Poštnina plačana v gotovini
# URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik (II.
V Ljubljani ilue 1.-1. septembra 1941)
Številka 61.
V ti L n IN A«
1125. UUaz o razpustu Slovenskega naroduoosvoljoclilnega sveta (SNOS-a).
226.	Ukaz o razpisu volitev za Ustavodajno -kupščiuo Ljudske republike Slovenije.
227.	Ukaz o imenovanju republiške votivne komisije za volitve ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščino Ljudske re-
23h Odločba o Ustinovatvi državnega podjetja za proizvodnjo lilmov v Ljubljani.
231.	Odločba o ustanovitvi državnega podjetja za razdeljevanje filmov v Ljubljani.
232.	Odredba o prevzemu socialnovzgojnih ustanov po ministrstvu za prosveto.
233.	Uredba o ugotovitvi pravice do pokojnine upokojencev bivših občin.
234.	Uredba o upokojitvi uslužbencev bivših občin.
235.	Uredba o reševalnih postajali.
236.	Pravilnik o organizaciji reševalnih postaj
Ž37. Oifre&a o prijavljanju, registriranju in opremi koles.
23S. Pravilnik o pristojbinah za zdravljenje tuberkuloze in duševnih bolezni v zdraviliščih oziroma bolnicah za du-
L ševne . bolezni.
233. Odredba' o pobiranju pristojbin za preiskave in storitve v bakteriološko-seroloških laboratorijih.
240.	Odredba o prepovedi izvoza krompirja, fižola, ovsa in čebule.
241.	Odredba o zatiranju nalezljive ohromelosti pri svinjah.
— Zapisnik I. redne seje 11. zasedanja Slovenskega narodno* osvobodilnega sveta (SNOS7a).
publike Slovenije. .	r <l[|ir...
22S. 'Oaiočb;i''o" lišianovitvl Državnega avtobusnega in prevozniškega podjetja Slovenije,
223. Odločba o ustanovitvi državnega industrijskega podjetja SELA-KAOLIN v Selih.

Zakoni in dragi razglasi
SNOS-a in Prezidija SNOS-a
225.
^ Ukaz
Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega
sveta
o razpustu Slovenskega naroiinoosvobotlilnega sveta
Na podlagi 1. člena sklepa Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o pooblastitvi Prezidija SNOS-a za razpust SNOS-a z dne .10. septembra 1940 je Prezidi] Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta
sklenil:
Slovenski narodnoosvobodilni svet se razpusti,
Ljubljana dne 10. septembra 1946 Št. 90.
Prezidij
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Sekretar:	Predsednik:
France Lubej s, r.	Josip Vidmar s. r.
226.
Ukaz
Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega
sveta
o razpisu volitev za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije
Na podlagi 2, člena zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije in na
predlog vlade Ljudske republike Slovenije je Prezidij Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta
s k le n i 1:
1.	Volitve za Ustavodajno skupščino Ljudske republik« Slovenije se bodo izvršile v nedeljo dne 27. oklobra 1946.
2.	Izvajanje tega ukaza naj se prione dae 14. septembra 1946.
Ljubljana dne 10. septembra 1946 Št. 91.
'	Prezidij
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta
Sekretar:	Predsednik:
Franco Lubej s. r.	fosip Vidmar s. r.
227.
Ukaz
Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega
sveta
o imenovanju republiške volivne komisije za volitve ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije
Na podslagi 7. člena zakona o volitvah ljudskih po-slancev za Ustavodajno skupščino Ljudske republik« -Slovenije
so imen o vani
v republiško volivno komisijo za’ volitve ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije:
za predsednika Alojzij Žigon, za njegovega namestnika Lev Svetek,
za tajnika Stane Kavčič,
z.a njegovega namestnika Kihar<l Knez,
za člane:
Alojzij dr. Krat,
zg njegovega namestnika Branimir Tuma,
Jože dr. Juhart,
za njegovega namestnika Samo Hubad,
Ivan dr. Mak,
za njegovega namestnika Andrina 2alcer,
Hela Škulj,
za njenega namestnika Ivan Gorjup,
Andrej Petelin,
za njegovega namestnika Niko Pogačar.
Ljubljana dne 12. septembra 1946.
St. 92.
Prezidij
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta: Sekretar:	Predsednik:
France Lubej s. r.	Josip Vidmar s. r.
Uredbe, navodilo, odredbe in odločbe
vlade Ljudske republike Slovenije
228.
Na podlagi 69. člena splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih z dne 24. julija 1946 (Ur. 1. FLRJ št. 437/62-46) izdaja vlada Ljudske republike Slovenije naslednjo
odločbo
*
Uredba vlade Ljudske republike Slovenije z dne 10. aprila 1940 (Ur. list LRS št. 124/29-46) o ustanovitvi ^Državnega avtobusnega in prevozniškega podjetja Slovenije« se prilagodi splošnemu zakonu o državnih gospodarskih podjetjih z naslednjimi določbami:
1.	člen
Z navedeno uredbo ustanovljeno podjetje posluje pod lirmo »Državno avtobusno in prevozniško podjetje Slovenije« ali pod skrajšano firmo »DAPPSr.
2.	člen
Osnovna sredstva podjetja tvorijo nepremičnine, delavnice, stroji in orodje, vozni park itd. v skupni približni vrednosti 44,763.750 din, ki se deloma še ugotavlja.
Obratna sredstva znašajo din 5,000.000, kateri znesek vplača vlada Ljudske republike Slovenije.
3.	člen
Predmet poslovanja podjetja so;
a)	prevoz potnikov in prtljage s cestnimi motornimi vozili na avtobusnih p»guh v območju Ljudske republike Slovenije, ki služilo javnemu prometu]
b)	prevoz in odprema blaga s cestnimi motornimi vozili, zlasti za polrebe javnega sektorja;
. c) organizacija in vodstvo drugih poslov, ki so v zvezi s prometom in mu jih naroči operativno upravno vodstvo.
Pri tem
č) ustanavlja svoje okrožne in okrajne uprave, krajevne poslovalnice, krajevne postaje in pomožne naprave v mejah razvoja in potreb;
d)	prevzema, od državnih, bivših samoupravnih in ob' činskih avtobusnih podjetij nepremičnine in premičnine, potrebne za nemoteno obratovanje in razvoj cestnomotomega prometa;
e)	prevzema premoženja avtobusnih in cestnomotornih prevozniških podjetij, ki so prešla ali preidejo po zakonitih določbah v državno last;
f)	prevzame ves inventar bivših prometnih odsekov, ki služi avtoprevozništvu.
4.	člen
Podjetje je pod operativnim upravnim vodstvom Direkcije za avtopromet pri predsedništvu vlade Ljudske republike Slovenije, ki predpiše pravila o organizaciji podjetja in o načinu njegovega poslovanja.
5.	člen
Podjetje se mora po predpisih splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih vpisati v register državnih gospodarskih podjetij pri ministrstvu za finance Ljudske republike Slovenije.
Ljubljana dne 13. septembra 1946.
Predsednik vlade Ljudske republike Slovenije«
Uiha Marinko s. r.
229.
Na podlagi 09. člena splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih z dne 24. VII. 1946 (Uradni list FLRJ št. 437/62-46) izdaja vlada Ljudske republike Slovenije na predlog ministrstva za industrijo in rudarstvo naslednjo
odločbo
Zaradi prilagoditve splošnim določbam zakona o državnih gospodarstvih podjetjih se izdaja v skladu s temi predpisi odločba o ustanovitvi državnega industrijskega podjetja SELA-KAOLIN, kaolinski kop, s sedežem v Selih v Tuhinjski dolini.	i	|
1.	člen
To podjetje, ki je bilo ustanovljeno z odločbo ministra za industrijo in rudarstvo LRS z dne 8. VI. 1946 pod opr, št. I/P-2796/46, posluje pod firmo SELA-KAOLIN, kaolinski kop v Selih, ali pa pod skrajšano firmo SELA*KAQLIN v Selih.
2.	Plen
Podjetje jo pod operativnim upravnim vodstvom mini-. strstva za industrijo in rudarstvo LRS, ki predpiše pravila
o organizaciji podjetja in o vsem načinu njegovega poslovanja.
3.	člen
Predmet poslovanja podjetja je pridobivanje in pranje kaolina.
4.	člen
Premoženje podjetja sestoji:
iz osnovnih sredstev v skupnem znesku 50.000 din in
iz obratnih sredstev v skupnem znesku 50.000 din,
5.	člen
Podjetje se mora po 14. členu splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih priglasiti za vpis v register državnih gospodarskih podjetij pri ministrstvu za finance LRS.
Z vpisom v register dobi podjetje lastnost pravne osebe in pravico poslovanja.
6.	člen
Z izdajo te odločbe preneha veljati odločba ministra za industrijo in rudarstvo o ustanovitvi državnega podjetja SE-LA-KAOL1N v Tuhinjski dolini s sedežem podjetja v Selih, z dne 8. VI. 1946, opr. št. I/P-2796/46.
Ljubljana dne 31. avgusta 1916.
Minister za industrijo	Predsednik vlade
in rudarstvo:	Ljudske republike Slovenije:
Franc Leskošek s. r.	Miha Marinko s. r.
230.
Na podlagi 4. in 5. člena splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih z dne 24. VII. 1946, Ur. list FLRJ z dne 2. VIII. 1946, št. 437/62, izdaja vlada Ljudske republike Slovenije na predlog komiteta za kinematografijo vlade FLRJ tole
odločbo
o ustanovitvi državnega podjetja za proizvodnjo filmov v Ljdbljani
1.	člen
Ustanovi se podjetje za proizvodnjo filmov v Ljubljani s sedežem v Ljubljani.
Podjetje bo poslovalo pod firmo: »Triglavfikn«.
2.	člen
Podjetje je pod operativnim upravnim vodstvom pred-sedništva vlade LRS, ki predpiše pravila o ustroju in poslovanju podjetja.
3.	člen
Predmet podjetja je:
1.	proizvodnja umetniških filmov,
2.	proizvodnja dokumentarnih filmov,
3.	proizvodnja kulturnih filmov,
4.	proizvodnja »Obzornika«.
4.	člen
Podjetju se daje v upravo inventar, dodeljen od likvidiranega Filmskega podjetja FLRJ, direkcija za Slovenijo.
Obratna sredstva obstoje iz gotovine 2,000.000 din, ki jih plača komitet za kinematografijo'pri vladi FLRJ.
5.	člen
Podjetje se mora v smislu 14. člena in sl. splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih priglasiti za vpis v register državnih gospodarskih podjetij pri ministrstvu za finance LRS.
Z vpisom v register dobi podjetje lastnost pravne osebe in pravico poslovanja.	t
V Ljubljani dne 13. septembra 1946.
Predsednik vlade
'	Ljudske republike Slovenije:
Miha Marinko s. r.
