16. seja Obcine Vodice _______________ Živahno družabno življenje starejših _______________ Intervju: Boštjan Anžin _______________ Koledar prireditev _______________ Župnijska karitas _______________ 3 9 14 19 28 številka 6, avgust 2020 www.vodice.si Informativna revija Obcine Vodice • brezplacna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov 16. seja Obcine Vodice _______________ Živahno družabno življenje starejših _______________ Intervju: Boštjan Anžin _______________ Koledar prireditev _______________ Župnijska karitas _______________ 3 9 14 19 28 številka 6, avgust 2020 www.vodice.si Informativna revija Obcine Vodice • brezplacna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Uvodnik Morje ali gore? Oboje! Uvodnik 2 2 Uvodnik Morje ali gore? Oboje! Uvodnik 2 2 »Vreme se je pa kar naredu!« rece sodelavec, ce se želi izogniti neprijetni temi. V tem poletju smo se o vremenu lahko pogovarjali iz dneva v dan, saj je tako muhasto le redko katero poletje. Tema številka dve pa je bilo vprašanje, ali iti na dopust na Hrvaško ali ne. Po negotovem zacetku pocitnic, ko so se tja podali le najpogumnejši in so se vracali s porocili o skoraj praznih plažah, medtem ko se je slovenska obala šibila od turistov, so se razmere zacele spreminjati. Gneca v Istri in na otokih se je stopnjevala, uvoženih okužb imamo vse vec. In ko se bližamo koncu pocitnic, je to vprašanje spet eno od bolj aktualnih. In politicnih, seveda. Po eni strani nas politika svari, naj ravnamo premišljeno, naj se pravocasno vrnemo domov, po drugi strani je pa tako, da ima veliko Slovencev, tudi tistih s pomembnimi položaji, tam svoj prostor pod soncem, za katerega so placali vec deset ali vec sto tisoc evrov, zato se za dopust ne bodo obrisali pod nosom. Eden od razlogov, ki bi utegnil govoriti v prid strožjim ukrepom na meji, je zacetek šolskega leta. Nihce si ne želi šole na domu, za vecino med nami je bila to naporna izkušnja, dobro so se v njej znašli le redki. Kako se lotiti šolskega dela, boste lahko prebrali v rubriki Koristno, nekaj napotkov je z nami delila uciteljica Ajda Batistic. Osrednji clanek smo tokrat posvetili upokojencem in njihovim aktivnostim. Veckrat sem že omenila svoje zacudenje nad množico društev, ki delujejo v obcini. Kako vabijo v svoje vrste nove clane, novopecene upokojence, kaj zanimivega pripravljajo in koga po Obcinski svet 3 Županova beseda 4 Obcinska uprava poroca 5 Osrednji clanek 9 Intervju 14 Društveni utrip 17 Koledar prireditev 21 Društveni utrip 25 Dogodki 30 Koristno 38 Obvestila 40 cukati za rokav, ce se jim želimo pridružiti, je preverila Monika Kubelj. V osrednjem intervjuju pa boste spoznali nekoga, ki je vajen, da sam zastavlja vprašanja in odgovore naniza pred kamero. Boštjan Anžin je dopisnik RTV Slovenija, s katerim se poznava še iz osnovnošolskih let, zato sem ga z veseljem poklicala in mu zastavila nekaj vprašanj. Izvedeli boste, kako sta se spoznala z ženo Janjo, ki je prav tako novinarka, pa tudi, ali še doživlja Skarucno kot svoj dom. Poletje je cas za pohodništvo, ne le za morske dogodivšcine. Do teh spoznanj sem prišla, ko sem se tudi sama podala na lov za pohodnimi cevlji. V vseh trgovinah, ki sem jih obiskala, so mi povedali, da toliko cevljev kot letos niso prodali še nikoli. Žal tudi crna kronika prica o neizkušenih in zaletavih planincih, zato gorski reševalci vsem polagajo na srce, naj ne precenijo svojih sposobnosti in naj se v gore odpravijo dobro opremljeni, tudi z zemljevidom, saj aplikacije na telefonu niso vselej zanesljive. Ce ste manj izkušeni, je bolje, ce se v gore podate z društvom. Gamsi vsakokrat porocajo o zanimivih izletih v višave, zato ne dvomim, da vedo, kako se stvari streže. Še nekaj nam je prinesla epidemija. Vsi smo doma preživeli vec casa kot obicajno, prebudila so se custva osamljenosti, depresije, zato se je marsikomu zahotelo imeti hišnega ljubljencka. Društva, ki skrbijo za zapušcene živali, so vesela, da so številni njihovi kosmatinci dobili nove lastnike. Sama pa na tem mestu izkorišcam priložnost, da vse lastnike psickov spodbudim, naj njihove kakce zvesto pobirajo v vrecko in odvržejo v zabojnik. Ceprav je vrecka razgradljiva, iztrebki niso za rjavi zabojnik, ampak sodijo v crnega. Upam, da to veste, tisti, ki niste vedeli, ste se pa nekaj novega naucili, kajne?! Pa lep preostanek poletja želim! TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Obcina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v obcini brezplacno. Izhaja mesecno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomocnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Cerin, Monika Kubelj, Ajda Batistic, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna graficna podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hocevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: avgust 2020 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporocilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Zaradi razlicnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoce. kriticni do pripravljenega porocila obcine o porabi sredstev, saj naj bi bili zneski v porocilu prevec pavšalni. Predlagali so, da se pripravi podrobnejša specifikacija vseh opravljenih storitev. Tilen Jeraj je še izpostavil, da ni bilo dovolj zašcitnih sredstev za gasilce in prve posredovalce. tve hitrosti na cesti Povodje– Koseze. Župan Šuštar pa je pohvalil delovanje policije v casu epidemije COVID-19. Z novim odlokom o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu na kmetijskih zemljišcih brez spremembe namenske rabe je kmetija Je- Rozman je zastavil vprašanje o možnosti namestitve zacasnih cestnih grbin na Vodiški cesti. Anton Kokalj je predlagal, da bi imeli clani obcinskega sveta dostop do zvocnega zapisa sej. Podroben zapisnik seje lahko preberete na www.vodice.si. kriticni do pripravljenega porocila obcine o porabi sredstev, saj naj bi bili zneski v porocilu prevec pavšalni. Predlagali so, da se pripravi podrobnejša specifikacija vseh opravljenih storitev. Tilen Jeraj je še izpostavil, da ni bilo dovolj zašcitnih sredstev za gasilce in prve posredovalce. tve hitrosti na cesti Povodje– Koseze. Župan Šuštar pa je pohvalil delovanje policije v casu epidemije COVID-19. Z novim odlokom o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu na kmetijskih zemljišcih brez spremembe namenske rabe je kmetija Je- Rozman je zastavil vprašanje o možnosti namestitve zacasnih cestnih grbin na Vodiški cesti. Anton Kokalj je predlagal, da bi imeli clani obcinskega sveta dostop do zvocnega zapisa sej. Podroben zapisnik seje lahko preberete na www.vodice.si. Obcinski svet 3 16. redna seja Obcinskega sveta Obcine Vodice HELENA CERIN Obcinski svet Obcine Vodice je zacetek junijske seje posvetil pocastitvi spomina na preminulega castnega obcana Vinka Borovnika. V nadaljevanju so najvec casa posvetili porabi proracunskih sredstev za odpravo posledic epidemije COVID-19. Seznanili so se še z varnostnimi razmerami v obcini Vodice ter prižgali zeleno luc kmetiji Jeraj za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljišcih brez spremembe namenske rabe. Obcinski svetniki Anton Kokalj, Miran Cebulj in Tilen Jeraj so bili v razpravi o porabi sredstev za odpravo posledic epidemije COVID-19 Župan Aco Franc Šuštar je zavrnil vse kritike in zagotovil, da so delovali zelo odgovorno in v skladu z navodili Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Margareta Barle je dejala, da so bile med epidemijo COVID-19 cene razkuževanja povsod zelo visoke, tudi do 50 evrov na uro, in dodala, da v številnih obcinah v boju s koronavirusom niso ukrepali tako dobro kot v obcini Vodice. Komandir policijske postaje Medvode Feliks Strehar je obcinskemu svetu porocal o varnostnih razmerah v obcini Vodice. V letu 2019 so na Policijski postaji Medvode obravnavali 404 kazniva dejanja. Najvec je bilo tatvin. Strehar je poudaril, da so opozarjanje in ozavešcanje ljudi ter poostreni nadzori prispevali k manjšemu številu kaznivih dejanj. Obravnavali so 2464 kršitev cestnih predpisov. Jaka Šimnovec je v razpravi predlagal nadzor prekoraci raj dobila pravno podlago za gradnjo hleva za rejo kokoši nesnic. Anton Kosec je v razpravi poudaril, da gre za prvi primer prakticne uporabe clena zakona o kmetijskih zemljišcih, ki doloca možnost gradnje kmetijskih objektov na kmetijskih zemljišcih brez spremembe namenske rabe, v obcini Vodice. Kosec je ocenil, da bi postopek sprejetja obcinskega odloka lahko potekal hitreje. S tem se je strinjal tudi Tilen Jeraj in predlagal poenostavitev in skrajšanje postopkov v prihodnje, kjer je to možno. Pobude, predlogi in vprašanja Obcinski svetnik Milan Cebulj je dal pobudo za postavitev table, ki bi oznacevala kulturni spomenik, ob cerkvi sv. Tilna v Repnjah. Cebulja je tudi zanimalo, kako napredujejo dogovori glede prenove ceste skozi Skarucno. Luka Županova beseda ACO FRANC ŠUŠTAR Septembrski cas je za Obcino Vodice posebej vesel in praznicen. Letos 9. septembra mineva že 25 let od uveljavitve prvega Statuta Obcine Vodice. Zaradi svetovne pandemije koronavirusa in sprejetih državnih ukrepov smo morali tradicionalne prireditve, ki jih organiziramo skupaj z društvi, odpovedati ali prilagoditi na nacin, da se zagotovi kar najvecja zdravstvena varnost obiskovalcev. Naprošam vas, da spremljate obcinsko spletno stran, kjer bodo objavljene vse omejitve, spremembe ali morebitne odpovedi prireditev oziroma se o njihovi izvedbi pozanimajte pri organizatorjih. Verjamem, da smo se v petindvajsetih letih samostojne obcine po svojih najboljših moceh trudili za dobrobit našega prebivalstva in razvoj naših krajev. O tem, koliko je bilo v teh letih postorjenega, najbolj zgovorno pricajo spremembe, ki so vidne v okolju, ter vecje in manjše investicije, ki se jih je v teh letih nabralo kar zajetno število. Ce se ozremo na našo skupno prehojeno pot in na naš dosedanji razvoj, imamo veliko razlogov za veselje in ponos. Obcasno smo deležni tudi kakšne kritike, da bi lahko kaj naredili tudi drugace, bolje in hitreje. Ob tem pa se je treba zavedati omejitev ali dolgotrajnih postopkov, številnih zakonov in predpisov, ki narekujejo naše delo, ter tudi težkih pogajanj, dogovarjanj in usklajevanj tako z državnimi institucijami in posamezniki kot med posameznimi organi Obcine Vodice. O stalnem pomanjkanju financnih virov niti ne Spoštovane obcanke in spoštovani obcani, iskreno vam cestitam za obcinski praznik! želim izgubljati besed. Za vsakim še tako majhnim ali velikim projektom namrec stojijo sodelavci in partnerji Obcine Vodice, ki s predanostjo in trdim delom skušajo izboljšati bivanje in življenje v naši prelepi obcini. Na to nas opominja tudi slogan letošnjega obcinskega praznika, ki se glasi »Predano do ljudi«. Naša nacela in vrednote so se pokazale prav v letošnjem letu, ki je bilo zaradi epidemije koronavirusa izrazito nepredvidljivo in polno preizkušenj. Ocenjujem, da smo se v obcini Vodice na razmere odzvali hitro ter odgovorno, pri cemer so nam ves cas ob strani stali naši srcni in dobrohotni sokrajani. Ob tej priložnosti se zato želim znova zahvaliti vsem prostovoljcem, društvom, podjetnikom, trgovcem, zaposlenim na šoli, komunalnih podjetjih in upravi ter vsem drugim, ki ste s polno mero resnosti podprli naša skupna prizadevanja za zajezitev širjenja okužb. Posebna zahvala za nesebicno delo in konstruktivne predloge pri spopadanju z epidemijo je namenjena tudi clanom obcinskega štaba Civilne zašcite. Skupaj smo bili uspešni in iskrena hvala vsem! Z velikim optimizmom me navdaja dejstvo, da najvecji obcinski projekti povecini tecejo nemoteno, kljub negotovim razmeram v državi in svetu. V zadnjem letu smo na socialnem podrocju izvedli vse naloge, da so naši obcani prejeli potrebni servis oziroma pomoc, ce so jo potrebovali. Odlicno smo sodelovali z vsemi tridesetimi društvi, z obema zavodoma, šolo in vrtcem, poslovnimi partnerji in sosednjimi obcinami. Bogatejši smo za kar nekaj nove infrastrukture, obnovili smo vec kot kilometer vodovoda in skoraj dva kilometra javne razsvetljave. Na projektu C0 smo do sedaj izgradili ves glavni fekalni kanal, zaradi geoloških razmer in posledicno spremembe tehnologije gradnje pa moramo izgraditi še zadrževalnik in dve crpališci. Socasno se v Polju, Utiku in Bukovici izvajajo dela izgradnje preostale pripadajoce komunalne infrastrukture, ki bo vsa v vecini zakljucena še v letošnjem letu. Na Selu pri Vodicah je bil zgrajen plocnik, postavljena nova avtobusna postaja ter urejen nov prehod za pešce in javna razsvetljava. Za najpomembnejši obcinski projekt, izgradnja središca v Vodicah, bo v prihodnjih tednih koncno pridobljeno gradbeno dovoljenje tudi za izgradnjo objekta, vse bolj pa postajajo oprijemljivi financni nacrti za zagotovitev virov financiranja oziroma zasebnega partnerja. Družba za avtoceste v RS je spomladi vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za obvoznico Vodice po integralnem postopku, kar je po letih prizadevanja vsekakor razveseljiva 4 številka 6, avgust 2020kaj naredili tudi drugace, bolje in hitreje. Ob tem pa se je treba zavedati omejitev ali dolgotrajnih postopkov, številnih zakonov in predpisov, ki narekujejo naše delo, ter tudi težkih pogajanj, dogovarjanj in usklajevanj tako z državnimi institucijami in posamezniki kot med posameznimi organi Obcine Vodice. O stalnem pomanjkanju financnih virov niti ne daja dejstvo, da najvecji obcinski projekti povecini tecejo nemoteno, kljub negotovim razmeram v državi in svetu. V zadnjem letu smo na socialnem podrocju izvedli vse naloge, da so naši obcani prejeli potrebni servis oziroma pomoc, ce so jo potrebovali. Odlicno smo sodelovali z vsemi tridesetimi društvi, z obema zavodoma, šolo in vrtcem, koncno pridobljeno gradbeno dovoljenje tudi za izgradnjo objekta, vse bolj pa postajajo oprijemljivi financni nacrti za zagotovitev virov financiranja oziroma zasebnega partnerja. Družba za avtoceste v RS je spomladi vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za obvoznico Vodice po integralnem postopku, kar je po letih prizadevanja vsekakor razveseljiva Županova beseda 4 Spoštovane obcanke in spoštovani obcani, iskreno vam cestitam za obcinski praznik! ACO FRANC ŠUŠTAR Septembrski cas je za Obcino Vodice posebej vesel in praznicen. Letos 9. septembra mineva že 25 let od uveljavitve prvega Statuta Obcine Vodice. Zaradi svetovne pandemije koronavirusa in sprejetih državnih ukrepov smo morali tradicionalne prireditve, ki jih organiziramo skupaj z društvi, odpovedati ali prilagoditi na nacin, da se zagotovi kar najvecja zdravstvena varnost obiskovalcev. Naprošam vas, da spremljate obcinsko spletno stran, kjer bodo objavljene vse omejitve, spremembe ali morebitne odpovedi prireditev oziroma se o njihovi izvedbi pozanimajte pri organizatorjih. Verjamem, da smo se v petindvajsetih letih samostojne obcine po svojih najboljših moceh trudili za dobrobit našega prebivalstva in razvoj naših krajev. O tem, koliko je bilo v teh letih postorjenega, najbolj zgovorno pricajo spremembe, ki so vidne v okolju, ter vecje in manjše investicije, ki se jih je v teh letih nabralo kar zajetno število. Ce se ozremo na našo skupno prehojeno pot in na naš dosedanji razvoj, imamo veliko razlogov za veselje in ponos. Obcasno smo deležni tudi kakšne kritike, da bi lahko želim izgubljati besed. Za vsakim še tako majhnim ali velikim projektom namrec stojijo sodelavci in partnerji Obcine Vodice, ki s predanostjo in trdim delom skušajo izboljšati bivanje in življenje v naši prelepi obcini. Na to nas opominja tudi slogan letošnjega obcinskega praznika, ki se glasi »Predano do ljudi«. Naša nacela in vrednote so se pokazale prav v letošnjem letu, ki je bilo zaradi epidemije koronavirusa izrazito nepredvidljivo in polno preizkušenj. Ocenjujem, da smo se v obcini Vodice na razmere odzvali hitro ter odgovorno, pri cemer so nam ves cas ob strani stali naši srcni in dobrohotni sokrajani. Ob tej priložnosti se zato želim znova zahvaliti vsem prostovoljcem, društvom, podjetnikom, trgovcem, zaposlenim na šoli, komunalnih podjetjih in upravi ter vsem drugim, ki ste s polno mero resnosti podprli naša skupna prizadevanja za zajezitev širjenja okužb. Posebna zahvala za nesebicno delo in konstruktivne predloge pri spopadanju z epidemijo je namenjena tudi clanom obcinskega štaba Civilne zašcite. Skupaj smo bili uspešni in iskrena hvala vsem! Z velikim optimizmom me nav poslovnimi partnerji in sosednjimi obcinami. Bogatejši smo za kar nekaj nove infrastrukture, obnovili smo vec kot kilometer vodovoda in skoraj dva kilometra javne razsvetljave. Na projektu C0 smo do sedaj izgradili ves glavni fekalni kanal, zaradi geoloških razmer in posledicno spremembe tehnologije gradnje pa moramo izgraditi še zadrževalnik in dve crpališci. Socasno se v Polju, Utiku in Bukovici izvajajo dela izgradnje preostale pripadajoce komunalne infrastrukture, ki bo vsa v vecini zakljucena še v letošnjem letu. Na Selu pri Vodicah je bil zgrajen plocnik, postavljena nova avtobusna postaja ter urejen nov prehod za pešce in javna razsvetljava. Za najpomembnejši obcinski projekt, izgradnja središca v Vodicah, bo v prihodnjih tednih Obcinska uprava sporoca novica, saj bi bilo v prihodnjem letu obvoznico že mogoce tudi graditi. Na tem mestu se želim za dosedanje opravljeno delo in dobro sodelovanje zahvaliti vsem obcanom, svetnicam in svetnikom, clanom odborov, zaposlenim v upravi, zavodih, podjetjih in organizacijah ter drugim, ki ste kakorkoli pripomogli pri izvedbi naših skupnih projektov. S ponosom lahko povem, da nam je premierno uspelo izdati Zbornik Obcine Vodice z naslovom Dedišci- na ljudi in krajev, s katerim smo se poklonili naši bogati zgodovini in našim najpomembnejšim rojakom. Zbornik nam kronološko oriše življenje, delo in kulturo naših prednikov, izpostavljene so nekatere kljucne zgodovinske prelomnice, ki so krojile razvoj naših krajev. Objavljene zgodbe pricajo predvsem o domoljubju, odgovornosti in zanosu ljudi, ki so na obmocju naše obcine živeli in ustvarjali v preteklosti. Vsebina zbornika bo prvic uradno predstavljena na 19. Kopitarjevih dnevih, ki jih bomo izvedli v petek, 11. septembra, na Kopitarjevem trgu. Vsem avtorjem, uredniškemu odboru, zaposlenim v obcinski upravi, lektorju, oblikovalcu, tiskarju in drugim sodelujocim se iskreno zahvaljujem za strokovno pripravo dela. Zahvaljujem se tudi vsem v zborniku navedenim posameznikom, društvom, zavodom in organizacijam, ki so v preteklosti s svojim znanjem, voljo in s svojimi dejanji ustvarjali našo skupno vodiško identiteto, na katero smo izjemno ponosni. Ob tem si želim, da bi vsaj z enakim zanosom in složnostjo kot naši predniki tudi v prihodnje delovali v prid celotne obcine in njenih prebivalcev. Naše odlocitve in dejanja morajo stremeti k zagotavljanju kakovostnega, varnega in zadovoljnega življenja vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Verjamem, da lahko le z vzajemnim spoštovanjem in sodelovanjem dosegamo rezultate, ki bodo odgovarjali na potrebe celotne lokalne skupnosti. V dobrobit naše obcine pa delujejo tudi letošnji obcinski nagrajenci, ki kljub trenutnim razmeram ne smejo ostati prezrti. S svojimi uspehi in dejanji, vsak na svojem podrocju, prispevajo k razvoju in boljšemu življenju v naši obcini ter skrbijo za varnost ali prepoznavnost naše obcine. Ponosni smo, da so del naše skupnosti. Spoštovane obcanke in spoštovani obcani, ob našem skupnem prazniku vam želim obilo veselja in užitkov ter vam izrekam iskrene cestitke ob 25. obcinskem prazniku Obcine Vodice. V teh dneh vam želim tudi obilo zdravja v upanju, da se bomo kmalu lahko brez omejitev in brez skrbi srecali na tradicionalnih prireditvah in dogodkih, ker se bomo spominjali in veselili preteklih izkušenj, dosežkov in vsakodnevnih zmag, ki nam vsem skupaj bogatijo naše življenje in naše kraje. Iskrene cestitke, vse dobro in ostanite zdravi! MIRAN SIRC V zadnjih letih so ponudniki mobilnih storitev nadgradili prakticno vse obstojece bazne postaje v naši obcini in vecini našim obcanom zagotovili dostop do sodobnega LTE oz. celo 4G+ omrežja. »Osenceni« so ostali le nekateri predeli Šinkovega Turna ter vzhodnega dela Kosez. K sreci bomo tudi o tem kmalu govorili v pretekliku. Na vzpetini Gorica med Kosezami in Šinkovim Turnom, kjer je bil do sedaj mobilni signal šibek, namrec operater Telemach koncuje gradnjo bazne postaje. Telemachove storitve bodo uporabnikom na voljo predvidoma od konca avgusta – poleg številnih paketov mobilne telefonije tudi trio LTE paketi (internet, televizija, IP-telefonija). Zmogljivejši mobilni signal bo od konca avgusta dostopen tudi v Šinkovem Turnu ter delu Kosez Na vzpetini Gorica pri Kosezah raste stolp nove bazne po- staje. 