpečali in razprodali.
V jredi vidiš podobo naših dveh bla govestnikov sv. Cirila in Metoda. Na levi leži Ljubljana, središče Slovenije, naše rodne zemlje. Na desni se pa
mogočno vzdiguje newyorška metropola, ki nas je tako gostoljubno sprejela v svoje osredje. Na vrhu je slovenska trobojnica z napisom: Sklad za Slovensko katoliško cerkev sv. Cirila in Metoda New York, N. Y. V vznožju pa se razprostira amerikan-ska zastava z angleškim napisoffl: Proceeds for the Building Fund of the new Slovenic Catholic Church of ss. Cyrillus and Methodius.
Celo podobo obkrožuje vodilna misel: “Mal položi dar, Bogu na altar’-Znamke so delo našega rojaka slikarja John N. Gosarja iz West Ho-(Nadaljevanje na 7. strani.)
L
KRANJSKO.
"Tj
—	Iz Amerike v Ljubljano se je pripeljalo dne io. marca 8o Hrvatov in 40 Slovencev; v Ameriko se je odpeljalo 15 Slovencev.
—	Zapisnik duhovnikov za ljubljansko škofijo za leto 1908 je izšel pred kratkim. Iz te knjižice povzamemo sledeče podatke: Ljub. škofija je razdeljena v S arhidiakonatov: mesto
—	Podzemelj. Hranilnica in posojilnica je začela poslovati. Otvorila se je v nedeljo dne 23. svečana t. 1.
—	Pobegla žena. Iz Barkovelj je pobegnila Logatčanu Francetu Tušarju žena Katarina in mu odnesla 74 K.
—	Kranjski deželni zbor je bil po raznih poročilih sklican še tekom meseca marca.
—	Postojnsko županstvo prosi vojno ministerstvo za nastanjenje stalne posadke v Postojni.
—	Premeščen je notar Ivan Bakovnik iz Senožeč v Metliko.
—	Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. — (Dva zrela ptička.) Pred Knafeljnovo hišo v Ulaki je po noči na 24. novembra 1907 okolu 1 ure razgrajalo več fantov. Vsled ropota je stopil gospodar Jakob Knafelj iz hiše, da napravi mir. Prijel je prvega za klobuk, v tem pa je že dobil s polenom udarec po glavi, da je padel, nato sta dva še po na tleh ležečem udrihala. Naslednjega dne se je bahal že večkrat kaznovani Jakob Modic, hlapec v Starem trgu, da sta on in Janez Petrič, posestnika sin iz Velik. Blok, nabila Knafeljna. Razsodba se je glasila: Modic obsojen na štiri leta težke ječe, Petrič oproščen. — (Morilec svoje matere.) Dne 6. marca je porotno sodišče Janez Miheliča, ki je, kakor se je glasilo v prvem, od porotnikov soglasno potrjenem vprašanju dne 2. jan. 1908 v Sreberjah zoper svojo mater Marijo v namenu, jo usmrtiti, s tem, da jo je z nožem v prša sunil, tako ravnal, da je njena smrt nastopila, oprostilo. Porotniki so namreč drugo vprašanje ali je Mihelič ravnal v taki zmotenosti misli, da se ni svojega dejanja zavedal, potrdili. Čuje se od merodajne strani, da porotniki drugega vprašanja niso razumeli, zato je bil morilec svoje matere oproščen. Janez Mihelič, star 32 let, je bil vojak; ko je pa prišel domu, se je napotil po zaslužku v Ameriko, kjer je ostal štiri leta, in se povrnil meseca oktobra 1905 domu. Iz Amerike je poslal očetu od svojega zaslužka 1860 K, materi pa 340 K, v gotovini je pa prinesel domov kakih 400 K. Od tega denarja je porabil oče 1000 K za nakup nekega travnika, nekaj je izdal tudi za popravo gospodarskih poslopij, ostanek si je pa zase pridržal. Prihodnjo spomlad mu je oče izročil gospodarstvo, a to pod zelo neugodnimi pogoji. Po izročilni pogodbi se je zavezal obdolženec plačati očetu in materi vsakemu po 1100 K, yrh tega pa še očetu vsako leto 10 K v gotovini za priboljšek, materi pa po 2 K na mesec. Nadalje so si izgovorili starši dosmrtno stanovanje v posebni sobi, užitek poljskih pridelkov od ene njive, skupno hrano in tričetrt litra mleka na dan. Za slučaj, če ne bi mogli skupaj živeti, je bilo določeno za vsacega po 40 vin. na dan. Pod takimi trdimi pogoji je prevzel obdolženec posestvo in ni čuda, da so se mu kmalu odprle oči. Čez 14 dni po sklenjeni pogodbi se je Janez Mihelič oženil. Od 1100 K, ktere je imel oče Fran od njega terjati, mu je do 90 K vse izplačal; materi je pa dal na račun 400 K. Obdolženec trdi, da je bilo očetu kmalu žal, da je izročil posestvo, med sinom in starši se je vnel prepir, ki se je vsak dan bolj poostril. Prišlo je do hudih tožb med starši in sinom. In ko je zadnji tožbo izgubil, je zbesnel in v svoji zmedenosti usmrtil mater.
—	Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Anton Kumer iz Šutne pri Krškem je bil obtožen hudodelstva uboja, in oproščen. Ivan Zupančič iz Zaboršta pri Višnji gori je bil obtožen hudodelstva tatvine in obsojen na dve leti ječe. Alojzij Miklavčič iz Voljčjih jam pri Trebnjem je bil obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe in obsojen na tri leta težke ječe. Neža Črtalič iz Raven pri Kostanjevici je bila oproščena hudodelstva goljufije. Al. Lesar iz Goriče vasi pri Kočevju je bil obtožen hudodelstva uradnega poneverjenja. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. Franc Povhe iz Zaloke pri Krškem je bil zaradi hudodelstva proti nravnosti obsojen na 18 mesecev težke ječe, Jožef Marin iz Srednje vasi pri Kočevju pa zaradi težke telesne poškodbe na šest mesecev.
—	Hudo bolezen je imel 8. marca zvečer v Ljubljani neki vinski bratec. Ko se ga je bil že precej nasrkal, se je hotel poljubkovati z natakarico, a je siromak dobil “korbco”. To ga je pa tako razljutilo, da se je vlefeel na tla in raztrgal vso zgornjo obleko. Jokal je in kričal, da je konec njegovega življenja. Upil je, da naj mu drže srce, da mu ne skoči iz telesa, ter se
vedel, kakor norec. Ker ni bilo nobene odpomoči, so prijatelji naprosili natakarico, da se mu je pokazala. In glej! naš bratec je bil ozdravljen. Približal se je dekletu, ji na uho nekaj povedal, potem pa mirno in dostojno odšel iz gostilne. Ženske so — ženske.
•— Redka slavnost. Dne 2. marca so imeli na Čatežu pod Zaplazom izredno slavnost: šestdesetletnico poroke sta slavila Anton in Marjeta Vitigoj po domače Nosanova iz Dolenje vasi. V spomin sta prejela od presvetlega kne-zoškofa vsak jedno podobo. Bil je dan veselja za celo župnijo. 84letni ženin in 83-letna nevesta svojemu sinu še čvrsto pomagata pri delu. Res redka starost. Bila sta za delo vedno pridna in pa trezna.
—	Janče. Zvon, težak 38 starih stotov, se vliva sedaj v Samasovi livarni v Ljubljani in bo kmalu gotov; to bo veselje in čast za farane. Še Prežganj-ce bodo prekosili, ki imajo 37 stotov težak, daleč naokoli sloveč in lepo pojoč zvon. Prejiganjci pa pravijo, da tako lepo “štimo”, kakor ima njihov, janški ne bo imel, če tehta prav 50 stotov.
Ljubljana, Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in osrednje Kranjsko, in 21 dekanij. Kanonikov je 17, župnij 294, kapelanskih mest 231, samostojnih ka-pelanij pa 20. Izpraznjenih mest je 154, med temi en kanonikat, 31 župnij, 93 kapelanskih mest. Vseh cerkva v škofiji je 1333, od teh je 11 redovnih kapel pa je 231, samostojnih kapelanij pa 20. Izpraznenih 557, od katerih jih živi 24 izven škofije, v ljub. škofiji pa biva 14 duhovnikov iz raznih tujih ško fij. -r Redovnikov je 320, in sicer: cistercijanov 27, kartuzijanov 60, frančiškanov 95, kapucinov 14, usmiljenih bratov 16, jezuitov 10, lazaristov 17, redovnikov n. v. r. ir, salezijancev 70. Med temi redovniki je 126 duhovnikov in 37 novicev. Nova je naselbina salezijancev v Radni pri Sevnici. Bogoslovcev je Ljubljani 76, na Germaniku v Rimu dva, na vseučilišču v Inomostu eden. — V deškem semenišču “Colleg. Aloys.” je 41, v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu pa 164 gojencev. — Umrlo je v letu 1907 23 duhovnikov; najmlajši star 25 let M. Sušelj), najstarejši star 91 let (dr. M. Leben). — Redovnic je v škofiji 531 in sicer: uršulink 186, karmeličank 16, usmiljenk 262, šol skih sester 60, križark sedem. Po ve-roizpovedanju ima škofija največ katoličanov; po sodnem okraju metliškem in kostanjeviškem prebiva 300 unijatov, po črnomaljskem pa okrog 250 pravoslavnih Grkov; okrog 600 je v škofiji protestantov in Židov.
—	Iz Kranjskega se vsako leto izvozi okoli osem milijonov litrov mleka v Trst.
—	Predpustna kronika. Pretečeni predpust je bilo v Ljubljani 226 večjih in manjših plesnih veselic, za katere je bilo plačanih za licence, ko-leke in nadzorovanje 3000 K.
—	Manifestančni shodi za slovensko vseučilišče. Slovenski vseučiliščniki v Gradcu, na Dunaju in Pragi nameravajo prirediti manifestančne shode za ustanovitev slovenskega vseučilišča, čeprav nekateri krogi menijo, da sedaj ni za to primeren trenutek (?). Kulturna potreba slovenskega vseučilišča je jasna in nujna, o tem ni dvoma. Zato ravna slov. akad: mladina samo v interesu vsega naroda, ako na primeren način in z vso odločnostjo opozori vlado in državo, naj rešite svoje dolžnosti tudi napram Slovencem.
—	Cesarjev spomenik v Ljubljani Ker bosta to poletje tako kipar kakor livarna z delom gotova, se ta spomenik postavi in slovesno odkrije na dan cesarjevega rojstnega dne in 60 letnega jubileja, t. j. avgusta letos. Stal bo baje 16.000 K.
—	Umrl je 2. marca nagloma gosp. Miha Bogolin, vpokojeni župnik v Vel. Gabru. Zjutraj je še gospod maševal šel potem peš na semenj v Radoho-vas in ondi ga je pričakovala smrt. Rojen je bil pokojni g. župnik v Leskovcu pri Krškem 5. sept. 1831., v mašnika posvečen 28. julija 1. 1861. Z veseljem je pričakoval nove cerkve v Gabru, a je ni dočakal. Pokopal ga je šmarski dekan č. g. Trček ob obilni udeležbi ljudstva in duhovnikov.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Cerknici g. Adolf Serko, star 30 let. — Nagloma je umrla soproga idrijskega župana gospa Natalija Šepetavec.
—	Umrl je na Selu na Vipavskem Anton Berbuč, posestnik in brat go-riškega deželnega odbornika g. Ivana Berbuča.
—	Visoka starost. V Leskovcu je dne 7. marca umrla vdova Marija Naglič. Da živi do 23. maja tega leta, bi imela ta dan sto let.
—	Umrla je dne 9. marca v Ljubljani v 34. letu svoje dobe mestna učiteljica gospa Olga Kobau, soproga c. kr. davčnega oficijala, hčerka nadučitelja g. Gašperina.
—Redek slučaj je bil v Idriji dne 2g. februarja. Pokopali so dva veterana ta dan, namreč vpokojenega rudarja (Nadaljevanje na 7. strani.)
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec januar 1908.
1.
2.
3-
4-
5-7-8.
10.
11.
12. 13-M-IS-
i6.
i7-
20.
21.
23-
24.
25-
29.
30. 32. 33-38. 39-
40.
41.
42.
43-
44-
45-46. 47-49-50.
51-
52-
53-
54-
55-56. 57-58. 59-
60.
61.
62.
63-
64-
65.
66.
67.
68.
69.
70. 71-72.
73-
74-
75-76. 77-78. 79-
80.
81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94-
95-96. 97-98.
100.
101.
102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109. no. m.
112.
113.
114. II5-
117.
118.
119.
Ime, številka in kraj društva.
Sv. Štefana, Chicago, 111....................
Sv. Jožefa, Joliet, 111......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...:...........
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn...........
Sv. Družine, La Salle, 111...................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.....................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............
Sv. Roka, Clinton, Iowa......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.............
Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
Marije Pomočnice, Jenny Lind., Ark........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..........
Sv. Jožefa, Federal, Pa......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................
Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..............
Sv. Petra, Calumet, Mich.....................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...........
Matere Božje, Pittsburg, Pa..................
Sv. Petra In Pavla, Kansas City, Kans........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa...................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.........
Sv. Alojzija, Chicago, 111...................
Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa...........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich...
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y...................
Sv. Jožefa, Haser, Pa........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn..........
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, lil.............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..........
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
Sv. Jurija, Etna, Pa.........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis............
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...................
Sv. Barbare, Irwin, Pa.......................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo...................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn...................
Sv. Jurija, Toluca, 111......................
Sv. Barbare, Springfield, lil................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............
Sv. Jožefa, La Salle, 111....................
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa...........
Marije Pomagaj, Chicago, 111.................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111................
Matere Božje, So. Chicago, 111...............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa..........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo...........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...,...............
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn..............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J.......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Ane, Chicago, 111........................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa...................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio..................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio.........
Sv. Jožefa, Ely, Minn........................
Sv. Roka, Denver, Colo......................-
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa..........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans.............
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah...........
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y...............
Marije Pomagaj, Rockdale, 111...............