231.	v
Na podlagi 4. in 5. člena splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih z dne 24. VIL 1946, Ur. list FLRJ z dne 2. Vlil. 1946, št. 437/62, izdaja vlada Ljudske republike Slovenije na predlog komiteta za kinematografijo vlade FLRJ tole
odločbo
o ustanovitvi državnega podjetja za razdeljevanje filmov v Ljubljani
1.	člen
Ustanovi se državno podjetje za razdeljevanje filmov v Ljubljani s sedežem v Ljubljani.
Podjetje bo poslovalo pod firmo: Podjetje za razdeljevanje filmov LRS v Ljubljani.
2.	člen
Podjetje je pod operativnim upravnim vodstvom ministrstva za prosveto, ki predpiše pravila o organizaciji podjetja in o vsern načinu njegovega poslovanja.
3.	člen
Predmet podjetja je:
1.	razdeljevanje filmov kinematografom na območju LR Slovenije,
2.	pregledovanje in popravljanje poškodovanih filmov,
3.	podnasla vi janje filmov,
* 4. izdelovanje diapozitivov in fotosov,
5.	popravljanje kinoaparatur in izvrševanje mculažnih’ del pri ustanavljanju novih kinematografov.
4.	člen
Podjetju se daje v upravo inventar, dodeljen od likvidiranega Filmskega podjetja FLRJ in inventar kina »Union« v Ljubljani.
Obratna sredstva obstoje iz gotovine 1,000.000 dinarjev, ki jih vplača komitet za kinematografijo pri vladi FLRJ.
5.	člen
Podjetje se mora po 14. členu in sl. splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih priglasiti za vpis s regi-
ster državnih gospodarskih podjetij pri ministrstvu za finance LRS.
Z vpisom v register dobi podjetje lastnost pravne osebe in pravico poslovanja.
V Ljubljani dne !3. septembra 104G.
Predsednik vlade
Minister za prosveto LRS:	Ljudske republike Slovenije:
Dr. Fertlo Kozak s. r.	Miha Marinko s. r.
232.
Odredba
vlade Ljudske republike Slovenije o prevzemu socialnovzgojnih ustanov po ministrstvu za prosveto
1.	člen
Ker je težišče dela v mladinskih socialnovzgojnih ustanovah na vzgoji, preidejo naslednje socialnovzgojne ustanove za mladino, ki jih je doslej neposredno upravljalo ministrstvo za socialno skrbstvo, pod neposredno upravo ministrstva za prosveto:
a)	dom aktivistov v Ljubljani;
b)	mladinski dom v Kranju;
c)	otroški dom v Smledniku;
č) državni dekliški doip v Mariboru (Melje);
d)	državno deško vzgajališče na Selu v Ljubljani.
Vse okrožne, okrajne in krajevne otroške in mladinske domove kakor tudi vsa dnevna zavetišča upravljajo odslej LO po svojih prosvetnih oddelkih, odsekih oziroma referatih, vse pod nadzorstvom ministrstva za prosveto.
Ista načela veljajo za socialnovzgojne mladinske ustanove, ki bodo še ustanovljene.
Pri ministrstvu za prosveto se ustanovi oddelek za mladinske vzgojne ustanove, pri prosvetnih oddelkih okrožnih LO pa referat za mladinske vzgojne ustanove
2.	člen
Za šolanje vzgojiteljskega kadra v mladinskih vzgojnih ustanovah se pri ministrstvu za' prosveto ustanovi posebna šola, ki jo bo vzdrževalo ministrstvo za prosveto iz svojih proračunskih sredstev. Sedanja socialnopolitična šola ministrstva za socialno skrbstvo bo prirejala samo še tečaje^ za vzgojo uslužbencev socialnozdravstvenih odsekov LO in socialnopolitičnih delavcev na terenu.
3.	člen
Vsa proračunska sredstva za osebne in materialne izdatke prevzetih ustanov za tekoče proračunsko leto, ki so bila določena v proračunu ministrstva Za socialno skrbstvo oziroma ustrezajočih socialnoskrbstvenih oddelkov,1 odsekov, referatov LO prevzame hkrati z upravo zavodov in domov ministrstvo za prosveto oziroma prosvetni oddelki, odseki in referati LO.
Hkrati s prevzemom navedenih zavodov in domov se prenese na ministrstvo za prosveto oziroma na prosvetne oddelke, odseke in referate tudi uprava vseh stavb in inventarja.
Prevzem potrebnega osebja iz ministrstva za socialno skrbstvo po ministrstvu za prosveto se opravi s sporazumom obeh ministrov.
4.	člen
Organom socialnega skrbstva mon biti omogočeno opravljanje nalog socialnega skrbstva nad otroki, ki so potrebni socialnega varstva tako, da imajo pravico obiskovati domove in dajati pripombe z nasveti.
Ministrstvo za prosveto in prosvetni oddelki, odseki in referati LO dajejo pristojnim organom socialnega skrbstva na razpolago vse podatke o sirotah in o siromašnih oskrbovancih, ki so potrebni za smotrno izvajanje sociabiega skrbstva.
Sprejemanje in odpuščanje sirot in siromašnih oskrbovancev se opravlja po predlogih organov socialnega skrbstva.
Premestitve gojencev v druge zavode se opravljajo po predlogu uprave zavoda ali doma s privolitvijo nadrejene prosvetne oblasti, istočasno pa se o tem obvesti nadrejena oblast socialnega skrbstva.
5.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
V Ljubljani dne 4. septembra 1946. \
Minister za prosveto:	Predsednik vlade
Dr. Ferdo Kozak s. r.	Ljudske republike Slovenije:
Miha Marinko s. r.
Minister za socialno skrbstvo:
Dr. Anton Kržišnik s. r.
233.
Uredba
vlade Ljudske republike Slovenije o ugotovitvi pravice do pokojnine upokojencev bivših občin
Na podlagi pooblastila v 16. členu finančnega zakona FLRJ za proračunsko leto 1946. in pooblastila v 13. členu finančnega zakona Ljudske republike Slovenije za proračunsko leto 1946. se za pregled oz. novo določitev pokojnine bivšim samoupravnim občinskim upokojencem, ki jih ne obsega uredba o ugotovitvi pravice do pokojnine z dne 25. X. 1945, izdaja s privolitvijo ministra za finance FLRJ ta
uredba:
1.	člen
Pokojnine upokojencev bivših občin in njihovih rodbin, določene po predpisih službenih pragmatik ali s službenimi pogodbami v breme proračunskih sredstev občin, se v načelu priznajo, pač pa morajo biti pregledane in veljajo za njih nadaljnje uživanje predpisi te uredbe. Isto velja tudi za stalne mesečne podpore, vzdrževalnine itd., ki izvirajo iz bivšega službenega razmerja in ki so se izplačevale iz proračunov občin na ozemlju LR Slovenije.
2.	člen
Za ugotovitev pravice do pokojnine, podpore, vzdrževal-nine itd. upokojencem bivših občin in njihovim rodbinam iz proračunskih sredstev Ljudske republike Slovenije kakor tudi glede višine pokojnine in drugih okoliščin veljajo smiselno predpisi uredbe o ugotovitvi pravice do pokojnine državnih uslužbencev z dne 25. X. 1945 (Uradni list DFJ z dne
6.	XI. 1945, št. 823/86) in pravilnika za izvajanje te uredbe z dne 5. XI. 1945, H. št. 28.000 (Uradni list DFJ z dne 9. XI. 1945, št. 833/87), če ni s to uredlK) odrejeno kaj drugega.
3.	člen
Da bo po določbah 2. člena te uredbe izveden pregled dosedanjih pokojninskih prejemkov in določen mesečni znesek novih osebnih in rodbinskih pokojnin, podpor, vzdrže-valnin itd. skladno s predpisi 6., 10. in 11. člena uredbe o ugotovitvi pravice do pokojnine z dne 25. X. 1945, je treba vse upokojence bivših občin — upoštevaje značaj njihove službe, njihov čin in položaj, šolsko izobrazbo in celotno efektivno službeno dobo — razvrstiti v ustrezne položajne skupine po uradniškem zakonu iz leta 1931., nato pa razporediti v pokojninske osnove po določbah 3. člena pravilnika za izvajanje uredbe o ugotovitvi pravice do pokojnine z dne 5. XI. 1945, II. št. 28.000. '
To razvrstitev in razporeditev izvrši za vse upokojence bivših občin na ozemlju LRS ministrstvo za finance Ljudske republike Slovenije.
4.	člen
Vsi upokojenci bivših občin morajo plačevati 30/o od kosmatih pokojninskih prejemkov (brez rodbinske doklade) kot prispevek za pokojninsko zavarovanje. Dokler se dokončno ne uredi socialno zavarovanje javnih uslužbencev in upokojencev, se nalagajo ti odtegljaji na poseben račun pri Denarnem zavodu Slovenije.
Minister za finance LRS uredi način razpolaganja s temi sredstvi.
Pokojnine in podpore po tej uredbi se izplačujejo v breme proračuna Ljudske republike Slovenije.
Vprašanje samoupravnih pokojninskih skladov se uredi posebej v skladu s predpisi 10. člena finančnega zakona LRS za proračunsko leto 1946.
5.	člen
Po predpisih le uredbe se bodo določile pokojnine tudi v primerih, kjer pokojnine do objave uredbe niso bile določene.
6.	člen
Izplačevanje pokojnin, podpor, vzdrževalnin itd., odmerjenih po tej uredbi, se začne s 1. januarjem 1946. Glede obračunavanja že prejetih dosedanjih pokojnin, podpor itd., veljajo smiselno predpisi 38. člena pravilnika, navedenega v 2. členu te uredbe.
7.	člen
Pregled pokojnin, podpor, vzdrževalnin itd. po tej,uredbi je treba dovršiti najkasneje do konca meseca novembra 1946. Izplačevanje do nove določitve pokojnine začasno priznam1! podpor oziroma preživnin se ustavi z dnem, ki ga določi mi-
nister za finance LRS. Izplačilo gre v breme izdatkov za pokojnine proračuna Ljudske republike Slovenije za proračunsko leto 1946.
8.	člen
Podrobnejše določbe, potrebna pojasnila In tolmačenja izda minister za finance LR Slovenije.
9.	Člen
Ta uredba velja od dneva objave v ■Uradnem listu LRS*.
V Ljubljani dne 2. septembra 1946.
St. 1236/43-1-1946.
Predsednik vlade
Minister za finance:	Ljudske republike Slovenije:
Polič Zoran s. r.	Miha Marinko s. r.
234.