5 številka 6, avgust 2020 Obcinska uprava sporoca novica, saj bi bilo v prihodnjem letu obvoznico že mogoce tudi graditi. Na tem mestu se želim za dosedanje opravljeno delo in dobro sodelovanje zahvaliti vsem obcanom, svetnicam in svetnikom, clanom odborov, zaposlenim v upravi, zavodih, podjetjih in organizacijah ter drugim, ki ste kakorkoli pripomogli pri izvedbi naših skupnih projektov. S ponosom lahko povem, da nam je premierno uspelo izdati Zbornik Obcine Vodice z naslovom Dedišci- na ljudi in krajev, s katerim smo se poklonili naši bogati zgodovini in našim najpomembnejšim rojakom. Zbornik nam kronološko oriše življenje, delo in kulturo naših prednikov, izpostavljene so nekatere kljucne zgodovinske prelomnice, ki so krojile razvoj naših krajev. Objavljene zgodbe pricajo predvsem o domoljubju, odgovornosti in zanosu ljudi, ki so na obmocju naše obcine živeli in ustvarjali v preteklosti. Vsebina zbornika bo prvic uradno predstavljena na 19. Kopitarjevih dnevih, ki jih bomo izvedli v petek, 11. septembra, na Kopitarjevem trgu. Vsem avtorjem, uredniškemu odboru, zaposlenim v obcinski upravi, lektorju, oblikovalcu, tiskarju in drugim sodelujocim se iskreno zahvaljujem za strokovno pripravo dela. Zahvaljujem se tudi vsem v zborniku navedenim posameznikom, društvom, zavodom in organizacijam, ki so v preteklosti s svojim znanjem, voljo in s svojimi dejanji ustvarjali našo skupno vodiško identiteto, na katero smo izjemno ponosni. Ob tem si želim, da bi vsaj z enakim zanosom in složnostjo kot naši predniki tudi v prihodnje delovali v prid celotne obcine in njenih prebivalcev. Naše odlocitve in dejanja morajo stremeti k zagotavljanju kakovostnega, varnega in zadovoljnega življenja vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Verjamem, da lahko le z vzajemnim spoštovanjem in sodelovanjem dosegamo rezultate, ki bodo odgovarjali na potrebe celotne lokalne skupnosti. V dobrobit naše obcine pa delujejo tudi letošnji obcinski nagrajenci, ki kljub trenutnim razmeram ne smejo ostati prezrti. S svojimi uspehi in dejanji, vsak na svojem podrocju, prispevajo k razvoju in boljšemu življenju v naši obcini ter skrbijo za varnost ali prepoznavnost naše obcine. Ponosni smo, da so del naše skupnosti. Spoštovane obcanke in spoštovani obcani, ob našem skupnem prazniku vam želim obilo veselja in užitkov ter vam izrekam iskrene cestitke ob 25. obcinskem prazniku Obcine Vodice. V teh dneh vam želim tudi obilo zdravja v upanju, da se bomo kmalu lahko brez omejitev in brez skrbi srecali na tradicionalnih prireditvah in dogodkih, ker se bomo spominjali in veselili preteklih izkušenj, dosežkov in vsakodnevnih zmag, ki nam vsem skupaj bogatijo naše življenje in naše kraje. Iskrene cestitke, vse dobro in ostanite zdravi! MIRAN SIRC V zadnjih letih so ponudniki mobilnih storitev nadgradili prakticno vse obstojece bazne postaje v naši obcini in vecini našim obcanom zagotovili dostop do sodobnega LTE oz. celo 4G+ omrežja. »Osenceni« so ostali le nekateri predeli Šinkovega Turna ter vzhodnega dela Kosez. K sreci bomo tudi o tem kmalu govorili v pretekliku. Na vzpetini Gorica med Kosezami in Šinkovim Turnom, kjer je bil do sedaj mobilni signal šibek, namrec operater Telemach koncuje gradnjo bazne postaje. Telemachove storitve bodo uporabnikom na voljo predvidoma od konca avgusta – poleg številnih paketov mobilne telefonije tudi trio LTE paketi (internet, televizija, IP-telefonija). Zmogljivejši mobilni signal bo od konca avgusta dostopen tudi v Šinkovem Turnu ter delu Kosez Na vzpetini Gorica pri Kosezah raste stolp nove bazne po- staje. 5 številka 6, avgust 2020 Obcinska uprava sporoca MESTNA OBCINA LJUBLJANA Leto 2020 se s številnih vidikov zdi kot labirint negativnih presenecenj, a je za Mestno obcino Ljubljana in 25 obcin Ljubljanske urbane regije tudi leto prelomnih priložnosti za izjemno prihodnost. Konec februarja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z regijsko podporo 25 obcin Ljubljanske urbane regije uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Koncni izbor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/Mesto dela kulturo kandidira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo Ljubljana za Evropsko prestolnico kulture 2025! razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov. Evropska prestolnica kulture je najpomembnejša pobuda Evropske unije na podrocju kulture, ki izbranim evropskim mestom vsako leto omogoca, da širšemu evropskemu obcinstvu predstavijo svojo kulturno dedišcino in celotno kulturno ponudbo. In Ljubljana, skupaj z regijskimi obcinami podpornicami, zagotovo ima pokazati veliko in zlasti – kakovostno. Ljubljana si namrec prizadeva spremeniti in optimizirati stanje stvari na podrocju kulturne in umetniške produkcije, o cemer prica tako 11 odstotkov proracunskih sredstev, namenjenih kulturi, kot tudi najnovejši vecletni podrocni strateški dokument na podrocju kulture, v katerem so postavljeni temelji za dejavnosti, ki bi jih uspešna pridobitev naziva EPK 2025 omogocila oziroma pospešila. Še vec, z Evropsko prestolnico kulture želi vzpostaviti novo kulturno identiteto regije. Evropska prestolnica kulture pa ob tem ni samo lokalni, marvec tudi nacionalni projekt. To pomeni, da kulturo poudarja kot gibalko razvoja pe6 številka 6, avgust 2020Obcinska uprava sporoca MESTNA OBCINA LJUBLJANA Leto 2020 se s številnih vidikov zdi kot labirint negativnih presenecenj, a je za Mestno obcino Ljubljana in 25 obcin Ljubljanske urbane regije tudi leto prelomnih priložnosti za izjemno prihodnost. Konec februarja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z regijsko podporo 25 obcin Ljubljanske urbane regije uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Koncni izbor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/Mesto dela kulturo kandidira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo Ljubljana za Evropsko prestolnico kulture 2025! razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov. Evropska prestolnica kulture je najpomembnejša pobuda Evropske unije na podrocju kulture, ki izbranim evropskim mestom vsako leto omogoca, da širšemu evropskemu obcinstvu predstavijo svojo kulturno dedišcino in celotno kulturno ponudbo. In Ljubljana, skupaj z regijskimi obcinami podpornicami, zagotovo ima pokazati veliko in zlasti – kakovostno. Ljubljana si namrec prizadeva spremeniti in optimizirati stanje stvari na podrocju kulturne in umetniške produkcije, o cemer prica tako 11 odstotkov proracunskih sredstev, namenjenih kulturi, kot tudi najnovejši vecletni podrocni strateški dokument na podrocju kulture, v katerem so postavljeni temelji za dejavnosti, ki bi jih uspešna pridobitev naziva EPK 2025 omogocila oziroma pospešila. Še vec, z Evropsko prestolnico kulture želi vzpostaviti novo kulturno identiteto regije. Evropska prestolnica kulture pa ob tem ni samo lokalni, marvec tudi nacionalni projekt. To pomeni, da kulturo poudarja kot gibalko razvoja pe6 številka 6, avgust 2020 Obcinska uprava sporoca strega nabora med seboj prepletenih življenjskih ravni, vse od turizma, izobraževanja, zdravja, socialne kohezivnosti, varstva okolja ipd. Kandidatura Mestne obcine Ljubljana ta nacela v svojem programu vec kot upošteva in jih prevaja v vrednoto, ki je kljucno vezivo vsake družbene skupnosti in ki služi kot obramba pred razdiralnimi politicnimi silami in edina lahko izgradi prihodnost, v kakršni želimo živeti: solidarnost. Program LJ 2025, pri oblikovanju katerega sodeluje vec kot 100 strokovnjakov z najrazlicnejših podrocij, iz solidarnosti izpeljuje tudi druga pomembna vodila kandidature, in sicer družbeno odgovornost, pravico do zdravega okolja, podnebno pravicnost, vkljucevanje, naslanja pa se tudi na pametnega državljana, torej, tistega, ki se zaveda prednosti in nevarnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Ob že naštetem je LJ 2025 priložnost tudi za uresnicevanje drugih razvojnih strateških ciljev mesta in regije, torej, za bogatenje kulturne in umetniške ponudbe, še posebej z vrhunskimi mednarodnimi dogodki, za ustvarjanje nove in obnavljanje obstojece infrastrukture, za ustvarjanje delovnih mest, za izboljševanje dostopnosti kulture za vse prebivalke in prebivalce v regiji, za krepitev ustvarjalnega potenciala umetnikov in umetnic ter tudi za krepitev ekonomskega potenciala kulturnega in kreativnega sektorja. Ce bo Ljubljana konec leta v svoji kandidaturi uspešna, bo to zanjo že peti ugledni mednarodni naziv, med katerimi je od leta 2015 tudi en stalni, naziv Unescovega mesta literature. Tovrstna priznanja so odraz velike, a predvsem pomembne ambicije Ljubljane, da nenehno izboljšuje kakovost življenja Ljubljancank in Ljubljancanov ter postane eno odmevnejših evropskih središc. Odmevno zlasti zaradi svoje drugacnosti. Zaradi svojih odgovornosti in solidarnosti. In zato, ker želi odgovarjati na izzive prihodnosti. Prav zato je pridobitev naziva Evropske prestolnice kulture 2025 za Ljubljano in regijo tako pomembna. Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zakljucena, vas, Ljubljancanke in Ljubljancane ter prebivalke in prebivalce drugih osrednjeslovenskih obcin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ideje za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk. ljubljana.si/sl/sodelujemo/#contact- -proposition) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si. Še vedno je cas, da postaneš del programa LJ 2025! Vec o programu LJ 2025 na https:// epk.ljubljana.si/ in https://www.facebook. com/Ljubljana2025/ številka 6, avgust 2020 7 Obcinska uprava sporoca V želji po spodbujanju kolesarjenja in opozarjanju na pomen trajnostne mobilnosti smo se tudi letos odlocili podpreti mednarodni projekt »EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI «, ki je namenjen spreminjanju naših potovalnih navad. Ker se prevec zanašamo na avtomobile, so naše ulice polne plocevine, naš zrak je onesnažen, ljudje pa se premalo gibljemo. Z akcijo skušamo širiti ozavešcenost o pomenu uporabe Obcina Vodice in Osnovna šola Vodice vas vabita v torek, 22. septembra 2020, ob 17. uri, na družabno prireditev na parkirišcu Osnovne šole Vodice, ki sta ga pripravili v sodelovanju z RRA LUR in Društvom Rovtarji v okviru projekta Evropski teden mobilnosti 2020 »Izberi cistejši nacin prevoza!« in ob zakljucku projekta LAS Za mesto in vas »E-nostavno na kolo« Vabimo vas, da se nam pridružite in skupaj z nami jasno sporocite, da vam ni vseeno za okolje, v katerem živimo! Projekt »E-NOSTAVNO NA KOLO« se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas ter je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada: Evropa investira v podeželje. cistejšega prevoza ter spodbuditi k aktivnejši uporabi hoje, kolesa ali javnega prevoza. Na dogodek ste lepo vabljeni otroci, družine in starejši, saj bodo vsebine zanimive za vse generacije. Ucenci, njihovi starši in drugi obcani se boste lahko s kolesom ali skirojem pomerili na spretnostnem poligonu. Na ogled bo razstava Razvoj kolesa na Slovenskem, ki jo je pripravil Tehniški muzej Slovenije. Obiskali nas bodo kolesarji starodobniki iz Društva Rovtarji iz Škofje Loke, ki bodo predstavili svoja kolesa in anekdote, povezane z njimi. Preizkusili boste lahko elektricna kolesa in spoznali, katere investicije v kolesarsko infrastrukturo potekajo v obcini Vodice. Predstavljen bo tudi projekt »E-NOSTAVNO NA KOLO«, ki ga obcina izvaja v okviru lokalne akcijske sku- pine (LAS) Za mesto in vas. 8 številka 6, avgust 2020Obcinska uprava sporoca V želji po spodbujanju kolesarjenja in opozarjanju na pomen trajnostne mobilnosti smo se tudi letos odlocili podpreti mednarodni projekt »EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI «, ki je namenjen spreminjanju naših potovalnih navad. Ker se prevec zanašamo na avtomobile, so naše ulice polne plocevine, naš zrak je onesnažen, ljudje pa se premalo gibljemo. Z akcijo skušamo širiti ozavešcenost o pomenu uporabe Obcina Vodice in Osnovna šola Vodice vas vabita v torek, 22. septembra 2020, ob 17. uri, na družabno prireditev na parkirišcu Osnovne šole Vodice, ki sta ga pripravili v sodelovanju z RRA LUR in Društvom Rovtarji v okviru projekta Evropski teden mobilnosti 2020 »Izberi cistejši nacin prevoza!« in ob zakljucku projekta LAS Za mesto in vas »E-nostavno na kolo« Vabimo vas, da se nam pridružite in skupaj z nami jasno sporocite, da vam ni vseeno za okolje, v katerem živimo! Projekt »E-NOSTAVNO NA KOLO« se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas ter je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada: Evropa investira v podeželje. cistejšega prevoza ter spodbuditi k aktivnejši uporabi hoje, kolesa ali javnega prevoza. Na dogodek ste lepo vabljeni otroci, družine in starejši, saj bodo vsebine zanimive za vse generacije. Ucenci, njihovi starši in drugi obcani se boste lahko s kolesom ali skirojem pomerili na spretnostnem poligonu. Na ogled bo razstava Razvoj kolesa na Slovenskem, ki jo je pripravil Tehniški muzej Slovenije. Obiskali nas bodo kolesarji starodobniki iz Društva Rovtarji iz Škofje Loke, ki bodo predstavili svoja kolesa in anekdote, povezane z njimi. Preizkusili boste lahko elektricna kolesa in spoznali, katere investicije v kolesarsko infrastrukturo potekajo v obcini Vodice. Predstavljen bo tudi projekt »E-NOSTAVNO NA KOLO«, ki ga obcina izvaja v okviru lokalne akcijske sku- pine (LAS) Za mesto in vas. 8 številka 6, avgust 2020 Osrednji clanek MONIKA KUBELJ ARHIVI DRUŠTEV Vsaka obcina je svojstvena oblika socialnega, prostorskega in financnega urejanja življenja tam prebivajocih ljudi. Vseh starosti, interesov, poklicev. V minulem letu je obcina Vodice zabeležila nekoliko cez tisoc upokojencev, starejših od 65 pa je 760 obcanov. Precej pomemben delež starostne skupine, se vam ne zdi? Skupine ljudi, ki sicer niso vec delovno aktivni v smislu redne zaposlitve, še vedno pa živahno prisotni, oboroženi z izkušnjami in znanjem, ki jih ne smemo spregledati. Kako svoje prostocasne dejavnosti preživljajo starejši iz našega okoliša? Kakšno je njihovo družabno, društveno življenje? Kakovostno življenje starejših je na neki nacin tudi pomemben pokazatelj kakovostnega upravljanja obcine, zato smo z zanimanjem poiskali lokalno mnenje. Glede na to, da živim v Bukovici, sem najprej skocila do Brede Špenko, dolŽivahno družabno življenje starejših v naši obcini goletne predsednice Društva upokojencev Bukovica-Šinkov Turn, ki je sicer tik pred ‚predajo‘ vodstvene funkcije v naslednje roke. V pol ure je bilo težko strniti razmišljanja in vsa doživetja, ki so jih starejši v omenjenem društvu zabeležili v spominu ali na fotografiji. Letos ima društvo tudi 40 let, a jih je ta nesrecni koronavirus omejil pri slovesnosti dogodka. »Število clanov se pri nas vedno vrti okoli 200. Vsakdo, ki ima voljo in željo, lahko najde nekaj zase. Že vrsto let izvajamo v dvorani telovadbo, primerno za starejše gospe, dasiravno pridejo zaradi dobre energije tudi mlajše. Imamo kolesarje, balinamo, pojemo, izvajajo se pohodi, ... Imamo dolgo tradicijo kulturnih programov in pri tem se posebej pozorno zahvaljujem odlicnemu sodelovanju z vrtcem in šolo v Utiku. Potem so tu redna srecanja clanov ob razlicnih priložnostih. Ker se nekateri starejši ob upokojitvi držijo bolj doma, so druženja ob proslavah, kot je Skupaj se imamo fletno, nekaj posebnega. Tam srecaš znanca, morda sodelavca, prijatelja in z njim poklepetaš o vsem mogocem. Vdovci in vdove se srecujejo recimo vsako sredo. Verjamem, da smo kar aktivni, poleg tega gostujemo tudi drugje,« pravi Breda, ki se ji zdi, da je za starejše pri nas dobro poskrbljeno. Nikoli ni poslušala posebnih pripomb. Si pa želi, da bi se na sveže upokojeni vkljucili tudi v društvo. Skupaj jim je lahko namrec bolj fletno. Zadnji piknik vodiških upokojencev v avgustu 2019, ko o koroni še ni bilo go- vora. Kakovostno druženje in odlicno pripravljene dobrote. Strahovica so izjemno aktivno društvo, ki združujejo mlade in seniorje. 9 številka 6, avgust 2020Osrednji clanek MONIKA KUBELJ ARHIVI DRUŠTEV Vsaka obcina je svojstvena oblika socialnega, prostorskega in financnega urejanja življenja tam prebivajocih ljudi. Vseh starosti, interesov, poklicev. V minulem letu je obcina Vodice zabeležila nekoliko cez tisoc upokojencev, starejših od 65 pa je 760 obcanov. Precej pomemben delež starostne skupine, se vam ne zdi? Skupine ljudi, ki sicer niso vec delovno aktivni v smislu redne zaposlitve, še vedno pa živahno prisotni, oboroženi z izkušnjami in znanjem, ki jih ne smemo spregledati. Kako svoje prostocasne dejavnosti preživljajo starejši iz našega okoliša? Kakšno je njihovo družabno, društveno življenje? Kakovostno življenje starejših je na neki nacin tudi pomemben pokazatelj kakovostnega upravljanja obcine, zato smo z zanimanjem poiskali lokalno mnenje. Glede na to, da živim v Bukovici, sem najprej skocila do Brede Špenko, dolŽivahno družabno življenje starejših v naši obcini goletne predsednice Društva upokojencev Bukovica-Šinkov Turn, ki je sicer tik pred ‚predajo‘ vodstvene funkcije v naslednje roke. V pol ure je bilo težko strniti razmišljanja in vsa doživetja, ki so jih starejši v omenjenem društvu zabeležili v spominu ali na fotografiji. Letos ima društvo tudi 40 let, a jih je ta nesrecni koronavirus omejil pri slovesnosti dogodka. »Število clanov se pri nas vedno vrti okoli 200. Vsakdo, ki ima voljo in željo, lahko najde nekaj zase. Že vrsto let izvajamo v dvorani telovadbo, primerno za starejše gospe, dasiravno pridejo zaradi dobre energije tudi mlajše. Imamo kolesarje, balinamo, pojemo, izvajajo se pohodi, ... Imamo dolgo tradicijo kulturnih programov in pri tem se posebej pozorno zahvaljujem odlicnemu sodelovanju z vrtcem in šolo v Utiku. Potem so tu redna srecanja clanov ob razlicnih priložnostih. Ker se nekateri starejši ob upokojitvi držijo bolj doma, so druženja ob proslavah, kot je Skupaj se imamo fletno, nekaj posebnega. Tam srecaš znanca, morda sodelavca, prijatelja in z njim poklepetaš o vsem mogocem. Vdovci in vdove se srecujejo recimo vsako sredo. Verjamem, da smo kar aktivni, poleg tega gostujemo tudi drugje,« pravi Breda, ki se ji zdi, da je za starejše pri nas dobro poskrbljeno. Nikoli ni poslušala posebnih pripomb. Si pa želi, da bi se na sveže upokojeni vkljucili tudi v društvo. Skupaj jim je lahko namrec bolj fletno. Zadnji piknik vodiških upokojencev v avgustu 2019, ko o koroni še ni bilo go- vora. Kakovostno druženje in odlicno pripravljene dobrote. Strahovica so izjemno aktivno društvo, ki združujejo mlade in seniorje. 