>
o
c
ji
O
>
Skupaj
154
260
102
88
127
348
103 7
31
244
63
126
122
203
34
40
ios
47 21
37S
215
367
48 146
79
21
124
99
78
57
181
21
39
62
51
152
36
87
254
117
49 172 100 105 257
56
66
19
122
57 141
42
37
123
20
63
35 123
29
43 48 28
109
104
80
107
57
37
55
5
60
66
33 56 30 47 26
34 26
6
45
18
25
14
89
38
7760
_o
v
*S1
20
I08
44
30
36
170
30
7
15
106
23 51 41 77
11
19
51
24
8
no
72
106
19 14
7
7
26
18
27 14 41
12
6
3 ii
30
9
27
61
13
10
20
13
26 38
11
16 2
19
10
17
11 IO IO
5
14
10 U
7
12
11
4
20
IOI
20
52
70
13
2
23
IO
14 2
6
13
27
I
4
14
3
5 5
10
9
37
27
23
17
32
16
44
12
2435
-a
>c/>
O
§
112.20 $ 206.95 79-05
70.75
106.15
281.05
84.20 7.10
27.70
201.00
51-10
110.90
94.40
164.05
32.40 31-45 83-I5
39-20
20.45
247-50
165.85
283.40
43-70
94-	35
61.60 17-50
98.95
76.60
62.60 51-30
143-95
18.50 26.80 43-70
34-	10
112.05
28.00
50.10 200.60
92.60 39-40
129.35
54-	45
81.05
190.55
45-25
55-	20
12.95
77.05 36.25
95-	70
28.50
32.60 103.25
19.20 45-30
29.00
89.40
20.55
30.10
35-	8o
1950
85-15
83-25
64.20
73-90
42.50 28.80
36.50 4-45
42.00
54.50
26.75
46.10
25-30
36.05
21.85
19.00
20.65
4-95
35-05
16.20
20.10
9-35
70.40
36.70
9-45
9-50
.ü
cn C CU
>N
11.00$
57-10
23-	35
13-	35 17-15
66.45
16.35
3-40
6-	35 57-55 10-95
26.45
20.35
34-95
5-45
7.70
24-	55 10-55
3-	95 45-50
40.35
51-10
9.80 5-70
4-	50
2.80 16.90
7-	30
10.55
8.60 20.50
5-	45
2.70 1.05
4-	30
14-	85
6.20
10.95
24-35
505
5-	25
II.10 5-90 14.00
15-	40 4-8s 8.40
.70
8.00
3-	65 10.85
4-	85 4.5b
5-	45 3-25
7.60
4.15
5.10
2-75
6-	75
6.00 2-45 9-95
59-55
8-	55 42-95 56.25
8.8s
•75
17.70
6.90
9-	05 1.30 2.25
5-95
20.00
.70
2.90
9.20
1-45
2.60
2.55
6.60
6.85
31.90
12.30
12.30
10.05
9.00
15-90
15-40
33-25
10.40
$ 5950.05$ 1289.75
c.
o
CL,
1.00 ■50 1.00 300
5-50
1.50 i.00
1.50 •50
•50
•SO
1.50 •50
300
1.00
1.50 •50
1.50
•50
•50
■50
1.00
5.00
3.00 •50
1.50 ■50
2.00 •50
2.00 I.50
4.00 -50
3-50
1.00
1.00
•50
1.00
-50
1.50
1.50 3.00
2.50
•50
i.00 -50
•50
1.00 1.50
•50
1.00
•50
•50
2.50
2.00
1.00
•50
•50
3-00
•50
1.50
6.00
$ 91-50
¿4
rt
c
N
19
$ 19-50
a

50
5-00 1.00 3-00 1.00
4.00
8.00 i. 00
17.00
1.00
6.00 5-00 3-00
1.00
3-00
1.00 3-00
9.00
7.00
8.00
1.00
6.00
3.00
5.00
2.00
12.00
1.00
4.00
2.00
4.00 S-oo
14.00
14.00 i. 00
7.00
4.00
4.00
6.00
2.00
1.00
2.00
10.00
7.00
11.00
2.00
7.00
2.00
4.00 300 S-oo i. 00
10.00
8.00
8.00
12.00
1.00
2.00
4.00
1.00 5-00
1.00
2.00
2.00
1.00
4.00
2.00
7.00
2.00
3.00
1.00
2.00 3-00
6.00
S-oo
4.00
1.00
1.00
7.00
2.00 3-00
11.00
ci
¿4
$	.50
•50
•50
3-50
2.00
•50
•50
2.50
•50
3-50
•50
1.50
•50
•So
•50
-50
•50
1.50
•50
•50
1.00
1.50
•50
1.50
2.00
I.OO 5-50
.50
•50
1.00
2.00 1.50
■50
5-50
1.50
•50
-50
•50
-50
2.50
•50
•50
n3
£
c
>
N
tí
$	-30
$375-Qo|$ 54-Oo]$ 2$
5
80

35
80
30
$.....
5-75
2.80
3-65
1.50
1.30
25.80
I.9O
5.5O
00
a
o
T3
>0
4>
>
;o]$ 16.90]$ 48.20
130.00
265.05
106.70 86.25
129.10
363-05
101.55
10.50 34-05
284.70 6305
14580
121.05
203.95
39-50
39.65
113-50
51-25
28.05 307.60 214-35 347-90
54-00
101.65
73-4°
20.30
121.30 89.40
76.30
59-95
179.90
25.60
31.15
49.90
38.90
130.55
39.50
66.05 247-45
116.05
46.30 147-45
66.30
101.35
216.55
53-70
64.60
15.65
102.30
50.35
128.25
36.00 37.10
121.25 25-75
58.20 37-30
100.00
24.30 36.85 44-45 22.00
108.05 71-50 105.20
58.20 57-25 75-70
78.65 17.70
7.90
57-85
33-65|
40.75
4-45
50.45
26.50
60.20 33-45 64-75
29.90 42-95 25-40
20.50
22.65
15.20 50-35 39-50
12.30
18.60
17.20
11.05 21-75
9-35
10.65 88.80
47.60
18.55
38.75
20.45
9-50
30.20
i|$
$ 7797-35 $ 59-70
•45
4.10
2.80
1.30
25-75
20.80
4-50
$...
.60
2.00
3-45 1.00
10.00
•95
■50
1.00
•05
$ 19-55
PODROBEN PREGLED DOHODKOV MESECA JANUARJA 1908.
Naloženega društvom za—
moški ases. za posmrt...$5950.05
ženski ases, za posmrt.. 1289.75
pristop ...................... 91-50
znake ........................ 19-5°
rezervni sklad .............  375-00
certifikate 44—charter 10.00;	54-00
vrhovnega zdravnika .......... 26.40
zaostali dolg ................ 48.20
Preveč plačanega ............... 19-55
$7873-95
Plačanega od društev v januarju 1908: .................$7797-35
Kredit društev................ 16.90
Dolg društev ................. 59-70
$7873-95
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV V JANUARJU 1908.
Preostanek 1. jan. 1908.$8s,8oo.73Plačana posmrt.$7300.00
Plačanega od društev v januarju.$7797.35 Obresti posojila M. Samida.........	90.00
7887.35
$93,688.08
Plačana poškodnina 500.00	7800.00
Drugi stroški v januarju 1908..........
Prostanek 1. februarja 1908 ....
300.40
85,587.68
$93,688.08
PODROBEN PREGLED STROŠKOV MESECA JANUARJA 1908.
Posmrtnina za —
Franceta Starki (preostali del) ...................$ 400.00
Jakoba Koprivec	(preostali del.)..................... 400.00
Ignacija Blokar .................................... 1000.00
Katarino Gregorčič ................................. 1000.00
Janeza Kvas ........................................ 1000.00
Štefana Pašič ..................................... 1000.00
Antona Jereb ...................................... 1000.00
Marijo Tancik ...................................... 500.00
Janeza Marenčič	(preostali del.).................... 500.00
Jakoba Ahlin (del.) ................................ 500.00	$7300.00
Poškodnina za Antona Uhernik .....................
Amerikanskemu Slovencu za glasilo od I. julija do 31. dec. 1907: $75.00; za naročnino glasila za leto 1908
za 102 društva: $102.00; skupno.................$177.00
Donahoe, McNaughton & McKeown za delo v pravnih
zadevah od 3. okt. 1907 do 22. jan. 1908........ 36.00
Plača glavnega tajnika za januar ................... 75.00
Izdatki glavnega tajnika za poštnino in ekspres v januarju 3.10 Razni Jednotini mali stroški v januarju............. 9.30
500.00
Skupni stroški v januarju 1908.
300.40
810040
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
^ nje tako brezmadežno čisto, da je mo- deželi, v Združenih Državah ni bila ! do svojega dvajsetega leta, živel samo gel svojim zakletim sovražnikom za- ta postava, izvzemši nekatere majhne 40 do 50 let? — Poglavitni vzrok pre-
Prvi, največji in najcenejši slovensko-
katoliški list v Ameriki ki glasilo flg-1 K- S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEMO-AI. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo mcnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1851.
klicati: "Kdo izmed vas more Mer.| kraje na jugu, nikdar razglašena. Za-obdolžiti greha?” —■ bi jim moralo kaj, si lahko mislimo. Takrat in nabiti zadosten dokaz, da je On Mesija prej cela tri stoletja je" bilo tu še in Sin božji. Potem pa še Njegovi ču- malo katoličanov, in še ti- so živeli Brez števila jih je napravil v silno raztreseni med drugoverci, bilo njihovi sredi. Ampak z vražjo zaslep- je malo mašnikov in cerkev; ni bilo ljenostjo odklanjajo judi te priče za železnic, cest itd. Katoličanom takrat božestvo Jezusovo: brezgrešnost <in sploh ne bi bilo mogoče te zapovedi čudeže. V bogohulni drznosti se upa-j kpolnovati, zato pa tudi ni bila razgla-jo, proglasiti Jezusa zaničljivim na-! šena v tej deželi in zaraditega so bili poljudom, samaritanom, da, celo hu- 1 pri nas do zdaj cerkveno veljavni tudi dičevim obsedencem! Strašna zakrk-! taki zakoni, ki so bili sklenjeni pred njenost, kateri stavi Jezus nasproti ve- j posvetno gosposko, pred sodnikom ličanstvo svoje bogočloveške zavesti. j (squire ali judge ali police magistrate) Njegova beseda, tako odgovarja Jezus j ali celo pred protestantovskim pridi-mirno in veličastno razbesnelim ju- garjem.
dom, sama Njegova beseda ustvarja ] V teku časa pa so se razmere v življenje, kakor more učiniti le božja 1 naši deželi močno spremenile. Katoli-beseda, ki je vse ustvarila. "Kdor se j ška cerkev je napredovala z orjaškimi drži moje besede, ne bo okusil smrti , koraki, zdaj ga ni skoraj mesta ali na vekomaj!” Mladenič iz Najma, ka- ' večjega sela v Združenih državah, kjer terega je obudil, od mrtvih, vsi slepi, j bi ne bilo katoliške cerkve in katoli-gluhi, nemi, hromi, ki jih je ozdravil,! škega duhovnika. Poleg tega je de-so kot priče za moč Njegove besede, i žela tako na gosto preprežena z želez-Tedaj se poloti judov, ki ga prav do-; nicami, parnimi in električnimi, da se bro razumejo, vražje sovraštvo še bolj. j lahko v kratkem času popelješ, kamor Svojo zasrambo ponavljajo, češ, Jezus ! hočeš. Ta okoliščina in pa dejstvo, je obsedenec. Ampak Jezus ostaja pri j da se je zadnje desetletje več milijo-veličastnem miru, ki ga more ob ta- | nov katoličanov naselilo sem iz kakem psovanju imeti samo kdo, ki sam ! toliških dežel južne Evrope, ki tukaj-popolnoma čuti svoj nebeški izvor. Na šnje poročne postave niso razumeli in dvojno spričevalo kaže, katero mu je | so jo pogostoma zlorabljali, —je na
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
£360=
.......
¿ TRADES	COUNCIL^
	CERKVENI	KOLEDAR.
5-	apr. Nedelja	Vincencij, Fer.
.6..	“ Pondeljck	Sikst, papež.
7--	“ Torek	Herman; Eberh.
8.	“ Sreda	Albert; Dioniz.
9-	“ Četrtek	Marija Kleofa.
JO.	“ Petek.	Eccehijel; Meth.
II.	“ Sobota	Leon Vel, papež.
Ostrig použijejo na Angležkem čez 1,000,000,000 na leto; istotoliko na Francoskem.
Povprečno 150,000,000 polenovk ulove na leto pri Newfoundlands
Senat je ondan sprejel predlogo, po kateri se izplača $403,030 nadškofu ma-nilskemu, kot zastopniku katoliške cerkve, za poškodbe na cerkveni lastnini med špansko vojno.
Predsednik Roosevelt je odgovoril na priziv župana McBride iz Pater-sona, N. J., naj se časopis “La Ques-tione Sociale” izključi od poštne pošiljatve in tako list zatre, da je vse potrebno ukrenil, da se rečenemu listu pošta prepove in odgovorne osebe pokliče na odgovor pred kazenskega sodnika.
zgodnje smrti pa vidi Dr. Mulheron v tem, da preveč jemo. Človek, ki je dosegel starost 25. let, bi se ne smel nikdar trikrat na dan do sitega najesti človeško telo itna od rojstva vse zmožnosti, da preživi dobo sto let in če ne dočaka tolike starosti, si je človek sam kriv, ker prestopa natorno postavo. “Jaz mislim” pravi ta zdravnik,
“da bolezni niso od Boga odločene.
Ko bi človek spoštoval natorne postave, potem bi ob koncu svojega stoletnega, življenja mirno ugasnil, ne da bi poznal kako bolezen. Katoliška cerkev ima postno postavo, katera dovoljuje, le enkrat na dan se do sitega najesti. Ta določba je jako koristna za človeško zdravje in kar nam zdravnikom ni po godu, je samo to, da niso tudi druge vere upeljale te postave in da ta, ki jo ima, velja samo za šest tednov v letu.” — Imenitni francoski Kako mogočno vpliva dober vzgled, zdravnik Decaisne pravi v nekem član- kaže sledeči slučaj: Pred nekaj leti je ku, objavljenem v “La France’: “Tra- bil v cerkvi sv. Alojzija-v Washing-pisti uživajo od dne 14. septembra do tonu pogreb ncega vslužbenva v ta-prve sobote v postu samo enkrat na mošnjem poštnem departments Po dan. Ta obed je vsak dan ob poltreh sv. maši je šel glavni poštar, neki pro-popoludne, torej dvanajst ur potem, testant, v zakristijo in je rekel duhov-ko so redovniki vstali. Teh dvanajst- niku v službis “Father, ako bi vsak ka-
Dober
P
remog-
in DRVA
DOBITE PRI NAS. A. Rynkíszel
1007 Marion St., Waukegan, 111. Phone 2182. Yard—North Chicago.
PETA POSTNA NEDELJA.
Če.ti je, dragi rojak in draga rojakinja, že kateri sorodnik umrl.— komu ni? — oče ali mati ali brat ali-sestra ali prijatelj — potem veš, kaj se pravi: dnevi žalovanja.
■ Tedaj je naša duša ogrnjena v temno opravo tužnih, mračnih- misli. Čim rajši si ihtel-mrtveca, tem bolj ti srce pr.ešinja žalost. Kadar si z drugimi, govoriš o njem; kadar si sam, takrat te strese mrzlica, da se ti oko potemni in s solzami napolni, če se sploh n-e-zjočeš v bridki srčni bolesti, v samoti in tihi noči.