Uredba
vlade Ljudske republike Slovenije » upokojitvi uslužbencev bivših občin
Skladno s predpisom 10. člena finančnega zakona FLRJ za proračunsko leto 1946. in pooblastila v 13. členu finančnega zagona Ljudske republike Slovenije za proračunsko leto '1946. se zaradi upokojitve samoupravnih uslužbencev bivših občin izdaja tale
u r e d b a
1.	člen 4
Uslužbenci bivših občin, ki so bili na dan 6. aprila 1941 v službi nekdanjih občin na ozemlju LR Slovenije in bi imeli po zakonskih predpisih, po službeni pragmatiki ali po službeni pogodbi pravico do pokojnine iz proračunskih sredstev občin, kjer so službovali, in niso bili prevzeti v državno službo ali ki so bili sprejeti v službo, a potem dani na razpoloženje, ali ki so bili upokojeni med vojno od
6.	aprila 1941 do osvoboditve, katerih odločbe o upokojitvi pa so razveljavljene v smislu 8. člena odloka AVNOJ-a št. 132 z dne 3. II. 1945 leta in hišo bili po osvoboditvi prevzeti v državno službo, se upokoje z dnem 6. novembra 1945, če Izpolnjujejo pogoje, ki jih določa uredba o ugotovitvi pravice do pokojnine upokojencev bivših občin.
2.	člen
Določbe 1. člena ne veljajo za tiste bivše občinske uslužbence, ki so bili za pokojnino zavarovani pri Pokojninskem zavodu za zasebne nameščence v Ljubljani ali pri kaki drugi javnopravni ustanovi* za socialno zavarovanje ali ki po značaju svoje zaposlitve sploh ne bi bili imeli pravice do pokojnine iz občinskih proračunskih sredstev.
3.	člen
Individualne odločbe v smislu 1. člena te uredbe se izdajajo po uradni dolžnosti in spadajo v pristojnost ministrstva za finance Ljudske republike Slovenije,
4.	člen
Minister za finance LRS je pooblaščen, da izda morebitna potrebna navodila in pojasnila za izvajanje te uredbe.
5.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS t.
V Ljubljani dne 2. septembra 1946.
St. 1236/42-1-1946.
Predsednik vlade
Minister za finance:	Ljudske republike Slovenije:
Polič Zoran s. r.	Miha Marinko s. r.
235.
Vlada Ljudske republike Slovenije izdaja na predlog ministra za ljudsko zdravstvo naslednjo
uredbo
o reševalnih postajah
1.	člen
Reševalne postaje so pomožne zdravstvene ustanove, ki imajo nalogo oskrbeti potrebnim hitro zdravniško pomoč.
V ta namen smejo:
1.	prevažati bolnike, ponesrečence in druge, zdravstvene pomoči potrebne osebe v bolnice ali druge zdravstvene ustanove;
2.	organizirati pomoč in dejansko pomagati osebam, ki so v neposredni nevarnosti za življenje ali podobni stiski;
3.	nuditi prvo pomoč.
2.	člen
Reševalne postaje so:
1.	glavne reševalne postaje na sedežih okrožij;
2.	pomožne reševalne postaje v krajih s sedežem bolnic, večjim številom prebivalstva, v industrijskih središčih in krajih, ki so od glavnih reševalnih postaj zelo oddaljeni; le-tć določi minister za ljudsko zdravstvo.
Te reševalne postaje ustanove okrožni ljudski odbori.
Pomožne reševalne postaje pa smejo ustanavljati, če je dokazana potreba in ee so podane okolnosti iz 2. točke tega člena uredbe, razen okrožnih tudi: okrajni in krajevni LO; RKS in njegove podružnice; gasilske organizacije; Federalni zavod za socialno zavarovanje in njegove podružnice ter industrijska podjetja.
Dovoljenja za ustanovitev teh pomožnih reševalnih postaj izdaja okrožni LO ob pogojih, ki jih bo predpisal minister' za ljudsko zdravstvo s pravilnikom.
3.	člen
Delovanje reševalnih postaj je pod neposrednim nadzor- ' stvom okrožnega LO in pod vrhovnim nadzorstvom ministra za ljudsko zdravstvo.
4.	člen
Vodja in šoferji glavne reševalne postaje so stalni uslužbenci okrožnega LO.
I
Vodja in šoferji pomožnih reševalnih postaj, ki so jih ustanovili LO, praviloma niso njhovi stalni uslužbenci m
jim okrožni LO določijo le primerne nagrade.
»•
5.	člen
Vse finančno poslovanje reševalnih postaj mora sloneti na načelu, <Ja reševalne postaje niso pridobitna podjetja.
Pristojbine, ki jih za prevoze ali drage storitve pobirajo reševalne postaje, rnora odobriti minister za ljudsko zdravstvo.
6.	člen
Natančnejše določbe o organizaciji reševalnih postaj predpiše s pravilnikom minister za ljudsko zdravstvo.
7.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<, Ljubljana dne 13. septembra 1946.
Predsednik vlade
Minister za ljudsko zdravstvo: Ljudske republike Slovenije: Dr. Ahčin Marjan s. r.	Miha Marinko s. r.
Pravilniki, navodila, odredbe in odločbe
ministrstev vlade Ljudske republike Slovenije
236.
Na podlagi 6. člena uredbe vlade LRS o reševalnih postajah z dne 13. septembra 1946, »Uradni list LRS< z dne 13. septembra 1946, št. 235/61, predpisujem naslednji
pravilnik
o organizaciji reševalnih postaj
1.	člen
Ustanavljanje in ukinjanje reševalnih postaj
Glavne reševalne postaje eo na sedežu okrožij: x Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu.
Pomožne reševalne postaje so v telile krajih:
ljubljansko okrožje: Kamnik, Kranj, Jesenice, Cerknica, Grosuplje;
novomeško okrožje: Kočevje, Črnomelj, Brežice;
celjsko okrožje: Velenje, Rogaška Slatina, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Planina pri Sevnici;
mariborsko okrožje: Slovenj Gradec, Ptuj, Radgona, Murska Sobota, Ljutomer, Mežica.
2.	člen
Druge pomožne reševalne postaje izven krajev, naštetih v prednjem členu, smejo ustanavljati, če je dokazana potreba in če so podane okolnosti iz 2. točke 2. člena uredbe o reševalnih postajah: okrožni, okrajni in krajevni LO; RKS in njegove podružnice; gasilske organizacije; Federalni zavod za socialno zavarovanje iu njegove podružnice ter industrijska podjetja.
Dovoljenja za ustanovitev teti pomožnih reševalnih postaj izdaja okrožni LO, če so izpolnjeni tile pogoji:
1.	da se novoustanovljena pomožna reševalna postaja sama vzdržuje;
2.	da je njen ustroj v skladu s tem pravilnikom.
, Minister za ljudsko zdravstvo sme na predlog okrožnega LO ali po službeni dolžnosti ukiniti ali spojiti te pomožne reševalne postaje, če ne izpolnjujejo več pogojev 2. odstavka prejšnjega člena, če se pri svojem poslovanju ne ravnajo po odredbah ministrstva za ljudsko zdravstvo in okrožnega^LO, ali če niso več potrebne.
3.	člen
Delovno področje
Delovno področje glavne reševalne postaje je praviloma območje okrožnega LO, delovno področje glavne reševalne postaje v Ljubljani pa območje okrožnega mesta Ljubljane in ljubljanskega okrožja.
Pomožnim reševalnim postajam določi delovno področje pristojni okrožni LO po krajevnih potrebah in razmerah,
4.	Člen Nadzorstvo
Vse delovanje reševalnih postaj je pod neposredbim nadzorstvom okrožnega LO in pod vrhovnim nadzorstvom ministra za ljudsko zdravstvo. Pristojni krajevni zdravnik je dolžan opozarjati nadrejene LO na vse pomanjkljivosti, ki jih opazi pri reševalnih postajah, in v nujnih primerih odrediti, kar je .potrebno.
5.	člen
Osebje
Vsaka reševalna postaja mora imeti svojega vodjo In potrebno število šoferjev. Osebje reševalnih postaj se mora izbirati izmed trezriih, vestnih, poštenih ljudi, ki imajo potrebno izkušnjo v ravnanju z .bolniki in ponesrečenci.
Šofer reševalne postaje ne more biti, kdor ni opravil predpisanega izpita za vozače .motornih vozil ali kdor je bil dva- ali večkrat upravno ali sodno kaznovan zaradi kršitve varnosti javnega prometa.
Vodja reševalne postaje je odgovoren za vse delovanje reševalne postaje. Vodja organizira in vodi vso službo na reševalni postaji, stalno nadzira osebje, vodi evidenco porabljenega goriva, prevoženih kilometrov, skrbi za red in snago na postaji itd. Vodja reševalne postaje mora biti vsak čas dosegljiv.
6.	člen
Osebje na vseh' reševalnih postajah' postavlja in odpušča, držeč se pri tem načel prvega odstavka 5. člena, tisto oblastvo, organizacija ali ustanova, v katere sestav spada reševalna postaja.
Organizacije in ustanove iz 2. Člena smejo nastavljati šoferje reševalnih postaj le z dovoljenjem okrožnega LO.
Na zahtevo okrožnega LO mora podrejeno oblastvo, organizacija ali ustanova odpustiti vsakega uslužbenca reševalne postaje, za katerega se ugotovi, da njegovo delo in značaj nista koristna za reševalne postaje.
7.	člen
Vodja in šoferji glavne reševalne postaje so stalni uslužbenci okrožnega LO; ta jim tudi določi iz svojih proračunskih sredstev prejemke. Za prejemke vodje in šoferjev ljubljanske glavne reševalne postaje določita dogovorno potrebne zneske iz svojih proračunskih sredstev MLO za okrožno mesto Ljubljana in okrožni LO za ljubljansko okrožje.
Vodjem in šoferjem pomožnih reševalnih postaj v krajih, naštetih v 1. členu, določijo okrožni LO primerne nagrade. Če je potrebno, jih lahko nastavijo tudi kot stalne uslužbence.
Vodje in šoferji drugih reševalnih postaj prejemajo nagrado, ki jim jo določi ljudski odbor ali organizacija* v katere sestavu je reševalna postaja.
8.	člen
Reševalne postaje
Reševalne postaje morajo biti s postranskimi prostori in objekti vred dostojno in snažno urejene in stalno opremljene z zdravili in obvezilnim materialom, potrebnim za prvo pomoč.
Podrobna navodila o opremi reševalnih postaj izda minister za ljudsko zdravstvo.
9.	člen
Tožila
Pri vsaki reševalni postaji mora biti potrebno število motornih vozil za prevoz bolnikov. Glavne reševalne postaje morajo imeti vsaj eno vozilo namenjeno izključno za prevoze bolnikov z nalezljivimi boleznimi; to vozilo mora biti po vsakem prevozu nalezljivo bolnega razkuženo.
Dolžnost postajnega šoferja je, da vozilo pred vsako
vožnjo in po njej skrbno pregleda. _
10.	člen
Prepovedana je uporaba vozil reševalne postaje za druge namene, kot je določeno v tem pravilniku. Prav tako je prepovedano šoferjem ob prevozu bolnikov s seboj jemati osebe, ki niso določene za spremstvo bolnika.
11.	člen
Vsako vozilo mora, preden se izroči svojemu namenu, pregledati okrožni zdravnik.