9 številka 6, avgust 2020 Osrednji clanek Podobnega mnenja so v Godbi Vodice. Boris Kubelj, ki naše odlicne godbenike vodi že vrsto let, je poiskal odgovor kar pri enem od clanov, Andreju. In z njim se strinjajo tudi drugi clani. »Iz mojih izkušenj v Godbi Vodice bi rekel, da imajo starejši vsekakor dovolj možnosti za družbeno aktivno življenje v širšem smislu. Na podrocju kulture, kjer najvec sodelujemo tudi z drugimi društvi, so starejši nedvomno zelo aktivni in imam obcutek, da lahko aktivno sodelujejo. Glede vloge starejših pri godbi bi si upal trditi še vec. Starejši clani nedvomno spadajo med najbolj zagnane in predane clane. V društveno aktivnost vlagajo veliko prostega casa. Mislim, da je godba zaradi svoje raznolike starostne strukture (sestavljamo jo vsi od osnovnošolcev do upokojencev), cudovit primer medgeneracijskega sodelovanja. Starejši clani imajo nedvomno vec poznanstev in izkušenj, s katerimi doprinesejo k uspešnemu delovanju godbe, mlajši pa jim pomagamo s svojo boljšo tehnološko pismenostjo. Ob tem imamo odlicen zgled in navodila, kako prevzeti vodilno vlogo in nadaljevati dejavnost godbe. Godbi se vecinoma pridružujejo mlajši clani, vendar smo vsekakor odprti tudi za starejše, ne glede na predhodno glasbeno znanje. O tem, kaj pogrešajo in kakšnih sprememb bi si želeli, pa menim, da je bolje prisluhniti starejšim, « so svoje mnenje delili glasbeniki. Kje ste – mlajši upokojenci? Za rokav smo pocukali gospo Majdo Šavli, ki je v imenu Društva upokojencev v Vodicah na naše vprašanje, ali imajo starejši v naši obcini dovolj možnosti za družbeno aktivno življenje v širšem smislu, pojasnila: »Starejši v naši obcini imajo možnosti za družbeno aktivno življenje, saj so v okviru obcine in društev organizirane številne aktivnosti in predstave, ki se jih lahko udeležijo. Seveda pa to ni mesto, je vas in so možnosti za širše vsakodnevne dejavnosti omejene. « Pri organizaciji njihovih prireditev je prav tako izpostavila dobro sodelovanje s šolo in vrtcem, prav tako pa izpostavila, da je zaželeno, da se mladi upokojenci, po odhodu z aktivnega dela vkljucijo v njihovo ali v katerokoli društvo. »Vse pogosteje se dogaja, da se »mladi« upokojenci ne želijo vkljuciti v društva. V našem društvu se trudimo pridobiti nove, mlajše clane, saj se populacija v društvu stara, mladih clanov pa ni. Zakaj bi se vkljucili? V društvu imamo organizirane številne dejavnosti, kot so izleti, prireditve, pohodi, kolesarjenje in balinanje, ustvarjalne delavnice, kulturniška skupina: pevska skupina, plesna skupina, jutranja telovadba, … Z veseljem prisluhnemo tudi novim predlogom. Pomembno je, da se upokojenci vkljucijo v društva in ne ostajajo doma. Da se družijo s sebi enakimi, si medsebojno pomagajo, se informirajo, sodelujejo pri razlicnih dejavnostih in so tako še naprej aktivni,« je z vso resnostjo poudarila Majda Šavli. Kaj pogrešajo, bi si cesa želeli? »Pogrešamo dom za starejše in tudi možnosti dnevnega varstva v naši obcini, saj številni posamezniki niso sposobni poskrbeti za sebe. Kljub vsemu je pri nas še dobra medsebojna in sosedska pomoc, tako da se številne težave lahko rešijo. « Irma Bizjak, ki skrbi za nemoteno delovanje društva MePZ Biser, je v pogovoru za Kopitarjev glas povedala, da imajo vsi, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in jo lahko zdravi uživajo, možnost vkljucitve v društva upokojencev, v MePZ Biser, v Pohodno društvo Gamsi in še kam, kjer lahko svobodno izražajo svoje ideje in opravljajo razlicna poslanstva. Po njenem mnenju so vsa društva precej Pevci MePZ Biser širijo glasbeno-kulturni doživljaj znotraj in zunaj obcinskih meja. 10 številka 6, avgust 2020Osrednji clanek Podobnega mnenja so v Godbi Vodice. Boris Kubelj, ki naše odlicne godbenike vodi že vrsto let, je poiskal odgovor kar pri enem od clanov, Andreju. In z njim se strinjajo tudi drugi clani. »Iz mojih izkušenj v Godbi Vodice bi rekel, da imajo starejši vsekakor dovolj možnosti za družbeno aktivno življenje v širšem smislu. Na podrocju kulture, kjer najvec sodelujemo tudi z drugimi društvi, so starejši nedvomno zelo aktivni in imam obcutek, da lahko aktivno sodelujejo. Glede vloge starejših pri godbi bi si upal trditi še vec. Starejši clani nedvomno spadajo med najbolj zagnane in predane clane. V društveno aktivnost vlagajo veliko prostega casa. Mislim, da je godba zaradi svoje raznolike starostne strukture (sestavljamo jo vsi od osnovnošolcev do upokojencev), cudovit primer medgeneracijskega sodelovanja. Starejši clani imajo nedvomno vec poznanstev in izkušenj, s katerimi doprinesejo k uspešnemu delovanju godbe, mlajši pa jim pomagamo s svojo boljšo tehnološko pismenostjo. Ob tem imamo odlicen zgled in navodila, kako prevzeti vodilno vlogo in nadaljevati dejavnost godbe. Godbi se vecinoma pridružujejo mlajši clani, vendar smo vsekakor odprti tudi za starejše, ne glede na predhodno glasbeno znanje. O tem, kaj pogrešajo in kakšnih sprememb bi si želeli, pa menim, da je bolje prisluhniti starejšim, « so svoje mnenje delili glasbeniki. Kje ste – mlajši upokojenci? Za rokav smo pocukali gospo Majdo Šavli, ki je v imenu Društva upokojencev v Vodicah na naše vprašanje, ali imajo starejši v naši obcini dovolj možnosti za družbeno aktivno življenje v širšem smislu, pojasnila: »Starejši v naši obcini imajo možnosti za družbeno aktivno življenje, saj so v okviru obcine in društev organizirane številne aktivnosti in predstave, ki se jih lahko udeležijo. Seveda pa to ni mesto, je vas in so možnosti za širše vsakodnevne dejavnosti omejene. « Pri organizaciji njihovih prireditev je prav tako izpostavila dobro sodelovanje s šolo in vrtcem, prav tako pa izpostavila, da je zaželeno, da se mladi upokojenci, po odhodu z aktivnega dela vkljucijo v njihovo ali v katerokoli društvo. »Vse pogosteje se dogaja, da se »mladi« upokojenci ne želijo vkljuciti v društva. V našem društvu se trudimo pridobiti nove, mlajše clane, saj se populacija v društvu stara, mladih clanov pa ni. Zakaj bi se vkljucili? V društvu imamo organizirane številne dejavnosti, kot so izleti, prireditve, pohodi, kolesarjenje in balinanje, ustvarjalne delavnice, kulturniška skupina: pevska skupina, plesna skupina, jutranja telovadba, … Z veseljem prisluhnemo tudi novim predlogom. Pomembno je, da se upokojenci vkljucijo v društva in ne ostajajo doma. Da se družijo s sebi enakimi, si medsebojno pomagajo, se informirajo, sodelujejo pri razlicnih dejavnostih in so tako še naprej aktivni,« je z vso resnostjo poudarila Majda Šavli. Kaj pogrešajo, bi si cesa želeli? »Pogrešamo dom za starejše in tudi možnosti dnevnega varstva v naši obcini, saj številni posamezniki niso sposobni poskrbeti za sebe. Kljub vsemu je pri nas še dobra medsebojna in sosedska pomoc, tako da se številne težave lahko rešijo. « Irma Bizjak, ki skrbi za nemoteno delovanje društva MePZ Biser, je v pogovoru za Kopitarjev glas povedala, da imajo vsi, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in jo lahko zdravi uživajo, možnost vkljucitve v društva upokojencev, v MePZ Biser, v Pohodno društvo Gamsi in še kam, kjer lahko svobodno izražajo svoje ideje in opravljajo razlicna poslanstva. Po njenem mnenju so vsa društva precej Pevci MePZ Biser širijo glasbeno-kulturni doživljaj znotraj in zunaj obcinskih meja. 10 številka 6, avgust 2020 Osrednji clanek aktivna in imajo podporo z obcinske strani. Na vprašanje, kakšno je sodelovanje med mladimi in starejšimi pri nas, je odvrnila: »Obcina Vodice je pridružena projektom, kjer je sodelovanje med mladimi in starejšimi, npr. projekt LAS, kjer bodo sodelovali mladi in starejši pri igranju nogometa. To se mi zdi gesta, ki si zasluži pozornost in samo pozdravljam takšne projekte oz. sodelovanja. Tako starejši pozabijo na kakšno bolecino ali pa se pocutijo koristne in ponovno se jim obudijo spomini na mladostniški cas, mladi pa vidijo, kako lepo je sodelovati s starejšimi, se ne dolgocasijo in ugotovijo, da je tudi njihovo delo lahko skozi igro zelo koristno. V naš zbor ob vsaki priložnosti vabimo tudi mlade, vendar za to ni posluha oz. so jih polna usta izgovorov.« Pa je pomembno, da imajo starejši možnost, da se vkljucijo, kamor želijo? Se jim prisluhne? Je prostocasna dejavnost za starejše od 65 let pomemben dejavnik? Vsekakor. Irma pove, da jih spodbujajo, naj se vkljucijo v cim vec razlicnih dejavnosti. »Brala sem švicarsko raziskavo, kjer je medicina zapisala, da se lahko leta 2035 demenca pojavi že pri 60-letni osebi. Zakaj? Zaradi tempa življenja, stresa, zaradi prehrane. Zelo je pomembno, da se starejše vkljucuje v razlicne ravni življenja, debate, pogovore, aktivnosti.« Njen predlog se zdi zelo smiseln. Predlaga, da bi ob kakšni priložnosti objavili v obcinskem casopisu vprašalnik in starejše povprašali, kaj pogrešajo in kaj si želijo v svoji obcini. »Pri sestavljanju ankete naj bi seveda sodelovala tudi stroka, odgovori pa bi lahko marsikaj razkrili,« je namignila gospa Bizjak. Kdo so Gamsi? Da v gore vlece mlado in staro, je vidno tudi pri nas. Slovenci smo sploh narod, ki rad z vrhov opazuje doline, znamo spoštovati neokrnjeno naravo in cas, ki ga preživimo v njej. Clani ŠPD Gams pa osvajajo najvišje vrhove, se navdušujejo nad gorami in se družijo pod oblaki. »Ker sam še nisem upokojenec, bom podal samo nekaj mnenj kot opazovalec življenja starejših v obcini Vodice. Glede na to, da je v Vodicah številcno zelo mocno društvo, ki vkljucuje upokojence, bi pricakoval veliko vecjo njihovo aktivnost, v smislu vkljucevanja posameznikov v razlicne sekcije, ki jih imajo na razpolago. Nekaj upokojencev je vkljucenih tudi v naše planinsko društvo ŠPD Gams in nekateri se pridno udeležujejo izletov, še vec pa je takšnih, ki v hribe hodijo v okviru pohodniške sekcije Društva upokojencev. Ti posamezniki so res aktivni in vidi se, da jim je mar za svoje gibalne sposobnosti. Starejši clani so bili v naše društvo vedno lepo sprejeti. Hkrati pa so pohodi tudi priložnost za druženje in pogovor, kar starejši še posebej potrebujejo. Mogoce se premalo zavedamo, kako pomembna je sporocilnost starejših za mlajši rod. To so zgodbe, izkušnje, znanja, stare navade in obicaji itd. Ce se to ne prenaša iz roda v rod, gre znanje pocasi v pozabo. Kot na primer znanje o zdravilnih zelišcih, ki se sedaj obuja, veliko pa ga je šlo žal v trajno pozabo, « je odlicno povedal Drago Pirc, predsednik društva. »Starejši se radi družimo z mladimi « »Sprašujete, ali imajo starejši v naši obcini dovolj možnosti za družbeno aktivno življenje? Mislim, da ja. Kdor želi sodelovati, se vkljuciti v društvo, katerih v naši obcini ni malo, se predvsem družiti, ima dovolj možnosti za aktivno življenje starejših,« je svoje mnenje povedala Cilka Šuštar, tajnica Društva narodnih noš in kocijažev Obcine Vodice. Sodelovanje z mladimi se ji zdi dobro. Starejši se radi družijo z mladimi, saj jih tako umsko kot telesno pomlajujejo. Gamsi v Dolomitih. Takole so videti zadovoljne vse starostne skupine clanov. 11 številka 6, avgust 2020Osrednji clanek aktivna in imajo podporo z obcinske strani. Na vprašanje, kakšno je sodelovanje med mladimi in starejšimi pri nas, je odvrnila: »Obcina Vodice je pridružena projektom, kjer je sodelovanje med mladimi in starejšimi, npr. projekt LAS, kjer bodo sodelovali mladi in starejši pri igranju nogometa. To se mi zdi gesta, ki si zasluži pozornost in samo pozdravljam takšne projekte oz. sodelovanja. Tako starejši pozabijo na kakšno bolecino ali pa se pocutijo koristne in ponovno se jim obudijo spomini na mladostniški cas, mladi pa vidijo, kako lepo je sodelovati s starejšimi, se ne dolgocasijo in ugotovijo, da je tudi njihovo delo lahko skozi igro zelo koristno. V naš zbor ob vsaki priložnosti vabimo tudi mlade, vendar za to ni posluha oz. so jih polna usta izgovorov.« Pa je pomembno, da imajo starejši možnost, da se vkljucijo, kamor želijo? Se jim prisluhne? Je prostocasna dejavnost za starejše od 65 let pomemben dejavnik? Vsekakor. Irma pove, da jih spodbujajo, naj se vkljucijo v cim vec razlicnih dejavnosti. »Brala sem švicarsko raziskavo, kjer je medicina zapisala, da se lahko leta 2035 demenca pojavi že pri 60-letni osebi. Zakaj? Zaradi tempa življenja, stresa, zaradi prehrane. Zelo je pomembno, da se starejše vkljucuje v razlicne ravni življenja, debate, pogovore, aktivnosti.« Njen predlog se zdi zelo smiseln. Predlaga, da bi ob kakšni priložnosti objavili v obcinskem casopisu vprašalnik in starejše povprašali, kaj pogrešajo in kaj si želijo v svoji obcini. »Pri sestavljanju ankete naj bi seveda sodelovala tudi stroka, odgovori pa bi lahko marsikaj razkrili,« je namignila gospa Bizjak. Kdo so Gamsi? Da v gore vlece mlado in staro, je vidno tudi pri nas. Slovenci smo sploh narod, ki rad z vrhov opazuje doline, znamo spoštovati neokrnjeno naravo in cas, ki ga preživimo v njej. Clani ŠPD Gams pa osvajajo najvišje vrhove, se navdušujejo nad gorami in se družijo pod oblaki. »Ker sam še nisem upokojenec, bom podal samo nekaj mnenj kot opazovalec življenja starejših v obcini Vodice. Glede na to, da je v Vodicah številcno zelo mocno društvo, ki vkljucuje upokojence, bi pricakoval veliko vecjo njihovo aktivnost, v smislu vkljucevanja posameznikov v razlicne sekcije, ki jih imajo na razpolago. Nekaj upokojencev je vkljucenih tudi v naše planinsko društvo ŠPD Gams in nekateri se pridno udeležujejo izletov, še vec pa je takšnih, ki v hribe hodijo v okviru pohodniške sekcije Društva upokojencev. Ti posamezniki so res aktivni in vidi se, da jim je mar za svoje gibalne sposobnosti. Starejši clani so bili v naše društvo vedno lepo sprejeti. Hkrati pa so pohodi tudi priložnost za druženje in pogovor, kar starejši še posebej potrebujejo. Mogoce se premalo zavedamo, kako pomembna je sporocilnost starejših za mlajši rod. To so zgodbe, izkušnje, znanja, stare navade in obicaji itd. Ce se to ne prenaša iz roda v rod, gre znanje pocasi v pozabo. Kot na primer znanje o zdravilnih zelišcih, ki se sedaj obuja, veliko pa ga je šlo žal v trajno pozabo, « je odlicno povedal Drago Pirc, predsednik društva. »Starejši se radi družimo z mladimi « »Sprašujete, ali imajo starejši v naši obcini dovolj možnosti za družbeno aktivno življenje? Mislim, da ja. Kdor želi sodelovati, se vkljuciti v društvo, katerih v naši obcini ni malo, se predvsem družiti, ima dovolj možnosti za aktivno življenje starejših,« je svoje mnenje povedala Cilka Šuštar, tajnica Društva narodnih noš in kocijažev Obcine Vodice. Sodelovanje z mladimi se ji zdi dobro. Starejši se radi družijo z mladimi, saj jih tako umsko kot telesno pomlajujejo. Gamsi v Dolomitih. Takole so videti zadovoljne vse starostne skupine clanov. 11 številka 6, avgust 2020 Osrednji clanek Truditi se morajo, da jim sledijo, iz njih potegnejo dodatno energijo. »Na vprašanje o sodelovanju med mladimi in starejšimi v našem društvu, lahko odgovorim, da je dobro. Starejši se radi družimo z mladimi, saj nas tako umsko kot telesno pomlajujejo, ker se moramo nenehno truditi, da jim sledimo. Mladi pa so, ce si dosleden z njimi, prav tako radi v naši družbi. Drug drugega bogatimo. Je pa problem vkljucevanja mladih oziroma mlajših v naše vrste, v naše društvo, k folklorni skupini. Nenehno jih vabimo, da bi se nam pridružili, oblekli to lepo gorenjsko narodno nošo, ali katerokoli drugo slovensko, s katero predstavljamo Slovenijo, obcino oziroma svoj kraj in tako prenašamo kulturno dedišcino iz roda v rod. Zato si želimo, da bi se nam pridružila mladina, da bi bili naši nasledniki, « je bilo slišati odkrito povabilo vsem obcanom. Šuštarjeva je še dodala, da so želje in pricakovanja o sodelovanju v društvu glede na starost seveda razlicna. A starejšim polaga na srce, da poišcejo nekaj sebi primernega. Vsak starostnik, ko se upokoji, je nujno, da si poišce in se vkljuci v kakšno društvo, da hodi k telovadbi, saj tako z družbenimi stiki oziroma dejanji pomaga predvsem sebi vzdrževati telesno in umsko kondicijo. Tako se stkejo tudi nova poznanstva in prijateljstva, kar velikokrat pomaga prebroditi kakšen slab dan. Cim dlje pa je clovek sam, tem težje spet naveže osebne stike. Kaj pogreša? »Mogoce kakšne delavnice o uporabi racunalnika, pametnega telefona. To je danes za starejšo populacijo kar problem. Veliko je nove tehnologije na razpolago, le uporaba z njo dela marsikomu preglavice, « je pojasnila Šuštarjeva. Dare Borcnik, SD Strahovica Imate obcutek, da imajo starejši v naši obcini dovolj možnosti za druž- beno aktivno življenje v širšem smislu? Menimo, da upokojenska, športna, kulturna, gasilska in druga društva v naši obcini dajejo dovolj priložnosti starejšim, da aktivno preživijo svoje tretje življenjsko obdobje. Torej to velja tudi za naše clane, precej je starejših in v vecini naših sekcij lahko najdejo kaj zase. Kakšno je sodelovanje med mladimi in starejšimi pri vas? Sodelovanje je korektno in uspešno, v zadnjem casu nam je uspelo vodenje društva in vecine sekcij prenesti na mlajše kadre, nismo pa najbolj zadovoljni s prirastom mladih v celoti. Sicer se starejši pri nas najbolje najdejo v kolesarstvu, balinanju, pri izletih, tudi smucarjev je še precej. Vzdrževanje naših športnih objektov pa tudi vse bolj ostaja na plecih starejših, žal. Je pomembno, da imajo starejši možnost, da se vkljucijo k vam oz. ka- mor želijo? Se jim prisluhne? Je prostocasna aktivnost starejših od 65 let pomemben dejavnik? Zakaj? Kot receno, je pomembno in priložnosti je dovolj. Seveda pa je potrebno tudi nekoliko samoiniciative. Kakršnakoli dodatna aktivnost se posledicno kaže tudi v bolj kakovostnem preživljanju starosti, poglejte, kako je danes videti povprecen 70-letnik in kako je bilo to npr. pred 50 leti. Kaj pogrešate? Bi kaj spremenili na tem podrocju? Ob vsem omenjenem nekoliko pogrešamo vkljucevanje novih, priseljenih prebivalcev obcine. Redki najdejo pot do zgoraj omenjenih priložnosti, vzrokov je verjetno vec. Naj bo ta clanek neke vrste vabilo, da se nam pridružijo pri izvajanju naših programov. Verjamemo, da vsak lahko najde kaj zase in seveda, da društvu (društvom) lahko tudi kaj da! 12 številka 6, avgust 2020Osrednji clanek Truditi se morajo, da jim sledijo, iz njih potegnejo dodatno energijo. »Na vprašanje o sodelovanju med mladimi in starejšimi v našem društvu, lahko odgovorim, da je dobro. Starejši se radi družimo z mladimi, saj nas tako umsko kot telesno pomlajujejo, ker se moramo nenehno truditi, da jim sledimo. Mladi pa so, ce si dosleden z njimi, prav tako radi v naši družbi. Drug drugega bogatimo. Je pa problem vkljucevanja mladih oziroma mlajših v naše vrste, v naše društvo, k folklorni skupini. Nenehno jih vabimo, da bi se nam pridružili, oblekli to lepo gorenjsko narodno nošo, ali katerokoli drugo slovensko, s katero predstavljamo Slovenijo, obcino oziroma svoj kraj in tako prenašamo kulturno dedišcino iz roda v rod. Zato si želimo, da bi se nam pridružila mladina, da bi bili naši nasledniki, « je bilo slišati odkrito povabilo vsem obcanom. Šuštarjeva je še dodala, da so želje in pricakovanja o sodelovanju v društvu glede na starost seveda razlicna. A starejšim polaga na srce, da poišcejo nekaj sebi primernega. Vsak starostnik, ko se upokoji, je nujno, da si poišce in se vkljuci v kakšno društvo, da hodi k telovadbi, saj tako z družbenimi stiki oziroma dejanji pomaga predvsem sebi vzdrževati telesno in umsko kondicijo. Tako se stkejo tudi nova poznanstva in prijateljstva, kar velikokrat pomaga prebroditi kakšen slab dan. Cim dlje pa je clovek sam, tem težje spet naveže osebne stike. Kaj pogreša? »Mogoce kakšne delavnice o uporabi racunalnika, pametnega telefona. To je danes za starejšo populacijo kar problem. Veliko je nove tehnologije na razpolago, le uporaba z njo dela marsikomu preglavice, « je pojasnila Šuštarjeva. Dare Borcnik, SD Strahovica Imate obcutek, da imajo starejši v naši obcini dovolj možnosti za druž- beno aktivno življenje v širšem smislu? Menimo, da upokojenska, športna, kulturna, gasilska in druga društva v naši obcini dajejo dovolj priložnosti starejšim, da aktivno preživijo svoje tretje življenjsko obdobje. Torej to velja tudi za naše clane, precej je starejših in v vecini naših sekcij lahko najdejo kaj zase. Kakšno je sodelovanje med mladimi in starejšimi pri vas? Sodelovanje je korektno in uspešno, v zadnjem casu nam je uspelo vodenje društva in vecine sekcij prenesti na mlajše kadre, nismo pa najbolj zadovoljni s prirastom mladih v celoti. Sicer se starejši pri nas najbolje najdejo v kolesarstvu, balinanju, pri izletih, tudi smucarjev je še precej. Vzdrževanje naših športnih objektov pa tudi vse bolj ostaja na plecih starejših, žal. Je pomembno, da imajo starejši možnost, da se vkljucijo k vam oz. ka- mor želijo? Se jim prisluhne? Je prostocasna aktivnost starejših od 65 let pomemben dejavnik? Zakaj? Kot receno, je pomembno in priložnosti je dovolj. Seveda pa je potrebno tudi nekoliko samoiniciative. Kakršnakoli dodatna aktivnost se posledicno kaže tudi v bolj kakovostnem preživljanju starosti, poglejte, kako je danes videti povprecen 70-letnik in kako je bilo to npr. pred 50 leti. Kaj pogrešate? Bi kaj spremenili na tem podrocju? Ob vsem omenjenem nekoliko pogrešamo vkljucevanje novih, priseljenih prebivalcev obcine. Redki najdejo pot do zgoraj omenjenih priložnosti, vzrokov je verjetno vec. Naj bo ta clanek neke vrste vabilo, da se nam pridružijo pri izvajanju naših programov. Verjamemo, da vsak lahko najde kaj zase in seveda, da društvu (društvom) lahko tudi kaj da! 12 številka 6, avgust 2020 Osrednji clanek Tudi takole se znajo poveseliti upokojenci društva Bukovica-Šinkov Turn. Eden izmed dogodkov Društva narodnih noš in kocijažev Obcine Vodice: romanje v Groblje. Za dodatno informacijo smo poiskali clana PGD Šinkov Turn, Štefana in Marijo Kunstlja. Tam so nam pojasnili, da so lahko starejši clani vkljuceni v vecino akcij društva, vedno so dobrodošli. Izvzeta je klasicna operativna dejavnost, kjer so zakonske zahteve stroge (psihofizicna kondicija, usposobljenost, specificna znanja, starost, ...). V preteklosti so bili tudi navzven zelo dejavni in seveda uspešni na tekmovalnem podrocju. To dejavnost bi lahko znova okrepili. »Tudi kolegi pravijo, da lahko v sorodnih društvih ali zvezah starejša generacija aktivno sodeluje in soodloca o življenju v njihovi organizaciji. Društvo organizira srecanje pred koncem leta, namenjeno prav za veterane. Obisk je zelo dober, radi poklepetajo, se skupaj poveselijo in obujajo spomine na društvene dogodke. Pred nekaj leti smo znova vpeljali ‚vaški piknik‘, to je bilo nadaljevanje dobro obiskanih vaških iger izpred trideset let. Vse generacije od predšolskih do seniorjev sodelujejo v razlicnih družabnih igrah, ki imajo tudi tekmovalni pridih. V gasilskem domu so obcasna praznovanja ob rojstnih dnevih, porokah ali narašcaju, takrat se zberejo mladi in manj mladi. Seniorji z vec pripadnosti pa pogosto pridejo tudi na delovno akcijo, raznašajo koledarje, pomagajo pri pripravi prireditev, skrbijo za dobro vzdrževanje doma in vedno cvetoce loncnice na balkonu.