In kakor je duša resnično žalostnega človeka ogrnjena v temoto, tako o-grinja tudi svoje telo v žalno opravo ttesvetle, temne barve. To je vnanji izraz tega, kar se godi v srcu: žalovanja. Pogled na črno obleko je žalujočemu nekaka uteha in tolažba, ker se podaja razpolažaju njegove duše. I11 za bližnjike je pogled opomin k sočutju in tolažitvi. Žalna obleka in
■	žalna doba imata nekaj častitljivega,
■	kadar sta resno mišljena. Danes meni, in jutri tebi!
S peto postno nedeljo stopa tudi - naša sveta katoliška’cerkev v žalno . dobo. Začenja se čas Kristusovega . -trpljenja, ko se cerkev pripravlja, živim, načinom obhajati križevo pot in smrt Jezusovo. Kdor ima katoliško . srce, je mogočno ganjen iri se udeležuje-slovesnosti. Kajti to štiridesetdnevno žalovanje svete cerkve je žalovanje nad najboljšim in naj plemenitejšim srcem, ki je kdaj bilo v kakih človeških prsih.- Da, več nego človek je bil O11, kateremu je to srce pripadalo; O11 je bil edinorojeni Sin božji in zato je bilo Njegovo srce neskončno ljubeznivo božje srce, široko in globoko kot morje.
In to srce Odrešenikovo je bilo po neznanski bolesti in muki na telesu in duši pogreznjeno v morje za-srambe in bolečin za nas, za vsacega izmed nas. “Ljubil me je,” pravi apostol Pavel, “in se žrtvoval zame”. Vsakdo izmed nas sme in mora to reči. In to velja tem bolj, ker je vsak izmed nas sokriv Gospodovega trpljenja in umiranja; prvi bolj,, drugi manj; ampak vsi smo krivi. “Resnično, našo bolezen prenaša in naše bolečine nalaga nase. Ranjen je zaradi naših zločinov, razbit zaradi naših grehov. Da imamo mi mir, je On šiban; Njegove brazgotine so nas ozdravile.”
Žalna oprava, ki jo nosi naša sveta cerkev v teh dneh žalovanja, najresnejše letne dobe, se nam predočuje peto postno nedeljo po preprostem, ampak preganljivem in preživem obredu. Podobe, posebno podobe sv. križa, spominki na. Jezusovo spravno smrt na Golgati, se v cerkvi zagrnejo. Ta zagrnitcv sv. razpel z žalno opravo •— temnovišnjeva je barva žalosti in pokore •— je nema, ampak presunljiva propoved, ki ne gre skoz ušesa, nego skoz oči v duše in zato prešinja najgloblje.
Povod k tej zagrnitvi je pač dal zadnji stavek v evangeliju pete postile nedelje. Jezus je vzadnjič poskusil, pridobiti zase uporno, trdovratno, zapeljano judovsko ljudstvo.
Jezusova brezgrešnost sama, življe-
dal njegov nebeški Oče, namreč po glasu iz nebes: “To je moj ljubljeni sin!” in po čudežih, ki jih je delal po Njem.
Abraham, ljubljenec božji, praočak, ki so bili judje nanj ponošni, je samo stvar, služabnik Mesijev. Po njem je hrepenel vse svoje žive dni in iz pred-pekla pozdravil dan, ko je bil rojen Jezus človek, Mesija. Predno je bil rojen Abraham, je bil uže tukaj Jezus, kot večni Sin božji. Bil je tu brez začetka, vekomaj. Zato Jezus ne pravi: “Predno je bil Abraham, sem bil Jaz”, nego pravi: “Predno je bil Abraham, sem jaz”, namreč brez začetka, vedno bivajoč, torej večno, torej pravi Bog..
Judje umejo to. V tem vidijo bogokletje. Zato hočejo na Jezusu izvršiti kazen, ki jo predpisuje Mojzesova kazenska postava za bogokletje; Jezusa hočejo kamenjati do smrti. “Ampak Jezus se je skril” — pač s tem, da se je naredil nevidnega, ali da je jude v hipu zaslepil — "in je šel ven iz tem-peljna.”
Jezus se je skril! To besedo je pobrala cerkev. Leto za letom stoji podoba šv. križa odkrita pred nami, svareč, učeč, opominjajoč, kaznujoč, vabeč k izpreobrnitvi, pokori in ljubezni. Kdo jo gleda? Kdo posluša? Navada nas je zatopila.
Sedaj pa cerkev zagrinja ganljivo podobo, ki se je tako dolgo zaman ozirala na -nas. Čuj resno svarilo: Kristjan! pripadaš li onim trdovratnim judom, ki Njeg.ovo‘besedo prezirajo, napak obračajo in zavijajo? Ali ne? Povej: kaj pa je tvoja malomarnost in mlačnost, kaj je množina tvojih. odpustljivih grehov in napak; kaj so smrtni grehi, ki v njih živiš, nego trmasta odpoved proti Jezusu, zate križanemu? Pa praviš: Verujem! Ampak tvoje življenje bije tvojim besedam v lice. Kristjan, glej, ali se ni Kristusu, skrivati tudi pred tabo, ko je moral zaradi tvojih grehov že davno oditi iz boguposvečenega tempelj-na tvoje duše. Zagrnjena podoba sv. križa opominja: Porabi te dni žalovanja! —
In še neko svarilo ti zveni v dušo, ko gledaš v teh dneh žalovanja na zagrnjeno podobo sv. križa. Kristjan! tako ti kliče, glej, v kako sramoto in muko so me ponižali zavoljo tebe! Črv — ne človek več. Zagrnjen v opravo krvi in ran. Ecce homp! Ali nočeš misliti na to v iskrenem, spokornem sočutju do svojega Izveličarja, ki si ga z grehom sokrižal, kakor pravi apostol?-Ne misliti na to in se skesano spokoriti v teh dneh žalovanja?
O, stori in se spokori! Ne zakopaj se celega v trgovino! Premišljuj tu-patarn, vsaj ob teh večerih zavoljo Jezusovega trpljenja in umiranja. Či-taj kako knjigo o Jezusovem trpljenju. Hodi, če moreš, k sveti maši, ali pa pošlji kacega svojca. Moli počasi in pobožnotiho žalostni rožnive-nec, ali pa pojdi križevo pot, če utegneš. Trpečemu Izveličarju na ljubav doprinesi kako žrtev odpovedi in kro-titve. Doba Kristusovega trpljenja je tu, doba žalovanja. Pokaži sožalje. Potem vsaj zate ne velja bridka tožba Izveličarjeva: “Oziral sem se naokrog, pa nikogar ni bilo na pomoč; iskal sem tolažitelja, pa našel ga nisem.”
NOVA CERKVENA POSTAVA GLEDE SKLEPANJA ZAKONOV.
V vseh katoliških cerkvah Združenih Držav se bodo tekom letošnjega posta ali pa so se že objavile nove cerkvene postave glede sklepanja zakonov, ki So jih izdali sv. oče, papež Pij X. za vso katoliško cerkev v Ameriki, in bodo stopile v veljavo dne 19. apriiv tega leta, to je od Velikonočne nedelje naprej.
Pred štiristo leti so na cerkvenem zboru Tridentinskem zbrani škofje vesoljnega sveta določili, da ima le taki zakon biti veljaven zakon, ki je sklenjen vpričo lastnega župnika poro-čencev ali kakega drugega mašnika z dovoljenjem župnika ali škofa in v pričo dveh prič.
Ta zapoved katoliške cerkve pa je zadobila veljavo le tam, kjer je bila objavljena ali razglašena. To se pa ni moglo zgoditi v misijonskih in pro-testantovskih deželah. Tudi v naši
potila škofe iz mnogih držav, da so naprosili papeža, naj bi odpravil razliko v postavah glede sklepanja zakonov in upeljal j e d n a k o postavo
za vso cerkev. Sv. Oče je ugodil njih želji in izdal sledečo premem-bo poročnih postav:
1.	Glede zarok. — Zaroka je prostovoljno storjena obljuba med dvema osebama, ki ste sposobni za zakonski stan, da se hočeta vzeti v zakon. Cer-' kev smatra le tiste zaroke velj‘avnim, ki so napravljene pismeno in podpisane od obeh strank in od njunega župnika ali škofa ali najmanj dveh prič. Sicer pa zaroka nikakor ni potrebna za veljavno sklenitev zakona.
2.	Glede porok. — Poroka je le tedaj veljavna, če je sklenjerfa pred lastnim župnikom ali škofom in pred dvema pričama. Lastni župnik je župnik tiste cerkve, h kateri spadata po-ročenca. Če sta ženin in iieVesta iz različnih župnij, naj se vrši poroka v cerkvi, h kateri spada nevesta. Če imata pa poročenca opravičen vzrok, se more vršiti poroka tudi pred župnikom, k čegar cerkvi spada ženin; oklicana pa morata biti v obeh cerkvah.
Župnik cerkve, kamor spadata ‘ženin in nevesta, ima pravico dati dovoljenje za nju poročitev kateremukoli duhovniku njegove škofije.
Ženin ali nevesta, ki sta bivala v me stu, kjer se želita poročiti, manj kot 30 dnij, ne moreta biti veljavno poročena brez dovoljenja od škofa. Ženin 'in nevesta, ki nimata stalnega bivališča, ne moreta biti veljavnojporočen^ brez posebnega dovoljenja^ od škofa.
V smrtni nevarnosti in v Slučaju, da ženin in nevesta po skrbnem prizade vanju ne moreta priti do katoliškega duhovnika v teku jednega meseca, je njun zakon veljaven, če se poročita vpričo dveh prič.
Če ženin in nevesta skleneta zakon zoper te postave, ga smatra cerkev neveljavnim, in duhovnik, ki ju poroči, zajmde kaznim po cerkvenih predpisih.
Te nove postave glede sklepanja zakonov stopijo v veljavo letošnjo Veli konočno nedeljo.
Da še enkrat povzamemo: glavna sprememba v postavi glede sklepanja zakonov v naši deželi je, da bo od Velikenoči naprej le tisti zakon velja ven, ki bo sklenjen vpričo ali z dovo Ijenjem lastnega' župnika in dveh prič Do zdaj je bil v naši deželi zakon, sklenjen pred posvetno gosposko sicer grešen in nedopuščen, ¿vendar pa veljaven, če ni bilo drugega zadržka ir. cerkev ga je' smatrala veljavnim. Po novi postavi pa taki zakoni ne bodo več veljavni.
Cerkev ima za premembo poročnih postav važne vzroke in tudi oblast, ki jo ji je dal Kristus sam, ko je rekel sv., Petru in njegovim naslednikom “Karkoli boš zavezal na zemlji, bo za vezano tudi v nebesih in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih”. Kakor ima cerkev oblast, postave dajati, tako ima tudi oblast postave spreminjati, če časovne raz mere tako zahtevajo. Verni katoličani bodo tudi to novo cerkveno postavo spoštljivo sprejeli in se po njej ravnali pomneč besedo božjega Izveličarja, ki je rekel apostolom: “Kdor vas posluša, mene posluša.”
Katoliški Slovenec in Slovenka! Ako se želita poročiti, stopita k župniku tiste cerkve, kamor spadata in on vaju bo drage volje podučil, kaj imata storiti, da bode vajun zakon veljaven pred cerkvijo in državo!
ur je večinoma izpolnjenih z molitvijo
in večjidel s trdim ročnim delom. Trapisti se pri tem počutijo čudovito dobro, in prebavne neprilike in težave so dokaj redke med njimi. Hrana trapistov obstoja iz 350 gramov kruha, t. j. še ne 4.5 funta, kateremu se lahko doda tudi podzemijica (krompir), iz juhe brez masti, brez sirovega masla in brez olja, iz sklede korenja ali v vodi kuhane zelenjadi. Meso, riba, sirovo maslo in jajca so zdravim prepovedana; olje se sme rabiti samo za salato. Navadna pijača obstoja iz pol litra ja-belčnika. Posladek ali poobedek obstoja iz sirovega ali kuhanega sadja ali repe. In baš ta sirovi način življenja prav nikakor ne krajša, človeškega življenja, marveč pripomaga k zdravju in k dolgemu življenju posebno, če še prištejemo delavni način življenja in zdravo ozračje, v katerem žive ti redovniki. Protin ali podagra, pm tika, pokostnica in Vlične stiske so v trapiškem samostanu neznane; v 28. letih ni P. Debrige, domači zdravnik nadtrapiškega samostana, spričal ni-jednega-mrtvouda, niti krča v žili utri-palnici, niti vodenice, niti kamena, niti raka. Da, celo najstrašnejše kuge in nalezljive bolezni, četudi pustošijo vso deželo naokrog, ne prestopijo samostanskega praga.”
Poslušanje pridige. — Pri-prost pa pobožen mož je prišel nekdaj k modrijanu utrjenemu v krščanskih čednostih in mu potožil, da si ne more zapomniti nič od tega, kar v pridigah ali krščanskih naukih sliši, ampak da vse sproti pozabi. Modri mož ga potrpežljivo posluša in sklene, mu dokazati, da pridno poslušanje, pridig tudi zanj ne bo brez prida in koristi. Poišče v svoji ghrambi zamazan jerbašček ter mu reče: “Vzemi ta jerbašček, pojdi k reki in prinesi mi v njem vode!” Priprosti možiček se čudi takemu povelju, vendar stori, kakor mu rečeno. Čez nekaj časa pride in pove, da je z jerbaščkom večkrat zajel vodo, pa ni hotela notri o stati, ampak takoj iztčkla iz njega. Modrijan pravi: “Ali ni bil jerbašček poprej ves zamazan?” In možiček odgovori: “Da, bil je umazan, zdaj pa je čist in lep,” “Glej, — povzame učenik — tako bo tudi duša, če se čisti z božjo besedo, zmirom lepša in čistej ša, akoravno je spomin ni v stanu ohraniti.”.
toličan živel življenje, kakršno je živel ta mož, potem ne bi bilo nobenega protestanta na svetu.”
Brez spanja. Na svetu živi nekaj vrst rib in žuželk, ki ne spe nikoli ali pa prav malokrat v življenju. Nekatere ribe spe po pet minut vsak mesec. Dobe se pa tudi take muhe, ki ne morejo nikdar zaspati. Odmerjeno jim e zato le kratko življenje (muhe enodnevnice).
Neveste, ki sede na drevesih. Pri rodu Lalos v zahodni Kitajski je navada, da se skrije nevesta na jutro potoke, visoko med veje kakega velikega drevesa. Njeni sorodniki splezajo na spodnje veje, oboroženi s palicami. Zdaj pride ženin po nevesto. Po drevesu pleza navzgor, in nevestini so rodniki ga bijejo s palicami, dokler ne pripleza do neveste.