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo posreduje pri nabavah novih motornih vozil za reševalne postaje; stroški nabave same bremene reševalno postaja
i	......	.	■
12. člen
Z vsemi motornimi vozili reševalnih postaj v območju okrožja razpolaga in jih razmešča v primeru nujne potrebe okrožni LO.
1$. člen
Prevozi
Vse prevoze z reševalnimi motornimi vozili praviloma odreja zdravnik; kadar je nedvomno v nevarnosti življenje, se sme prevoz izvršiti tudi brez zdravnikove odredbe.
Odločilno za to, komu je dati prednost pri prevozu, je večja nevarnost za življenje tistega, ki naj se prepelje; šele v drugi vrsti sledi oni, za kalerega se je prej zahteval prevoz.
Ce reševalna postaja iz katerega koli vzroka sama ne more opraviti prevoza bolnika, mora na stroške osebe, ki to zahteva, priskrbeti vozilo za prevoz bolnika od glavne reševalne postaje; če ne gre za nalezljivo bolezen, pa tudi od druge osebe ali podjetja.
14. člen
Prevoz bolnika je opraviti nemudoma, brez nepotrebnega odlašanja in s potrebno obzirnostjo do bolnika in tistih, ki prevoz zahtevajo.
to. člen
Finančno poslovanje
Vse finančno poslovanje reševalnih postaj mora sloneti na načelu, da reševalne postaje niso pridobitna podjetja.
Vsaka reševalna postaja mora imeti svoj proračun, ki ga pregleda, potrdi in po potrebi tudi spremeni okrožni LO. Proračiin mora biti uravnovešen, ev. s potrebnimi dotacijami.
Vse reševalne postaje morajo voditi natančno evidenco dohodkov in izdatkov tako, da je mogoče vsak čas ugotoviti finančno stanje.
16.	člen
Vsaka reševalna postaja mora imeti kontrolno knjižico, iz katere je razvidno:
1.	kdo je odredil ali naročil prevoz,
2.	prevožena pot in število prevoženih kilometrov,
3.	količina uporabljenega goriva,
4.	potrdilo zdravnika ali bolnice o opravljenem prevozu.
Poleg kontrolne knjižice mora vsaka reševalna postaja voditi spisek prepeljanih oseb. Uvedba drugih knjig za poslovanje reševalnih postaj ho po potrebi posebej predpisana.
17.	člen Pristojbine
Za prevoze pobirajo reševalne postaje pristojbine, ki jih odobri ministrstvo za ljudsko zdravstvo.
Odobrene pristojbine morajo biti nabite na vidnem mestu v prostorih reševalne postaje.
18. člen
Plačilo prevoznih stroškov
Stroške za prevoz, bolnika je dolžan plačati v prvi vrsti tisti, v čigar korist sc je prevoz opravil, oziroma njegovi zakoniti zastopniki, če tega niso dolžni storiti po posebnih določbah zakonov dnigi (n. pr. podjetje, ustanova socialnega zavarovanja itd.).
V drugi vrsti je dolžan plačati stroške prevoza tisti, ki je,prevoz naročil oziroma, v čigar imenu je bil prevoz naročen; to pa ne velja za zdravnika, ki jo priporočil ali odredil prevoz v bolnico.	;
Stroški prevoza po odobrenih pristojbinah se izterjujejo, če je to potrebno, po predpisih za upravno izvršbo. Stroškov, ki niso obseženi v odobrenih pristojbinah, pa na ta način ni mogoče izterjavati.
V' sporih glede povračila, višine in plačila prevoznih stroškov odloči dokončno okrožni izvršilni odbor in zoper njegovo odločbo ni pritožbe.
10. člen
Pravila reševalnih postaj
Vse reševalne postaje morajo imeti pravila, ki jih odobri okrožni LO. Pravila morajo v okviru tega pravilnika obsegati zlasti predpise:
1.	o osebju reševalne postaje,
2.	o opravljanju službe na reševalni postaji in pri vozilih,
3.	o tem, kdo je upravičen pobirati prevozne stroške in izdajati račune in potrdila,
4.	o načinu prevažanja bolnikov, spremstvu in prevozih ponoči,
5.	o prevozih porodnic, slaboumnih,
6.	o predlaganju računov javnim ustanovam.
20.	člen
Druga reševalna služba
Reševalno službo od kraja nesreče oziroma bivanja do kraja, do kamor lahko pride reševalni avto, opravljajo člani RKS, s sodelovanjem gasilcev, ZMS, AFŽ, podjetij in člani alpske reševalne službe.
21.	člen
Končne določbe
Vse v 1. členu imenoma navedene reševalne postaje, ki spadajo v sestav organizacij in ustanov, navedenih v 2. členu, obdrže svoj dosedanji organizacijski ustroj, morajo pa se prilagodili določbam tega pravilnika in se po njih ravnati.
Vse v 1. členu ne omenjene reševalne postaje ki hočejo še nadalje obstajati, morajo dobili dovoljenje po 2. členu tega pravilnika.
fctev. 61
22.	člen
Okrožni LO morajo dolofiti v svojih proračunih potrebne vsote za obveznosti iz 7. člena pravilnika.
23.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v ^Uradnem listu LRSt.
Ljubljana dne 13. septembra 1946.
Minister za ljudsko zdravstvo:
Dr. Ahčin Marjan s. r.
237.
Odredba
ministrstva za notranje zadeve LRS o prijavljanju, registriranju in o opremi koles
Splošna določba
1.	člen
Vsako dvokolo in trokolo, ki je stalno v območju LRS in se uporablja na javnih voziščih, mora biti prijavljeno in registrirano pri okrajnem odseku oziroma v Ljubljani pri okrožnem oddelku za notranje zadeve, v območju katerega ima lastnik kolesa svoje stalno bivališče.
Izvzeta so kolesa, ki imajo značaj igrače ali s katerimi se ne more doseči znatnejša brzina.
Vožnja s kolesom brez veljavne spoznavne tablice in brez izkaznice o kolesu je prepovedana.
Vozač mora imeti pri sebi izkaznico o kolesu in jo mora pokazati na zahtevo organov javne varnosti.
Prijava, odjava, dajatve
2.	člen
Lastnik oziroma imetnik kolesa mora v 8 dneh vložiti prijavo na predpisanem in pravilno taksiranem obrazcu;
1.	kadar kolo kupi ali ga dobi iz kakršnega koli naslova,
2.	kadar se stalno preseli iz enega okrožja v drugo okrožje,.
V primeru stalne preselitve iz okraja v okraj istega okrožja je treba kolo prijavili oziroma odjaviti najpozneje do prvega naslednjega obveznega plačila letne takse.
Če prijavi kolo oseba, ki ni lastnik, mora vpisati v prijavo lastnikove podatke. Če je lastnik neznan, je treba vpisati v ustrezni stolpec prijave besedo ^neznan«. V tem primem mora prijavitelj pojasniti, kako je prišlo kolo v njegovo posest.
Kadar lastnik kolo proda ali se preseli v drugo okrožje, mora kolo odjaviti v 8 dneh pri tistem odseku za notranje zadeve, kjer je registrirano.
Za vsako kolo, ki je zavezano prijavi, je treba plačati vsako leto predpisane takse v kolkih, v gotovini pa prispevek za cestni sklad.
Registracija
3.	člen
Organ pristojnega odseka za notranje zadeve preglen; po vloženi prijavi kolo, primerja prijavljene podatke ter po ugotovitvi resničnosti podatkov dodeli spoznavno tablico in izkaznico o kolesu.
Pristojni odsek za notranje zadeve vodi vpisnik koles (register), v katerega vpisuje kolesa po zaporednih številkah spoznavnih tablic.
V vpisnik se vpišejo podatki iz prijave.
Okrožni oddelki za notranje zadeve vodijo osrednje vpis-nike o kolesih. V ta namen jim pošiljajo okrajni odseki za notranje zadeve potrebne podatke.
/
4.	člen
Vse za registracijo potrebne tiskovine, vsebino 1n obliko izkaznice ter obliko in opremo spoznavne tablice predpiše in založi ministrstvo za notranje zadeve LRS.
Spoznavna tablica, izkaznica o kolesu
5.	člen
Spoznavna tablica mora biti pritrjena tako, da se da le s silo odstraniti. Namesti se na okvira takoj za vodilom.
Kdor izgubi spoznavno tablico, mora izgubo objaviti v Uradnem listu LRS ter zaprositi za dodelitev nove spoznavne tablice pri tistem odseku za notranje zadeve, ki je izdal prejšnjo tablico.	•'
Če se izgubljena tablica najde, ko je bila dodeljena že nova, se najdena tablica izroči pristojnemu odseku za notranje zadeve v shrambo. Ta tablica se ne dodeli nikomur več.
6.	Člen
Kadar pride kolo v območje drugega okrožja, dodeli pristojni odsek za notranje zadeve novo tablico in izkaznico ter odvzame dosedanjo.
Če se prijavi nov lastnik kolesa, ki stanuje v istem okrožju, se izda samo nova izkaznica o kolesu. Dosedanja izkaznica se priloži prijavi.
Kdor izgubi izkaznico, mora izgubo objaviti v Uradnem listu LRS in zaprositi za izdajo nove izkaznice pri tistem odseku za notranje zadeve, ki je izdal izsublieno izkaznico
Oprema
7.	člen
Vsako kolo mora imeti na okvira spoznavno tovarniško številko.
Kolesu, ki ne bi imelo tovarniške številke, vseka okrajni odsek za notranje zadeve svojo evidenčno številko v okvir pod sedežem, preden izda izkaznico. Stroške plača prijavitelj oziroma lastnik kolesa.
8.	člen
Kolo, ki se uporablja v temi, mora imeti svetilko z belo ali rumenkastobelo svetlobo. Luč mora biti vidna vsaj sto metrov in ne sme slepiti.
Vsako dvokolo oziroma trokolo mora imeti rdeče refleksno steklo, ki mora biti pritrjeno zadaj v višini največ 70 (sedemdeset) cm.
Pri trokolesih z dvema kolesoma zadaj mora biti refleksno steklo nameščeno nad levim kolesom. Pri trokolesih z dvema kolesoma spredaj in osjo, široko nad 80 cm, mora biti poleg refleksnega stekla na zadnjem kolesu še eno refleksno steklo ob levem robu karoserije v predpisani višini in nameščeno tako, da ga vozač ne zakriva.
9.	člen
Vsako dvokolo oziroma trokolo mora imeti zvonček, z ostrim glasom, ki je slišen vsaj trideset metrov daleč, in dobro učinkujočo zavoro, ki deluje na zadnje kolo.
Kazni
10.	člen
Kolikor ne spadajo kazniva dejanja ali opustitve iz te odredbe pod določbe kazenskega zakonika ali zakona o taksah, se kaznujejo z denarno kaznijo od petdeset do tri tisoč dinarjev. Ob neizterljivosti se denarna kazen spremeni v kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti, računaje za vsakih petdeset dinarjev po en dan prisilnega dela.