« Po njihovem mnenju je odnos med mladimi in starejšimi soliden, nekateri se pocasneje ali težje prilagajajo na spremembe, kar pa lahko izboljšajo(mo) z ustrezno komunikacijo. Je prostocasna aktivnost starejših od 65 pomemben dejavnik? Seveda. »Pomembno je, da za razlicne aktivnosti najprej poskrbi vsak sam. Vsa društva lahko individual- no ali javno povabijo k sodelovanju. Številni, ki so v preteklosti veliko casa namenili prostovoljstvu, imajo lepši dan, kadar jim prisluhnejo mlajši rodovi. Tako se cutijo sprejete in koristne. S svojim znanjem in družbo lahko prispevajo k izboljšavam in pestrosti v širši družbi. Odlocitev za vsako posamezno dejavnost pa je na posamezniku,« je povedala Marija in dodala, da je v društvu zagotovo še nekaj prostora za izboljšanje sedanjih razmer – tako med mladimi kot seniorji. Kljub temu je veliko zadovoljnih oseb, ki menijo, da se lahko uvrstijo v skupino, ki gradi medgeneracijsko sodelovanje. 13 številka 6, avgust 2020Osrednji clanek Tudi takole se znajo poveseliti upokojenci društva Bukovica-Šinkov Turn. Eden izmed dogodkov Društva narodnih noš in kocijažev Obcine Vodice: romanje v Groblje. Za dodatno informacijo smo poiskali clana PGD Šinkov Turn, Štefana in Marijo Kunstlja. Tam so nam pojasnili, da so lahko starejši clani vkljuceni v vecino akcij društva, vedno so dobrodošli. Izvzeta je klasicna operativna dejavnost, kjer so zakonske zahteve stroge (psihofizicna kondicija, usposobljenost, specificna znanja, starost, ...). V preteklosti so bili tudi navzven zelo dejavni in seveda uspešni na tekmovalnem podrocju. To dejavnost bi lahko znova okrepili. »Tudi kolegi pravijo, da lahko v sorodnih društvih ali zvezah starejša generacija aktivno sodeluje in soodloca o življenju v njihovi organizaciji. Društvo organizira srecanje pred koncem leta, namenjeno prav za veterane. Obisk je zelo dober, radi poklepetajo, se skupaj poveselijo in obujajo spomine na društvene dogodke. Pred nekaj leti smo znova vpeljali ‚vaški piknik‘, to je bilo nadaljevanje dobro obiskanih vaških iger izpred trideset let. Vse generacije od predšolskih do seniorjev sodelujejo v razlicnih družabnih igrah, ki imajo tudi tekmovalni pridih. V gasilskem domu so obcasna praznovanja ob rojstnih dnevih, porokah ali narašcaju, takrat se zberejo mladi in manj mladi. Seniorji z vec pripadnosti pa pogosto pridejo tudi na delovno akcijo, raznašajo koledarje, pomagajo pri pripravi prireditev, skrbijo za dobro vzdrževanje doma in vedno cvetoce loncnice na balkonu.« Po njihovem mnenju je odnos med mladimi in starejšimi soliden, nekateri se pocasneje ali težje prilagajajo na spremembe, kar pa lahko izboljšajo(mo) z ustrezno komunikacijo. Je prostocasna aktivnost starejših od 65 pomemben dejavnik? Seveda. »Pomembno je, da za razlicne aktivnosti najprej poskrbi vsak sam. Vsa društva lahko individual- no ali javno povabijo k sodelovanju. Številni, ki so v preteklosti veliko casa namenili prostovoljstvu, imajo lepši dan, kadar jim prisluhnejo mlajši rodovi. Tako se cutijo sprejete in koristne. S svojim znanjem in družbo lahko prispevajo k izboljšavam in pestrosti v širši družbi. Odlocitev za vsako posamezno dejavnost pa je na posamezniku,« je povedala Marija in dodala, da je v društvu zagotovo še nekaj prostora za izboljšanje sedanjih razmer – tako med mladimi kot seniorji. Kljub temu je veliko zadovoljnih oseb, ki menijo, da se lahko uvrstijo v skupino, ki gradi medgeneracijsko sodelovanje. 13 številka 6, avgust 2020 Intervju Boštjan Anžin: Skarucan, ki ga je novinarstvo odpeljalo v svet TANJA DOMINKO OSEBNI ARHIV Nekaterim je novinarstvo položeno v zibelko, radi recemo. Boštjan je gotovo eden izmed teh, zgovoren že od malih nog, družaben, radoveden, komunikativen in izjemno pronicljiv. Že kmalu je ocitno vedel, da mu slovenska tla ne bodo dovolj, saj ga je poleg novinarstva navduševala tudi nemšcina in zato je bila Nemcija ena izmed najbolj logicnih postaj, ki so ga cakale na njegovi televizijski karierni poti. Je tudi eden od prejemnikov ugledne medijske nagrade, ki jo podeljuje nemška medijska fundacija Civis. Zdaj Boštjan skupaj z ženo Janjo že nekaj let seznanja slovensko javnost z dogajanjem na Balkanu, s svojimi javljanji iz srbske prestolnice pa poskrbi, da dobimo gledalci vse potrebne informacije in obcutek, kaj se v resnici dogaja v tej državi, ki ni tako zelo oddaljena, a ima vendar povsem drugacen obraz kot naša. Zlasti, ko je izbruhnila pandemija koronavirusa, je bivanje v njej prineslo vrsto preizkušenj. Boštjan, imam prav, ko pravim, da ti je novinarstvo položeno v zibelko? Odkar pomnim, se rad pogovarjaš … Najbrž je res nekaj na tem, še danes imam pogosto težave, ker bi rad povedal vec, kot mi je odmerjeno na televiziji ali radiu. Seveda pa to, da clovek rad in veliko govori, ni dovolj. V novinarstvu se znajdeš v najrazlicnejših razmerah, v resnici v prispevkih, reportažah, javljanjih zares govorim predvsem jaz, delo pred tem pa je povsem drugacno. Takrat vecinoma govorijo drugi, poslušaš in išceš nacine, kako izvedeti cim vec. Ko sem bil majhen, sem vedno govoril, da bom novinar, vrtnar ali dimnikar. V resnici sem si vse tri poklice predstavljal zelo po svoje. Kasneje sem rekel, da bom enkrat vodil televizijski Dnevnik, kar se mi je kasneje tudi uresnicilo. Biti dopisnik pa je nekaj povsem drugega, s seboj potegne celotno življenje in še zdalec ni vedno tako prijetno, kot je morda videti. Tisoci kilometrov v avtu, ustvarjanje prispevkov na bencinskih crpalkah, casovne stiske, težave s tehniko, internetom. Marsikaj gre lahko narobe, saj z Janjo narediva vse – od poti, snemanja, montaže, pošiljanja prispevkov v Ljubljano. Vendar ima seveda svoj šarm, vidiš marsikaj (sicer vse zelo na hitro), srecaš ljudi, ki jih sicer ne bi. Zdaj sem dopisnik že skoraj petnajst let. Že v casu študija si zacel delati na televiziji, tedaj še na Kanalu A, kmalu te je za svojega sprejela na- cionalna RTV hiša. Predstavljam si, da si se odlocil zanjo ravno zaradi možnosti razvoja karierne poti. Bil je splet okolišcin, zgodba na Kanalu A se je takrat koncala in priložnost na nacionalki sem seveda zgrabil. Nobenega dvoma ni, da je RTV Slovenija najbolj raznovrstna medijska hiša v državi. Prav zdaj o njej poteka razprava, ki jo spremljam z Balkana, iz Srbije, kjer je medijska podoba vcasih strašljiva, kolicina lažnih novic ogromna. A vedno je prostor za napredek, izboljšave. Ko sem leta 2005 odšel v Nemcijo, smo za javljanja v živo najemali satelite, danes s seboj nosiva napravo, za katero morava le kupiti dovolj zmogljivih 14 številka 6, avgust 2020 Intervju Boštjan Anžin: Skarucan, ki ga je novinarstvo odpeljalo v svet TANJA DOMINKO OSEBNI ARHIV Nekaterim je novinarstvo položeno v zibelko, radi recemo. Boštjan je gotovo eden izmed teh, zgovoren že od malih nog, družaben, radoveden, komunikativen in izjemno pronicljiv. Že kmalu je ocitno vedel, da mu slovenska tla ne bodo dovolj, saj ga je poleg novinarstva navduševala tudi nemšcina in zato je bila Nemcija ena izmed najbolj logicnih postaj, ki so ga cakale na njegovi televizijski karierni poti. Je tudi eden od prejemnikov ugledne medijske nagrade, ki jo podeljuje nemška medijska fundacija Civis. Zdaj Boštjan skupaj z ženo Janjo že nekaj let seznanja slovensko javnost z dogajanjem na Balkanu, s svojimi javljanji iz srbske prestolnice pa poskrbi, da dobimo gledalci vse potrebne informacije in obcutek, kaj se v resnici dogaja v tej državi, ki ni tako zelo oddaljena, a ima vendar povsem drugacen obraz kot naša. Zlasti, ko je izbruhnila pandemija koronavirusa, je bivanje v njej prineslo vrsto preizkušenj. Boštjan, imam prav, ko pravim, da ti je novinarstvo položeno v zibelko? Odkar pomnim, se rad pogovarjaš … Najbrž je res nekaj na tem, še danes imam pogosto težave, ker bi rad povedal vec, kot mi je odmerjeno na televiziji ali radiu. Seveda pa to, da clovek rad in veliko govori, ni dovolj. V novinarstvu se znajdeš v najrazlicnejših razmerah, v resnici v prispevkih, reportažah, javljanjih zares govorim predvsem jaz, delo pred tem pa je povsem drugacno. Takrat vecinoma govorijo drugi, poslušaš in išceš nacine, kako izvedeti cim vec. Ko sem bil majhen, sem vedno govoril, da bom novinar, vrtnar ali dimnikar. V resnici sem si vse tri poklice predstavljal zelo po svoje. Kasneje sem rekel, da bom enkrat vodil televizijski Dnevnik, kar se mi je kasneje tudi uresnicilo. Biti dopisnik pa je nekaj povsem drugega, s seboj potegne celotno življenje in še zdalec ni vedno tako prijetno, kot je morda videti. Tisoci kilometrov v avtu, ustvarjanje prispevkov na bencinskih crpalkah, casovne stiske, težave s tehniko, internetom. Marsikaj gre lahko narobe, saj z Janjo narediva vse – od poti, snemanja, montaže, pošiljanja prispevkov v Ljubljano. Vendar ima seveda svoj šarm, vidiš marsikaj (sicer vse zelo na hitro), srecaš ljudi, ki jih sicer ne bi. Zdaj sem dopisnik že skoraj petnajst let. Že v casu študija si zacel delati na televiziji, tedaj še na Kanalu A, kmalu te je za svojega sprejela na- cionalna RTV hiša. Predstavljam si, da si se odlocil zanjo ravno zaradi možnosti razvoja karierne poti. Bil je splet okolišcin, zgodba na Kanalu A se je takrat koncala in priložnost na nacionalki sem seveda zgrabil. Nobenega dvoma ni, da je RTV Slovenija najbolj raznovrstna medijska hiša v državi. Prav zdaj o njej poteka razprava, ki jo spremljam z Balkana, iz Srbije, kjer je medijska podoba vcasih strašljiva, kolicina lažnih novic ogromna. A vedno je prostor za napredek, izboljšave. Ko sem leta 2005 odšel v Nemcijo, smo za javljanja v živo najemali satelite, danes s seboj nosiva napravo, za katero morava le kupiti dovolj zmogljivih 14 številka 6, avgust 2020 Intervju telefonskih kartic in se lahko oglasiva od koderkoli. RTV je ogromna institucija, tudi mene, ko sem zacel svojo dopisniško pot v Berlinu, je presenetila. Za precej oddaj, še posebej na vseh treh radijskih programih, za katere sem nenadoma delal, sem prej komaj vedel, ali pa sploh ne. Kot dopisnik delaš vse – od športa, politike, kulture do slovenskih manjših, mednarodnih vprašanj, ali pa si kdo zaželi prispevek o tem, ali tudi v državi, kjer si dopisnik, nabirajo regrat in kaj z njim pocnejo. Za televizijo, radio in splet je treba vcasih, ko se veliko dogaja, narediti tudi vec kot 10 prispevkov na dan. Televizijci so znani po tem, da v službi preživijo velik del svojega delovnega dne, zato ni nenavadno, da si tudi srcno izbranko našel v službenem casu. Z Janjo sta pri delu sanjska kombinacija. Kdo od vaju je bolj zahteven? Res je, spoznala sva se na Kanalu A. Bila je moja mentorica. V resnici bi se nekomu, ki tega poklica ne pozna tako dobro, verjetno zraven zmešalo. Ker nikoli ne veš, kaj te caka, težko karkoli planiraš. Lahko se zgodi, da v eni uri pade odlocitev, da je treba v avto in na teren. Spomnim se protestov v Romuniji, kjer sem na koncu ostal deset dni, pa krvavega vdora v makedonski parlament. Napolniš kovcek, vklopiš vse rezervne scenarije za varstvo otrok in greš. Ob tem je Balkan za razliko od prejšnjega dopisništva še bistveno bolj nepredvidljiv. Zahtevna pa sva oba in ni vedno enostavno. Ustvarila sta si tudi družino in z Ga- šperjem, ko je bil še mlajši, nekaj casa živela tudi na Skarucni. Jo še vidita kot dom ali bi težko rekla? Gašper se je tu rodil, kasneje smo na Skarucni skupaj živeli še leto in pol, preden smo se preselili v Beograd, kar prvotno niti ni bil nacrt. Oba, tudi Zala, sta se imela tu res lepo, kar malo težko je bilo v Beogradu, kar je razumljivo. Spet nov jezik, spet novi sošolci, prijatelji, okolje. Mi smo poskušali ohranjati stik tudi tako, da sta oba, kadar smo bili na pocitnicah, vsaj za nekaj dni obiskala pouk s »svojim« slovenskim razredom. Še vedno se veselita Slovenije, Skarucne, babic, dedkov, sorodnikov, prijateljev. Ju je pa seveda to naše »nomadsko « življenje zaznamovalo. Nemcija in Srbija sta razlicni državi, jezikovne bariere nikjer nisi imel, razen verjetno takrat, ko si pokrival tudi dogajanje na Poljskem. Kako se pripraviš na selitev? Kaj terja do- pisništvo od novinarja? Joj, vse. Selitve so res stresne, ta v Beograd je bila, ker smo se selili iz EU, še bolj zapletena. Jeziki niso problem, vsega, še posebej slovanskih jezikov, se da nauciti, ce dovolj casa preživiš obkrožen z njimi. So pa izjeme, kjer ni rešitve. V državah, ki jih pokrivam zdaj, so to albanšcina, gršcina in madžaršcina, ki jih pac ne bom govoril nikoli, takrat se znajdeš na vse nacine. Mi sicer še niti nismo razpakirali vsega iz Berlina, ko smo že polnili škatle za Beograd. Srbi so npr. zahtevali seznam vseh knjig, CD-jev, še vedno vsako leto podaljšujemo prijavo, kar je pravi birokratski in psihicni podvig. V Berlinu sem povsem prazno stanovanje opremljal pol leta, ker je kmalu po zacetku dopisništva umrl papež Janez Pavel II., sam pa sem pokrival tudi Poljsko. Nasledil ga je nemški papež. Delal sem brez prestanka, vržen sem bi v vodo … in splaval. Nikoli nisi pripravljen na vse, ko se s tem sprijazniš, je lažje. Kateri so bili najtežji trenutki v casu bivanja v tujini? So to politic- ne zgodbe, kakšne kriminalne oko- lišcine, zdravstvene razmere, kot smo jim price zdaj? Verjetno so najtežje cisto zasebne stvari, ali pa, ko si preobremenjen, ampak se dogajanje ne konca, ko si vec mesecev brez prostega konca tedna. Vedno je na prvem mestu delo, zato vcasih kratko potegnejo osebne 15 številka 6, avgust 2020 Intervju telefonskih kartic in se lahko oglasiva od koderkoli. RTV je ogromna institucija, tudi mene, ko sem zacel svojo dopisniško pot v Berlinu, je presenetila. Za precej oddaj, še posebej na vseh treh radijskih programih, za katere sem nenadoma delal, sem prej komaj vedel, ali pa sploh ne. Kot dopisnik delaš vse – od športa, politike, kulture do slovenskih manjših, mednarodnih vprašanj, ali pa si kdo zaželi prispevek o tem, ali tudi v državi, kjer si dopisnik, nabirajo regrat in kaj z njim pocnejo. Za televizijo, radio in splet je treba vcasih, ko se veliko dogaja, narediti tudi vec kot 10 prispevkov na dan. Televizijci so znani po tem, da v službi preživijo velik del svojega delovnega dne, zato ni nenavadno, da si tudi srcno izbranko našel v službenem casu. Z Janjo sta pri delu sanjska kombinacija. Kdo od vaju je bolj zahteven? Res je, spoznala sva se na Kanalu A. Bila je moja mentorica. V resnici bi se nekomu, ki tega poklica ne pozna tako dobro, verjetno zraven zmešalo. Ker nikoli ne veš, kaj te caka, težko karkoli planiraš. Lahko se zgodi, da v eni uri pade odlocitev, da je treba v avto in na teren. Spomnim se protestov v Romuniji, kjer sem na koncu ostal deset dni, pa krvavega vdora v makedonski parlament. Napolniš kovcek, vklopiš vse rezervne scenarije za varstvo otrok in greš. Ob tem je Balkan za razliko od prejšnjega dopisništva še bistveno bolj nepredvidljiv. Zahtevna pa sva oba in ni vedno enostavno. Ustvarila sta si tudi družino in z Ga- šperjem, ko je bil še mlajši, nekaj casa živela tudi na Skarucni. Jo še vidita kot dom ali bi težko rekla? Gašper se je tu rodil, kasneje smo na Skarucni skupaj živeli še leto in pol, preden smo se preselili v Beograd, kar prvotno niti ni bil nacrt. Oba, tudi Zala, sta se imela tu res lepo, kar malo težko je bilo v Beogradu, kar je razumljivo. Spet nov jezik, spet novi sošolci, prijatelji, okolje. Mi smo poskušali ohranjati stik tudi tako, da sta oba, kadar smo bili na pocitnicah, vsaj za nekaj dni obiskala pouk s »svojim« slovenskim razredom. Še vedno se veselita Slovenije, Skarucne, babic, dedkov, sorodnikov, prijateljev. Ju je pa seveda to naše »nomadsko « življenje zaznamovalo. Nemcija in Srbija sta razlicni državi, jezikovne bariere nikjer nisi imel, razen verjetno takrat, ko si pokrival tudi dogajanje na Poljskem. Kako se pripraviš na selitev? Kaj terja do- pisništvo od novinarja? Joj, vse. Selitve so res stresne, ta v Beograd je bila, ker smo se selili iz EU, še bolj zapletena. Jeziki niso problem, vsega, še posebej slovanskih jezikov, se da nauciti, ce dovolj casa preživiš obkrožen z njimi. So pa izjeme, kjer ni rešitve. V državah, ki jih pokrivam zdaj, so to albanšcina, gršcina in madžaršcina, ki jih pac ne bom govoril nikoli, takrat se znajdeš na vse nacine. Mi sicer še niti nismo razpakirali vsega iz Berlina, ko smo že polnili škatle za Beograd. Srbi so npr. zahtevali seznam vseh knjig, CD-jev, še vedno vsako leto podaljšujemo prijavo, kar je pravi birokratski in psihicni podvig. V Berlinu sem povsem prazno stanovanje opremljal pol leta, ker je kmalu po zacetku dopisništva umrl papež Janez Pavel II., sam pa sem pokrival tudi Poljsko. Nasledil ga je nemški papež. Delal sem brez prestanka, vržen sem bi v vodo … in splaval. Nikoli nisi pripravljen na vse, ko se s tem sprijazniš, je lažje. Kateri so bili najtežji trenutki v casu bivanja v tujini? So to politic- ne zgodbe, kakšne kriminalne oko- lišcine, zdravstvene razmere, kot smo jim price zdaj? Verjetno so najtežje cisto zasebne stvari, ali pa, ko si preobremenjen, ampak se dogajanje ne konca, ko si vec mesecev brez prostega konca tedna. Vedno je na prvem mestu delo, zato vcasih kratko potegnejo osebne 15 številka 6, avgust 2020 Intervju stvari, družina. In zapomniš si posamezne trenutke, dneve, ko gre vcasih kaj narobe. V Berlinu sem bil npr. enkrat prica ropu, eden od roparjev pa mi je v glavo nameril pištolo. Tudi ta pandemija je bila psihicno naporna, midva sva bila sicer ogromno na terenu, doma pa sva potem v garaži nenehno razkuževala opremo. Vcasih, pri tragicnih, žalostnih zgodbah, je težko »odklopiti« custva. Gledali in brali smo lahko, kako tež- ko so se Srbi navadili na karanteno in stroge ukrepe, kaj te najbolj cudi, ko živiš med njimi? Haha, v resnici te na koncu zelo malo stvari cudi. To je drugacna mentaliteta. Ampak tako kot povsod je nepravicno posploševati. Srecaš takšne in drugacne. Kar se koronavirusa tice, pa je bilo presenetljivo predvsem to, kako so najprej z lahkoto zamahnili z roko, ceš nam ne more nic, nato pa smo imeli najstrožje ukrepe, prave policijske ure, ko si bil od cetrtka zvecer do torka zjutraj zaprt v stanovanju. Midva sva sicer lahko delala tudi v tem casu in Beograd je bil srhljivo prazen. Potem pa so prišle volitve in pred njimi sprostitev vseh ukrepov. Koliko je v Srbiji še prisotna zavest, da smo bili nekdaj v isti državi, kako gledajo na Slovence? Mislim, da bi tiste, ki niso pogosto v Srbiji, presenetilo, kako zelo dobro mnenje ima vecina Srbov o nas. Ne morejo prehvaliti lepote države, urejenosti, Slovencev, gostoljubja, ... Vsaj moje izkušnje so take. Takoj, ko izvedo, od kod si, zacnejo pripovedovati podrobnosti, tudi kje so že bili, kaj poznajo, našli so se tudi takšni, ki vedo za Vodice in celo za Skarucno. Kako pa je z vzgojo otrok? Je tež- ko ohraniti pri otrocih zavest, kdo so in od kod prihajajo? Cirilica jima verjetno ne dela težav … Ne, govorita pet jezikov, obvladata dve pisavi. Doma sicer strogo uporabljamo slovenšcino. Težav z identiteto nimata, sta pa verjetno bolj prilagodljiva, odprta, v smislu, da se jima ob misli, da bi študirala ali pocela kaj drugega v tujini, ne bo naredil cmok v grlu, ker sta tega vajena. Kako globoko in kje vse sta zasadila korenine, bomo videli. Je pa vcasih zanimivo malo zamenjati perspektivo in na Slovenijo pogledati od zunaj. Mi po naši balkanski izkušnji, marsikaj v Sloveniji, pa tudi Evropski uniji, še bolj cenimo. Jaz sem zelo rad doma. Koronavirus je precej zagrenil tudi vajino vrnitev v domovino in sam dopust, kako ga bosta preživela? Najprej malo samoizolacije na Hrvaškem, kamor iz Srbije lahko potujemo, ampak samo zato, ker smo državljani Slovenije, clanice EU, sicer bi morali opravljati teste. Potem pa za nekaj dni na Skarucno, ker ne vemo, kako bo jeseni. In nazaj na Balkan, ker bodo med drugim konec avgusta volitve v Crni gori, cakamo novo srbsko vlado. Kot dopisnik sicer tudi med dopustom težko povsem izklopiš. Boštjan, ob koncu iskrene cestitke ob rojstnem dnevu, veliko zanimi- vih zgodb, modrih sogovornikov ti želim in predvsem zdravja, saj vem, da stres ni hec. Kje se vidiš v prihodnje, kakšne so tvoje želje za naprej? Hvala, kot veš sama, vcasih res živimo v stresu, pa niti ne vemo. Kam naprej, ne vem, za zdaj bom še nekaj casa porocal o tem, kaj se dogaja južno od Slovenije, potem pa se pustimo presenetiti. Tudi dopisništva v Beogradu ali pa vodenja Tarce še pol leta pred zacetkom nisem imel v nacrtu. Po drugi strani pa se mi zdi, da je v življenju še toliko stvari, ki bi jih želel poceti in niso nujno povezane z novinarstvom. 