— Umrl je v Pragi predsednik če ške Franc-Jožefove akademije znano sti in član gosposke zbornice Hlavka. Hlavka je ustanovil v Pragi poseben dijaški visokošolski dom, v katerem je našlo zavetišče in hrano tudi že nekaj slovenskih visokošolcev.
NAGOVOR PREDSEDNIKA MIT-CHELLA NA RAZHODU.
ZA POST.
Slavni zdravniki priporočajo post. — Vsaki človek naj bi živel najmanj sto let — to je nauk, ki ga oznanuje sloveči zdravnik Dr. Mulheron v svojih predavanjih letošnje leto. Samo prirojene slabosti dopušča ta zdravnik za izgovor, ko bi se kdo drznil poprej umreti. Po mnenju tega zdravnika se ima človek še veliko od živali naučiti, kakor dokazujejo zoologične preiskave. Življenje kake živali — trdi Dr. Mulheron — je splošno zmirom petkrat tako dolgo, kolikor časa traja njena ra^t. Konj, na primer, je popolnoma doraščen, kadar je štiri leta star in živi dvajset let, slon raste do dvajsetega leta in doživi sto let. Zakaj bi človek, ki tudi raste
“Bog blagoslovi naše gibanje; o da bi gledal doli na naše trude v zboljšanje človeške usode s tisto naklonje nostjo, s tisto milostjo, ki jo je izkazoval v dneh, ko sem vas jaz- vodil.” S tem blagoslovom ob koncu veledra-matičnega prizora je John Mitchell poslavljajoči se predsednik in vodja slavne zveze premogarjev v okoliših trdega in mehkega premoga, predzad nji petek,, dne 20. marca t. 1., zadnji krat odložil kladivo kot predsedujoči uradnik, zaključivši izvenredno narodno glavno zborovanje premogarjev. Zborovalci so konečno odobrili štrajk in obrambeno politiko, predlagano po narodnem odboru za lestvico vsled po ravnave med Mitchellovo iri Lewisovo stranko.
“Gentlemen,” je rekel, “ob tem za ključnem trenotku in z ozirom na to da ne bodem imel nič več uradno o praviti z vašimi zadevami, trdno u pam, da boste, četudi prejalislej različnih misli, vse podrejali koristi večine. Vedno podpirajte svoje uradnike!”
Potem so se vsi pristaši Mitchellovi in vsi pristaši Lewisovi razvrstili v en krog na odru in vsi so segli Mitchellu v roko.
Vse kaže, da bo delo. začasno ustavljeno v mnogih premogovih okoliših, in da bodo v Ohiu in zapadni Pennsyl-vaniji in menda v Illinoisu in Indiani nastali štrajki z dnem 1. aprila, ampak štrajk ne bo dolgotrajen, ker so si operatorji v laseh zastran konkurence.
Zahvalçica.
Podpisani naznanjam rojakom, ca sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL,
H
Larsen & Conrad
Pogrebnika
223 N. Genesee St.
Tele on 95	Waukegan, 111.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH,
Cenjeni direktor Collins N. Y.-Medical Instituta:—
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvalim, da ste mi dobra1 poslali, ker sem popolnoma o-zdravil, pa so mi se zdravila ostala. Jaz se Vam najtopleje zahvaljujem in priporočam našim rojakom, ako potrebujejo zdravila, %aj se na Vas obrnejo, ker. le pri Vas se dobra zdravila dobijo.
Vas pozdravim ter ostajam Vaš iskreni prijatelj	Jakob Likar,
Box 641, West Newton, Pa. *
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Frodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
tora N, Broadway..JOLIET, ILL.
Dieta v bolezni.
V mnogih boleznih je odvisno zdrav | ljenje predvsem od pravilne diete. V . nekaterih boleznih vam nasvetujejo ! opustiti gotova hranila ali jih jesti J samo pomalem. Zakaj je to tako? Zato, ker so zdravniki spoznali, da je v vsaki bolezni najvažnejša stvar, najprej popolnoma urediti prebavne organe. Olajšati mora breme, ki je mi vsi brezskrbno polagamo na te organe, dati jim počitka in nove moči. To najbolje dosežemo, ako uživamo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki hitro in odločno deluje na vse organe v dotiki s prebavili, tako da sprejemajo, prebavljajo in pretvarjajo hrano. Mnogi zdravi ljudje časih uživajo to zdravilo, da si ožive in okrepe ;svoje telo. Vsebuje samo zeli in naravno, rdeče vino. -Nič kemičnih tvarin, nič strupenin. Spomladi je to vince posebno dobro uživati, kajti to je kritična doba življenska. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
pletem verižice, prstane, cveti-- in drugo iz LAS. To ia lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M. STAUD0HAR
107 Indiana St., Joliet, 111.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za.................$ 5.20
50 kron za................. 10.30
100 kron za................. 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, 111.
Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil.
Okoli 2,000,000,000 funtov tobaka -e pridela na zemlji vsako leto.
Dunajska nožarna bramba ima sedaj električne avtomobile, po št:vilu 21.
Veveric usmrtijo na Ruskem na leto do 25,000,000 zaradi njihovih kož.
Najlepše in najrodovitneje zemljišče
za kmetije obsegajoče 6000 akrov se kupi od nas po jako nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke. Seno zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine preč ostalo plačavaš lahko v teku petih let. Obresti si prvo leto prost. Vsak se mora naseliti v 6 mese-secih na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g. I. Česnik zna za to vse zemljišče in govori slovensko; on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, da je zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Zatorej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo pečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš uthd The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsa pisma pošlite na naslov:	•
Ignac Česnik
General Delivery,	FAIRCHILD, WISCONSIN.
FAIRCHILD N. E. RAILWAY. N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin.
AMEfelKANSki SLOVENC, 1 APfeU 1967.

.¿ff^rr;r..3s».trnaiw

Rojaki, posluh in pozor!
Joliet, Lockport, Plainfield, Manhattan, Peotone, Troy, Channahon
šviga sedaj ognjevit boj med pivci in abstinenti Vodopivci.
Bitka se odloči v torek dne 7. aprila ’08
ki bode zapisati z zlatimi ali črnimi črkami v zgodovini mesta Joliet
in okolice, kakor bodo svobodni volilci odločili.
Na tem odločilnem tiketu boste čitali pod imeni kandidatov sledeče vprašanje v angleščini:
TO SE FFiJUVI PO SLOVENSKO
Shall This Town Become Anti-Saloon Territory?
Yes	
No	X
Ali naj bo naše mesto brez salonov ?
DA	
NE	X
VSI VOLILCI KI VAM JE OSEBNA SVOBODA RES LJUBA
ste takorekoč moralno primorani iti omenjeni dan na volišče in na označenem čveterokotu napraviti debel križ. To storite vi sami in podučite vse vaše prijatelje, da store istotako.
POJASNITE SVOJIM PRIJATELJEM SLEDEČA VPRAŠANJA:
Ali želite Prohibicijo?
Ali hočete, da se vam davki podvojijo?
Ali hočete, da vam bo kdo zapovedaval, kaj smete jesti ali piti?
Ali hočete vse svoje starodavne običaje in veselice opustiti?
Ali hočete, da društva vsled zatrte družabnosti razpadejo? Ali hočete odsloviti pivo in piti mrzliconosno vodo?
VSAK ZAVEDEN VOLILEC BODE NA TA VPRAŠANJA KREPKO ODGOVORIL:
1NICI in napravil na volilnem listu (j H L* velik križ poleg besedice i’\/
99
Rojaki, bodite zavedni in pojdite kakor en mož na volišče, vsi, vsi!
Prihodnji torek je usodepoln dan prve vrste!
Zatorej, pamet in pozor. [<
AMBKÎKANSKI SLOVENEC, 5. APRIMA 19W.

I'M B B '
&
UBS!
v

ira'
REPUBLIKANSKI OBČINSKI KANDIDATJE
ill
1!
H
IM
%
REPUBLICAN TOWN TICKET
For Supervisor JOHN R. HERATH
»For Assistant Supervisors
JULIUS M. WESTPHAL JOHN L. CARLSON ARCHIBALD M. STEPHENSON THOMAS BAKER WILLIAM W. ROSS ARTHUR W. HAYES JOSEPH LISDERO
For Town Clerk JOHN L. OVERHOLSER
For Assessor ELMER S. GRUNDY
For Collector
DAVID R. DAVIS
For Commissioner of Highways
JAMES B. HERBERT
'For Justice of the Peace (to fill vacancy)
FRED A. JACKSON
For Trustee of Schools THOMAS H CLYDE
For Member of the Township Board of Education HENRY LEACH
Tu se vam predstavljajo v našem listu republikanski kandidatje, katere je voliti v torek, dne 7. aprila 1908, ■to je čas ko se volijo novi uradniki v v občinske urade.
Stari in znani republikanci pravijo, da boljših kandidatov si ni mogoče izbrati, ter da močnejšega tiketa še ni 'bilo predstavljenega volilcem Jolieta in okolice.
Na tem tiketu so delavci in trgovci, ki so se v preteklem skazali vrednim, da postanejo kandidatje za občinske urade. Nekateri so že stari uradniki v uradih za katere kandidirajo za zopet-, no izvolitev, a drugi so novi, a vsi so dobroznani volilcem, kot značajni mo-
žje in trdni republikanci, ki so postavili to stranko na sedanje stališče.
Ko greste voliti v torek dne 7. aprila postavite križ X na vrhu tiketa republikanske stranke, to bo pomenilo, da ste oddali svoj glas za vse kandidate na republikanskem tiketu.
Vsak volilec ima ta dan dve uri prosto, da ta čas porabi ko gre na volišče, da pa si smete dve uri odtegniti od dela brez odbitka dnevne plače, morate to javiti vašemu gospodarju ali basu en dan prej in mu povejte ob katerem času želite iti na volišče. Vsak volilec naj gre voliti in pokaže svoj značaj, da je državljan.
JOHN R. HERATH.
Vsi poznamo tega moža. On je kandidat za zopetno izvolitev za su-pervizorja. Ker je dobroznan in priljubljen mož, za to sme pričakovati svojo izvolitev z veliko večino glasov.
Ko je on zasedel supervizorski stolec je bila občina zakopana v dolgove. S svojo varčnostjo je med svojim več-
letnim uradovanjem prihranil lepc vso te občinskih novcev in prigospodaril lepo vsoto denarja, ki preostaja sedaj v blagajni za revne občane. On je vedno skrbel, da je dobil vsak občan v nujni sili njegovo pomoč. On ni delil samo med svoje prijatelje, pač pa je imel vsak reven občan pri njem enake pravice.
Upa, da ga bodo tudi sedaj spoznali volilci, kot vrednega in vzornega kandidata za ta urad in mu .poverili svoj glas, da doseže svoj namen.
JOHN L. CARLSON.
Gosp. Carlson kandidat za pomožnega supervizorja je drugist na vogalu Cass in Collins Sts. Rojen je bil na Švedskem 1. 1868. Prišedši v Ameriko je začel svojo lekarniško trgovi-vino in je še vedno nacMjuje.
Ker je on tudi sedaj pomožni su-pervizor in ima skušnje v tem uradu za to sme upati, da mu bodo zavedni volilci poverili svoje glasove.
JULIUS WESTPHAL.
Ta možak je posebno dobropoznan med mladimi ljudmi v okraju Will. Sedaj kandidira za pomožnega supervizorja. Ker je možak zanesljiv za to ga bo vsakdo volil.
On je vreden, da glasuje zanj vsak zaveden rojak.
A. M. STEPHENSON.
Vsakdo pozna tega bradača. On je kandidat za pomožnega supervizorja, kateri urad ima že delj časa, za to ima tudi veliko skušnje, katero lahko uporabi v prid občinstvu.
Ker je povsod priljubljen, za to si je smelo vsvesti, da ga bodo vsi vo-lilci volili za pomožnega supervizorja.
THOS. BAKER.
Thos. Baker kandidat za pomožnega supervizorja je bil rojen v Angliji pred 62 leti. V Ameriko je prišel ->-ed 30 leti ter se naselil v Jolietu. Ves čas je bil uposlen v jeklarni. Pred 3 ali 4 leti je zapustil delo. Gosp. Baker živi v prvi wardi, kjer ima svoj
dom. On je dober mož in ima veliko prijateljev.
Ker je bil član več delavskih organizacij, za to se nadeja da ga bodo delavci volili.
On je dober kandidat in upati je, da ga bode vsakdo volil.
WILLIAM W. ROSS.
Ta mož je kandidat za pomožnega supervizorja. Rojen je bil v Škociji 1. 1860. V Ameriko je prišel ko je bil 12 1. star in se naselil v Kanadi. V letu 1881 je g. Ross prišel v Joliet ter bil uposlen v jeklarni več let. L. 1900 je začel svojo trgovino pod imenom tvrdke Ross & Curtis Stone Co. 'Od istega časa nadaljuje svojo trgovino.
G. Ross je star republikanec, svoj prvi glas je oddal za sedanjega sodnika Dibell-a. On je tudi načelnik republikanskega osrednjega odbora že 8 let, kakor tudi član okrajnega republikanskega odbora.
ARTHUR W. HAYS.
Gosp. Hays je kandidat za pomožnega supervizorja. On je bil več let
član šolskega odbora.
Ker je dobroznan in spoštovan, za to ga bodo volilci spoznali vrednim kandidatom in mu dali svoj glas.
JOSEPH LISDERO.
Ta človek je pa novinec v političnem krogu. Po rodu je Italijan in živi v 6. wardi. Sedaj je sprejel nominacijo za kandidata za pomožnega supervizorja. Ker je mož od nog do glave je upati, da bode izvoljen. Posebno mladi republikanci ga naj vsi volijo in mu pomagajo do ciljja.
JOHN L. OVERHOLSER.
Ta mož je kandidat za občinskega klerka ter je zanesljiv v vsakem oziru. Njegova razsodba se sme upoštevati. Sme se reči, da je on eden, vodjev na republikanskej stranki. On je pošten mož in da vsakomur pravico. Še njegovi politični nasprotniki priznajo, da je on vzoren mož in poštenjak od nog do glave.
Ker je svoje dolžnosti res prav dobro opravljal dosedaj za to se sme
nadejati, da ga bodo vsi volilci volili za občinskega klerka.
ELMER S. GRUNDY.
I
Gosp. Grundy je kandidat za občinskega asesorja. Rojen je bil v Jolietu 1. 1862. Javne šole je dovršil z odliko v Jolietu. Ta mož je član raznih društev ter je več let gl. uradnik društva “White Cross”. Ker je spoštovan in priljubljen mož, za to so mu
volilci poverili več uradov. L. 1901 je bil izvoljen supervizorjem. L. 1902 je postal davčni kolektor, 1. 1904 je bil izvoljen šolskim nadzornikom in 1. 1905 je bil izvoljen za asesorja. Ker je ugleden in zanesljiv mož je upati, da bode spet izvoljen.