Te kazni izrekajo in izvršujejo okrajni odseki oziroma v Ljubljani okrožni oddelek za notranje zadeve.
Kazniv je tudi, kdor ob prijavi kolesa zamolči, da je bilo kolo že registrirano.
Zoper kazenski izrek je dopustna pritožba v 8 dneh na notranji oddelek okrožnega ljudskega odbora oziroma ministrstva za notranje zadeve. Odločba druge stopnje je dokončna.
Denarne kazni se stekajo v sklad za vzdrževanje zavodov za izvrševanje kazni.
Pregon kaznivih dejanj po tej odredbi, zastara v šestih mesecih.
Prehodne določbe
11.	člen
V treh mesecih po uveljavitvi te odredbe je treba prijaviti vsa kolesa, ki so zavezana prijavi, ter ob vložitvi pravilno taksirane prijave plačati prispevek za cestni sklad za leto 1946. Obenem s prijavo je treba izročiti dosedanjo prometno knjižico in spoznavno tablico.
Okrajni odseki za notranje zadeve morajo v tem roku izmenjati dosedanje spoznavne tablice in izdati nove izkaznice o kolesu.
Če bi se iz katerega koli razloga spoznavna tablica in izkaznica na pravočasno prijavo ne mogle dodeliti, izda pristojni odsek ozir. v Ljubljani okrožni oddelek za notranje zadeve potrdilo, ki je dokaz za pravilno vloženo prijavo in ki začasno upravičuje vožnjo brez spoznavne tablice in izkaznice o kolesa
Veljavnost
12.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 5. avgusta 1946.
St. 3139/2-46.
Minister za notranje zadeve:
Boris Kraigher s. r.
238.
Pravilnik
ministra za ljudsko zdravstvo o pristojbinah za zdravljenje tuberkuloze in duševnih bolezni v zdraviliščih oz. bolnicah za duševne bolezni
1.	člen
Dnevna oskrbnina v zdraviliščih Ljudske republike Slovenije in njim podrejenih ustanovah za zdravljenje tuberkuloze znaša:
v III. oskrbnem razredu din 95.—,
v II. oskrbnem razredu din 130.-—,
v L oskrbnem razredu din 160.—.
Dnevna oskrbnina v bolnicah za duševne bolezni znaša din 30.—, po preteku neprekinjenega enoletnega zdravljenja se za nadaljnje leto zniža na din 10.— dnevno, v vsej nadaljnji dobi zdravljenja pa se plačilo oskrbnine ne zahteva.
V ostalem veljajo tudi za zdravljenje teb bolezni določbe pravilnika o pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnicah z dne 23. II. 1946, Ur. list LRS z dne 2. III. 1946, št. 18/80.
2.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu LRS in z vzvratno močjo od 1. julija 1946 dalje.
Ljubljana dne 25. avgusta 1946.
Zap. štev. 5680/1-V-b.
Miuister za ljudsko zdravstvo:
Dr. Ahčin Marjan s. r.
239.
Odredba
ministra za ljudsko zdravstvo o pobiranju pristojbin za preiskave in storitve v bakteriološko-seroloških laboratorijih
1.	člen
Za preiskave in storitve v bakteriološko-seroloških laboratorijih se pobirajo posebne pristojbine, določene
s to odredbo.
2.	člen
Pristojbine se ne pobirajo:
1.	za preiskave, ki se opravijo na zahtevo javne bolnice ali klinike, zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece, šolskih poliklinik, epidemiološkega zavoda, zdravstvenih domov, dispanzerjev, ambulanc in podobnih ustanov javne zdravstvene službe,
2.	za preiskave, ki jih zahtevajo zdravniki, zdravstvene ustanove ali druga oblastva, kadar se pojav jo nalezljive bolezni v epidemični obliki ali zato, da se ugotove bacilonosci.
3.	za preiskave, ki se oprav.jo na zahtevo zdravnikov, zdravstvenih ustanov, ali drugih ohlastev, če je priloženo zahtevi za preiskavo potrdilo KLO o pravici, do brezplačnega zdravljenja.
3.	člen
Pristojbine, se pobirajo po telile postavkah:
I.	Mikroskopski pregledi:
dinarjev
1.	Nalivni preparat................... . 10.— do 20.—
2.	Barvani preparat...................15.— do 25.—
II. Bakteriološki pčegledi:
1.	Aerobne kulture	20.— do 30.—
2.	Anaerobne kulture	30.—	do	40.—
3.	Kulture	s	serološko	diferenciacijo	.	30.—	do	50.—
4.	Kulture	z	biološko	diferenciacijo	.	50.—	do	300.—
5.	Kulture	z	izdelavo	auto-vakcine	.	60.—	do	120.—
III.	Serološki pregledi:
1.	Reakcija aglutinacije:
a)	pri tifusu, paratifusu ali disen-
teriji (Widal)..........................  25.—
b)	pri typhus exantheraaticus (Weil-Felix) ali Bang, melitensis, tula-
raemia itd. ........	20.—
2.	Reakcija precipitacije...................... 50.—
3.	Reakcija Wassermann in dve floku-
lacijski reakciji v krvi .....	50.—
Vsaka flokulacijska reakcija . . .	20.—
Reakcija na echinococcus (Wein-
berg in pod.)............................ 80.—
Reakcija na gonorejo (Mtiller-Op-
penheim in pod.) ..............30.— do 40.—
ReaTicija na tuberkulozo (Meinicke
in pod.)................................  80.—
4.	Wassermann r. in ena koloidna
reakcija v likvorju ......	40.—
5.	Odvzem krvi za WaR............... 10.—
G. Določitev krvnih skupin (preiskava
v epruveti in na plošči).................... 50.—
7.	Druge serološke reakcije glede na
delo in porabo materiala .... 25.— do 50.—
IV.	Preiskava krvi:
1- Haemoglobin po Sahli-ju	....	20.—
2.	Štetje eritrocitov................. 20,—
3.	štetje leukocitov	20.—
4.	Štetje trombocitov................. 30.—
5.	Haemoglobin, eritrociti in barvni
indeks...................... 40.—
C. Morfološka diferenciacija krvnili
elementov . .................................  35.—
7.	Sedimentacija eritrocitov	....	25.—
dinarjev
8.	Fizikalni pregledi (gostota, čas krvavitve, rezistenca eritrocitov itd.) po številu in Vrsti pregledov . . 20.— do 100.—
0.	Pregled na malarijo ali druge krvne
parazite ..................................... 30.—
10.	Haeinokultura	na bac. tuberkuloze •	40.—
11.	Krvni sladkor................................ 30.—
12.	Serološke reakcije — glej odst, III.
.V. Preiskava urina:
1.	Sediment urina (nebarvan) . . .	20.—
2.	Mikroskopski pregled na bac. Koch
ali druge bakterije................ 25.—
3.	Bac. Koch po metodi homogenizacije	30.—
4.	Kultura na bac. tuberkuloze . . .	SO.—?
5.	Biološki poskus na bac. tuberkuloze
ali druge bakterije.......................... 100.—
6.	Hormonalna reakcija na graviditeto
(Zondek-Ascheim ali sl.) . . . «	2g0.—>
7.	Beljakovina ali pod. kvalitativno .	10.—
kvantitativno .	20,—<
8.	Mala analiza (apec. teža, reakcija, sediment, beljakovina, sladkor, 'in-
dikan, žolčno in krvno barvilo) .	40.—
Isto — toda sladkor ali beljak,
kvantitativno.............................  50.—
VI. Preiskava faecesa:
1.	Makroskopsko-mikroskopski pregled	20.—i
2.	Jajčeca parazitov po metodi homogenizacije .................................... 30,—
3.	Pregled na bac. tuberkuloze (glej
odst. V.)..........................30.- do 150.-
4.	Pregled na kri ali pod. .....	10.—
VIL Preiskava sputuma:
1.	Makroskopsko-mikroskopski pregled	20.—
2.	Elastična vlakna.............................. 20.—
3.	Pregled na bac. tuberkuloze (glej
odst. V.)..........................30.- do 150.—
VIII.	Preiskava likvorja:
1.	Citološki pregled (štetje in diferenciacija celic)...............................  25.—!
2.	Goldsol reakcija .......	50.—
3.	Mastix reakcija ........	50.—
4.	Beljakovina — kvantitativno . s .	10.—
5.	Sladkor — kvantitativno . . . «	20.—
6.	Reakcija Pandy ali Nonne Apelt .	25.—
IX.	Pregled želodčnega in duode-nalnega soka:
1.	Mikroskopski pregled , . . . ,	’ 30.—
X.	Pregled na mikoze:
dinarjev
1.	Mikroskopska preiskava gnoja, las,
lu»k itd.	* k	2a.
Kultura glivic .	>	,	g	.	j	«	«	50.—
XI.	Drugi patološki material:
(punktati, bris grla, sekret nosa, ušesa, očesa, vagine, uretre itd.):
1.	Mikroskopski pregled (nalivni preparat) •	20.
2.	Bakteriološki pregled	.	•	.	:	■	30.—
3.	Rivalta reakcija .	.	«	,	.	{	t	•	10.—
4.	Biološki pregled	«	■	g	•	t -	•	. 50.— do 300.—
XII.	Entomološko določevanje vrst
(paraziti itd.):	25.— do 50.—
,	XIII. Pregled vode:
1.	Mikroskopska	preiskava	•	>	•	•	20.—
2.	Bakteriološka preiskava; 1 i. | ;
število kl:c na	želatini	,	a	,	.	,	20.—
število klic na	agarju	*	«	.	>	t	20,—
Colititer	i	.	.	20.—
4.	Člen
Za preiskave, ki v 3. členu niso navedene, se pobira pristojbina po postavki, dolmeni za preiskave sorod-aih predmetov in po porabljenem materialu, najmanj pa 30.— din za eno uro.
5.	člen
Pristojbine, ki jih zavezanci na poziv laboratorija, ki je opravil preiskavo, ne plačajo v 15 dneh, izterja okrajni (mestni) LO po predpisih, veljavnih za upravno izvršbo.
6.	člen
Pristojbine se, odvajajo mesečno ministrstvu za finance kot dohodek ministrstva za ljudsko zdravstvo.
7.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 4. julija 1046.
Minister za ljudsko zdravstvo: Dr. Ahčin Marjan s. r.
240.
Na podlagi pooblastila Gospodarskega sveta FLRJ z dne 29. avgusta 1946 izdaja ministrstvo za trgovino in preskrbo tole
odredbo
o prepovedi izvoza krompirja, fižola, ovsa in čebule
1. člen
Prepoveduje se izvoz krompirja, fižola, ovsa in čebule iz Ljudske republike Slovenije v druge ljudske republike brez posebnega dovoljenja, ki se bo izdajalo le pooblaščenim odkupnim podjetjem ali zadrugam.