16 številka 6, avgust 2020 Intervju stvari, družina. In zapomniš si posamezne trenutke, dneve, ko gre vcasih kaj narobe. V Berlinu sem bil npr. enkrat prica ropu, eden od roparjev pa mi je v glavo nameril pištolo. Tudi ta pandemija je bila psihicno naporna, midva sva bila sicer ogromno na terenu, doma pa sva potem v garaži nenehno razkuževala opremo. Vcasih, pri tragicnih, žalostnih zgodbah, je težko »odklopiti« custva. Gledali in brali smo lahko, kako tež- ko so se Srbi navadili na karanteno in stroge ukrepe, kaj te najbolj cudi, ko živiš med njimi? Haha, v resnici te na koncu zelo malo stvari cudi. To je drugacna mentaliteta. Ampak tako kot povsod je nepravicno posploševati. Srecaš takšne in drugacne. Kar se koronavirusa tice, pa je bilo presenetljivo predvsem to, kako so najprej z lahkoto zamahnili z roko, ceš nam ne more nic, nato pa smo imeli najstrožje ukrepe, prave policijske ure, ko si bil od cetrtka zvecer do torka zjutraj zaprt v stanovanju. Midva sva sicer lahko delala tudi v tem casu in Beograd je bil srhljivo prazen. Potem pa so prišle volitve in pred njimi sprostitev vseh ukrepov. Koliko je v Srbiji še prisotna zavest, da smo bili nekdaj v isti državi, kako gledajo na Slovence? Mislim, da bi tiste, ki niso pogosto v Srbiji, presenetilo, kako zelo dobro mnenje ima vecina Srbov o nas. Ne morejo prehvaliti lepote države, urejenosti, Slovencev, gostoljubja, ... Vsaj moje izkušnje so take. Takoj, ko izvedo, od kod si, zacnejo pripovedovati podrobnosti, tudi kje so že bili, kaj poznajo, našli so se tudi takšni, ki vedo za Vodice in celo za Skarucno. Kako pa je z vzgojo otrok? Je tež- ko ohraniti pri otrocih zavest, kdo so in od kod prihajajo? Cirilica jima verjetno ne dela težav … Ne, govorita pet jezikov, obvladata dve pisavi. Doma sicer strogo uporabljamo slovenšcino. Težav z identiteto nimata, sta pa verjetno bolj prilagodljiva, odprta, v smislu, da se jima ob misli, da bi študirala ali pocela kaj drugega v tujini, ne bo naredil cmok v grlu, ker sta tega vajena. Kako globoko in kje vse sta zasadila korenine, bomo videli. Je pa vcasih zanimivo malo zamenjati perspektivo in na Slovenijo pogledati od zunaj. Mi po naši balkanski izkušnji, marsikaj v Sloveniji, pa tudi Evropski uniji, še bolj cenimo. Jaz sem zelo rad doma. Koronavirus je precej zagrenil tudi vajino vrnitev v domovino in sam dopust, kako ga bosta preživela? Najprej malo samoizolacije na Hrvaškem, kamor iz Srbije lahko potujemo, ampak samo zato, ker smo državljani Slovenije, clanice EU, sicer bi morali opravljati teste. Potem pa za nekaj dni na Skarucno, ker ne vemo, kako bo jeseni. In nazaj na Balkan, ker bodo med drugim konec avgusta volitve v Crni gori, cakamo novo srbsko vlado. Kot dopisnik sicer tudi med dopustom težko povsem izklopiš. Boštjan, ob koncu iskrene cestitke ob rojstnem dnevu, veliko zanimi- vih zgodb, modrih sogovornikov ti želim in predvsem zdravja, saj vem, da stres ni hec. Kje se vidiš v prihodnje, kakšne so tvoje želje za naprej? Hvala, kot veš sama, vcasih res živimo v stresu, pa niti ne vemo. Kam naprej, ne vem, za zdaj bom še nekaj casa porocal o tem, kaj se dogaja južno od Slovenije, potem pa se pustimo presenetiti. Tudi dopisništva v Beogradu ali pa vodenja Tarce še pol leta pred zacetkom nisem imel v nacrtu. Po drugi strani pa se mi zdi, da je v življenju še toliko stvari, ki bi jih želel poceti in niso nujno povezane z novinarstvom. 16 številka 6, avgust 2020 Društveni utrip RADO CUK Kulturno društvo Matije Koželja Utik in Župnijska karitas Vodice sta za materinski dan (25. marec) nacrtovala dobrodelno prireditev z naslovom Za Jerneja. Vabilu so se odzvali štiri glasbene skupine in 66 slikark in slikarjev. V nacrtu je bila avkcija slik, s prošnjo za predhodni odkup pa so bili k zbiranju sredstev za hudo bolnega otroka povabljeni vsi podjetniki z obmocja obcine Vodice. Vsem dobro znane posledice zaradi epidemije COVID-19 so prireditev onemogocile, nekaj dobrosrcnih darovalcev pa je kljub vsemu prispevalo dovolj sredstev, da bo staršem malega Jerneja, ki odhaja na obcasna zdravljenja v tujino, vsaj nekoliko olajšana velika skrb in breme za nadaljnja potovanja in nastanitve. S posebno gesto pozornosti in solidarnosti so se izkazali skaruški vašcani. V imenu organizatorjev, predvsem pa v imenu Jernejeve družine, vsem darovalcev velika in iskrena zahvala. Pricujoci zapis pa želi biti zahvala tudi vsem likovnikom, ki so bili za dobrodelni namen pripravljeni podariti svoje slike. Ker do danes ni bilo mogoce postaviti niti razstave, naj bo objava njihovih del v obcinskem glasilu znak hvaležnosti in povabilo, da se nekaj podobnega organizira v kakšni drugi, ugodnejši priložnosti. AVTORJI IN NASLOVI DEL 1) Tatjana Hafner: Sadovnjak 2) Boris Kubelj: Oblo in oglato v ljudski umetnosti 3) Cecilija Cebašek: Cerkev sv. Lucije Skarucna 4) Joži Nastran Brank: Tek za vozom 5) Ana Pavla Kramar: Stiska 6) Mihael Kuster: Gladiole Dobrodelni koncert, ki ga ni bilo 17 številka 6, avgust 2020 Društveni utrip RADO CUK Kulturno društvo Matije Koželja Utik in Župnijska karitas Vodice sta za materinski dan (25. marec) nacrtovala dobrodelno prireditev z naslovom Za Jerneja. Vabilu so se odzvali štiri glasbene skupine in 66 slikark in slikarjev. V nacrtu je bila avkcija slik, s prošnjo za predhodni odkup pa so bili k zbiranju sredstev za hudo bolnega otroka povabljeni vsi podjetniki z obmocja obcine Vodice. Vsem dobro znane posledice zaradi epidemije COVID-19 so prireditev onemogocile, nekaj dobrosrcnih darovalcev pa je kljub vsemu prispevalo dovolj sredstev, da bo staršem malega Jerneja, ki odhaja na obcasna zdravljenja v tujino, vsaj nekoliko olajšana velika skrb in breme za nadaljnja potovanja in nastanitve. S posebno gesto pozornosti in solidarnosti so se izkazali skaruški vašcani. V imenu organizatorjev, predvsem pa v imenu Jernejeve družine, vsem darovalcev velika in iskrena zahvala. Pricujoci zapis pa želi biti zahvala tudi vsem likovnikom, ki so bili za dobrodelni namen pripravljeni podariti svoje slike. Ker do danes ni bilo mogoce postaviti niti razstave, naj bo objava njihovih del v obcinskem glasilu znak hvaležnosti in povabilo, da se nekaj podobnega organizira v kakšni drugi, ugodnejši priložnosti. AVTORJI IN NASLOVI DEL 1) Tatjana Hafner: Sadovnjak 2) Boris Kubelj: Oblo in oglato v ljudski umetnosti 3) Cecilija Cebašek: Cerkev sv. Lucije Skarucna 4) Joži Nastran Brank: Tek za vozom 5) Ana Pavla Kramar: Stiska 6) Mihael Kuster: Gladiole Dobrodelni koncert, ki ga ni bilo 17 številka 6, avgust 2020 Društveni utrip 7) Brigita Leskovar: Ovce 8) Nada Tomazin Dokl: Darilo narave 9) Taja Špenko: Preboj svetlobe 10) Franciška Kosmac: Rože 11) Sonja Kimovec: Konj 12) Nadja Jeraj: Mak 13) Nataša Kovše: Tihožitje s trto 14) Nevenka Verbic: Racka 15) Mija Rozman: Soncnice 16) Eva Jeraj: Dalmatinka 17) Klavdija Špenko: Košnja in veselje v cvetju ODRASLI AVTORJI 5. EX TEMPORA VODICE 18) Dari Korošec 19) Irena Gorenc 20) Milivojka Cerar 21) Helena Testen 22) Boris Kubelj 23) Joži Nastran Brank 24) Neimenovan 25) Binca Lomšek 26) Klavdija Špenko 27) Roman Veras 28) Anica Karo 29) Cecilija Cebašek 30) Martina Kozamernik OTROŠKI AVTORJI 5. EX TEMPORA VODICE 31) Daša Pajor: Deteljica 32) Lucija Rozman: Mak 33) Neža Krašnja: Raca 34) Janja Zalokar: Rumena ptica 35) Mihela Golobin: Žaba 36) Klara Kremžar: Tagetes oranžne rože 37) Nika Krenn Bukovec: Muca 38) Ana Erce Zupancic 39) Ana Erce Zupancic 40) Anja Jerman 41) Aron Dzadzovski 42) Tadej Dominko 43) Zarja Tepina 44) Boris Malbašic 45) Ula Dovgan: Pes 46) Julija Zalokar: Kacji pa- stir z rožico 47) Brina Gubanc 48) Olivija 49) Kaja Volc 50) Zoja Katarina Žumer 51) Kris Šmid 52) Tilen Golobin: Rožice rumeno modre 53) Katja Rudolf 54) Petra Podgoršek 55) Jerca Koderman 56) Kaja Potrc Nikolic 57) Nika Erce 58) Nika Dermastja 59) Neimenovan 60) Heli Šimnovec 61) Luka Golobin 62) Sandoleja Pucko 63) Melanija Dzadzovska 64) Špela Kraner Novak 65) Nuša Dunja Jerina 66) Taja Plevnjak 18 številka 6, avgust 2020Društveni utrip 7) Brigita Leskovar: Ovce 8) Nada Tomazin Dokl: Darilo narave 9) Taja Špenko: Preboj svetlobe 10) Franciška Kosmac: Rože 11) Sonja Kimovec: Konj 12) Nadja Jeraj: Mak 13) Nataša Kovše: Tihožitje s trto 14) Nevenka Verbic: Racka 15) Mija Rozman: Soncnice 16) Eva Jeraj: Dalmatinka 17) Klavdija Špenko: Košnja in veselje v cvetju ODRASLI AVTORJI 5. EX TEMPORA VODICE 18) Dari Korošec 19) Irena Gorenc 20) Milivojka Cerar 21) Helena Testen 22) Boris Kubelj 23) Joži Nastran Brank 24) Neimenovan 25) Binca Lomšek 26) Klavdija Špenko 27) Roman Veras 28) Anica Karo 29) Cecilija Cebašek 30) Martina Kozamernik OTROŠKI AVTORJI 5. EX TEMPORA VODICE 31) Daša Pajor: Deteljica 32) Lucija Rozman: Mak 33) Neža Krašnja: Raca 34) Janja Zalokar: Rumena ptica 35) Mihela Golobin: Žaba 36) Klara Kremžar: Tagetes oranžne rože 37) Nika Krenn Bukovec: Muca 38) Ana Erce Zupancic 39) Ana Erce Zupancic 40) Anja Jerman 41) Aron Dzadzovski 42) Tadej Dominko 43) Zarja Tepina 44) Boris Malbašic 45) Ula Dovgan: Pes 46) Julija Zalokar: Kacji pa- stir z rožico 47) Brina Gubanc 48) Olivija 49) Kaja Volc 50) Zoja Katarina Žumer 51) Kris Šmid 52) Tilen Golobin: Rožice rumeno modre 53) Katja Rudolf 54) Petra Podgoršek 55) Jerca Koderman 56) Kaja Potrc Nikolic 57) Nika Erce 58) Nika Dermastja 59) Neimenovan 60) Heli Šimnovec 61) Luka Golobin 62) Sandoleja Pucko 63) Melanija Dzadzovska 64) Špela Kraner Novak 65) Nuša Dunja Jerina 66) Taja Plevnjak 18 številka 6, avgust 2020 2020 Kraj: Gasilski dom Polje pri Vodicah TENIŠKI TURNIR POSAMEZNIKOV Kraj: Klub KUBU Vodice KOŠARKARSKI TURNIR 3X3 VODICE KLUBSKO SRECANJE STARODOBNIKOV VODICE Koledar prireditev Obcine Vodice ob obcinskem prazniku OBCINA VODICE Kraj: Ob šolskih poteh Kraj: Kulturni dom Vodice AKCIJA VAROVANJA ŠOLARJEV OB PRICETKU ŠOLSKEGA LETA PREDAVANJE IN DELAVNICA ZELIŠCARSKE SEKCIJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV VODICE KOŠUTNIKI ŠAHOVSKI TURNIR POSAMEZNIKOV Kraj: Klub KUBU Vodice Kraj: Klub KUBU Vodice TURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKI KOPITARJEVI DNEVI: PREDSTAVITEV ZBORNIKA OBCINE VODICE Kraj: Kulturni dom Vodice SLAVNOSTNA SEJA OBCINSKEGA SVETA OBCINE VODICE Kraj: Kulturni dom Vodice OBLETNICA ZASADITVE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE NA SVETU 6. EX-TEMPORE VODICE Kraj: Kulturni dom Vodice EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI: IZBERI CISTEJŠI NACIN PREVOZA! Kraj: Nacionalna akcija PRAVLJICNO POPOLDNE PRED KNJIŽNICO VODICE Kraj: Pred knjižnico Vodice 39. GOZDNI TEK NA RAŠICO Kraj: Selo pri Vodicah BALINARSKI TURNIR ZA POKAL OBCINE VODICE ROCKFEST VODICE 2020 Kraj: Gasilski dom Zapoge 9. GASILSKI NOGOMETNI TURNIR VSE MOREBITNE SPREMEMBE, ODPOVEDI IN OMEJITVE BODO OBJAVLJENE NA SPLETNI STRANI OBCINE VODICE WWW.VODICE.SI. KONTAKTNI PODATKI ORGANIZATORJEV SO DOSTOPNI NA NJIHOVIH URADNIH SPLETNIH STRANEH. MEDNARODNI DAN STAREJŠIH: JE LEPŠA DEŽELA ŠE KJE Kraj: Kulturni dom Vodice KOLESARSKA DIRKA: 9. VELIKA NAGRADA OBCINE VODICE POHOD PO MEJAH OBCINE VODICE Kraj: Zbor in povratek pri osnovni šoli Utik OBCINSKI NOGOMETNI TURNIR Kraj: Selo pri Vodicah KONCERT ANSAMBLA MARCELA IN Kraj: Šinkov Turn GOLF OPEN VODICE 2020 25. KOLESARSKI KRONOMETER NA RAŠICO Društveni utrip MALCI LESKOVEC IN DRAGICA SODNIK ARHIV DRUŠTVA O, kako cas v starosti beži, komaj ga še dohajamo, a srecni smo, da smo še. Ko se je poleglo novoletno navdušenje in smo se poslovili od starega leta, že smo se zaceli pripravljati za našo prvo letošnjo prireditev v društvu. Zaceli smo z vajami za našo že tradicionalno prireditev Skupaj se imamo fletno. Prireditev pripravimo skupaj, že vec kot desetletje, z DU Cerklje, Komenda in našim društvom Bukovica-Šinkov Turn. Vsako od društev pripravi in prikaže svoj program. Uskladimo skupni program in ga strnemo v dvourno zabavno prireditev. V bogatem kulturnem programu se društva predstavijo s plesom, petjem, recitacijami in skeci. Vsako leto je eno od teh treh društev organizator in koordinator prireditve. Letos je bilo na vrsti za organizacijo srecanja naše društvo. Prva prireditev je bila 18. januarja v Cerkljah, druga v Utiku 25. januarja in tretja 1. februarja v Komendi. V vseh društvih je bil bogat kulturni program, dosti obiskovalcev in navdušenje v dvoranah. Vsako društvo za nastopajoce pripravi tudi pogostitev in druženje. V našem kulturnem programu so nastopili tudi ucenci Osnovne šole Utik s svojim programom, ki ga naši obiskovalci zmeraj navdušeno spremljajo. Pevska skupina našega DU Aronija je zapela tri ljudske pesmi, Malci pa je predstavila pripoved Prisluhnimo telesu, ki ima vedno prav. Pripravili smo tudi bogato pogostitev in druženje vseh v Aktivnosti DU Bukovica-Šinkov Turn Januar–julij 2020 dvorani in vseh nastopajocih. Vzdušje je bilo prijetno, zacinjeno s petjem in plesom. Ali imate kaj za pusta hrusta? smo vprašali v naši vaški gostilni pri Anzelnu. Ker so odgovorili pritrdilno, smo se 25. februarja, na pustni torek, clani DU povabili na pustno kosilo in krofe. Seveda smo se tudi malo našemili, na glavah smo imeli pisane klobucke, okrog vratov pa barvite trakove. Ob zvokih harmonike našega Hencka smo tudi prepevali, klepetali in se skratka imeli prijetno. Upokojenci se radi družimo, ljudje se ne smemo osamiti, se obzidati s plotovi, temvec graditi mostove do prijateljev in znancev. V zacetku meseca marca, ko smo se v društvu že pripravljali na obcni zbor, se je nenapovedano ugnezdil med nas koronavirus in nam onemogocil društveno delo in druženje. Takoj smo morale opustiti vadbo v telovadnici, ker je druženje med vec ljudmi nevarnejše za okužbo. Družbena osama nas je prizadela, saj je osamljenost, posebej starejših, najvecja težava. Zaprtje med štirimi stenami težko prenašamo, saj smo ljudje vendar družabna bitja. Socutno pomagajmo tistim, ki živijo sami, da bomo skušali skupaj premagati to nevidno pošast, ki nas hromi. Korona nam je preprecila tudi pocastitev 40. obletnice delovanja našega društva, na kar smo se že pripravljali. Tudi priljubljeni vsakoletni izlet na Brezje je letos odpadel zaradi pandemije. Cetrtega aprila pa so se nekateri naši clani udeležili cistilne akcije v obcini. Opažamo, da so onesnaževalci vedno znova in znova neodgovorni in neprijazni do okolja. Nic jim ni mar, ce se mora nekdo skloniti in pobrati njihovo odvrženo embalažo. Ko je bila po prvem valu koronavirusa ukinjena karantena, so kulturno skupino našega društva povabili predstavniki centra starejših Notranje Gorice, da jim popestrimo dan z našim programom. Kar težko smo se odlocili za obisk, ko pa smo izvedeli, da bo druženje na prostem, smo pristali. Pripravili smo jim enourni 23 številka 6, avgust 2020Društveni utrip MALCI LESKOVEC IN DRAGICA SODNIK ARHIV DRUŠTVA O, kako cas v starosti beži, komaj ga še dohajamo, a srecni smo, da smo še. Ko se je poleglo novoletno navdušenje in smo se poslovili od starega leta, že smo se zaceli pripravljati za našo prvo letošnjo prireditev v društvu. Zaceli smo z vajami za našo že tradicionalno prireditev Skupaj se imamo fletno. Prireditev pripravimo skupaj, že vec kot desetletje, z DU Cerklje, Komenda in našim društvom Bukovica-Šinkov Turn. Vsako od društev pripravi in prikaže svoj program. Uskladimo skupni program in ga strnemo v dvourno zabavno prireditev. V bogatem kulturnem programu se društva predstavijo s plesom, petjem, recitacijami in skeci. Vsako leto je eno od teh treh društev organizator in koordinator prireditve. Letos je bilo na vrsti za organizacijo srecanja naše društvo. Prva prireditev je bila 18. januarja v Cerkljah, druga v Utiku 25. januarja in tretja 1. februarja v Komendi. V vseh društvih je bil bogat kulturni program, dosti obiskovalcev in navdušenje v dvoranah. Vsako društvo za nastopajoce pripravi tudi pogostitev in druženje. V našem kulturnem programu so nastopili tudi ucenci Osnovne šole Utik s svojim programom, ki ga naši obiskovalci zmeraj navdušeno spremljajo. Pevska skupina našega DU Aronija je zapela tri ljudske pesmi, Malci pa je predstavila pripoved Prisluhnimo telesu, ki ima vedno prav. Pripravili smo tudi bogato pogostitev in druženje vseh v Aktivnosti DU Bukovica-Šinkov Turn Januar–julij 2020 dvorani in vseh nastopajocih. Vzdušje je bilo prijetno, zacinjeno s petjem in plesom. Ali imate kaj za pusta hrusta? smo vprašali v naši vaški gostilni pri Anzelnu. Ker so odgovorili pritrdilno, smo se 25. februarja, na pustni torek, clani DU povabili na pustno kosilo in krofe. Seveda smo se tudi malo našemili, na glavah smo imeli pisane klobucke, okrog vratov pa barvite trakove. Ob zvokih harmonike našega Hencka smo tudi prepevali, klepetali in se skratka imeli prijetno. Upokojenci se radi družimo, ljudje se ne smemo osamiti, se obzidati s plotovi, temvec graditi mostove do prijateljev in znancev. V zacetku meseca marca, ko smo se v društvu že pripravljali na obcni zbor, se je nenapovedano ugnezdil med nas koronavirus in nam onemogocil društveno delo in druženje. Takoj smo morale opustiti vadbo v telovadnici, ker je druženje med vec ljudmi nevarnejše za okužbo. Družbena osama nas je prizadela, saj je osamljenost, posebej starejših, najvecja težava. Zaprtje med štirimi stenami težko prenašamo, saj smo ljudje vendar družabna bitja. Socutno pomagajmo tistim, ki živijo sami, da bomo skušali skupaj premagati to nevidno pošast, ki nas hromi. Korona nam je preprecila tudi pocastitev 40. obletnice delovanja našega društva, na kar smo se že pripravljali. Tudi priljubljeni vsakoletni izlet na Brezje je letos odpadel zaradi pandemije. Cetrtega aprila pa so se nekateri naši clani udeležili cistilne akcije v obcini. Opažamo, da so onesnaževalci vedno znova in znova neodgovorni in neprijazni do okolja. Nic jim ni mar, ce se mora nekdo skloniti in pobrati njihovo odvrženo embalažo. Ko je bila po prvem valu koronavirusa ukinjena karantena, so kulturno skupino našega društva povabili predstavniki centra starejših Notranje Gorice, da jim popestrimo dan z našim programom. Kar težko smo se odlocili za obisk, ko pa smo izvedeli, da bo druženje na prostem, smo pristali. Pripravili smo jim enourni 23 številka 6, avgust 2020 Društveni utrip zabavni program pesmi in smešnic. Toplo so nas sprejeli in veseli smo bili, da smo jim lahko popestrili dan, saj vemo, da jim ni bilo lahko v dvomesecni karanteni v sobah. 