DAVID R. DAVIS.
David R. Davis, kandidat za občinskega kolektorja na republikanskem tiketu, je bil rojen 1. 1864 na Angleškem. V Ameriko je prišel s svojimi stariši ko je bil star 3 leta. Prišedši v Pittsburg je začel delati v Homestead jeklarni, kjer je delal ~ let, in to do 1. 1892, potem se je preselil v Joliet ter začel delati v podkvami (Horseshoe), kjer je še sedaj uposlen. Gosp. Davis je ta; nk Phoenix lože ter je bil pomožni supervi-zor tri leta.
On je zanesljiv republikanec ter je Spoštovan od znancev in sodelavcev.
Gosp. Davis je oženjen in ima 3 sinove in 3 hčere ter živi na 1719 Clement St.
JAMES B. HERBERT.
Jas. B. Herber je kandidat za komisarja občinskih cest in je dobro
poznan v našem mestu v političnem kakor tudi trgovskem krogu. Rojen je bil v Champaign, 111. leta 1865 ter se je naselil v Jolietu ko je bil 10 let
star. Od začetka je on zanesljiv republikanec. Pod županom Barr-om je bil cestni komisar.
Gosp. J. B. Herbert je sposoben za željeni urad in upati je, da ga bodejo volilci spoznali vrednim in mu poverili svojo naklonjenost.
FRED A. JACKSON.
F.	A. Jackson je kandidat za mirovnega sodnika. Rojen je bil 1. 1844. V državo Illinois je prišel v 1. 1852 ter živi v Jolietu ss let. V vojski je bil proti Špancem 9 mesecev. Delal je za M. C. R. R., kot kasir nad 16 let,
L.	1899 je bil izvoljen za občinskega klerka. Oženjen je že nad 40 let. On je republikanec od pete do glave. Volite njega.
THOMAS H. CLYDE.
Gosp. Clyde je kandidat za šolskega nadzornika je vsega priporočila vreden mož. Vsak volilec naj ga voli in mu pomaga do zmage, ker on je spoštovan mož in trden republikanec.
HENRY LEACH.
Ta mož je že več let v uradu šolskih nadzornikov. On je bil šolski nadzornik ob času zidanja jolietske javna šole na Jefferson cesti. Ker je zanesljiv in izkušen, za to bo gotovo izvoljen v odbor občinskih šol.
Stasa & Sienta
Sobe 201 ln 802 Berber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
mJLVTSi 1 »ffOTAJR
‘Kupuje in prodaja zemljišča
' tv imestu in na deželi.
»Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po-«Škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti [ 'nezgodam in boleznim.
Jlzdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
■Govori nemško in angleško. tfi*
, W. Brown, prede Bobt. Plloher, podpreti W. G. W110OI, kasir.
Kapital »100,000.00.
BARBEk UILD1NG. OLIET.ILL.
j« oivoril svoj nov hranilni oddelek ;g.itec. 1906. Uloge po En DOLAR te >v«č se prejemajo v tem oddelku Obresti se plačujejo od vlog po
3 ODSTOT. NA LETO
'Mr se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, Id .jehranjena en mesec plačamo obresti in «tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki «o bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Zdraž iližav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter s* mora podvreči pregledu in eksamiao-vanju.
Ta 'banka je odprta od 9. ure zja-traj, pa do 4. ure pop.
-Fililp HiToler
XOX4 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIMA
Dobro delo »e jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno pri roki. Northwestern Phone 1422.
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver i»ills
čistijo jetra zdravijo nered in za* bašanost. Urejujejo prebavne orga-j ne'. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAN«
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tlie D. S.” lOc. in 'leerscMin”
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet I
Bambich &
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts.,
Vprašajte svojega mesarja za
Mletim floraaie Mm
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J, C. ADLER & CO. na Exchange St JOLIET, ILL.
German Loan and Savings Bank MARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenim«.
Ml. B. S chust -» r
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.
—THE EAGLE —
Naše spomladne obleke
Nizki čevlji
Naša zaloga, moških spomladnih nizkih čevljev, je popolna. Naši čevlji so trpežni ter so delani iz svitlega in trpežnega usnja. Pridite in si jih oglejte. Cena
___________$3.00 $3-50 in $400__________________
Obleke za dečke
Naše «pomladne obleke za dečke so ravno dospele. Matere, pripeljite svoje dečke k nam! Mi jih oblečemo bblje in lepše kot kdo drugi v Jolietu. Sedaj lahko pokažemo, da imamo naj večjo zalogo deških oblek v Jolietu. Naše cene so zmerne, blago pa izborno. Deške obleke po
2SS $5.00 do $12.00
Vse naše obleke so jamčene, da se lepo in trpežno nosijo ali se
pa denar povrne.
* $2.00 do $5.00
Naše “Lowenstein” obleke so najlepše, trpežne in nizkih cen.
Imamo jih raznih velikosti in barv; črne, sive = ruj a ve in višnjeve. Kujave in sive obleke so naj-lep|e za spomlad. Cene	z
$10, $12.50, $15, $18 in $20 * Klobuki
Velika zaloga na izbero, raznih barv in cen:
$2.00 $2.50 in $3.00	*§>
/s//>
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.......",..John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.,,....Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...... ......Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12851 Peter Mukavec, roj 1890, 12852 Pavel Meteš, roj 1890, 12853 Marko Muhvič, roj 1882, 12854 Jakob Šuštaršič, roj 1879, 12855 Jožef Verbanac, roj 1865, spr. 2. aprila 1908.
Dr. št. 374 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12856 Martin Nemanič, roj 1883, spr. 2. aprila 1908.	Dr. št. 60 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12857 Franc Anžlovar, roj 1879, spr.
2.	aprila 1908.	Dr. št. 99 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 12858 Jurij Šaver, roj 1869, spr. 2. apr. 1908.	Dr. št. 242 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12859 Jožef Križe, roj 1888, 12860 Matija Gojak, roj 1887, 12861 Franc Kožel, roj 1877, spr. 2. apr. 1908.
Dr. št. 54 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., ii115 Janez Tomac, 23. marca 1908.	I. dr. št. 113 članov.
II. dr. 370 članov.
Od društva sv. Frančiška Seraf. 46, New York, k društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 2069 F. G. Tassotti, 19. marca 1908. I. dr. št. 38 članov.
II. dr. št. 6 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., k društvu, vit. sv. Martina 75 La Salle, 111., 10601 Martin Smolič, 23. marca 1908. I. dr. št. 44 članov.
II. dr. št. 51 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 10787 Janez' Obrič, 2. marca 1908.
II. dr. št. 21 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 12570 Jožef .Glivar, 10065 Anton Zupančič, 3668 Alojzij Zajc, 4855 Jožef Grahek, 9714 Janez Arko, 10802 Jo žef Žnidaršič, 26. marca 1908.	Dr. št. 339 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. n, Aurora, 111., 10366 Janez Vene, 26. marca 1908.	Dr.'št. 30 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark.j 6534 Janez Lesnik, 23. marca 1908.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4016 Martin Bučar, 4768 Janez Janko, 5132 Franc Čej, H577 Ignac Vidmar, 11765 Anton Okički, 10991 Ja nez Mervar, 5057 Franc Podmilšek, 1436 Franc Pucel, 11573 Anton Vidmar, 23. marca "i9d8.	Dr. št. 357 članov
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6802 Janez D. Laknar, 26. marca 1908.	,	'	Dr. št. 369 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111,, 12673 Janez Andlovec, 11788 Nikolaj Sepohar, 23. marca 1908.	Dr. št. 59 članov
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3872 Peter Katkič, 5843 Janez Štakan, 2150 Jožef Flajnik, 26. marca 1908. Dr. št. 135 članov.
Od društva sv, Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 5346 Anton Mesec, 9256 Janez Radež, 10751 Franc Baudek, 11991 Valentin .Maršev, 24. ntarea 1908.
Dr. št. 78 članov.
Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7433 Janez Kuševič, 10397 Jurij Matekovič, 26. marca 1908.	Dr. št. 61 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet* 111,, 8585 Jožef Legan, 28. marca 1908.
Dr. št. 251 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7721 Jurij Puhek, 21. marca 1908.
Dr. št. 202 člana,
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 10989 Rev. Ignacij X. Zakrajšek, 23. marca 1908.	_	Dr. št. 356 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8096 Filip Barak 8979 Grga Fak, 9622 Albert Mataja, 7868 Jožef Starčevih, 8660 Gjoko Ko sanovič, 8486 Janez Fak, 10095 Stjepan Faguar, 11007 Jurij Pintar, 10797 Andro Briški, 8493 Pij Mataja, 23. marca 1908.	Dr. št. 92 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 8371 Matija Tkalčič, 24. marca 1908.
Dr. št. 112 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11762 Franc Koščevič, 8867 Franc Lavrič, 9876 Janez Debenc, 23. marca 1908, 9975 Matija Peteh, 12. febr. 1908.	Dr.	št.	198	članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11268 Rudolf Dodič, 26. marca 1908.	Dr.	št.	58	članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 10406 Jožef Arnold, 23. marca xqo8.	Dr.	št.	26	članov,
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3597 Frančiška P. Žuriič, roj 1889, 3598 Julija Živkovič, roj 1885, spr. 2. apr. 1908.	Dr. št.^ 109 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3599 Ana Štrukel, roj 1889, spr. 2. apr! 1908.	Dr. št. 40 članic,
K društvu Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa., 3600 Ana Rajk, roj i882: spr. 2. aprila 1908.	Dr. št. 17 članic
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2712 Alojzija Smrekar, 26. marca 1908.
Dr. št. 167 članic
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1001 Magdalena Pucel, 23. marca 1908.	Dr.	št.	109	članic
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2243 Terezija Mesec, 24. mar ca 1908.	Dr. št. 28 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3178 Neža Serčar, 23. marca J908.	Dr.	št.	48	članic
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3073 Katarina Puhek,	21.	marca
1908.	Dr.	št.	76	članic
IMENA UMRLIH ČLANOV.
11139 Franc Hribar, star 23 let, član društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa. umrl II. januarja 1908 v Caraopolis, Pa. Vzrok smrti: povožen na tirih
P.	& L. E. železnice. Zavarovan za $1000. Pristopil v Jednoto 28. fe bruarja 1907.
7707 Anton Rozenbergar, star 22 let, član društva sv. Jožefa 56, Leadville Colo., umrl 24. januarja 1908. Vzrok smrti: umrl vsled poškodb zadob ljenih vsled razstrelbe smodnika v rudniku. Zavarovan za $1000. Pri stopil v Jednoto 10. februarja 1905.
8498 Jožef Rus, star 29 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl februarja 1908. Vzrok smrti: vstreljen iz zasede po neznanem hudodel 1	cu. Zavarovan za $1000. Pristopil k, Jednoti 1. avgusta 1905.
3864 Janez Pugel, star 35 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 22. februarja 1908. Vzrok smrti: revmatizem. Zavarovan za $1000. Pri stopil k Jednoti 14. aprila 1902.
11224 Jožef Tomac, star 19 let, član društva Marije Sedem Žalosti 84, Tri mountain, Mich., umrl 25. februarja 1908 v Houghton, Mich. Vzrok smr ti: pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. marca 1907.
ioni Jurij Medonič, star 37 let, član društva vitezov sv. Florijana 44, South Chicago, 111., umrl II. marca 1908. Vzrok smrti: umrl vsled posledic zadobljenih poškodb v tovarnah Illinois Steel kompanije. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. avgusta 1906.
147 Anton Pečnik, star 47 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 15 marca 1908 v Summit, 111. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pri stopil k Jednoti 5. februarja 1896.
10982 Janez Švent, star 48 let, član društva sv. Jožefa 103, Milwaukee Wis., umrl 24. marca 1908. Vzrok smrti: pljučnica in pljučni mehur. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 24. februarja 1907.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
i+OKl>0+0»004{H«»0+{Hi	>«•(
Društvene vesti.
.. I.........■»■■■■■Hill lil I
Joliet, 111., 28. marca. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. Jednote bo imelo skupno velikonočno spoved soboto zvečer dne n. aprila in sv. obhajilo v nedeljo zjutraj pri sv. maši ob 8. uri dne 12. apfila. Toraj se naj člani zberejo točno ob polosmi uri v dvorano stare cerkve koliko mogoče obilnem številu. Katerim pa ne bo mogoče tega zdaj storiti, naj storijo to o prvi priložnosti v teku velikonočnega časa, in se naj izkaže s spovednim spričalom; ker s tem potem veliko sitnosti prizadenete društvenemu odboru oziroma tajnikom, ako ni pri tem rednosti, katero zahteva društvo in naša. slavna K. S. K. J. Pozdrav vsem članom in članicam spadajočim K. S. K. J. in jim želim veselo Alelujo.	Tajnik dr. V. sv. J.
Waukegan, 111., 31. marca. — Slavno uredništvo Am. Slovenca, prosim sprejmite skromen dopis, tičoč se društva Vit. sv. Jurija. Kot povečini že bratom znano, bode imelo društvo v soboto pop. sv. spoved in potem v nedeljo 5. 'aprila skupno sv. obhajilo. So bratje prošeni, da se kolikor največ udeležijo.
Nadalje so bratje pozvani, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo straže Božjega groba na veliki petek in soboto popoldne po 3. uri. Tem potom naznanjam vsem dr. bratom, da bodemo imeli skupno sveto mašo dne 26. apr. ob 10. uri dopoldne na čast sv. Jurija, društvenega patrona, ker vsak je dolžan dati čast sv. Juriju, katerega si je društvo izbralo za svojega zaščitnika, ker društvo res izvrstno napreduje; čeravno je še mlado dobro eno leto obstanka in vendar lahko s ponosom zre v'-preteklost. Imamo lepo društveno in am. zastavo, poleg tega tudi že lepo svoto v kaši, ako pomislimo koliko je vse to stalo denarja in truda. Pa z izvrst-nim vodstvom ter velikim trudom je vse to dosegel dragi naš vodja g. Mihael Malešič, ker ravno njemu gre vsa zasluga, da društvo sv. Jurija danes lahko ponosno koraka v krepki naselbini Waukeganski, ker on je vse to ustanovil. Toraj brati, le tako naprej za slavo Ti majka!
Srčen pozdrav vsem zavednim -katoliškim Slovencem! Tebi, budilo, Slovencev, pa dosti predplačnikov.,
M. Slana, tajnik.
Mož, ki je prinesel pipo (fajfo) v Evropo.