2.	člen
Prepoved iz 1. člena se ne nanaša na prevažanje krompirja do 1009 kg, fižola do 50 kg, ovsa do 100 kg in čebule do 20 kg.
3.	člen
Dovoljenja za izvoz po 1. členu bo izdajalo ministrstvo za trgovino in preskrbo za vagonske pošiljke krompirja, za manjše količine krompirja in za ostalo blago pa pristojni okrožni ljudski odbori.
4.	člen
Kršilci te odredbe se kaznujejo po zakotfu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
5.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 10. septembra 1946.
St. 1-3969/1-46.
Minister za trgovino in preskrbo:
Fajfar Tone s. r.
241. >
Odredba
ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS
o zatiranju nalezljive ohromelosti pri svinjah
1.	člen
Da se zatre nalezljiva ohromelost pri svinjah in prepreči njeno širjenje, se v soglasju z ministrstvom za trgovino in preskrbo LRS prepoveduje domače klanje na tej bolezni obolelih svinj.
Tako bolne svinje se morajo oddati v spodaj določene državne klavnico, ki jih odkupijo po živi teži po maksimiranih cenah:
Okraji Dol. Lendava, Ljutomer, Murska Sobota in Radgona — razen območja eksponiranega okrajnega veterinarja pri Sv. Lenartu —' oddajo bolne svinje v Državno klavnico I. Benko v Murski Soboti,
okraji Maribor-mesto, Maribor-okolica, Prevalje, Ptuj, Slov. Bistrica in območje eksponiranega okrajnega veterinarja pri Sv. Lenartu pa v Državno klavnico NVogerer v Mariboru.
Oddajo svinj v Državno klavnico, kjer je klanje pod nadzorstvom državnega veterinarja, odredi pristojni okrajni veterinar.
Meso zaklanih svinj se sterilizira in predela V konserve.
Prevoz bolnih svinj v klavnico je brezplačen.
2.	člen
Takoj po odvozu bolnih svinj je treba razkužiti svinjake, po opravljenem prevozu pa prevozna sredstva.
Razkuženje se izvaja po navodilih in pod nadzorstvom pristojnega okrajnega oziroma klavniškega veterinarja.
3.	51en
Kršitve te odredbe bodo kaznovali okrajni izvršilni odbori z denarno kaznijo od 50 do 1000 dinarjev ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti od 1 do 20 dni, v hujših primerih pa z obema kaznima skupaj.
Proti odločbi okrajnega izvršilnega odbora je dovoljena pritožba na okrožni izvršilni odbor, čigar odločba je dokončna. Pritožbo je treba vložiti pri okrajnem izvršilnem odboru v roku 15 dni odkar je bila priobčena.
4.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v s-Uraduem listu LRS«.
V Ljubljani dne 13. septembra 1946 St. 4394/19,
Minister za trgovino in Minister za kmetijstvo in preskrbo LRS:	gozdarstvo LRS:
Fajfar Tone s. r.	Hribar Janez s. r.
ZAPISNIK
I.	redne seje II. zasedanja Slovenskega narodnoosvo. bodilnega sveta (SNOS-a), ki je bila dne 9. septembra 1946 v Ljubljani
Predsedoval: predsednik Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Josip Vidmar; Sekretar:	sekretar Prezidija Slovenskega narodno-
osvobodilnega sveta France Lubej; Zapisnikarja: Kocbek Jože;
Pirjevec Dušan;
Prisotni:	predsednik in vsi člani vlade Ljudske repu-
blike Slovenije.
Predsednik otvori ob 10.30 uri II. zasedanje SNOS-a s čitanjem ukaza Prezidija SNOS-a o sklicanju SNT0S-a k
II.	zasedanju.
Predsednik pozove sekretarja, da izvrši poimensko klicanje članov SNOS-a. Ker je od 120 članov prisotnih .78, ugotovi predsednik, da je v smislu Čl. 4. poslovnika -za delo SNOS-a podan kvorum. Na predlog predsednika počasti Svet z enominutnim molkom spomin 12 članov Sveta, ki so padli v Času narodnoosvobodilnega boja.
V smislu 7. člena poslovnika izvoli Svet na predlog sekretarja z dvigom rok soglasno kot zapisnikarja: Kocbeka Jožeta in Pirjevca Dušana.
Pred prehodom na dnevni red sporoči predsednik, da so bili Prezidiju SNOS-a od predsedništva vlade Ljudske republike Slovenije dostavljeni trije zakonski načrti, in sicer: 1. predlog zakona o Ustavodajni skupščini Ljudske republike Slovenije, 2. predlog zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije in 3. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije z dne 2. aprila 1946. Ti zakonski načrti so bili pravočasno razmnoženi in razdeljen! članom Sveta.
Nato se preide na ugotovitev dnevnega reda. Predsednik predloži v imenu Prezidija SNOS-a naslednji dnevni red:
1.	Poročilo Prezidija SNOS-a.
2.	Poročilo predsednika vlade Ljudske republike Slovenije,
3.	Predlog zakona o Ustavodajni skupščini Ljudske republike Slovenije.
4.	Predlog zakona o volitvah ljudskih poslancev £a Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije.
5.	Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije z dne 2. IV. 1946.
Svet sprejme predloženi dnevni, red soglasno z dvigom rok.
Preide se na 1. točko dnevnega reda. Sekretar poda poročilo Prezidija SNOS-a.
Ob 11.10 Uri odredi predsednik 10 minut odmora.
Po odmoru otvori predsednik razpravo o poročilu Prezidija SNOS-a. Govorili so: dr. Žnuderl Maks, Ocepek Angelca, Hribar Janez, Maček Polde in Krmelj Maks — vsi >za<?:.
Predsednik pozove sekretarja, da prečita spisek zakonov in odlokov Prezidija SNOS-a za dobo od 12. marca 1944 do 5. septembra 1946, nakar da na glasovanje predlog, da se poročilo Prezidija SNOS-a odobri ter potrdijo zakoni in odloki Prezidija SNOS-a ža dobo od 12, marca 1944 do 5. septembra 1946. Svet sprejme predlog z dvigom rok soglasno.
Nato prekine predsednik sejo ob 12.30 uri.
Seja se nadaljuje ob 16.15 uri.
Preide se na drugo točko dnevnega reda. Predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Marinko Miha poda poročilo o delu vlade.
Po poročilu predsednika vlade odredi predsednik ob 17. uri kratek odmor.
Ob 17.20 uri se nadaljuje seja s tem, da predsednik otvori razpravo o poročilu predsednika vlade. Govorili so: Zupančič Oton, Rus Josip, Kocbek Edvard, Osolnik Bogdan, Svetek France, Pavšič Štefan, Kimovec Franc, Avbelj Viktor, Lampret Jože, Stante Jernej, Kopitar Jože, Novak Franjo, Maležič Matija, Mlakar Lojze in Popit Franc — vsi >za«.
Po zaključku razprave da predsednik poročilo predsednika vlade na glasovanje, ki ga Svet z dvigam rok
soglasno sprejme,
Mtan 250
Štev. 6;
Nato objavi predsednik, da je Prezidij SNOS-a v zvezi s poročilom predsednika vlade prejel iz vrst članov Sveta predlog resolucije, ki jo je odobtil in ki jo predlaga Svetu, da jo sprejme. Predsednik pozove podpredsednika Prezidija SNOS-a Kocbeka Edvarda, da prečita resolucijo, s katero se zahteva, naj mirovna konferenca v Parizu ugodi pravičnim zahtevam slovenskega naroda v pogledu mej FLRJ z Italijo in priključitve Trsta in Slovenskega Primorja FLRJ.
Po preoitanju besedila resolucije da predsednik predlog Prezidija SNOS-a na glasovanje. Svet sprejme rj^piučrjo soglasno z dvigom rok.
Ob 20.40 uri zaključi predsednik I. redno sejo tei objavi, da bo prihodnja seja z nadaljevanjem spreje-' tega dnevnega reda dne 10. septembra IJMC s pričetkom ob 9. uri dopoldne.
Ljubljana dne 9. septembra 1940.
Sekretar:	' Predsednik-
France Lubej s. r,	Josip Vidmar s. r.
Zapisnikarja:
1.	Jože Kocbeks s. r.
2.	Uušau Pirjevec s, &
\
' i
>
/
izdaja in zalaga Uprava »Uradnega lista LES« v Ljubljani. Urednik: Pohai Robert; tiska tiskarna Merkur — ob« v Ljubljani Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina: mesečno: din 24.— četrtletno: din 70.—, polletno: din 18&,—, eeloleUjo im 260.-- Posamezna Številka: prva pola din z..r>n vsaka nadaljnja tačeta pola din 2.—. — Uredništvo in upravništvo.: Ljubljana, Gregorčičeva uL 23, tel, št, 25-62. — Oek. račun št 14.337.
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik lil.
Priloga k BI. kosu z dne 13. septembra 194(5.
Številka (51.
Sodna oblastva
Trgovinski register
Spremembe in dodatki:
1123.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. septembra 1946. Besedilo: J. Lavrič.
Po odločbi ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 29. VIII. 1946, št. I/P 3870/46, so izbriše delegat Kalčič Ivan.
Okrožno, sodišče v Ljubljani dne 2. septembra 1946.
Rg A VII 45/10
Zadružni register
Spremembe in dodatki
1124.
Sedež: Kranj.
Dan vp:sa: 5. septembra 1946.
Besedilo: Narodni dom v Kranju, zadruga z omejen'in jamstvom.
Po sklepu skupščine z dne 24. III. 1946 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidacijska firma odslej »Narodni dom v Kranju«, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji.
Likvidatorji:	Bručan Henrik, Zavr-
šnik Stanislav, Až.man Karol, Lojk Leon in Majnik Ignacij — vsi iz Kranja.
Podpis firme: Za zadrugo podpisujeta po dva člana likvidacijskega odbora tako, da pod besedilo zadruge stavita lastnoročno svoja podpisa.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3. septembra 1946.
Zadr. IV 34/56
*
1125.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 5. septembra 1946.
Besedilo: Osrednja zadruga za vnov-čevanje lesa »Marati«, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Na skupščini dne 9. julija 1946 so bila sprejeta nova pravila.
Zadruga se imenuje odslej: Zveza lesnih zadrug, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Naloga zadruge je:
1.	pospeševati gozdarstvo.
2.	pospeševati, usmerjati in dopolnjevati produkcijo lesa,
3.	zbirati, vnovčevati in sodelovati pri izvozu lesnih izdelkov,
4.	nabavljati obratne potrebščine,
5.	ustanavljati skladišča, nabavljati inventar, tehnične naprave in prevozna sredstva brez pridobivanja koncesije,
Obf £» ve
6.	posredovati kredite za financiranje svojih članic,
7.	sodelovati z "ustanovami lesne stroke,
8.	sodelovati z oblastmi pri organ za-ciji strokovne pospeševalne službe,
9.	zbirati podatke svojih članic za zadružno statistiko,
10.	poslovati po navodilih zadružnega vodstva za Slovenijo.