21. julija smo clanice DU Bukovica- Šinkov Turn obiskale otroke, ki sodelujejo v letošnjih poletnih kratkocasnicah na igrišcu pri brunarici v Utiku. Skupaj smo si ogledali in otvorili otroška igrala. Pozdravil nas je g. Rado Cuk in nam predstavil kratko zgodovino, kako je nastajalo igrišce in igrala na njem. Preko partnerstva LAS Vesela igrala smo dobili sredstva za postavitev igral. Za ta projekt smo se prijavili na razpisu Obcina Vodice in Trzin in uspeli na natecaju. Otroci in upokojenke smo se igrali kviz, ki ga je vodil in pripravil g. Cuk. Rezultati kviza so pokazali, da je naše igrišce: 1. Zelo dobro opremljeno. 2. Na igrišcu se lahko igrajo razni športi: nogomet, košarka, odbojka, igra med dvema ognjema, badminton, rolkanje, kotalkanje, vožnje s kolesi in razlicne rajalne in gibalne igre. 3. Igrala so primerna za vse starosti otrok, priporoceno je varstvo staršev za mlajše otroke, starejši otroci pa so na igrišcu raje brez staršev, so povedali. 4. Na igrišcu je lahko hkrati vec otrok (30 do 50 ), odvisno od vrste iger. 5. V naši obcini smo našteli 11 igrišc. 6. Medgeneracijsko druženje in sladkanje z bonboncki in prestami je minilo v prijetnem vzdušju. 7. Pevska skupina, kolesarji in balinarji tudi v tem casu, v primerni razdalji pridno trenirajo in nabirajo kondicijo. 24 številka 6, avgust 2020Društveni utrip zabavni program pesmi in smešnic. Toplo so nas sprejeli in veseli smo bili, da smo jim lahko popestrili dan, saj vemo, da jim ni bilo lahko v dvomesecni karanteni v sobah. 21. julija smo clanice DU Bukovica- Šinkov Turn obiskale otroke, ki sodelujejo v letošnjih poletnih kratkocasnicah na igrišcu pri brunarici v Utiku. Skupaj smo si ogledali in otvorili otroška igrala. Pozdravil nas je g. Rado Cuk in nam predstavil kratko zgodovino, kako je nastajalo igrišce in igrala na njem. Preko partnerstva LAS Vesela igrala smo dobili sredstva za postavitev igral. Za ta projekt smo se prijavili na razpisu Obcina Vodice in Trzin in uspeli na natecaju. Otroci in upokojenke smo se igrali kviz, ki ga je vodil in pripravil g. Cuk. Rezultati kviza so pokazali, da je naše igrišce: 1. Zelo dobro opremljeno. 2. Na igrišcu se lahko igrajo razni športi: nogomet, košarka, odbojka, igra med dvema ognjema, badminton, rolkanje, kotalkanje, vožnje s kolesi in razlicne rajalne in gibalne igre. 3. Igrala so primerna za vse starosti otrok, priporoceno je varstvo staršev za mlajše otroke, starejši otroci pa so na igrišcu raje brez staršev, so povedali. 4. Na igrišcu je lahko hkrati vec otrok (30 do 50 ), odvisno od vrste iger. 5. V naši obcini smo našteli 11 igrišc. 6. Medgeneracijsko druženje in sladkanje z bonboncki in prestami je minilo v prijetnem vzdušju. 7. Pevska skupina, kolesarji in balinarji tudi v tem casu, v primerni razdalji pridno trenirajo in nabirajo kondicijo. 24 številka 6, avgust 2020 Društveni utrip 25 Društveni utrip 25 Prijetno s koristnim kljub COVID-19 IRMA BIZJAK V casu izrednih razmer zaradi COVID- 19 je tudi MePZ Biser imel odpovedanih kar nekaj prireditev in srecanj. Odpadla je tudi najvecja prireditev v Šentvidu pri Sticni 51. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Sticni 2020, ki bi potekala 20. in 21. junija 2020 pod naslovom Pesem in smeh v dobrih ljudeh. Pevske vaje smo lahko od 16. marca realizirali samo v zadnjih treh tednih od preklica izrednih razmer. Vsi smo pogrešali petje in druženje. Ker je odpadel tudi nastop v casu Tedna ljubiteljske kulture, ki smo ga imeli napovedanega v Klubu Kubu, smo se odlocili, da ga realiziramo v cetrtek, 2. julija, na istem prostoru ob 16. uri. Nastop smo združili še z zakljuckom sezone in prijetnim druženjem v prijetnem okolju. Srecamo se ponovno septembra in vsi upamo, da v normalnih razmerah, brez virusov in izolacij. Obenem pa vabimo v svoje vrste vse, ki imajo veselje do petja in druženja. Pri nas ni nikoli dolgcas. Vsem želim lepe in zdrave pocitnice in na snidenje v septembru. Projekt MUZEJ.1925 MARIJA KUNSTELJ Projekt je še vedno v administrativnih postopkih, pa vseeno v delu. Obnovitveni del se zacenja, del vsebine pa bralci Kopitarjevega glasa lahko spremljamo v vsaki številki. Spomnimo se, da so nas šolarji naucili 'kaj je prostovoljstvo' z besedami domacinov. Najenostavnejša razlaga pravi, da prostovoljec: ynudi pomoc posameznikom v stiski, yvraca organizaciji, od katere je sam v preteklosti prejemal pomoc, yizboljšuje kakovost življenja v lokalni skupnosti in/ali yspreminja svet na bolje. Dragi bralec, bralka: še vedno velja povabilo za tvojo zgodbo, iz tvojega okolja, ki je povezana s prostovoljstvom. Zapiši jo poucno, hudomušno ali pretresljivo. Del muzejskega prostora bo zapolnjen z vsebinami, ki se dotikajo širšega prostora, ne izkljucno našega društva. Piši nam na e-naslov: muzej.1925@gmail.com ali na PGD Šinkov Turn, Koseze 26, 1217 Vodice. Današnja zgodba je obarvana poletno, za gasilce je to cas veselic, slovesnosti ali blagoslova nove opreme. Pred mnogimi leti je bila slovesnost ob novi pridobitvi široko zastavljena, vsebine pa so gasilcem dobro poznane. V knjigi zapisnikov je samostojen zapis – porocilo o blagoslovitvi 1937. »Blagoslovitev brizgalne se je vršila dne 8. VIII. ob 2. uri popoldne, v cerkvi pete litanije, potem blagoslov brizgalne pri gas domu, navzoci gasilci 60 po številu z dvema zastavama Kamniške župe in Komende, potem se je vršila veselica, ki je pa potekla žali Bog iz škandalom, ki ga je povzrocil pijani T. Veselica je potekla v gmotnem podrocju sledece: razvidno iz blagajniške knjige. Delovali so požrtvovalno sledeci tov – našteti poimensko, za kar jim gre zahvala. Prireditev se je vršila pri Orlu. Udeležilo se je tudi zastopništvo župe.“ Društveni utrip JOŽE ROŽMANEC Letošnje leto je res nekaj posebnega. Planirane aktivnosti moramo prilagajati vsakodnevnim razmeram: ali omejitvam koronavirusa ali spremenljivemu vremenu. Ko so bile omejitve gibanja, je bilo lepo vreme, sedaj pa nam vreme meša štrene. Kljub razmeram, kakršne že so, nam je uspelo izpeljati kar nekaj lepih pohodov in tudi s kolesarjenjem sledimo planiranim ciljem. Kolesarjenje: Od zadnjega javljanja nam je uspelo slediti vsem po letnem planu predvidenim ciljem. Tako smo izvedli vožnjo do Kranja, sledila je vožnja do Preddvora in pretekli teden še iz Vodic v Kamniško Bistrico. Kot vecina smeri je bila tudi zadnja speljana tako, da smo se zjutraj, ko smo še spociti, odpravili proti koncnemu cilju (Kamniška Bistrica), ki je na višji nadmorski višini kot izhodišcna tocka (Vodice). Ko smo se po kratkem odmoru pri Koci v Bistrici odpocili in se obrnili proti domu, so se kolesa brez napora vrtela, saj je cesta skoraj celo pot nagnjena proti Vodicam. Seveda je bil vmes tudi postanek za malico, da smo laže zdržali do doma. Tudi z vremenom smo imeli pri kolesarjenju do sedaj kar srecno roko in upam, da bo tako ostalo tudi do konca kolesarske sezone. Pohodništvo: Slivnica (1114 m), Snežnik (1796 m), Smrekovec (1684 m) Pohodi si sledijo na vsake štirinajst dni in ce nam je vreme naklonjeno, se tudi odpravimo na malce razgle- DU Vodice: pohodi in kolesarjenje dnejše konce Slovenije. Zacetek junija smo ujeli lep dan za obisk Slivnice nad Cerknico. Pot je lepo speljana, zmerno napeta in dobro oznacena, tako da ne moreš zgrešiti smeri proti vrhu. Najprej smo obiskali vrh Slivnice, ki ga obeležuje sodobna tehnika v podobi telekomunikacijskega stolpa. Z vrha smo imeli lep razgled na Julijske Alpe s Triglavom, Karavanke s Stolom in Kamniško-Savinjske Alpe z Grintovcem in Kocno, hribovja pro- ti Hrvaški (Ucka) in Italiji (Nanos, Javorniki). Na travnikih pod vrhom Kolesarji pred Domom v Kamniški Bistrici Pocitek se prileže – zadaj vrh Komna 26 številka 6, avgust 2020Društveni utrip 26 DU Vodice: pohodi in kolesarjenje JOŽE ROŽMANEC Letošnje leto je res nekaj posebnega. Planirane aktivnosti moramo prilagajati vsakodnevnim razmeram: ali omejitvam koronavirusa ali spremenljivemu vremenu. Ko so bile omejitve gibanja, je bilo lepo vreme, sedaj pa nam vreme meša štrene. Kljub razmeram, kakršne že so, nam je uspelo izpeljati kar nekaj lepih pohodov in tudi s kolesarjenjem sledimo planiranim ciljem. Kolesarjenje: Od zadnjega javljanja nam je uspelo slediti vsem po letnem planu predvidenim ciljem. Tako smo izvedli vožnjo do Kranja, sledila je vožnja do Preddvora in pretekli teden še iz Vodic v Kamniško Bistrico. Kot vecina smeri je bila tudi zadnja speljana tako, da smo se zjutraj, ko smo še spociti, odpravili proti koncnemu cilju (Kamniška Bistrica), ki je na višji nadmorski višini kot izhodišcna tocka (Vodice). Ko smo se po kratkem odmoru pri Koci v Bistrici odpocili in se obrnili proti domu, so se kolesa brez napora vrtela, saj je cesta skoraj celo pot nagnjena proti Vodicam. Seveda je bil vmes tudi postanek za malico, da smo laže zdržali do doma. Kolesarji pred Domom v Kamniški Bistrici dnejše konce Slovenije. Zacetek junija smo ujeli lep dan za obisk Slivnice nad Cerknico. Pot je lepo speljana, zmerno napeta in dobro oznacena, tako da ne moreš zgrešiti smeri proti vrhu. Najprej smo obiskali vrh Slivnice, ki ga obeležuje sodobna tehnika v podobi telekomunikacijskega stolpa. Z vrha smo imeli lep razgled na Julijske Alpe s Triglavom, Karavanke s Stolom in Kamniško-Savinjske Alpe z Grintovcem in Kocno, hribovja pro- ti Hrvaški (Ucka) in Italiji (Nanos, Javorniki). Na travnikih pod vrhom Tudi z vremenom smo imeli pri kolesarjenju do sedaj kar srecno roko in upam, da bo tako ostalo tudi do konca kolesarske sezone. Pohodništvo: Slivnica (1114 m), Snežnik (1796 m), Smrekovec (1684 m) Pohodi si sledijo na vsake štirinajst dni in ce nam je vreme naklonjeno, se tudi odpravimo na malce razglePocitek se prileže – zadaj vrh Komna Društveni utrip je rastlo kar nekaj zdravilnih rastlin (ranjak, materina dušica in še zlasti veliko arnike), ki smo jih nabirali za cajcke v zimskem casu. Z vrha smo se spustili do Koce na Slivnici, kjer smo si privezali dušo in se zadovoljni spustili v dolino. Sledil je vzpon na notranjski Triglav – Snežnik. Za izhodišce smo si izbrali Svišcake nad Ilirsko Bistrico. Presenetil nas je na novo asfaltiran odsek ceste do Svišcakov. Pot do vrha je lepo speljana, ne prevec zahtevna in dobro markirana, ter tako primerna tudi za družinske pohode (tako kot tudi Slivnica). Tik pod vrhom Snežnika je planinska koca, ki je bila v casu našega obiska zaprta, saj so se pripravljali za prenovo doma. Poleg razgleda, ki je segal od Kvarnerja do Alp, smo lahko opazovali tudi polete vojaškega helikopterja, ki je do Koce dostavljal potrebni material. Na vrhu Snežnika je prav neprijetno pihalo, zato smo po krajšem postanku krenili proti izhodišcu in da bi bil pohod bolj zanimiv, smo se proti dolini spustili preko Malega Snežnika in Grde Drage do parkirišca pri Svišcakih. Zanimiva in prijetna tura, ki jo priporocam tudi ne prevec zagrizenim pohodnikom. Tudi naslednji pohod je bil v sredogorje, tokrat v hribovje med Savinjsko dolino in Koroško – na Smrekovec. Masiv Smrekovca, ki je ostanek nekdanjega vulkana, obsega vec vrhov in naša skupina je obiskala kar tri ob slovenski planinski poti: Smrekovec, Krnes in Komen (Kamen). Cesta nas je pripeljala tik pod Dom na Smrekovcu. S parkirišca smo se mimo doma povzpeli po ne prevec strmi poti na vrh Smrekovca (1577 m) z lepim razgledom, od koder smo se spustili na direktno pot proti Komnu in vmes skrenili še na vmesni vrh Krnes (1613 m). Po spustu s Krnesa smo krenili do koncnega cilja Komna (na nekaterih smernih tablah je oznacen tudi kot Kamen), ki je visok 1684 m. Po razgledu z vrha (Raduha, Peca, Paški Kozjak, Golte, Lepenatka, Veliki Rogatec, Velika planina in vrhovi vzhodnih Kamniško- Savinjskih gora) smo se spustili do kapelice pod vznožjem Komna, kjer smo naredili gostijo »na nivoju « z dobrotami, ki smo jih prinesli s seboj. Sledila je še pot nazaj proti Domu na Smrekovcu in naprej v dolino v Ljubno ob Savinji, v Radmirje, preko prelaza Crnivec domov v Vodice. Spet smo preživeli lep dan v neokrnjeni naravi. Tudi v prihodnje planiramo obiskati nekaj vec ali manj znanih ali neznanih vrhov v naši bližnji in daljni okolici, zato vabimo vse, predvsem upokojence, ki imajo veselje in voljo spoznavati naše kraje, da se nam pridružijo. Dobra družba zagotovljena. Do prihodnjic nasvidenje. Pohodniki pred Domom na Slivnici – zadaj desno je Cerkniško jezero Vracanje v dolino preko Malega Snežnika 27 številka 6, avgust 2020Društveni utrip je rastlo kar nekaj zdravilnih rastlin (ranjak, materina dušica in še zlasti veliko arnike), ki smo jih nabirali za cajcke v zimskem casu. Z vrha smo se spustili do Koce na Slivnici, kjer smo si privezali dušo in se zadovoljni spustili v dolino. Sledil je vzpon na notranjski Triglav – Snežnik. Za izhodišce smo si izbrali Svišcake nad Ilirsko Bistrico. Presenetil nas je na novo asfaltiran odsek ceste do Svišcakov. Pot do vrha je lepo speljana, ne prevec zahtevna in dobro markirana, ter tako primerna tudi za družinske pohode (tako kot tudi Slivnica). Tik pod vrhom Snežnika je planinska koca, ki je bila v casu našega obiska zaprta, saj so se pripravljali za prenovo doma. Poleg razgleda, ki je segal od Kvarnerja do Alp, smo lahko opazovali tudi polete vojaškega helikopterja, ki je do Koce dostavljal potrebni material. Na vrhu Snežnika je prav neprijetno pihalo, zato smo po krajšem postanku krenili proti izhodišcu in da bi bil pohod bolj zanimiv, smo se proti dolini spustili preko Malega Snežnika in Grde Drage do parkirišca pri Svišcakih. Zanimiva in prijetna tura, ki jo priporocam tudi ne prevec zagrizenim pohodnikom. Tudi naslednji pohod je bil v sredogorje, tokrat v hribovje med Savinjsko dolino in Koroško – na Smrekovec. Masiv Smrekovca, ki je ostanek nekdanjega vulkana, obsega vec vrhov in naša skupina je obiskala kar tri ob slovenski planinski poti: Smrekovec, Krnes in Komen (Kamen). Cesta nas je pripeljala tik pod Dom na Smrekovcu. S parkirišca smo se mimo doma povzpeli po ne prevec strmi poti na vrh Smrekovca (1577 m) z lepim razgledom, od koder smo se spustili na direktno pot proti Komnu in vmes skrenili še na vmesni vrh Krnes (1613 m). Po spustu s Krnesa smo krenili do koncnega cilja Komna (na nekaterih smernih tablah je oznacen tudi kot Kamen), ki je visok 1684 m. Po razgledu z vrha (Raduha, Peca, Paški Kozjak, Golte, Lepenatka, Veliki Rogatec, Velika planina in vrhovi vzhodnih Kamniško- Savinjskih gora) smo se spustili do kapelice pod vznožjem Komna, kjer smo naredili gostijo »na nivoju « z dobrotami, ki smo jih prinesli s seboj. Sledila je še pot nazaj proti Domu na Smrekovcu in naprej v dolino v Ljubno ob Savinji, v Radmirje, preko prelaza Crnivec domov v Vodice. Spet smo preživeli lep dan v neokrnjeni naravi. Tudi v prihodnje planiramo obiskati nekaj vec ali manj znanih ali neznanih vrhov v naši bližnji in daljni okolici, zato vabimo vse, predvsem upokojence, ki imajo veselje in voljo spoznavati naše kraje, da se nam pridružijo. Dobra družba zagotovljena. Do prihodnjic nasvidenje. Pohodniki pred Domom na Slivnici – zadaj desno je Cerkniško jezero Vracanje v dolino preko Malega Snežnika 27 številka 6, avgust 2020 Društveni utrip Župnijska karitas Vodice ROZALIJA JEGLIC ARHIV KARITAS Pomagati pomoci potrebnim je poslanstvo in je blagoslov Slovenska karitas je dobrodelna ustanova rimskokatoliške Cerkve. Ustanovljena je bila 1. maja 1990. Njen namen je, da uresnicuje karitativno in socialno poslanstvo. Vsaka kršcanska skupnost je poklicana, da deli radost in upanje. V casu od ustanovitve dalje je Karitas dosegla velik napredek v izgradnji notranje identitete. Slediti evangeliju v duhu spoštovanja in zašciti cloveškega dostojanstva, ter spoštljiv cloveški pristop do ljudi v stiski je temeljno poslanstvo prostovoljcev. Danes je v vseh župnijskih karitas vkljucenih približno 10 tisoc prostovoljcev. Prostovoljci Župnijske karitas Vodice smo ponosni, da uspešno sledimo svojemu poslanstvu. Za uspešno delovanje in povezovanje z lokalnim okoljem so zaslužni vsi. Posebej pomembne so vodilne vloge posameznikov, ki odgovorno in povezovalno delujejo ob dejavni podpori vere. Gospa Marija Banko, tajnica – vodja ŽK Vodice je ob zakljucku tretjega mandata (12 let) sprejela odlocitev, da bo koncala svoje poslanstvo kot tajnica – vodja. Kot prostovoljka bo še vedno aktivna. Njena vloga glede razdeljevanja hrane in evidentiranja razdeljene hrane se ne spremeni. Ob tej priložnosti se ji prostovoljke, sodelavke in prijateljice skupaj s predsednikom ŽK Vodice, župnikom Francetom Mervarjem, zahvaljujemo za odgovorno, plemenito, socutno, povezovalno vlogo vodje in vseh administrativnih del. Prepoznavanje potreb ljudi v stiski, pomoc in svetovanje so njene odlike. Njena pozornost ni usmerjena le v materialno pomoc, zaveda se, da je tudi beseda zdravilo. Številnim bo vzornica in uciteljica še naprej. Znala nas je motivirati, da smo vsi radi sodelovali pri vecjih projektih. Sodelovanje z Obcino Vodice, Osnovno šolo Vodice in Vrtcem Škratek Svit Vodice je pripomoglo k vecjemu prepoznavanju karitativne dejavnosti in boljšemu sodelovanju z lokalnim okoljem. Gospa Pavla Žnidar, blagajnicarka ŽK Vodice je to poslanstvo opravljala od ustanovitve dalje. Izrazila je željo, da se imenuje novo osebo, ki se bo ob njeni pomoci usposobila za to funkcijo. Vsak evro in vsak cent v njenih rokah je bil skrbno varovan in je vedno našel dom, kjer je bil uporabljen koristno, pravicno in po vseh pravilih. Predsednik ŽK Vodice župnik France Mervar ji skupaj s prostovoljkami izreka veliko zahvalo in poklon. Financne zadeve nam bo še naprej pomagala voditi s svojimi bogatimi izkušnjami. Posebej pomembna je bila njena vloga tudi pri svetih mašah za starejše in nedeljski maši v tednu Karitas. Pripravila je vse nagovore in skrbno izbrane misli v prošnjah. Njeno znanje in poglobljena vera nam bo spodbuda še naprej. Vsaka kršcanska skupnost je poklicana, da sledi Jezusovemu nauku, da je cujeca, da je v oporo vsem ljudem in z njimi deli upanje v svet miru, spoštovanja in dostojanstva. Osebna vera nam daje moc za naše karitativno delo. Obema želimo zdravja, osebnega zadovoljstva in dobrega sodelovanja še naprej. Ne moremo delati velikih stvari – dela- mo lahko le majhne stvari z veliko lju- beznijo. (Mati Terezija) 28 številka 6, avgust 2020Društveni utrip Župnijska karitas Vodice ROZALIJA JEGLIC ARHIV KARITAS Pomagati pomoci potrebnim je poslanstvo in je blagoslov Slovenska karitas je dobrodelna ustanova rimskokatoliške Cerkve. Ustanovljena je bila 1. maja 1990. Njen namen je, da uresnicuje karitativno in socialno poslanstvo. Vsaka kršcanska skupnost je poklicana, da deli radost in upanje. V casu od ustanovitve dalje je Karitas dosegla velik napredek v izgradnji notranje identitete. Slediti evangeliju v duhu spoštovanja in zašciti cloveškega dostojanstva, ter spoštljiv cloveški pristop do ljudi v stiski je temeljno poslanstvo prostovoljcev. Danes je v vseh župnijskih karitas vkljucenih približno 10 tisoc prostovoljcev. Prostovoljci Župnijske karitas Vodice smo ponosni, da uspešno sledimo svojemu poslanstvu. Za uspešno delovanje in povezovanje z lokalnim okoljem so zaslužni vsi. Posebej pomembne so vodilne vloge posameznikov, ki odgovorno in povezovalno delujejo ob dejavni podpori vere. Gospa Marija Banko, tajnica – vodja ŽK Vodice je ob zakljucku tretjega mandata (12 let) sprejela odlocitev, da bo koncala svoje poslanstvo kot tajnica – vodja. Kot prostovoljka bo še vedno aktivna. Njena vloga glede razdeljevanja hrane in evidentiranja razdeljene hrane se ne spremeni. Ob tej priložnosti se ji prostovoljke, sodelavke in prijateljice skupaj s predsednikom ŽK Vodice, župnikom Francetom Mervarjem, zahvaljujemo za odgovorno, plemenito, socutno, povezovalno vlogo vodje in vseh administrativnih del. Prepoznavanje potreb ljudi v stiski, pomoc in svetovanje so njene odlike. Njena pozornost ni usmerjena le v materialno pomoc, zaveda se, da je tudi beseda zdravilo. Številnim bo vzornica in uciteljica še naprej. Znala nas