Pred par leti so na Francoskem odkrili v mestu Saint Malo spomenik slavnemu mornarju Cartieru, ki je pridobil Francoski lepo deželo Kanado. Kadilci pa imajo še drug vzrok, da ča-ste tega moža: on je bil prvi, ki je tobak in tobačno pipo prinesel na evropska tla. Iz Amerike je pisal takrat o ondotnih Indijancih to-le: “Oni imajo neko -zelišče, ki ga prav pridno goje in zbirajo na kupe. Na svojem vratu nosijo privezano vrečico, nabasano s tem zeliščem. S seboj imajo tudi kos izvotlenega. lesa, ki je podoben piščalki. Zelišče nabašejo v les na enem koncu, drugi konec pa vtakne jo v usta. Nato prižgo z ogljem ze-ljišče in vsrkavajo dim, ki ga potem spuščajo skozi nos. Pri njih opravlja nos isto službo, kakor pri nas dimnik na hiši. Tudi mi smo poskusili storiti tako, a nas je peklo in žgalo po grlu in ustih kakor paprika.” Dandanes kadilci nimajo več tako nežnih ust.
MALI OGLASI. f

POTREBUJEMO POŠTENEGA IN treznega in pridnega slovenskega fanta, zmožnega slovenskega in angleškega jezika, kot prodajalskega pomočnika v prodajalni železnine. Mora biti nad 16 let star. Dobra plača. Barrett Hardware Co., Joliet, 111.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosat Co.
719 High St., West Hoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim por dravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljle in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa.
KJE JE ALOJZ BRATOS? ZAD-nji čas je bival v South Lorainu, O., a poslal mi je tudi iz Washingtona pismo ja brez naslova. Brata išče: Josip Bratos, c. o. Frank Rogel, Indiana st., Joliet, 111.	_ dit
NA PRObAJ LOTE OKOLI POLJ-
ske cerkve, na hribčku, v obrokih pc $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. i"i N. Broadway, Joliet, 111
umuiiuui nuiruiuitituuui
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, IL
Velika zaloga spomenikov
Etna, Pa., 29. marca. —; S tem naznanjam vsem članom dr. sv. Jurija št. 64. K. S. K. Jednote,-da bo imelo društvo svojo spoved dne it. aprila in skupno sv. obhajilo driq 12. aprila ob 8. zjutraj. Zatorej so naprošeni udje,' da se polnoštevilno zberejo v omenjeni dan ob polosmi uri zjutraj v cerkveni dvorani v Pittsburgu, Pa. Tudi prosim vse člane tega društva stanujoče izven Pittsburga, da mi pošljejo svoje prave naslove in spovedne listke najzadnje .do 31. maja t. 1.
Z bratskim pozdravom
John Škoff, zastop.
Milwaukee, Wis., 30. marca. — Prosim za .malo prostora v tem našem li stu. Tukaj' v našem društvu sv. Jožefa št. 103. K. S. K. Jednote je umrl prvi član John Švent, doma iz Dober-ne pri Celju, odkar je društvo ustanovljeno. Umrl je po dolgotrajni bolezni, 23. marca v bolnišnici sv. Jo žefa. Pogreb je bil v četrtek dne 26. marca. Ko še ni slovenska cerkev go tova, smo ga morali nesti v sosedno nemško cerkev, kjer je ev. John Smo lej opravil vsa mrtvaška opravila za njem. Društvo se je udeležilo z dru štveno zastavo. Pogreb je bil lep ka koršnega ne bi imel, ako bi ne bil pri pri društvu. To naj si vzamejo rojaki -za vzgled, kateri še niso pri no benem društvu, ker ne ve nobeden dneva ne ure, kedaj'mu je odlošeno iti iz tega sveta. Rajnki zapušča v stari domovini žalujočo ženo in osem mla doletnih otrok. Torej jim bode do brodošla svota, za katero je bil zavarovan. Zavarovan je bil .za tisoč dolarjev. Novega ni kaj v Milwau kee, kot rojaki se kar še silno selijo v staro domovino. Vzrok tega je, ker se tukaj ni nič zboljšalo, odkar je na stala kriza.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, in tebi pa: preljubljeni nam list Am. Slovenec, pa čedalje več naročnikov. Z brat skim pozdravom
Ed. Bernard Paulič, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 30. marca—Č. ured ništvo A. Sl.: Za ta teden vam nimam kaj novega poročati kakor to, da se j ponesrečil 22. t. m. 16 letni brat John Golobiča. Hotel je skočiti na pocest no karo, pa mu je izpodletelo, da je padel tako, da mu je obe nogi odtrgala kara.	John Verbiščar.
Prebavni neredi..
Največ bolezni se rodi v želodcu Ako vaši prebavni organi ne deluj ej 'pravilno ali se počutite potrti, takrat je čas, da odstranite nerede prebavnih organov. Severov želodčni gren-čec je znan že četrtstoletja kot naj boljše zdravilo v vseh slučajih nepre bavnosti. Prineslo je ljubo zdravj tisočerim trpinom. Prodaje se v vseh lekarnah po 50C ali $1.00 steklenica, Ako ga ni dobiti pri vašem lekarnar ju, pišite ponj naravnost nam. Pošlje mo ga brez vaših stroškov. Šest steklenic pošljemo za $5.00. W. F.-Se vera Co., Cedar Rapids, la.
«
hH
Ä . H
m
o
m-
M
cs
O
Pž
cs
HH
OC
<
as
M
N*
<
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 499 ___i_______I---------- -
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Premog
NAJBOLJŠI
M
PRODAJEMO PO
$3.50
tono. Za gotov denar
Razvažamo premog na vse strani mesta.
Naročite ga pri nas, prihranite si denar.
American Coal Co.
Cor. Chicago in Columbia Sts.
JOLIET, ILL.
OBA TELEFON ŠTEV. 67.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop li
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
| Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chlcagj tel. 2272, N. W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, boi) okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i.snico. Nadalje izdeluji. ista drui ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vseg.s pri-poroči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
♦♦♦♦31»»»»..»»».	j
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete! lepe čevlje samo za praznike? Potrebujete-li čevlje za težko delo? j
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Ed. Bannon,
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
i
4 I I t
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
ivseh parobrodnih družb.
4
I 4 4 4
I
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J. KUKAH
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL,
POZOR, SLOVENCI !
Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A, rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov.
Cena zemljiščem v Michigan-u_ je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej.
Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku.
hišni in zemljiški posestnik, javni slov. notar, 534 W. 18th St., Chicago, 111.
Jelin J. Pollak;
	MUUè		
	RAKI.		
			
	iiiiiii		A
Meta Hlavuc je bila znana po vsej Suhi krajini, od jutra pa tja do polnočne strani. Včasih je kupovala jajca in jih prodajala; zimskega dne pa je padla in vseh petsto jajc je odletelo rakom žvižgat. Ta hip se ji je jaj-čarski stan pristudil na vekov veke. Koš je prodala, kupila je žganja in ni > se ni brigala za jutri. Pozneje je beračila. Pa tudi to ji ni neslo. Zapila je vse in v glavi se ji je že mešalo.
In tuhtala je cele noči in pila in ni pogruntala pametne misli, kako bi si opomogla. Ljudje pa so se je ogibali, ker postala je pijanka in vedno bolj
glupa.	,
Nazadnje pa se je odpravila na rake. Zvedela je namreč, da žive v belokranjskem potoku in da se v mestu drago prodajajo. In šla je z nado v srcu. Celo z veselim srcem je romala v Belo krajino, kajti zdelo se ji je, da jo čaka rešitev in da ji bo lažje, ko ostavi tiste suhokrajske globeli in tisti zakleti kot zemlje, kjer ljudje kažejo za njo in se ji smejijo in ne vedo, da je reva, in mislijo, da je pijanka in da se sama hoče upropastiti. Pa trčena da je.
Prestopila je visoke gore. Zazdelo se ji je, da se je solnce razgorelo, da je svetleje zaplamtelo, kajti pod njo je ležala Bela krajina v žarkih zlata in Meta je čutila, da je ljudem tukaj lahko in jim ni bridko in žalostno, in da ne kažejo za človekom.
Popoldne pa, ko je že solnce jadralo proti goram, ki spe pred Suho krajino, je obstala ob jasnem potoku. Vzela je palice, privezala nanje posmojene polže in jih potonila v vodo. Pa potegnila jih je ven in držali so se jih raki, lepi in veliki. Spravljala jih je v košaro pa zopet dela palice v vodo.
Noč je že prihajala; svet se je pogrezal in potapljal v mogočni senci, ki je prihajala tam od jutra. Le zvezde so čedalje bolj blestele in čisto blizu polja so bile, da se je Meti zdelo, da to srebro lahko doseže, spravi in proda. Pa ona ni hotela utrgati zvezd, ker potem bi ne bilo več tako jasno. Saj ima rakov polno košaro, jih proda in dobi zanje svetle kronice, pa jih zaveže v robec in odide v Suho krajino in stopi pred krčmarja Tonka in mu da polovico, plača sosedi, tisti s tako dolgim jezikom, in še sami nekaj ostane.
Napotila se je proti mali, nekoliko Že zadremam vasi. Ni znala, da bo ta vas zanjo tako žalostnega spomina. «— Stopila je na prag prve hiše in čakala. Črez dolgo je prišel pastir iz hleva in hudo se je je ustrašil. Revež ni še nikoli videl žensk v pisani obleki in domislil se je v hipu, da je to ciganka, ki voha tukaj in ki morda tudi njega ukrade.
Skočil je v izbo in se stisnil za peč: “Na pragu je ciganka!”
Planili so vsi od mize in šli gledat in vsi so se čudili in se ustrašili.
“Ciganka, bogme, ciganka!” je klical Markoš.
Meta pa jih je debelo gledala in ni vedela, kaj da hočejo, ni se ji posvetijo v glavi, ker je bila noč temna in so tudi zvezde že dremale.
“Rake lovim in lačna sem, nisem ciganka !”
Pa ji niso verjeli. Predvčerajšnjim so kradli cigani in ta bi zopet rada. Zakaj je pa tako oblečena in tako rjava, zakaj se ji vranji lasje tako svetijo, če ni ciganka? In čedalje več ljudi je prihajalo in vsi so ugibali, kaj naj stote s ciganko.
“Ubijmo jo!” krikne pastir Miko in se veselo zasmeje.
“Zvežimo jo, žandarmom jo dajmo!” meni drugi.
“Odkod si?” praša stari Jure.
“Od Suhe krajine, ljudje, in rake lovim, rake, in ne kradem, ljudje, hoj, lačna sem, jako lačna; dobri ljudje!”
“Speljala bi nas rada na led, pa nas ue boš!” reče Katuza.
“Neumno se dela!” pripomni Bara.
A Meta se ni delala neumne; le razumela ni, kaj ji hočejo s ciganko. Mislila je na rake, na svetle kronice in da je lačna, jako lačna.
“Zaprimo jo, jutri pa žandarmom!”
“Kdo jo vzame!”
A nobeden je ni hotel, ker so vedeli, da bi jim urekla in bi poginile krave in bi ne bilo sreče na polju.
“V mrtvašnico jo zaprimo!”
In Meta se je čudila in ni razumela. Potem pa je zajokala. Štirje so jo pograbili. Rake so ji vzeli.
“Mare, za večerjo jih skuhaj, alo!”
Ta usodna obsodba je razčistila Meti zamotane misli. Pograbila se je za lase in vpila in dokazovala in nazadnje se je pridušila, da ni ciganka. Morala je v mrtvašnico, za njo je šla truma dece in "riklanjali so se ji kakor kraljici in jezike so ji kazali; Anžek jo je pocukal za nos: “Je Petrček doma, ti ciganska gospa, kaj?”
Ostala je sama v mrtvašnici. Zunaj noč: jasni mesec je razsvetljeval mirno pokopališče, trume oblačkov so jadrale na polnočno stran in zvezde so gorele.
Kladivo je udarilo deveto uro in vaščani so ji prinesli nekaj rakov, kos kruha pa skledo vode. Pojedla je, ker je bila hudo lačna in zazdelo se ji je, da ji je lažje. Vode pa ni mla, ker :o je sovražila iz dna srca.
In strah jo je bilo. Opolnoči je videla, kako vstajajo nekaki duhovi iz grobov in se zbirajo okoli križa in iztegujejo roke k Spasitelju in kličejo: “Gospod, Gospod!” Skoro gotovo so to nesrečne duše. In z glavo je bila Meta ob zid in zid se ni vdal.
Ob eni je prišla na tiho pokopališče smrt. Sem od vzhoda je prispela in tolažila je duhove. Grobove je odpirala in nesrečne duše so legale vanje in smrt jih je zopet zapirala. Prav mimo mrtvašnice je šla in Meta jo je zaklicala in zaprosila; smrt pa se je ni usmilila; odšla je in se potopila v nočni mrak. — Meta je zaspala v težkih sanjah.
Na jutro so prišli vaščani. Verige so imeli in vrvi in gnojne vile so nosili, ker so rekli, da se bo ciganka o-krutno branila in da bo poklicala tristo vragov na pomoč. Pa niti zvezati je ni bilo treba. Šla je in ob koncu sela je še prašala: “Kje so moji raki in denar?” Potem pa je bila mirna in ni zajokala, ko ji je hudi Miko zagnal preklo pod noge. Pet možakarjev je šlo za njo in vsak je imel vile za vsak slučaj.
Ljudje po polju pa so postajali in kazali za njo.
Orožnikom so jo izročili kmetje s ponosom pričakuje pohvale. Ko so jo pa preiskali, našli so pri nji list od županstva na Suhi krajini. Torej so jo izpustili.
Odšli so možakarji z dolgimi nosovi in Meta je odšla v zaničevano Suho krajino brez rakov. Njen duh je še bolj otemnel in otopel. Živi se od miloščine; denarja ne mara, najraje ima črn kruh. Po dnevi navadno spi, z mrakom se pa i ona zbudi.
Ako te prinese pot po noči v tisto vas, v taki noči, ko so na nebu prižgane vse zvezde, ko luna s čudovito močjo svojo uspava slehernega človeka, tedaj se oglasi izpod kozolca močna pesem Mete, pesem, katero je sama zložila in uglasbila v čast in slavo svojemu trpljenju:
“Pa so dejali vsi, vsi, da se jim zdi, da ciga-anka sem!
Pa zakaj, ne vem.
Ojej, ojej.”
•0+04+0+0+0+0+0+0'
Prebrisan vrtnar.
Laški plemič pošlje svojega novega vrtnarja na vrt delat. Da bi se pa sam prepričal o njegovi umetnosti in pridnosti, pride kmalu za njim. Ali kako se začudi, ko vrtnarja nikjer ne zapazi. Gleda semtertje, a zaman. Naposled ga vendar najde sladko spečega pod drevesom.