Zadružni delež znaša 5000 din na vsakih 100 članov, ki se lahko vplača v obrokih, najkasneje pa v enem letu. Vsaka članica jamči še z dvajsetkrat-nim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja zborove sklepe in druga svoja obvestila na razglasni deski. — Važnejše objave tudi pismeno in v zadružnem glasilu »Nova zadruga«. — Vabilo na zbor se objavi na zadružni razglasni deski in v zadružnem glasilu »Nova zadruga«. 1’oleg tega se morajo vse članice povabiti še s pismenim vabilom najmanj 8 dni pred zborom. Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in 10 do 15 članov, ki jih vse voli zbor za dobo 3 let. Funkcijska doba prvega upravnega odbora traja 1 leto.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo podpisujeta dva člana upravnega odbora, od katerjh sme enega nadomeščali pooblaščeni uslužbenec zadruge.	z
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Rudež Marko, Jordan Karel, Kosler Oskar, Serko Dane, Sussman Jakob, Suhadolnik Franc in pooblaščenec Terno-vec Boleslav.
Vpišejo se novi elani upravnega odbora:
Furlan Franc, posestnik, Verd 23, predsednik,
Štembalj Franc, pos. sin, Iška vas 6, podpredsednik,
Janežič Pejer, drž. uradnik, Vrblje-ne 13, tajnik,’
Seliškar Anton, zadr. poslovodja, Ljubljana, Tyrševa 38,
Farčnik Avgust, zadr. referent okrožja Ljubljana,
Čarman Jože, posestnik, Slap 145,
ing. Zupanc Jernej, posestnik, Lancovo 17,
Ogris Krispin, gozdar in posestnik, Podhom 34,
Urankar Srečko, pos. in zidar, Domžale,
Globočnik Boris, posestnik, Železniki št. 49,
Svet Gvido, posestnik, Dolenja vas št. 37,
Modic Jože, posestnik, Brinovščica št. 3 in
Lavrič Ivan, posestnik, Travnik 60. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 5. septembra 1946.
Zadr. IV 42/10
1126.
Sedež: Logatec.
Dan vpisa: 6. septembra 1916.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom, Logatec.
Na skupščini dno 2. jun!ja 1946 so te spremenila pravila v 5. členu.
Zadružni delež znaša 500 din, ki se lahko vplača v treh letih.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Grad Herman in Jančar Majda.
Vpišejo se novi člani upravnega odbora:
Jerina Ivan, žel. v pok., Dol. Logatec št. 157,
Maček Franc, žel. in pos., Dol. Loga. tec št. 167,
Doljak Valentin, učitelj, Gor. Logatec in
Masle Jakob, pos., Čoviča št. 29.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 5. septembra 1946.
Zadr. V 8/2
1127.
Sedež: st. Janž.
Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v Št. Janžu.
Vpiše so sprememba, da znaša zadružni delež 200 din in ne 100 din, kot je v sklepu cd 18. januarja 1946 prvotno navedeno.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mesta
dne 10. jul'ja 1946.
Zt 7/46 — K Zadr II 69/1
To 563/46-4	3393
Oklic
Tožeča stranka Humar Zdenka, abs. medicinka v Ljubljani, Gallusovo nabrežje št. 11, je vložila proli toženi stranki Homarju Francu, bivšemu uradniku ljubljanske pokrajine v Ljubljani, sedaj na- begu in neznanega bivališča, tožbo radi razveze zakona.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 29. oklobra 1946 ob 8.45 uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 140, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Peterca Fran, tajnik tega sodišča, za skrbnika, ki bo zastopal toženca na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 4. septembra i.946.
Oklici
To 485/46-2	3385
Klo.icnik Srečko, tekstilni predmoj-ster v Mariborski tekstilni tovarni, stanujoč v Mariboru, Jadranska ul. 21c, je vložil proti Klojčnik Mariji roj. Buko-šek, gospodinji v Studencin, Radvanjska c. 24, sedaj neznanega bivališča, tožbo radi razveze zakona.
Javna ustna razprava v tej stvari bo dne 26. septembra 1946 ob 8.30 pri tem sodišču, soba št. 84.
Ker bivališče tožene stranke Klojčnik Marije roj. Bukošek ni znano, ji je postavljen Knez Jože, odvetniški pripravnik v sodni praksi pri tuk. sodišču, kot skrbnik na čin, ki bo toženko zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se sam ne javi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, ođđ.. I., dne 3. septembra 1946.
To 667/46-3	*	3384
Mertl Frida, zasebnica v Makolah, je vložila proti Mertlu Rudolfu, strojnemu ključavničarju pri Sv. Lenartu v Slov. gor., sedaj neznanega bivališča, tožbo radi razveze zakona.
Javna ustna razprava v tej stvari bo 'dne 27. septembra 1946 ob 8. uri pri tuk. sodišču, soba št. 80.
Ker je toženec neznanega bivališča, mu je postavljen Knez Jože, odvetniški pripravnik v sodni praksi pri tukajšnjem sodišču, za skrbnika na čin, ki bo toženca zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne javi ali imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. L, dne 4. septembra 1946.
*
To 511/46—2	3265
Tožeča stranka: Rapnik Marija roj. Antoličič, bolničarka v Mariboru, Ob železnici št. 10, je vložila zoper toženo stranko Rapnika Albina, predilnega. mojstra v Mariboru, Tvorniška ul. 12, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona.
Ustna javna' razprava v tej stvari je razpisana na dan 21. septembra 1946 ob 12. uri pri tem sodišču, soba št. 84, drugo nadstropje.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, mu je postavljen za skrbnika na čin tov. Knez Jože, odv. pripravnik pri tuk. sodišču. Ta ga bo zastopal na njegove stroške in njegovo nevarnost, do-. kler se sam ne javi ali ne imenuje pooblaščenca’.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 30. avgusta 1946.
•
To 563/46-2	3266
Tožeča stranka: Šprah Franc, avtomehanik v Ptuju, Vičava 3 a), je vložila zoper toženo stranko: Šprah Ano roj. Spiegel, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona.
Ustna javna razprava v tej stvari je razpisana na dan 21. septembra 1946 o poli 12. uri pri tem sodišču, soba št. 8.1, drugo nadstropje.
Ker bhališče tožene stranke ni znano, ji je postavljen za skrbnika na čin tov. Knez Jože, odvetniški piipiavnk pri tuk. sodišču. Ta jo bo zastopal na njene 'stroške in njeno 'nevarnost, dokler se sama ne javi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 31. avgusta 1946.
To 577/46	*	3383.
Zafošnik Marija roj. Petek, delavka v Mariboru, Spod. Radvanjska cesta št. 9, je vložila proti Zafošniku Leopoldu, železničarju, nazadnje na Dunaju, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona.
Javna ustna razprava v tej stvari bo dne 27. septembra 1946 ob 8.30 uri pri tukajšnjem sodišču, soba št. 84.
Ker je toženčevo bivališče neznano, mu je postavljen Knez Jože, odvetniški pripravnik v sodni praksi pri tuk. sodišču, za skrbnika na čin, ki bo toženca zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne javi ali imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. L, dne 4. septembra 1946.
•
IV Sp 1794/46-3	3389
Uvedba postopanja v dokaz smrti
Pongračič Antonija, roj. 10. jun. 1895 na Polzeli, je bila v letu 1942. odvedena v taborišče Auschwitz in je tam po izjavi neke priče v februarju ali marcu 1943 umrla za tifusom. Od takrat ni več nobenega glasu o njej.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovana umrla, se uvede na prošnjo Svet Ivane, zasebnice v Polzeli št. 97, postopanje v dokaz smrti ter se izdaja poziv, poročati o pogrešanki do 31. decembra 1946 sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku tov. Vašu Odonu, sodnemu uradniku v Celju.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Celju dne 5. septembra 1946.
*
I Sp 196/46-4	3267
Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega
Vidmar Jože, zak. sin Jožeta in Marije roj. Rurk, roj. dne 25. III. 1901 v Gradacu pri Žužemberku, oženjen, cestar na Vrčicah št. 1, je bil odpeljan dne 28. IX. 1942 po italijanskih vojakih na Planino pod Mirno goro, odkoder se ni več vrnil.
Ker je verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na predlog njegove žene Vidmar Jožefe iz Blatnika št. 3, p. Semič, postopanje za proglasitev za mrtvega in se vsakdo poziva, da snoroči sodišču ali pa skrbniku Weissu Matiji, sodnemu uradniku v Črnomlju, kar bi vedel o pogrešanem Vidmarju Jožetu.
Po preteku 6 mesecev cd dneva razglasa v Uradnem listu se bo odločilo o
končni proglasitvi imenovanega za mrtvega.	j
Okrajno sodišče v Črn mulju dne 31. avgusta 19-16
*
Uvedbe postopanja v dokaz smrti
I Sp 383/46-2	3320
Gurman Viktor, rojen 27. IV. 1912 v Sotini, stanujoč nazadnje kot učitelj v Sebeborcih, ja bil dne 9. V. 1944 od okupatorja prisilno mobiliziran v Szom-bathely, odkoder je kot zastavnik s svojo edinico kmalu odrinil na vzhodno fronto v Karpate. Dne 9. XI. 1944 ga je zadela granata in mu odtrgala glavo. To je njegovi ženi sporočil pismeno njegov komandant; priča dogodka pa je bil njegov sluga Žagar Jožef iz Moravcev. Od tega časa tudi ni več o njem nobenega glasu.
Ker je tedaj verjetno, da je čurman Viktor mrtev, se uvaja na predlog njegove žene Čurman Ane roj. Križman, učiteljice v Sebeborcih, postopek v dokaz smrti pogrešanega in se mu postavlja za skrbnika. Semen Matija, sodni uradnik v Murski Soboti.
Vsakdo, komur je kaj znano o pogrešanem, se pozivlje, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku do 1. XII. 1946.
Po preteku tega roka in izvedbi dokazov se bo sklepalo o dokazu smrti. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. L, dne 30. avgusta 1946.
O
I Sp 395/46-2	3318
Fartek Franc, roj. 1. XII. 1908. stanujoč v Gornji Lendavi št. 34, je bil meseca decembra 1944 od madžarskih okupacijskih oblasti prisilno mobiliziran ter odveden po orožnikih v Szombathely, kjer je ostal mesec dni. lam je zbolel na tifusu in bil prepeljan v bolnico, kjer je baje 22. februarja 1945 umrl.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvede na predlog njegove žene Fartek Emilije, pos. v Gornji Lendavi št. 34, postopek v dokaz smrti Farteka Franca. Za skrbnika se mu postavlja Miholič Koloman, sodni uslužbenec v Murski Soboti.
Vsakdo, komur ie kaj znano o Far-teku Francu, se poziva, da to javi sodišču ali skrbniku do 1. XII. 1946.
Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 31. avgusta 1946.