je motivirati, da smo vsi radi sodelovali pri vecjih projektih. Sodelovanje z Obcino Vodice, Osnovno šolo Vodice in Vrtcem Škratek Svit Vodice je pripomoglo k vecjemu prepoznavanju karitativne dejavnosti in boljšemu sodelovanju z lokalnim okoljem. Gospa Pavla Žnidar, blagajnicarka ŽK Vodice je to poslanstvo opravljala od ustanovitve dalje. Izrazila je željo, da se imenuje novo osebo, ki se bo ob njeni pomoci usposobila za to funkcijo. Vsak evro in vsak cent v njenih rokah je bil skrbno varovan in je vedno našel dom, kjer je bil uporabljen koristno, pravicno in po vseh pravilih. Predsednik ŽK Vodice župnik France Mervar ji skupaj s prostovoljkami izreka veliko zahvalo in poklon. Financne zadeve nam bo še naprej pomagala voditi s svojimi bogatimi izkušnjami. Posebej pomembna je bila njena vloga tudi pri svetih mašah za starejše in nedeljski maši v tednu Karitas. Pripravila je vse nagovore in skrbno izbrane misli v prošnjah. Njeno znanje in poglobljena vera nam bo spodbuda še naprej. Vsaka kršcanska skupnost je poklicana, da sledi Jezusovemu nauku, da je cujeca, da je v oporo vsem ljudem in z njimi deli upanje v svet miru, spoštovanja in dostojanstva. Osebna vera nam daje moc za naše karitativno delo. Obema želimo zdravja, osebnega zadovoljstva in dobrega sodelovanja še naprej. Ne moremo delati velikih stvari – dela- mo lahko le majhne stvari z veliko lju- beznijo. (Mati Terezija) 28 številka 6, avgust 2020 Društveni utrip Stare slike naših krajanov DARJA KOSEC ARHIV TD VODICE Odlocili smo se objaviti še eno sliko, ker posebnih novosti ni, razen nekaterih dopustov, korona je še vedno tu in tako racunamo na vas, da boste sodelovali pri odkrivanju oseb, ki so nekoc živele in ustvarjale na našem podrocju. Seveda pa smo vam dolžni povedati novice o prejšnji fotografiji, ki je bila objavljena v predzadnji številki, ce malo pobrskate po spominu, so bile na tisti sliki upodobljene narodne noše. Bilo je nekoliko težje iskati ljudi, zlasti tiste, ki so bili tedaj še otroci, danes pa so že odrasli. Nekateri pa so že pokojni, pravzaprav je živih samo še nekaj. Fotografija Narodne noše je nastala ob 40. letnici društva in ob razvitju prapora PGD Šenkov turn iz leta 1965, ko je bila veselica na Selu 20, pri S'ršen – priimek Kosec. Spodaj od leve proti desni: Podgoršek Joži, Podgoršek Marjan, Bergant Milena, Bergant Franc, Bur- gar Irena, Burgar Gregor. Zadaj od leve proti desni. Špenko Rozka, Podgoršek Cilka, Bergant Manca, Zmrzlikar Jože, Hafner Ivanka, Burgar Genovefa, Ramovž Francka, Šuštar Angela, Benda Vera, Smodiš Marija. Danes pa objavljajo še eno fotografijo in vas prav tako naprošamo, da nam sporocite cim vec oseb, ki jih prepoznate. Posneta je bila na Skarucni pred takratno dvorano na Skarucni, kjer je sedaj gostilna Skarucna in sicer je iz leta 1932 ali 1931. Spredaj cepi Kajžen oce – KONJAR, ki je igral glavno vlogo, ostalih ne poznamo. Ce kdo najde ali pozna kakršnekoli podatke in nam jih sporoci, bomo zelo hvaležni. Odgovore lahko pošljete na e_mail: turisticnodrustvo.vodice@gmail. com ali pa poklicite na tel. 041 886 003 – Alojz Kosec, predsednik TD Vodice. 29 številka 6, avgust 2020Društveni utrip Stare slike naših krajanov DARJA KOSEC ARHIV TD VODICE Odlocili smo se objaviti še eno sliko, ker posebnih novosti ni, razen nekaterih dopustov, korona je še vedno tu in tako racunamo na vas, da boste sodelovali pri odkrivanju oseb, ki so nekoc živele in ustvarjale na našem podrocju. Seveda pa smo vam dolžni povedati novice o prejšnji fotografiji, ki je bila objavljena v predzadnji številki, ce malo pobrskate po spominu, so bile na tisti sliki upodobljene narodne noše. Bilo je nekoliko težje iskati ljudi, zlasti tiste, ki so bili tedaj še otroci, danes pa so že odrasli. Nekateri pa so že pokojni, pravzaprav je živih samo še nekaj. Fotografija Narodne noše je nastala ob 40. letnici društva in ob razvitju prapora PGD Šenkov turn iz leta 1965, ko je bila veselica na Selu 20, pri S'ršen – priimek Kosec. Spodaj od leve proti desni: Podgoršek Joži, Podgoršek Marjan, Bergant Milena, Bergant Franc, Bur- gar Irena, Burgar Gregor. Zadaj od leve proti desni. Špenko Rozka, Podgoršek Cilka, Bergant Manca, Zmrzlikar Jože, Hafner Ivanka, Burgar Genovefa, Ramovž Francka, Šuštar Angela, Benda Vera, Smodiš Marija. Danes pa objavljajo še eno fotografijo in vas prav tako naprošamo, da nam sporocite cim vec oseb, ki jih prepoznate. Posneta je bila na Skarucni pred takratno dvorano na Skarucni, kjer je sedaj gostilna Skarucna in sicer je iz leta 1932 ali 1931. Spredaj cepi Kajžen oce – KONJAR, ki je igral glavno vlogo, ostalih ne poznamo. Ce kdo najde ali pozna kakršnekoli podatke in nam jih sporoci, bomo zelo hvaležni. Odgovore lahko pošljete na e_mail: turisticnodrustvo.vodice@gmail. com ali pa poklicite na tel. 041 886 003 – Alojz Kosec, predsednik TD Vodice. 29 številka 6, avgust 2020 Dogodki Natecaj: Kako smo nekoc preživljali pocitnice VESNA TROBEC, MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Mestna knjižnica Ljubljana s knjižnicami Osrednjeslovenske regije so do 1. septembra 2020 podaljšale rok za oddajo zgodb za natecaj Zgodbe mojega kraja: kako smo nekoc preživljali pocitnice. Ce ste dopolnili 60 let in radi pišete, vas vabimo, da nam do 1. septembra 2020 pošljete kratko, resnicno zgodbo iz preteklosti vašega kraja, povezano s preživljanjem pocitnic v vašem kraju ali drugod po Sloveniji. Morda se spominjate sami ali pa je vašo pozornost vzbudila zanimiva pripoved, stare fotografije, zapiski. Zaželeno je, da priložite tudi kakšno fotografijo, povezano z zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje. Sodelujete lahko le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v elektronski obliki. Zgodbe pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natecaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@ mklj.si, ter hkrati posredujte ime in priimek avtorja zgodbe, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko. Prispevke bo v septembru 2020 ocenjevala žirija ter izbrala deset najboljših, ki bodo nagrajeni in objavljeni na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu digitalizirane kulturne dedišcine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra.si). Prva tri najboljša dela bodo posebej nagrajena: ynagrada: nocitev z zajtrkom za 2 osebi v apartmaju Turisticne kmetije Trebušak ynagrada: 2 celodnevni vstopnici za Terme Snovik yB2 vstopnici za obisk Arboretuma Volcji Potok Preostalih sedem nagrajencev bo prejelo brezplacno vstopnico za ogled filma v Kinodvoru ter paket naravne kozmetike podjetja Herba Slovenica. Pravila in pogoje sodelovanja boste našli na spletni strani Mestne Knjižnice Ljubljana www.mklj.si ter na promocijskih letakih za natecaj. Za dodatne informacije poklicite na 01 308 51 75 ali pišite na e-naslov mojkraj@mklj.si. Natecaj so podprli: Arboretum Volcji Potok, Herba Slovenica, Kinodvor, Terme Snovik in Turisticna kmetija Trebušak. 30 številka 6, avgust 2020 Dogodki Natecaj: Kako smo nekoc preživljali pocitnice VESNA TROBEC, MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Mestna knjižnica Ljubljana s knjižnicami Osrednjeslovenske regije so do 1. septembra 2020 podaljšale rok za oddajo zgodb za natecaj Zgodbe mojega kraja: kako smo nekoc preživljali pocitnice. Ce ste dopolnili 60 let in radi pišete, vas vabimo, da nam do 1. septembra 2020 pošljete kratko, resnicno zgodbo iz preteklosti vašega kraja, povezano s preživljanjem pocitnic v vašem kraju ali drugod po Sloveniji. Morda se spominjate sami ali pa je vašo pozornost vzbudila zanimiva pripoved, stare fotografije, zapiski. Zaželeno je, da priložite tudi kakšno fotografijo, povezano z zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje. Sodelujete lahko le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v elektronski obliki. Zgodbe pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natecaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@ mklj.si, ter hkrati posredujte ime in priimek avtorja zgodbe, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko. Prispevke bo v septembru 2020 ocenjevala žirija ter izbrala deset najboljših, ki bodo nagrajeni in objavljeni na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu digitalizirane kulturne dedišcine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra.si). Prva tri najboljša dela bodo posebej nagrajena: ynagrada: nocitev z zajtrkom za 2 osebi v apartmaju Turisticne kmetije Trebušak ynagrada: 2 celodnevni vstopnici za Terme Snovik yB2 vstopnici za obisk Arboretuma Volcji Potok Preostalih sedem nagrajencev bo prejelo brezplacno vstopnico za ogled filma v Kinodvoru ter paket naravne kozmetike podjetja Herba Slovenica. Pravila in pogoje sodelovanja boste našli na spletni strani Mestne Knjižnice Ljubljana www.mklj.si ter na promocijskih letakih za natecaj. Za dodatne informacije poklicite na 01 308 51 75 ali pišite na e-naslov mojkraj@mklj.si. Natecaj so podprli: Arboretum Volcji Potok, Herba Slovenica, Kinodvor, Terme Snovik in Turisticna kmetija Trebušak. 30 številka 6, avgust 2020 Dogodki Mladi umetniki na PŠ Utik ŠPELA BLAŽIC Ucenci 4. razreda na podružnicni šoli Utik so se izkazali kot obetavni mladi umetniki. Slike so nastale pri neobveznem izbirnem predmetu Umetnost pod mentorstvom Špele Blažic. 31 številka 6, avgust 2020 Dogodki Mladi umetniki na PŠ Utik ŠPELA BLAŽIC Ucenci 4. razreda na podružnicni šoli Utik so se izkazali kot obetavni mladi umetniki. Slike so nastale pri neobveznem izbirnem predmetu Umetnost pod mentorstvom Špele Blažic. 31 številka 6, avgust 2020 Dogodki Kratkocasnice 2020 RADO CUK Letošnje poletne kratkocasnice v organizaciji Obcine Vodice so potekale takole: Prvi teden z naslovom od A do Ž je na Skarucni potekal od 6. do 10. julija. Vodila sta ga Jakob in Lovro Sirc. Prijavljenih je bilo 22 otrok. Po uvodni igri predstavljanja in spo- znavanja, ko je med otroki vladalo še nekaj negotovosti in zadržano- sti, so se v naslednjih urah in še bolj dneh popolnoma prepustili zabavi v družbi novih prijateljev. Igrali so se družabne in športne igre, igre brez meja, igre z žogo in namizne ter vodne igre, ustvarjali in pri- redili so modno revijo, izdelovali papirnate ladjice, volnene cofke in lovilce sanj. Spoznali so se z gasil- skimi oblacili, animatorja pa sta prikazala tudi temeljne postopke oživljanja. Za vsakodnevno malico je tako kot prejšnja leta poskrbela šolska kuhinja, manjkalo pa ni niti priboljškov in sladoleda. Drugi teden, od 13. do 17. julija, je pod imenom Športne kratkoca- snice potekal na igrišcih Kluba Kubu. Prijavilo se je 33 otrok. Veci- na je bila fantov. Vodili so jih Timo- tej Mršic, Nika Prosen in Benjamin Jagodic. Po jutranjem ogrevanju in zašciti s soncno kremo so se dogo- vorili za pravila, si povedali razlo- ge za sodelovanje na tednu in svo- ja pricakovanja. Razdelili so se v tri skupine in izbrali igro nogome- ta, košarke ali odbojke. Naslednji dan so igrali med dvema ognjema, floorball in balinanje. Za dekleta je bila možnost še drugih iger in koreografije z obroci. Obiskal jih je tudi boksar in otrokom predstavil nekaj osnovnih udarcev. Pojasnil jim je, da to ni igra, temvec šport in da se te udarce uporablja le za šport. Otroci so tudi sami preiz- kusili boksarske rokavice in šci- tnike za noge. Naucili so se celo nekaj osnovnih udarcev boksa in si ogledali demonstracijo kratke borbe. Sicer pa so lepo vreme iz- koristili za kolesarjenje, rolanje, izlet v gozd ter tudi sicer na vse možne nacine izkoristili številna igrišca, ki jih nudi Klub Kubu. Na spored sta prišli tudi igri kdo se boji crnega moža in bratec reši me. Za petkov zakljucek so pripravili turnir. Zmagovalec je prejel oblju- bljeno nagrado, vsi sodelujoci pa sladoled. Tretji teden z naslovom Ustvar- jalne kratkocasnice je potekal na Skarucni od 20. do 24. julija. Vodili sta ga Ajda Jenko in Nika Prosen. Prijavljenih je bilo 23 otrok. Teden je bil zelo bogat in razgiban. Ponedeljek je bil namenjen pred- stavitvi s pomocjo igre besed, sle- dila je izdelava plakata s pravili, ki so se jih ves teden vestno držali. 32 številka 6, avgust 2020 Dogodki Kratkocasnice 2020 RADO CUK Letošnje poletne kratkocasnice v organizaciji Obcine Vodice so potekale takole: Prvi teden z naslovom od A do Ž je na Skarucni potekal od 6. do 10. julija. Vodila sta ga Jakob in Lovro Sirc. Prijavljenih je bilo 22 otrok. Po uvodni igri predstavljanja in spo- znavanja, ko je med otroki vladalo še nekaj negotovosti in zadržano- sti, so se v naslednjih urah in še bolj dneh popolnoma prepustili zabavi v družbi novih prijateljev. Igrali so se družabne in športne igre, igre brez meja, igre z žogo in namizne ter vodne igre, ustvarjali in pri- redili so modno revijo, izdelovali papirnate ladjice, volnene cofke in lovilce sanj. Spoznali so se z gasil- skimi oblacili, animatorja pa sta prikazala tudi temeljne postopke oživljanja. Za vsakodnevno malico je tako kot prejšnja leta poskrbela šolska kuhinja, manjkalo pa ni niti priboljškov in sladoleda. Drugi teden, od 13. do 17. julija, je pod imenom Športne kratkoca- snice potekal na igrišcih Kluba Kubu. Prijavilo se je 33 otrok. Veci- na je bila fantov. Vodili so jih Timo- tej Mršic, Nika Prosen in Benjamin Jagodic. Po jutranjem ogrevanju in zašciti s soncno kremo so se dogo- vorili za pravila, si povedali razlo- ge za sodelovanje na tednu in svo- ja pricakovanja. Razdelili so se v tri skupine in izbrali igro nogome- ta, košarke ali odbojke. Naslednji dan so igrali med dvema ognjema, floorball in balinanje. Za dekleta je bila možnost še drugih iger in koreografije z obroci. Obiskal jih je tudi boksar in otrokom predstavil nekaj osnovnih udarcev. Pojasnil jim je, da to ni igra, temvec šport in da se te udarce uporablja le za šport. Otroci so tudi sami preiz- kusili boksarske rokavice in šci- tnike za noge. Naucili so se celo nekaj osnovnih udarcev boksa in si ogledali demonstracijo kratke borbe. Sicer pa so lepo vreme iz- koristili za kolesarjenje, rolanje, izlet v gozd ter tudi sicer na vse možne nacine izkoristili številna igrišca, ki jih nudi Klub Kubu. Na spored sta prišli tudi igri kdo se boji crnega moža in bratec reši me. Za petkov zakljucek so pripravili turnir. Zmagovalec je prejel oblju- bljeno nagrado, vsi sodelujoci pa sladoled. Tretji teden z naslovom Ustvar- jalne kratkocasnice je potekal na Skarucni od 20. do 24. julija. Vodili sta ga Ajda Jenko in Nika Prosen. Prijavljenih je bilo 23 otrok. Teden je bil zelo bogat in razgiban. Ponedeljek je bil namenjen pred- stavitvi s pomocjo igre besed, sle- dila je izdelava plakata s pravili, ki so se jih ves teden vestno držali. 32 številka 6, avgust 2020 Dogodki Nadaljevali so z ustvarjanjem in razlicnimi športnimi in družabni- mi igrami. Torek je bil namenjen »strokovnemu« ocenjevanju otro- škega in športnega igrišca PGD pri brunar‘ci v Utiku. Delo je potekalo v petih medgeneracijskih skupi- nah; sodelovali so tudi clani(ce) Društva upokojencev Bukovica- -Šinkov Turn in skupaj so odgo- varjali na zastavljena vprašanja. Odgovori so bili zelo zanimivi in poucni. Po preizkusu igral in sku- pinski fotografiji so se otroci vrnili na Skarucno in program zakljucili z vodnimi igrami. Zelo so se prile- gle tudi preste, ki jih je župan na- menil vsem udeležencem. Sreda je bila namenjena vodno sli- karskemu programu. Cetrtek je bil dan za izlet. Po zaslu- gi PGD Šinkov Turn (voznica Saša Kovacevic) in PGD Bukovica-Utik (voznik Miha Kranjc) so obiskali Športno rekreativni park Trzin, po vrnitvi pa se je nadaljevala ustvar- jalna poslikava starih majic. Petek je bil indijanski dan. Takoj ob prihodu so se oblekli v indijan- ce, sestavili in s pravimi indijan- skimi imeni podpisali indijansko listino. Nato so izdelali indijan- ska pokrivala, si poslikali obraze in naredili pravi indijanski nakit. Okusni indijanski malici je sledi- lo snemanje indijanskega filma v pravem indijanskem taboru. Za zakljucek so se posladkali s slado- ledom, smetano in drugimi indi- janskimi dobrotami. Ob 13. uri je bilo carovnije konec in indijanci so izhlapeli domov. Cetrti teden od 27. do 31. julija je potekal pod geslom Športne igre v Športnem središcu Strahovica na Selu. Prijavilo se je 31 otrok. Vadba je potekala pod vodstvom Aleša Borcnika (svetovnega prva- ka v balinanju), Jurija Kozjeka in Tanje Borcnik, vsak dan od 9. do 13. ure. Otroci so se spoznali s športnim balinanjem, se ucili prvin atleti- ke, košarke, nogometa, rokometa, rolanja, orientacije, tekmovali v razlicnih štafetnih igrah, se pre- izkusili v gasilski vaji z vedrovko, ustvarjali razlicne likovne izdelke in se tudi odpravili na daljši po- hod na Rašico. Teden so zakljuci- li s prikazom novo pridobljenih znanj v balinanju in atletiki, ki so si ga ogledali tudi sorodniki otrok. Program je minil brez zdravstve- nih ali drugih težav. Otroci so bili motivirani in so dobro sodelovali pri vseh dejavnostih. 33 številka 6, avgust 2020 Dogodki Nadaljevali so z ustvarjanjem in razlicnimi športnimi in družabni- mi igrami. Torek je bil namenjen »strokovnemu« ocenjevanju otro- škega in športnega igrišca PGD pri brunar‘ci v Utiku. Delo je potekalo v petih medgeneracijskih skupi- nah; sodelovali so tudi clani(ce) Društva upokojencev Bukovica- -Šinkov Turn in skupaj so odgo- varjali na zastavljena vprašanja. Odgovori so bili zelo zanimivi in poucni. Po preizkusu igral in sku- pinski fotografiji so se otroci vrnili na Skarucno in program zakljucili z vodnimi igrami. Zelo so se prile- gle tudi preste, ki jih je župan na- menil vsem udeležencem. Sreda je bila namenjena vodno sli- karskemu programu. Cetrtek je bil dan za izlet. Po zaslu- gi PGD Šinkov Turn (voznica Saša Kovacevic) in PGD Bukovica-Utik (voznik Miha Kranjc) so obiskali Športno rekreativni park Trzin, po vrnitvi pa se je nadaljevala ustvar- jalna poslikava starih majic. Petek je bil indijanski dan. Takoj ob prihodu so se oblekli v indijan- ce, sestavili in s pravimi indijan- skimi imeni podpisali indijansko listino. Nato so izdelali indijan- ska pokrivala, si poslikali obraze in naredili pravi indijanski nakit. Okusni indijanski malici je sledi- lo snemanje indijanskega filma v pravem indijanskem taboru. Za zakljucek so se posladkali s slado- ledom, smetano in drugimi indi- janskimi dobrotami. Ob 13. uri je bilo carovnije konec in indijanci so izhlapeli domov. Cetrti teden od 27. do 31. julija je potekal pod geslom Športne igre v Športnem središcu Strahovica na Selu. Prijavilo se je 31 otrok. Vadba je potekala pod vodstvom Aleša Borcnika (svetovnega prva- ka v balinanju), Jurija Kozjeka in Tanje Borcnik, vsak dan od 9. do 13. ure. Otroci so se spoznali s športnim balinanjem, se ucili prvin atleti- ke, košarke, nogometa, rokometa, rolanja, orientacije, tekmovali v razlicnih štafetnih igrah, se pre- izkusili v gasilski vaji z vedrovko, ustvarjali razlicne likovne izdelke in se tudi odpravili na daljši po- hod na Rašico. Teden so zakljuci- li s prikazom novo pridobljenih znanj v balinanju in atletiki, ki so si ga ogledali tudi sorodniki otrok. Program je minil brez zdravstve- nih ali drugih težav. Otroci so bili motivirani in so dobro sodelovali pri vseh dejavnostih. 33 številka 6, avgust 2020 Koristno Moja ucna navada, moja pot do uspeha AJDA BATISTIC Pred vami, dragi ucenci, so še zadnji brezskrbni poletni vzdihljaji, nato pa se zacenja novo šolsko leto, za katerega upajmo, da ne bo tako burno, kot je bilo minulo. Zastavili si boste nove cilje, ki jih boste uresnicevali med letom, in najbrž bo kakšen cilj povezan tudi s šolskim delom. Zagotovo ste si že kdaj rekli, da se boste letos ucili sproti. Pa vam je uspelo? Ce vam do sedaj ni, želim, da letos zastavljeni cilj uresnicite. Ker pa smo si med seboj razlicni, se razlikujemo tudi v nacinu ucenja. Da bi bili pri ucenju uspešni, morate najprej razmisliti o svojih ucnih navadah in o svojem ucnem okolju. Pred vami je samo nekaj vprašanj, ki vam lahko pomagajo najti najustreznejšo pot do znanja: 1. Ali me med ucenjem moti hrup v ozadju? 2. Ali se težko zberem, preden se zacnem uciti? 3. Ali me moti, ce je v sobi prevroce ali premrzlo? 4. Ali se lahko ucim vsak dan v drugem prostoru? 