“Ti grdoba lena!” zareži nanj, “vreden nisi, da te solnce obsije.”
“Prav pravite, gospod,” odgovori vrtnar urno, “prav zato sem legel v senco.”
Dober izgovor.
Gospod zapazi v mesečni noči tatu, ki hoče po nastavljeni lestvi zlesti ravno nekam v hišo.
Gospod (zakriči): “Česa iščeš tu gori, lopov, takoj se mi poberi doli!”
Tat: “Pst, pst — gospod, ne dramite me, mesečen sem!”
Premastno vino.
Kmet prinese župriiku pismo. Župnik je ravno dobre volje in da prinesti kmetu kupico vina. Ker pa je že precej temno, zgrabi kuharica po nesreči ono steklenico, v kateri je bilo olje ter natoči kmetu mesto vina olja. Kmet požre enkrat, ali ker mu pijača ne uga ja, ne pije več. Župnik to zapazi in reče: “Ali ti moje vino ne tekne?” “Ne posebno,” odgovori kmet, bri-saje si usta, “ker je nekoliko premastno.”
Siromak pogorelec.
Pogorelec je prosil vbogajme in povsod pristavljal, da mu je ogenj pokončal vso imovino. Nekdo ga vpraša, ali se more izkazati pismeno, da je res pogorel.
— “O jaz siromak sem tako nesrečen,” odgovori pogorelec, “da mi je celo pogorelno izpričevalo pogorelo.”
Pameten konj.
Kmet pride spomladi v hlev, da bi vpregel konja ter šel ž njim na njivo. Toda kljuse je ležalo stegnjeno in je bilo mrtvo. Razjezi se kmet in reče: “Seveda, tako je dobro konj biti, vso zimo lenariti in dobro žreti, na pomlad, ko se prične delo, tedaj se pa stegniti.”
Zena z vranom.
Stara žena si je kupila vrana. Ko zve o tem soseda, vpraša jo, čemu ji bode ta grdi ptič. Starka ji .odgovori: “Lep vran res ni, toda pravijo, da živi ta ptič do 700 let, zato bi se vendar rada prepričala, je li to res ali ne.”
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
POZOR, ROJAKU Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617
So.	Center Ave., Chicago, I1L On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so. Jnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo ¡jv najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na , vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
FL Ad. RICHTER & Go.
215 Pearl St., New York.
hlajenje
4:
v?/*-----
Y
fUGlàTKRC»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, tako kritični, ker vsi vemo, da
ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso
Trineijevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ustanovljena 1S71.
The Will Conitr NaMal Bank
Of* Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek 9300,000.0a
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. fOSEPH STEPHEN, podpredsed C H. TALCOTT, blagajnik
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-
£0 se yam pripeti, da
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
ANTON NEMANICH
ao5-ao7 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2373.
Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive,, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St	N. W. Phone 344.
rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ,
____Rockdale, Illinois._
JOS. TRINER,
k,
799 South Ashland Avenue,
Trinerjeva slivovka in brinjevec
CHICAGO, ILL.
ste izvrstni pijači Vprašajte za nje!
J
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bandei in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko, tolog na zahtevanje zastonj.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
ANA VOGRIN
618 N .Broadway, Corner Stone St Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA.
po 50o
Dobro vino od 35o do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino Na zahtevanje pošjem
uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
.	-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca!
3. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St, Joliet UL Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
POZOR, ROJAKINJE!
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šii-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Melika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander [Was,»?
Chicago telet. 2794	telet.N 627.,
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
.. 104 Jefferson St, blizu egtta,..,
J. !F. KI2STC3-
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTEE
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Staket
(Inkorporirana v državi New York.)
New York, Cleveland, O.
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen naj se izvestno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O,
IZ STARE DOMOVINE.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Janeza Hvala in vpokojenega paznika Janeza Likar. Veteransko društvo ima lepo navado, da veterancem, ki so bili v boju, v zadnji pozdrav strelja.
—	Umrl je 10. marca trgovec in hišni posestnik v Wolfovih ulicah št. 1, v Ljubljani, g. Peter Lassnik, star 75 let.
—	Umrl je v Dolenji vasi pri Ribnici nadučitelj g. Franc -Gregorač. Pogreba 10. marca se je udeležila vsa fara, pel je učiteljski zbor, pomnožen s pevci iz Ribnice. G. Gregorač je bil rojen 1862. 1. v Idriji. Služboval je v Metliki in Dolenji vasi.
—	Ubil se je v kemični tovarni v Ljubljani kurjač Franc Kovačič. Padel je sedem metrov globoko.
—	Umrla je v jetniški bolnišnici znana vdova Doroteja pl. Milost, katera je bila obsojena v trimesečno ječo, ker se je pečala v družbi z Ignacijem in Frančiško Železnikovo ter Štefanijo Rotarjevo s sovodstvom.
—	Zmrznil je v gozdu pri Jezercu (občina Vrhnika) 21 letni gostačev sin Matevž Albreht iz Grdadola. Napil se je preveč žganja, zgrešil pot in nesrečno končal.
—	Umrl je v Kamniku umirovljeni general Kolaček, poprejšnji poveljnik pri tamošnji smodnišnici. Veterani so ga spremili na zadnji poti; ko so se po pogrebu zbrali, je zadela njih poveljnika Josipa Kecla srčna kap in je na mestu obležal mrtev.
—	Uboj iz maščevanja. V Kantridi na cesti v Volosko je 33letni Fran Kosec delavec v reški kemiški tovarni, doma iz Kranjske, iz zasede ustrelil 25 letnega Štefana Dobrniča, uslužbene-ga v ladjišču “Danubius”, rojenega v Pazinu. Vzrok zločinu je staro sovraštvo.
ŠTAJARSKO
—	Iz Gradca. (Višje kultivirani Nemci!) V gostilniški obedqjci sedita dva pristna Germana, en žurnalist in en učitelj suedmarkovske šole; človek bi po njunem govoru in vedenju skoro sodil, da sta pravkar ušla naravnost iz “Teutoburgerwalda”. Njun pogovor sesuče o napredku Slovanov in posebej nas Slovencev in o vzrokih tega kulturnega pojava. Med pogovorom o-meni žurnalist, da je n. pr. v Gradcu četrtina prebivalstva slovenskega ali vsaj slovanskega pokolenja. Nato našteje učitelj sredstva, kako bi se dalo take pojave paralizirati in navede kako gre on slovenstvu na kapo. Če namreč spregovori kateri otrok v ljudski šoli slovensko besedo mu zapre sapo z besedami: “Hier wird nicht gekroet-tet! Die windische Sprache ist eine Kroettensprache.” Preznamenite besede za nemškega pedagoga, ki nosi blagodejno nemško kulturo med slovenski narod!! Heil!
—	Ljubljanska Zadružna Zveza je otvorila svojo podružnico za tajer-sko v Mariboru s 1. marcem t. 1. in bode imela svojo pisarno poleg Slovenske ljudske posojilnice na Grajskem trgu. Pisarniški ravnatelj bode g. Vlad. Pušenjak, znani organizator spodnještajerskega zadružništva.
—	Za Griže je predlagal deželni poslanec g. dr. Juri Hrašovec v deželnem zboru uzoren deželni vinograd.
—	Zginil je iz svojega stanovanja v Ljubnem na Zg. Štajerskem že 31. januarja 44letni krčmar Sernovršnik, pristojen v Mozirje. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da si hoče končati življenje.
—	Boj med petelinom in dihurjem. Iz Kindberga na Zgor. Štajerskem poročajo graškim listom ta-le dogodek: V kurnik duhovnika Lacknerja na Kalvariji pri Kilndbergu se je splazil ponoči dihur, da bi si privoščil jedno kuro. Pa napravil je račun brez petelina. Ta se je spustil v boj z dihurjem in je v njem zmagal. Drugo jutro so našli dihurja mrtvega v kur-niku. Petelin je bil sicer malo razcefran, pa drugače čisto dober. Hoteli so ga že prodati, ta hraber čin pa mu je zagotovil še obstanek v farovžu.
KOROŠKO
—	Živahno gibanje se je začelo na Koroškem po zmagi slovenskega državnega poslanca. Mnogi, ki so bili že v vednem boju za svoje pravice ob-nemagali, so se zopet zbudili in začeli so zopet s ponovljenimi močmi delovati za blagor zatiranega ljudstva.
—	Občinski odbor občine Bistrica je v svoji seji z dne 8. marca t. 1. enoglasno izvolil bivšega župnika v Šmihelu, sedaj dekana v Pliberku, č. g. Franca Marinič-a, za svojega častnega občana.
—	Pokrče. Umrl je tukaj Blaž Le-derwasch, občespoštovani posestnik in bivši cerkveni ključar, v najlepših svojih letih. Bil je tudi vrl Slovenec, in se ni ustrašil, glasovati z nami.
—	Št. Danijel. Slovensko uradovati je začel tudi naš novoizvoljeni krajni šolski svet. Prvo dobro znamenje!
HRVATSK0.
—	Zagreb, 10. marca. Senat vseučilišča je sklenil, da se že zdaj začno velikonočne počitnice in nehajo predavanja. S tem hoče senat parirati namero in pretnjo Rauchovo, da bo vseučilišče v slučaju najmanjše demonstracije za celo leto dal zapreti.
—	Ženska obsojena na smrt. Okrožno sodišče v Banjaluki je obsodilo Marijo Čabraja iz Turske Kolibe pri Bos. Brodu v smrt, ker je svojega moža, ki je bil pijanec in jo je večkrat pretepal, pdbila z železnim drogom, potem ga potegnila pod posteljo in isto zažgala, tako da je mož živ zgorel. Branitelj je prijavil ničnostno pritožbo.
Iz slovenskih naselbin
PRIMORSKO.
♦o+o+oto+o+o+o+c
(Nadaljevanje z 2. strani.) boken, N. J.; on je sprbžil to idejo, pa jo tudi srečno izpeljal. Delo je umetno in pomenljivo, ter priča o mojster-ski izvežbanosti slikarja Gosarja.
Znamke se morejo dobiti v rudečem ali modernem tisku; vsaka stane samo en cent (ic.).
Ako pomislimo, da je v Zjedinjenih državah število naših rojakov Slovencev iz lepe Kranjske, zelene Štajerske in toplega Primorja ogromno — ter ako bi vsak rojak kupil samo nekaj teh znamk, bilo bi nam že dosti po-magano za začetek.
Tozadevni odbor sklenil je v svoji zadnji seji razpošiljati te znamke v prid cerkvenega sklada raznim slovenskim podpornim društvom širom A-merike.
Trdnega smo toraj prepričanja, da nam bodo cenjeni rojaki in slavna društva, drage volje priskočila na pomoč pri tem jako težavnem podjetju, ki seveda ni brez nasprotnikov.
Vsak tudi najmanjši dar se bode hvaležno sprejel. Za dobrotnike in darovalce se bode brala enkrat v mesecu sv. maša po našem slovenskem župniku.
“Mal položi dar Bogu na altar”.
Anton Burgar.
P. S. Znamke so na prodaj pri Mr. Anton Burgarju, 97 St. Mark’s Place, New York City. Pojasnila o 'celi zadevi daje Rev. Aloysius Leo Blaznik, Pastor, St. Mary’s Rectory, Haver-straw, N. Y.
malem. V jeklarni se razmere zbolj-šujejo; zadnji teden so v več oddelkih zopet pričeli z delom. V oddelku za železnične tire se sedaj dela s polno močjo, ki se je pa nazadnje tri tedne delalp le dnevni čas.
Tukajšnja dekleta so si osnovale društvo, ki ima namen krepiti jih v morali, vspodbujati k verskim dolžnostim in za izobrazbo. Želeti bi bilo, da se v tem smislu dekleta bolj organizirajo, da skupno delujejo, n. pr. kot na Slovenskem Marijine družbe, tako b'odejo vsem za vzgled, in roditelji bodejo lahko s ponosom gledali na svoje hčere.
V našem mestu, odkar so ob nedeljah saloni zaprti, je vse bolj praznično, ljudstvo se izprehaja kaj rado v prosti naravi.-, Samo ubogi delavec je prizadet, ker si ne more privoščiti kupico pive, ko pride z dela, ko imamo tako slabo pitno vodo! Nekateri salonarji so s tem popolnoma v soglasju, ker imajo v nedeljo prosti čas. Najbolj so prizadeti slovenski krčmarji v Grovu; ti so v nedeljo največ pretočili piva, (v teh krčmah se je tudi plesalo!) pa dozdaj še ni bilo slišati, da bi bil kateri, napovedal bankerot.
Pozdravljam Vas, bralce in bralke največjega in najcenejšega lista “Am. Slovenca”.	J. H.
Sheboygan, Wis., 29. marca. — Sedaj nismo več tako zapuščeni. Ta mesec nas je obiskal župnik iz Milwaukee dvakrat. Tri dni se je gospod mudil v naši sredi; pri spovedi nas je bilo 500. Vsak večer je imel nagovor. Z veseljem smo poslušali, najbolj nas je pa razveselila vest, da bomo tudi mi menda v kratkem dobili duhovna in tudi — cerkev. Lep prostor v nakup imamo že v mislih, pa bo šlo tudi pri nas. Ljubim bralcem pozdrav!
J.	O.
Waukegan, 111., 31. marca. — Tudi v našem mestu divja sedaj hud boj med “mokrimi” in vodopijavkami. No, voda bi bila pri nas bolj poceni, ker je je dosti v michiganskem jezeru. Kdor jo tako ljubi, naj jo pa le pije, saj mu je nihče ne brani. Zavedni volilci pa morda vendar ne bodo vprašali nikogar, kaj smejo piti ali jesti in v kakšne sorte obleke se jim je oblačiti. Treznost je res lepa čednost, kdor se pa kar naenkrat “zatempra” in postane kar skoz noč abstinent, tak človek nima kredita, ker vsak zaveden človek pije kar je prav in isto tudi sosedu privošči. Vodopivci pa ne privoščijo poštenemu delavcu kapljice, ki mu je vendar ves “šport” na svetu. Menda samo radi tega ne, ker so nevoščljivi.
Vsak delavec mora imeti okrepčilo. In piti kar je prav nam zapoveduje narava in božja zapoved je to. Mi delavci si ne. moremo omisliti sodov šampanjca v naše kleti, ker nekateri še kleti nimamo. Toraj pozor volilci širom Amerike! Ako hočete, da bodete res svobodni se morate otresti onih, ki vam hočejo zabraniti edino veselje pri čaši “ta grencega”.
Bomo vendar videli kako bo ta stvar izpadla. Ker delavec živi vse ljudi, za to bode delavec tudi sedaj na oni strani, ki mu ne krati njegove svobode vsaj v jedi in pijači.
Kranjski Janez iz Vinodola.