5. Ali se najlažje ucim sam ali mi bolj ustreza ucenje v skupini (npr. s sošolci, z bratom ali s sestro)? 6. Ali mi pri ucenju pomaga, ce uporabljam barve (za podcrtovanje, izpisovanje)? 7. Ali se najvec naucim že v šoli, ko poslušam uciteljevo razlago in ko se o snovi pogovarjam s sošolci? 8. Ali pri ucenju potrebujem slike, zemljevide, preglednice, da si snov bolje predstavljam? 9. Ali mi pri ucenju pomaga, ce neki postopek izvedem oz. ce se dotikam kakšnih predmetov? 10. Ali med ucenjem težko sedim pri miru? 11. Ali rad glasno berem oziroma si glasno izgovarjam snov? Najbrž ste si že ob vprašanjih izrisali svoje idealno ucno okolje in nacin ucenja. Prilagam pa vam nekaj namigov, kako še izboljšati ucni proces doma: yCe vas med ucenjem ne moti hrup ali vam morda celo pomaga pri ucenju, si v ozadju predvajajte mirno instrumentalno glasbo, ki bo spodbudila vaše razmišljanje in ustvarjalnost. yCe svoje misli težko preusmerite iz vsakdanjih opravkov na ucenje, torej ce se težko zberete, lahko pred ucenjem rešite sudoku, križanko ali kakšno drugo miselno igro in tako možgane pripravite na ucenje. yCe se težko ucite sami, lahko za pomoc prosite sošolca in snov ponovita skupaj. Ta metoda je posebej uporabna, ce si iz snovi sestavita vprašanja in jih zastavljata drug drugemu. Kot pravi pregovor – vec glav vec ve. A ne pozabite, da morate vecino truda v ucenje vložiti sami. yCe pri ucenju uporabljate barve, jih uporabite sistematicno (za naslov ena barva, za podnaslove druga barva, za kljucne besede tretja barva …), saj bo tako snov urejena, hitro boste našli iskani podatek in lažje boste utrjevali snov. yCe niste ljubitelji barv, si lahko pomembne informacije podcrtate z npr. eno crto, z dvema si podcrtajte podrobnosti, narišite si pušcice, ce se podatki med seboj povezujejo, … yMed ucenjem si izdelajte skice, preglednice, miselne vzorce, izpišite kljucne besede itd. Že samo z izpisom si boste zapomnili pomembne podatke, hkrati pa vam lahko novonastali izdelki pomagajo pri ponovitvi snovi ob naslednjem ucenju. yNajveckrat pri ucenju pomaga že samo to, da ste zbrani v šoli 34 številka 6, avgust 2020Koristno Moja ucna navada, moja pot do uspeha AJDA BATISTIC Pred vami, dragi ucenci, so še zadnji brezskrbni poletni vzdihljaji, nato pa se zacenja novo šolsko leto, za katerega upajmo, da ne bo tako burno, kot je bilo minulo. Zastavili si boste nove cilje, ki jih boste uresnicevali med letom, in najbrž bo kakšen cilj povezan tudi s šolskim delom. Zagotovo ste si že kdaj rekli, da se boste letos ucili sproti. Pa vam je uspelo? Ce vam do sedaj ni, želim, da letos zastavljeni cilj uresnicite. Ker pa smo si med seboj razlicni, se razlikujemo tudi v nacinu ucenja. Da bi bili pri ucenju uspešni, morate najprej razmisliti o svojih ucnih navadah in o svojem ucnem okolju. Pred vami je samo nekaj vprašanj, ki vam lahko pomagajo najti najustreznejšo pot do znanja: 1. Ali me med ucenjem moti hrup v ozadju? 2. Ali se težko zberem, preden se zacnem uciti? 3. Ali me moti, ce je v sobi prevroce ali premrzlo? 4. Ali se lahko ucim vsak dan v drugem prostoru? 5. Ali se najlažje ucim sam ali mi bolj ustreza ucenje v skupini (npr. s sošolci, z bratom ali s sestro)? 6. Ali mi pri ucenju pomaga, ce uporabljam barve (za podcrtovanje, izpisovanje)? 7. Ali se najvec naucim že v šoli, ko poslušam uciteljevo razlago in ko se o snovi pogovarjam s sošolci? 8. Ali pri ucenju potrebujem slike, zemljevide, preglednice, da si snov bolje predstavljam? 9. Ali mi pri ucenju pomaga, ce neki postopek izvedem oz. ce se dotikam kakšnih predmetov? 10. Ali med ucenjem težko sedim pri miru? 11. Ali rad glasno berem oziroma si glasno izgovarjam snov? Najbrž ste si že ob vprašanjih izrisali svoje idealno ucno okolje in nacin ucenja. Prilagam pa vam nekaj namigov, kako še izboljšati ucni proces doma: yCe vas med ucenjem ne moti hrup ali vam morda celo pomaga pri ucenju, si v ozadju predvajajte mirno instrumentalno glasbo, ki bo spodbudila vaše razmišljanje in ustvarjalnost. yCe svoje misli težko preusmerite iz vsakdanjih opravkov na ucenje, torej ce se težko zberete, lahko pred ucenjem rešite sudoku, križanko ali kakšno drugo miselno igro in tako možgane pripravite na ucenje. yCe se težko ucite sami, lahko za pomoc prosite sošolca in snov ponovita skupaj. Ta metoda je posebej uporabna, ce si iz snovi sestavita vprašanja in jih zastavljata drug drugemu. Kot pravi pregovor – vec glav vec ve. A ne pozabite, da morate vecino truda v ucenje vložiti sami. yCe pri ucenju uporabljate barve, jih uporabite sistematicno (za naslov ena barva, za podnaslove druga barva, za kljucne besede tretja barva …), saj bo tako snov urejena, hitro boste našli iskani podatek in lažje boste utrjevali snov. yCe niste ljubitelji barv, si lahko pomembne informacije podcrtate z npr. eno crto, z dvema si podcrtajte podrobnosti, narišite si pušcice, ce se podatki med seboj povezujejo, … yMed ucenjem si izdelajte skice, preglednice, miselne vzorce, izpišite kljucne besede itd. Že samo z izpisom si boste zapomnili pomembne podatke, hkrati pa vam lahko novonastali izdelki pomagajo pri ponovitvi snovi ob naslednjem ucenju. yNajveckrat pri ucenju pomaga že samo to, da ste zbrani v šoli 34 številka 6, avgust 2020 Koristno in sledite uciteljevi razlagi ali razpravi v razredu. Tako lahko tudi med ucenjem doma kar slišite besede, ki so bile izgovorjene v ucilnici, ali se spomnite kakšne uciteljeve ali sošolceve anekdote, vezane na snov. To vam bo pomagalo, da si boste lažje priklicali podatke nazaj v spomin. yCe je mogoce, lahko doma izdelate kakšen predmet, ki vas bo spominjal na snov, izvedete postopek oz. poskus za lažje predstavljanje ... Seveda pa ne pozabite na varnost – izvedite samo stvari, pri katerih se ne morete poškodovati. yCe ste med ucenjem težko pri miru, se sprehajajte po sobi, delajte pocepe … Združite prijetno s koristnim. yCe morate med ucenjem snov glasno brati, poskusite poudarjati bistvene podatke, ki jih lahko predhodno že podcrtate ali obarvate. Bodite sam svoj ucitelj in si ponovno in na novo razložite snov. To je le nekaj namigov, ki vam lahko pomagajo pri ucenju. Preizkusite jih vec in zagotovo boste našli pravega zase. Za vse pa velja, da morate prostor, kjer se ucite, prezraciti; ucenje naj poteka v svetlem prostoru; ucite se v vedno istem prostoru in ob približno enakem casu; med ucenjem pijte veliko vode; ko se greste ucit, ne smete biti lacni niti ne prevec siti; ucno snov razdelite na sklope in med vsakim naredite nekajminutni odmor; tudi elektronske naprave potrebujejo odmor, zato naj vam med ucenjem ne delajo družbe; koristno je, da snov, ki ste jo usvojili cez dan, ponovite zvecer ali naslednje jutro; ucite se sproti – ko pridete domov, preberite snov, ki ste jo vzeli pri pou- Info: bk.komenda@gmail.com ali 041/791-046 (Žiga), www.badminton-komenda.si, Otroci (6 - 14 let) torek, 16.30 - 18.00 v Športnem centru Harmonija, Mengešcetrtek, 16.30 - 18.00 v Športnem centru Harmonija, MengešOdraslitorek, 18.00 - 19.30 v Športnem centru Harmonija, Mengešsreda, 19.00 - 20.30 v Osnovni šoli Vodiceku, in se spomnite ucne ure – je kaj, kar vam je ostalo v spominu in bi vam lahko pomagalo pri zapomnitvi (s svincnikom si zapišite poleg naslova, da se boste spomnili tudi prihodnjic); ko ponovite snov, se lotite domace naloge, ki jo vestno rešujte – tudi to je ucenje. In ne pozabite – »Kdor se ucenju posveca, se iz dneva v dan veca« (Lao Tse). Želim vam uspešno in znanja polno novo šolsko leto! Do takrat pa uživajte na pocitnicah. 35 številka 6, avgust 2020 Koristno in sledite uciteljevi razlagi ali razpravi v razredu. Tako lahko tudi med ucenjem doma kar slišite besede, ki so bile izgovorjene v ucilnici, ali se spomnite kakšne uciteljeve ali sošolceve anekdote, vezane na snov. To vam bo pomagalo, da si boste lažje priklicali podatke nazaj v spomin. yCe je mogoce, lahko doma izdelate kakšen predmet, ki vas bo spominjal na snov, izvedete postopek oz. poskus za lažje predstavljanje ... Seveda pa ne pozabite na varnost – izvedite samo stvari, pri katerih se ne morete poškodovati. yCe ste med ucenjem težko pri miru, se sprehajajte po sobi, delajte pocepe … Združite prijetno s koristnim. yCe morate med ucenjem snov glasno brati, poskusite poudarjati bistvene podatke, ki jih lahko predhodno že podcrtate ali obarvate. Bodite sam svoj ucitelj in si ponovno in na novo razložite snov. To je le nekaj namigov, ki vam lahko pomagajo pri ucenju. Preizkusite jih vec in zagotovo boste našli pravega zase. Za vse pa velja, da morate prostor, kjer se ucite, prezraciti; ucenje naj poteka v svetlem prostoru; ucite se v vedno istem prostoru in ob približno enakem casu; med ucenjem pijte veliko vode; ko se greste ucit, ne smete biti lacni niti ne prevec siti; ucno snov razdelite na sklope in med vsakim naredite nekajminutni odmor; tudi elektronske naprave potrebujejo odmor, zato naj vam med ucenjem ne delajo družbe; koristno je, da snov, ki ste jo usvojili cez dan, ponovite zvecer ali naslednje jutro; ucite se sproti – ko pridete domov, preberite snov, ki ste jo vzeli pri pou- Info: bk.komenda@gmail.com ali 041/791-046 (Žiga), www.badminton-komenda.si, Otroci (6 - 14 let) torek, 16.30 - 18.00 v Športnem centru Harmonija, Mengešcetrtek, 16.30 - 18.00 v Športnem centru Harmonija, MengešOdraslitorek, 18.00 - 19.30 v Športnem centru Harmonija, Mengešsreda, 19.00 - 20.30 v Osnovni šoli Vodiceku, in se spomnite ucne ure – je kaj, kar vam je ostalo v spominu in bi vam lahko pomagalo pri zapomnitvi (s svincnikom si zapišite poleg naslova, da se boste spomnili tudi prihodnjic); ko ponovite snov, se lotite domace naloge, ki jo vestno rešujte – tudi to je ucenje. In ne pozabite – »Kdor se ucenju posveca, se iz dneva v dan veca« (Lao Tse). Želim vam uspešno in znanja polno novo šolsko leto! Do takrat pa uživajte na pocitnicah. 35 številka 6, avgust 2020 Obvestila 36 Obvestila 36 Ob zakljucku 1. triade OŠ se celotnemu kolektivu PŠ Utik zahvaljujemo za vsa prizadevanja in predanost pri triletnem delu z našimi otroki v najnežnejših letih njihovega šolanja. Hvala Vam za vso srcnost in toplino v Vašem prijaznem poslanstvu ter za globoko vtisnjen vecen pecat radosti v otroških srcih. Vsi starši ucencev 3. C razreda PŠ Utik ZAHVALA Vabimo vas, da se s svojimi izdelki prijavite na rokodelski natecaj, ki ga razpisujemo v okviru LAS projekta Zgodbe naših mokrišc. V obci- nah Mengeš, Medvode, Trzin in Vodice je kar nekaj mokrišc, ki skupaj ustvarjajo mrežo dragocenih vodnih teles in nas bogatijo s svojo bi- otsko pestrostjo. Rok za prijavo in sprejem del je 1. oktober 2020. Najboljšim trem fa- voritom bo namenjena denarna nagrada, drugim pa knjižne nagrade. Obvestila ZAHVALAV mesecu juniju, dne 24. junija 2020, smo se na šentviškem pokopališcu poslovili od dragega oceta VINKABOROVNIKA1932-2020Iskreno se zahvaljujemo Osnovni šoli Vodice, Društvu upokojencev Vodice, KOZB za vrednote NOB Vodice, Obcini Vodice, nekdanjim sodelavcem, prijateljem, znancem, sovašcanom in vsem drugim, ki ste ga množicno s svojo prisotnostjo pospremili na njegovo zadnje pocivališce. Hvala lepa. Vsi njegovi Dobrota tvojih rok ne mine, cas ohranja nam spomine, in hvaležna misel nate. ZAHVALAV 94. letu starosti je v miru zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašca in teta MARIJA HOCEVARiz Bukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku Francu Mervarju za lep obred, zdravniku Draganu Grujicicu in njegovi ženi Angelci za nasvete in pomoc. Hvala tudi društvu upokojencev za lep poslovilni govor. Vsi njeni Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korakspominja natein hvaležna miselluc je, ki ne ugasne … ZAHVALAV cetrtek, 6. avgusta 2020, smo se poslovili od MARJANA MIHELCICAiz Kosez Iskrena hvala vsem za izrecena sožalja, besede tolažbe … Hvala pogrebni službi, pevcem, praporšcakom, Gasilskemu društvu Šinkov Turn in Društvu upokojencev Bukovica – Šinkov Turn. Vsi njegovi V SLOVOcastnemu obcanuObcine VodiceVinku BorovnikuVinko Borovnik je bil rojen 14. julija 1932 na Frankolovem, kjer je obiskoval osnovno šolo do tretjega razreda. Med vojno so Nemci celotno družino izselili na Hrvaško, po koncu vojne leta 1945 so se družinski clani po mnogih težavah, pocasi, drug za drugim vracali v Slovenijo. Ko so razmere to dopušcale, je svoje šolanje nadaljeval na gimnaziji v Celju in nato še v Vukovarju. V Mariboru se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo, ki jo je uspešno koncal, nato je opravil še dve leti izobraževanja na uciteljišcu. Po služenju obveznega vojaškega roka je leta 1956 nastopil svoje prvo uciteljsko službovanje v Šentjanžu na Dolenjskem, kjer se je tudi porocil s soprogo Anico. Po treh letih službovanja na Dolenjskem se je preselil v Topolšico, kjer je postal ravnatelj podružnicne šole. Leta 1970 se je odzval povabilu Pepce Pirc, da v Vodicah prevzame mesto ucitelja. V naši osnovni šoli je pouceval vse do svoje upokojitve leta 1984. Poleg službe je bil aktiven clan številnih organizacij in združenj. Kot tajnik je deloval v Združenju rezervnih oficirjev in kot nacelnik v Narodni zašciti. Ves cas je bil navdušen šahist, vneto je vodil šahovski krožek na osnovni šoli in v društvu upokojencev. Vedno je bil aktiven organizator prireditev ob obcinskem prazniku Obcine Vodice. Njegov osebni angažma je v naših krajih pustil mocan pecat na razlicnih podrocjih življenja v skupnosti. Vinko Borovnik je leta 2005 prejel najvišje obcinsko priznanje in naziv Castnega obcana Obcine Vodice za življenjsko delo na podrocju izobraževanja in kulture. Iskreno sožalje. Življenje niso dnevi, ki so minili, temvec dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) ZAHVALAPo hudi bolezni nas je v 75. letu zapustil naš dragi FRANC BALIŽiz Vodic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega. Hvala za izreceno sožalje, za podarjeno cvetje in svece. Zahvala osebnemu zdravniku dr. Draganu Grujicicu in njegovi ženi Angelci ter patronažnima sestrama Majdi in Mariji, pogrebni službi Pogrebnik, pevcem in harmonikarju ter gospe Marjeti Meti Reberšek za besede slovesa. Hvala vsem, ki ga boste še naprej ohranjali v lepem spominu. Žalujoci vsi njegovi37 številka 6, avgust 2020 Obvestila ZAHVALAV mesecu juniju, dne 24. junija 2020, smo se na šentviškem pokopališcu poslovili od dragega oceta VINKABOROVNIKA1932-2020Iskreno se zahvaljujemo Osnovni šoli Vodice, Društvu upokojencev Vodice, KOZB za vrednote NOB Vodice, Obcini Vodice, nekdanjim sodelavcem, prijateljem, znancem, sovašcanom in vsem drugim, ki ste ga množicno s svojo prisotnostjo pospremili na njegovo zadnje pocivališce. Hvala lepa. Vsi njegovi Dobrota tvojih rok ne mine, cas ohranja nam spomine, in hvaležna misel nate. ZAHVALAV 94. letu starosti je v miru zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašca in teta MARIJA HOCEVARiz Bukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku Francu Mervarju za lep obred, zdravniku Draganu Grujicicu in njegovi ženi Angelci za nasvete in pomoc. Hvala tudi društvu upokojencev za lep poslovilni govor. Vsi njeni Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korakspominja natein hvaležna miselluc je, ki ne ugasne … ZAHVALAV cetrtek, 6. avgusta 2020, smo se poslovili od MARJANA MIHELCICAiz Kosez Iskrena hvala vsem za izrecena sožalja, besede tolažbe … Hvala pogrebni službi, pevcem, praporšcakom, Gasilskemu društvu Šinkov Turn in Društvu upokojencev Bukovica – Šinkov Turn. Vsi njegovi V SLOVOcastnemu obcanuObcine VodiceVinku BorovnikuVinko Borovnik je bil rojen 14. julija 1932 na Frankolovem, kjer je obiskoval osnovno šolo do tretjega razreda. Med vojno so Nemci celotno družino izselili na Hrvaško, po koncu vojne leta 1945 so se družinski clani po mnogih težavah, pocasi, drug za drugim vracali v Slovenijo. Ko so razmere to dopušcale, je svoje šolanje nadaljeval na gimnaziji v Celju in nato še v Vukovarju. V Mariboru se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo, ki jo je uspešno koncal, nato je opravil še dve leti izobraževanja na uciteljišcu. Po služenju obveznega vojaškega roka je leta 1956 nastopil svoje prvo uciteljsko službovanje v Šentjanžu na Dolenjskem, kjer se je tudi porocil s soprogo Anico. Po treh letih službovanja na Dolenjskem se je preselil v Topolšico, kjer je postal ravnatelj podružnicne šole. Leta 1970 se je odzval povabilu Pepce Pirc, da v Vodicah prevzame mesto ucitelja. V naši osnovni šoli je pouceval vse do svoje upokojitve leta 1984. Poleg službe je bil aktiven clan številnih organizacij in združenj. Kot tajnik je deloval v Združenju rezervnih oficirjev in kot nacelnik v Narodni zašciti. Ves cas je bil navdušen šahist, vneto je vodil šahovski krožek na osnovni šoli in v društvu upokojencev. Vedno je bil aktiven organizator prireditev ob obcinskem prazniku Obcine Vodice. Njegov osebni angažma je v naših krajih pustil mocan pecat na razlicnih podrocjih življenja v skupnosti. Vinko Borovnik je leta 2005 prejel najvišje obcinsko priznanje in naziv Castnega obcana Obcine Vodice za življenjsko delo na podrocju izobraževanja in kulture. Iskreno sožalje. Življenje niso dnevi, ki so minili, temvec dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) ZAHVALAPo hudi bolezni nas je v 75. letu zapustil naš dragi FRANC BALIŽiz Vodic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega. Hvala za izreceno sožalje, za podarjeno cvetje in svece. Zahvala osebnemu zdravniku dr. Draganu Grujicicu in njegovi ženi Angelci ter patronažnima sestrama Majdi in Mariji, pogrebni službi Pogrebnik, pevcem in harmonikarju ter gospe Marjeti Meti Reberšek za besede slovesa. Hvala vsem, ki ga boste še naprej ohranjali v lepem spominu. Žalujoci vsi njegovi37 številka 6, avgust 2020 Obvestila K N JI Ž NE N O V O S T I 38 Obvestila K N JI Ž NE N O V O S T I 38 Leposlovje za odrasle Valpy, Fiona: Šiviljino darilo (družbeni roman) Houellebacq, Michel: Serotonin (družbeni roman) Paasilinna, Arto: Gromska strela (družbeni roman) Simoniti, Veronika: Ivana pred morjem (družbeni roman) Hausmann, Romy: Dragi otrok (kriminalni roman) Sveistrup, Sřren: Kostanjev mož (kriminalni roman) Strokovno gradivo za odrasle Bucay, Jorge: O starših in otrocih: kako ohranjati in poglabljati temeljne vezi (psihologija) Šimleša, Bruno: Kako vzljubimo sebe: 12 kljucnih korakov osebnega (psihologija) Juhant, Marko: Varuh dolžnosti staršev: uporabite zdravo pamet, ne potrebujete dovoljenja znanosti! (vzgoja) Loncar, Sanja: Samooskrba v praksi: vec pridelka, manj površine (vrtnarstvo) Pirjevec, Jože: Partizani (zgodovina) Leposlovje za otroke in mladino Cardon, Laurent: Zmešane kure: kokošja zgodba (slikanice) Kerr, Judith: Tiger, ki je prišel na caj (slikanica) Štefan, Anja: Imam zelene ceveljcke (slikanicepoezija) Pilkey, Dav: Pasji mož. Ravs divjine (strip) Strokovno gradivo za otroke in mladino Rockett, Paul: Celine od blizu. Spoznajmo Evropo. Spoznajmo Azijo. Spoznajmo Južno Ameriko. Spoznajmo Severno Ameriko. Spoznajmo Afriko. Spoznajmo Avstralijo in Antarktiko (geografija) crna kronika Porocilo za obdobje 18. 6. 2020 – 13. 8. 2020 KRIMINALITETA Kaznivo dejanje nasilništva. Prometna nesreca s telesnimi poškodbami. Poskus vloma v osebni avtomobil. Prometna nesreca s pobegom neznanega voznika tovornega vozila. Požar na starodobnem vozilu. Kršitev javnega reda in miru na javnem kraju. Tatvina kolesa. Vlom v kletne prostore. PROMETNE NESRECE DRUGI DOGODKI Vlom v delovni stroj. Glasna glasba na prostoru za piknik, kršitelj kaznovan s placilom kazni. Obvestila 39 Obvestila 39 Pravljicno popoldne MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Letos bomo že tretje leto zapored na travniku pred knjižnico pripravili pravljicno popoldne, namenjeno vsem otrokom. Tokrat se bomo od poletja poslovili s smešno in zabavno igrico. Obiskal nas bo strašni gusar Tone, ki se nikogar ne boji in skrinjo z zakladom išce vsepovsod. Pridite, mu ga bomo pomagali poiskati! Po predstavi bomo tisti s spretnimi prstki tudi ustvarjali in se spremenili v gusarje, za malo bolj živahne pa bodo na voljo športne igre na travniku. Lepo vabljeni v sredo, 16. septembra, ob 17. uri pred knjižnico Vodice. Zabavalo nas bo Gledališce Kolenc. Se vidimo v knjižnici in pred njo! UTRINKI MESECA UTRINKI MESECA