West Allis, Wis., 29. marca. — V naglici samo poročam rojakom, da je cerkev že pokrita. Ponosno se blesti na njej napis: Slovenska cerkev Marija Pomoč kristjanov.
Sredi majnika bo vse dogotovljeno. Društveno življenje pri nas zelo napreduje, žal se sedaj ne morem 00-sebno Udeleževali, ker je doma veliko skrbi. Zanima se pa vse, tudi jaz za lanskega romarja, ki se tako pridno oglaša. Jaz upam, da se bo tudi v Milwaukee začelo svetiti, da naše sicer dobro ljudstvo ne bo sedalo na razne lažnjive limanice. Rojakom in znancem pozdrav!
Rev. Ivan Smolej.
West Allis, Wis., 28. marca. — Naš čast. gospod župnik je od zadnjega pondeljka že pod svojo streho. Naš slovenski narod pričel se je nad vse zbirati. Tudi cerkev pokriva že streha. Pravi čudež pa je bil v pondeljek, delavec-zidar padel je, ker je napačno prestopil, iz sredine zvonika v basement na kamen, in čisto nič se ni pokvaril, če je tudi padel kakih 70 čevljev globoko. — Zadnji četrtek pokopali smo Štajerca Šventa. Bil je član društva sv. Jožefa. V starem kraju zapušča ženo in 4 male otroke. Kaka dobrota za vse, da je bil pri društvu! Volitve so tudi pri nas zelo burne; ker smo hoteli imeti tudi mi svoje mnenje, nas je angleška prismoda, ki čuje na poljsko ime nesramno in surovo napadla. Nemci in Angleži in Francozi so vsled pritiska g. župnika Smoleja protestirali proti takemu pisarjenju. Pošten odgovor je tista slovanska kukavica sedaj prejela. Naš mayor je bil in mora biti katoličan Walsh, ne pa prostozidar Balduin. Povsod pošteni in odkriti, poteip bomo pa mi Slovani: Slovenci, Poljaki, Hrvati in Čehi, ki tvorimo večino prebivalstva na West Allis, postali mi gospodarji. V kratkem se pa zopet o-l glasim.	R.
Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
liezerrnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki) Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
POZOR, SLOVENCI!
Ko semudite v našem mestu se nadejam našega poseta 1
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-OTO pivo in drnge pijače, tudi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodbe.
Rojakom se priporočam.
PlTJ3DOX_,F MARAŽ,
Washington St., blizo lOth Ave-,	GARY, IND,
P rodaient parobrodne listke; pošiijam denar v staro domovino in posreknjem pri kupovanja zemljišč in lot.
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”, ¡1
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- § nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.

Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Amerikanski Slovenec, $1 na leto.
—	Trst šteje sedaj 210.000 prebivalcev. L. 1810 je štelo mesto komaj 30,-000 prebivalcev.
—	Za Istro misli vlada v prihodnjih 10 letih izdati 20 milijonov v povzdi-go kmetijstva, šolstva, za ceste, vodovode itd. Tozadevne konference se bodo vršile v finančnem ministerstvu in se jih udeležijo vsi istrski poslanci ter tržaški namestnik, princ Hohenlohe.
—	Humor tržaških tatov. Dne 4. marca popoldne so vlomili neznani tatovi v stanovanje družine Reperger v ulici Boschetto v Trstu ter odnesli isti in neki gospej, ki je tam v podnajemu, poleg 47 kron gotovine vso zlatnino in srebrnino, kar so je našli, v skupni vrednosti nad 200 kron. Nek revolver, na katerega so naleteli pri preiskavi omar, so nabasali ter zavili v papir z napisom: “Ubijte se vsi skupaj!” Tatov seveda ni mogoče zaslediti.
Newburg, O., 27. marca. — Zares slabi časi, iz tega razvidni, ker je veliko brezposelnih delavcev. Pač sem že bolj kasen z mojim dopisom, vseeno hočem poročati nekaj vrstic našim bralcem. Tukaj, kakor sem že rekel, je strašno veliko brezposelnih delavcev, tako da so štaparji že drug na dru zega jezni. Tako je prišlo pretečeni teden tukaj do uboja. Tukaj delajo novo dratovno, in tja hodijo vsaki dan brezposelni dela iskat, ker se je na-ključilo, da jih je nekaj predkratkim delo dobilo; seveda, to je sedanji čas le redek slučaj, da bi bil kteri tako srečen in delo dobil. Bilo je 17. marca, ko se jih je nabralo precejšno število vsake vrste in čakali so če bode kateri tako srečen, da bo smel delati. Bili so Poljaki, Hrvati, in tudi nekaj naših rojakov je bilo. Kar se Poljaki razjezijo in začnejo za drugimi štaparji kamenje metati, tako da so jo morali hitrih korakov pobrisati. A drugi dan ko zopet čakajo po navadi, je bilo pa drugače. Ko začnejo zopet Poljaki zabavljati, pa niso drugi bežali kakor prejšnji dan. Kar se obrne eden nazaj, rodom Hrvat, in ustreli na Poljake. Zadel je enega ravno v čelo, da se je precej zgrudil in tudi kmalu nato umrl. Enega je pa samo ranil. Kakor pravijo, je morilec ubežal. Tudi pri Poljaku so našli revolver v žepu. Poglejte, dragi rojaki, kam pridemo! Sedaj bi skoraj ne smel človek brez orožja za delom gledat iti. Bog daj, da bi se zopet povrnili kmalu prejšnji časi! Ker so moje vrste precej dolge, zatorej k sklepu pozdravljam vse čitatelje A. S., a tebi, dragi list, pa želim vsak dan večjega uspeha.	John Lokar.
Pueblo, Colo., 27. marca. — Tukaj je še vedno veliko brezposelnih delavcev, dela se pa še vedno bolj po
NAZNANILO!
Rojakom v Canonsburgu, Pa.'in o-kolici naznanjam, da šem, otvoril novo dobro založeno MESNICO v katerej prodajem vsakovrstno meso po najnižji ceni. Zaupni in pošteni ljudje dobe tudi na knjigo, kar potrebujejo. Upam, da se bodo rojaki obrnili na me in ne na Žide, katerih ni mar za naš narod, oslepariti kogarsibodi je njih veselje. Ne pustite se slepariti za svoj trdoprisluženi denar. To naj velja za vsacega rojaka.
Ako so slabi časi in uboštvo trka na vrata, takrat se ni zatekati k judom in tujcem, ki vam bodo pokazali vrata, kot se je to že zgodilo večkrat, takrat se morete obrniti na rojake za pomoč, za to tudi ko so dobri časi vedno o bračajte na rojake.
Rojake, ki pridejo v Canonsburg vabim v svoj dobro urejeni
RESTAVRANT
ki je kakih sto korakov od postaje. Cene so zmerne.
Pri meni je dobiti tudi druge stvari ter znamke za poštnino, tudi pisma se lahko naslovijo na moj naslov, ako so rojaki preveč oddaljeni od pošte.
Dobra postrežba v vsakem oziru je jamčena.
GEORGE SHALTZ,
KRANJSKA MESTA.
7 Iron St.,
Canonsburg, Pa.
Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker.
Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja.
Izposlujem posojilo na zemljišča.
Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi.
Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na:
Mike Pesdirtz,
v.
RADOVLJICA.
Na prijaznem holmci, ki se vzdiguje visoko tam gori na Gorenjskej ravnini, razprostira se v podolgasto-okroglej podobi mestice Radovljica. Globoko pod mestom šumi bistra, peneča se Sava, ob čegar bregu se vije Rudolfova železnica; na drugej strani pa sklepa globok jarek. Ta naravno utrjena lega kraja delala je mesto v Starih časih precej varno pred sovražniki.
Ker se v mestu in po okolici nahajajo sem ter tja spomeniki iz rimljanske dobe — grobni spomeniki — sme se trditi, da je bila na tem kraji vže rimska naselbina.. Kedaj se je ustanovila Radovljica, ne da se zgodovinsko dokazati. Vendar se sme trditi, da so b’la začetkom srednjega veka tu vže postavljena prva bivališča. Mestni grb nam kaže .moža, ki drži v jednej roči kolo, v drugej pa mesto. Iz tega so nekateri zgodovinarji sklepali, da je bil ustanovitelj mestu “kolar”, in da ima od tod tudi svoje nemško 'ime “Radmansdorf”, kar pa ni, da" bi.se verjelo. Gotovo je, da je bilo vže prvotno ime slovensko, kar je. v novejšim času tudi dokazano.
Meto je postala Radovljica še le koncem 15. ali pa začetkom 16. stoletja. Valvazor sicer meni, da je rim-sko-nemški cesar Henrik III. (1039— 1056). a Hoff, da je Henrik II. (1002— 1024) Radovljici podelil mestne pravice. Ali v nekej starej listini iz 1343. leta se Radovljica še imenuje trg. Gra ški grof Gaiselchler je one%a leta raz-dil v trgu Radovljici neko pravdo. Na listini se med drugimi tudi čita Radovljiški sodnik Ulrik. Tudi cesar Friderik IV. zove še Radovljico v nekej listi trg. Še le 1510. leta se imenuje se mesto.
V teku časa je imela Radovljica razne gospodarje. V začetku srednjega veka je bila podložna ne le v cerkvenih nego tudi v svetnih rečeh Oglejskim patrijarhom, ki so izročevali svoja posestva v fevd raznim imenitnim rodbinam. A te so si tekom časa ta posestva prilastile kot lastno imetje. Gorenjska stran, kakor je bilo vže rečeno, bila je po večjem koroških vojvod do Rudolfa Habsburškega; pozneje so imeli deželo v zastavi razni gospodje. V 14. stoletji so imeli Radovljico v last mogočni Ortenburški grofi. Njih imetje je bila Radovljica in Wallenburg-Lipniški grad. Ta grad je stal blizu trga onkraj Save na vrhu strme gore. Za časa Valvazorja je bil vže zapuščen. Imeli so tu graške grofe, ki so razsojevali podložnikom pravde. Leta 1343. se nahaja graški grof (Burggraf) Gaiselchler. Leta 1337. je kupila Radovljiška farna cerkev zemljišče v Zabreznici. Na kupnem pismu sta podpisana Ortenbur-ška grofa Krištof in Oton. Čestokrat so tudi posamezni členi te rodovine
34 W. 22 Place,
Chicago, 111.
živeli v Radovljici. Tako je po smrti Ortenburškega grofa Albrehta tu preživela svoje poslednje dni njegova soproga in vdova Helena, in tudi tu umr la. Njeno truplo počiva v farnej cerkvi, kjer je tudi ustanovila jedno peto in tri tihe svete maše na leto za-se, svoje prednike in potomce.
Ortenburški grof Friderik je vodil 1377. leta v svojej oporoki svoja obširna posestva Celjskim grofom, če umrje brez otrok. Med temi posestvi je bil tudi trg Radovljica. In ko je 1418. leta zamrla mogočna rodovina Ortenburgov, prevzeli so njih obširno imetje Celjski grofi. Celjski grof Fri derik se je zaročil po smrti svoje prve žene z zalo Veroniko Deseniško. to ni bilo po volji njegovemu očetu Hermanu II. Zategarel vjame in v ječo zapre njega in njegovo ženo Ve roniko, katero je dal v dan 17. okto bra 1428. leta zavratno umoriti. Fride rik tak,o žaluje po svojej soprogi, da v ječi nevarno zboli. To gane nečloveškega očeta, da sina izpusti iz ječe Friderik je šel na svoj grad v Radov-ljivo, kjer je živel dve leti. Od tod pa je šel v Rim na božjo pot, ker se je sum raznesel, da je svojo prvo ženo v posteljizadušil. Njegov sin Ulrik II. je podelil Radovljičanom raznih pravic leta 1443. iz Celjž, da sme njih sodnik razsojevati v vseh zadevah, ki se pri pete v trgu; leta 1455. pa je tržanom privolil, da smejo prodajati sol na drobno.
Ako ste bledi, temu je nekaj vzrok
Ako izgledate bledi in utrujeni morate rabiti zdravilo, ki bode odstranilo vzrok vaše bledosti in slabosti. Svež zrak in čistoča ste prvi dve potrebi zoper take nerede. Ta zdravila s pomočjo Severovega Kričistilca ($l.oo), ki je najboljše zdravilo zoper pomladne nerede, je treba rabiti. To zdravilo bode preprečilo prehitro preme-njenje krvi in strup ter okrepča ves život, ako se nered zapreči ob nravem času. Ako je vaša koža polna izpuščajev, ki so znamenje nečiste krvi potem začnite preč rabiti Severovo Milo za kožo, cena 25c. V vseh le karnah vprašajte po “Severovih” zdra vilih. W. F. Severa Co., Cedar Ra pids, Iowa.
— Tramvajski projekt v Zagrebu o-dobren. “Obzor” poroča, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo projekt za gradnjo zagrebškega tramvaja, katerega je predložilo belgijsko tramvaj sko društvo.
— Čitajte in naročajte ter priporočajte naš list svojim sosedom. Vsak | se naj naroči. Izvrstne dopise in no j vice prinaša vsak teden Amer. Slovenec.
Halo, Jolixry-!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
5go S. Centre ave. CHICAGO. ILL
JOLIET CITIZENS BEEWING CO
Collins Street, Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo va*-lej postregli z najnižjimi tržnimi c* nami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s pri nas in oglej si našo zalogo! Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili den*u
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
OBLEKE CEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.	,
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO’,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111.
Tie Joliet National Bail.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.
f. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
POZOR, ROJAKII urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	» Joliet, I1L
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois

Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva s »tičkih in steklenicah
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastou j razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je naj zanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma ip slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov;
rp'pq-'p
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
JOLIET. ILL*
HHO PIVO V STEKLENICAH
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL,
st.
oiin Stdanic
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
ROJAKOM
priporočani svojo
Gostilno.
)
Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žgani* ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
JArrt. SKcff,
N. W. Phone 609
1137 N. Hickory St.,	Jobet
VSAKDO VB?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL V PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite 'leiiai
910 N. Chicago Street JOLIET, ILI-.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
B. BERKOWITZ,
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stro‘ spadajoča dela po najnižjih cenah, nase delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz lovrstne jezike.
COMPAGIP. GENERALE TKAIAIAM1LUI
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko :
Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P,
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna rnesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop aik za zapad, 71 Dearborn St.. CV 110*^50
Frank Medosh, agent. 9,78 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich. agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St Louis, Mo.
Kranjska hranilnica v	Lubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi;
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .......37,877,423	K
Posojila občinam in korporacijam ....... 1,979,582	K
Menice ............ 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ........ 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je
..	odmenjen dobrodelnim in obžekorist-
'J5s£2i£3!kai!Ht£	nim zavodom, društvom in podjetjem
na Kranjskem.