*	l
I Sp 372/46	3317
Hajmar Bela, roj. 9. X. 1904 v Sata-hovcih, delavec, nazadnje stanujoč v Murski Bohoti, Cvetkova ul. št. 34, je bil dne 7. aprila 1944 odpeljan od madžarskih oblasti na prisilno delo v Šo-pronj, od tam pa v Budimpešto, kjer je ostal do oktobra 1944. Takrat so ga, ker jo bil židovskega pokolenja, odpeljali z ostalimi v internacijo v taborišče v Miin-chen v Nemčijo, kjer je baje 9. aprila 1945 umrl.
Štev. 61
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvede na predlo« njegove žene Uajmar Manje, gospodinje i/, 'Murske Sobote, Cvetkova ulica šl. 34, postopek v doka/, smrti Hajmai-ja Bele. Za skrbnika se mn postavila Miholič Koloman. sodni uslužbenec v
Murski Soboti.	.
Vsakdo, komur je kaj /mano o Haj-niarju Beli, se poziva, da to javi sodiseu ali skrbniku do 1. XII. 1946.
Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, nespoi'. odd.,
dne 31. avgusta 1946.
*
Uvedbe postopanja za proglasitev za mrtve
Sp m/4)6-2,	3290
Eržen Slavko, rojen 16. XII, 1019 na Planini pri Cerknem, siti Jožefa in Marije roj. Bogataj, nazaduje stanujoč v Vavti vasi 12, por., je odšel 10. IX. 1043 v partizane. V začetku novembra 1943 je bil v borbah na Krimu ranjen in nekaj dni nato v neki partizanski bolnici na Krimu od Nemcev zajet in nato baje ustreljen.
Ker je potemtakem verjetno,, da je imenovani umrl, se uvede na predlog njegove žene Eržen Danice, gospodinje, Vavta vas 12, postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaja, poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Švajgerju Francu, sodnemu uradniku v Novem mesim
Eržen Slavko se poziva, da se do 1. novembra 1946 zglasi pri tem sodišču ali drugače da kako vesi o sebi.
Po 1. XI. 1946 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno sodišče v Novem mestu dne 10. avgusta 1946.
*
Sp 399/46—2	3288
Jesenko Anton, rojen 29. IV. 1915 v Cepovanu na Primorskem, pristojen v ■Novo mesto, r. kat. vere, oženjen, sin Jakoba xu umrle Ane roj. Podgornik, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu, je bil 15. XI. 1943 od domobrancev odvoden neznano kam in se kljub uradnim poizvedbam pri okrožnem sodišču v' Novem mestu o njegovi usodi ni moglo nič ugotoviti in od tedaj dalje ni o njem nobenih vesti. Zalo je osnovana domneva, da osvoboditve ni več doživel.
Ker je torej verjetno, da je imenovani umrl, 'se uvede na prošnjo njegove žene Jesenko Darke roj. Malovič, zasebnice v Novem mestu, Kapucinski trg 6, postopanje za proglasitev Za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča t sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Švajgerju Francu, sodnemu uiaeliiikii v Novem mestu, do 1. novembra 1946.
Jesenko Anton se poziva, da. se zglasi pri podpisanem sodišču ali se sicer kako javi.
Po 1. XJ. 1946 bo sodišče na vnovično prošnjo in po izvedbi dokazil odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno sodišče v Novem mestu dne 25. julija 1946.
Sp 392/46—2	*	3289
Rems Bogomil, roj. 14. IX. 1908 v Vr-holi (Sv. Lenart), oženjen, tajnik okrajnega cestnega odbora v Novem mestu, nazadnje stanujoč v Novem mestu, Seid-lova cesta št. 9, je bil dne 11. IX. 1943 mobiliziran V NOV in opravljal službo pomočnika intendanta za skladišča v Novem mestu vse do vdora, Nemčev v Novo mesto 2.1. X. 1943. Kake pol ure pred vdorom Nemcev v Novo mesto je bil še pri vojaškem skladišču na mestnem bloku pri pokopališču v Novem mestu, od tedaj pa je izginila za njim vsaka sled in so tudi vse poizvedbe ostale brezuspešne.
Ker je verjetno, da je inienovani umrl, se uvede na predlog njegove žene Rems Brune, sodne uradnice pri okrajnem sodišču v Trebnjem, stanujoče v Novem mestu, Seidlova cesta 9, postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s teni postavljenemu skrbniku Švajgerju Francu, sodnemu uradniku v Novem mestu.
Rems Bogomil se poziva, da se zglasi pri sodišču ali da drugače kako vesi o sebi do 15. oktobra 1946.
Po preteku tega roka bo .sodišče po izvedbi dokazov na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno sodišče v Novem mestu dne I. avg us la 1946.
*
I Sp 168/46-3	3372
Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega
Kovačič Jožef, roj. 26. II. 1911 v S topnem št. 13, kotarski pomočnik, sin Martina in Marije roj. Novak, poročen s Kovačič Ano roj. Unuk, nazadnje stanujoč v Stopnem št. 10 pri Makolah, se ie dne.8. IX. 1944 uvrstil med partizane v Mozirju, bil poslan nato na Dolenjsko, kjer je služil v 12. brigadi 15. divizije. V boju pri Žužemberku okrog 20. marca 1945 je bil hudo ranjen in odnesen 'f-bojišča in se odtlej ni več javil. ■
Ker je potemtakem verjetno, da je Kovačič Jožef na posledicah poškodb umrl, se na predlog njegove žene Kovačič Ane pos. v Stopnem št. 10, uvaja postopanje za njegovo proglasitev za mrtvega m se izdaja poziv, da vsakdo, kdor o imenovanem kaj ve, poroča bodisi njegovi ženi ali sodišču do 31. XII. 1946.
Po 1. januarju 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. 1., I	dne 3. septembra 1946.
111 Sp .267/46—2	3322
Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega
Podgrajšek Ignac, rojen 3. septembra 1912, posestnik na Dobravi pri Zrečah št. 30, nazadnje stanujoč ondi, je bil mobiliziran od partizanov meseca julija 1944 ter dodeljen Šercerjev! brigadi. Dne 20. IX. 1944 je bil v tej brigadi zajet od Nemcev v Savinjski dolini. Od takrat se ni več javil in je verjetna domneva. da imenovani ni več med živimi.
Na predlog njegove žene Podgrajšek Rozalije, kmetice na Dobravi pri Zrečah št. ijO, se uvede postopanje za proglasitev Podgrajska Ignaca za mrtvega. Vsakdo, komur je o njem kaj znano, naj to javi sodišču ali skrbniku Zmav-carju Antonu, tus. uslužbencu, do 1. decembra 1946.
Po tem roku se bo končno odločilo o predlogu.
Okrajno sodisče v Slov. Konjicah, odd. III..
dne 5. septembra 1946.
*
0l< 106/46—2	9367
Uvedba postooan.ia v dokaz smrti
Čebin Vincenc, mi. 21. II. 1914 v Zagorju, rudar, nazadnje stanujoč v Ki-■sovcu 13. p. Zagorje ob Savi. je odšel dne 28. julija 1911. |e»a v partizane in je bil dodeljen h kamniško-zasavskemu odredu, odkoder je pozneje odšel v Savinjsko dolino. Po izjavi Vratanarja Antona, ki je sedaj v oficirski šoli KNOJ-a v Banjici pri Beogradu, ie imenovani Čebin Vincenc dim 28. X. 1941. leta pri Sv. Heleni nad Slivnico v Savinjski dolini smrtno zadel padel.
Ker jo verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti... se uvede na prošnjo njegove žene Čebin Stanislave, prodajalke, stanujoče v Zagorju ob Savi št. 35, postopanje v dokaz smrti ter se vsakdo poziva, da o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Eangerju Francu, sodnemu uradniku v Trbovljah.
Čebin Vincenc se poziva, da se, zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako ves! o sebi.
Po 1. XI. 1946 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno sodišče v Trbovljah, odd. L,
dne 4. septembra 1946.
*
Ok 107/46—2	3366
Uvedba postopanja za progla-
sitpv za mrtvega
Lipovšek Stanko, rojen 24. III. 1912 v Trbovljah, električar, nazadnje stanujoč v Trbovl jah-Retju 46. je odšel dne 14. IX. 1.944 v partizane. Dodeljen je bil ■ XIV. brigadi, kjer je kot borec služil do srede meseca novembra istega leta. nakar je bil prestavljen k zaščitnemu moštvu podpolkovnika Ahaca. Tam je
ostal do velike zimske ofenzive, odkoder so se ob hajki umaknili na moravsko ozemlje. Nazadnje so imenovanega vid li tovariši v štancih Lazih o priliki zimske hajke, v kateri je Bilo mnogo partizanov ujetih, in je bil med njimi baje tudi Lipovšek Stanko.
Ker obstoji tedaj opravičena domneva, da je Lipovšek Stanko mrtev, se na predlog njegove žene Lipovšek Marije, gospodinje v Trbovljah-Retju 46, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Langerju Francu, sodnemu uradniku v Trbovljah.
Lipovšek Stankp se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču afi drugače da kako vest o eebi.
Po 1. XII. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. ■
Okrajno sodišče v Trbovljah, odd. L,
dne 6. septembra 1946.
*
Ok 105/46-2	•	336 J
Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega
Prašnikar Miha, roj. 28; IX. 1884 v Zagorju-Lokah, posestnik, nazadnje stanujoč v Dolenji vasi 20, p. Loka pri Zagorju ob Savi, je bil dne 2. IV. 1944 aretiran in odpeljan neznanokam ter se od istega dne ni več javil.
Ker obstoji tedaj upravičena domneva, da ie Prašnikar Miha mrtev, se na predlog .njegove žene Prašnikar Marije, gospodinje pri Sv. Planini št. 6, p. Trbovlje II, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaja poziv, da ee o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Langerju Francu, sodnemu uradniku v Trbovljah.	i
Prašnikar Miha se poziva, da se zglasi prj podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. IV. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno sodišče v Trbovljah, odd. L,
dne 7. septembra 1946.
Z 106/46—22	*	3323
Poklic dediča neznanega bivališča
Urleb Peter, posestnik v Zlogonj vasi Št, 10, pošta Oplotnica, je dne 13. marca 1945 umrl, zapustivši poslednjevolj-no naredbo z dne 3. januarja 1941.
Zapustnikov sin Urleb Ivan, Čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se v enem letu od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in Kovačem Jožefom, posestnikom v Zlogoni vasi št; 7, ki je postavljen za skrbnika odsotnemu Urlebu Ivanu..
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. ITI.,
dne 6. septembra 1946.
Amortizacije
IV Sp 1815 46-2	3315
Na prošnjo tov. Florjančiča Karla iz Celja, Cankarjeva ul. št. 2, se uvede amortizacijsko postopanje za amorliza-cijo spodaj navedenih vrednotnic, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v času dveh mesecev po objav; v Uradnem listu, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da so vrednotnice izgubile svojo pravno v ?1 javnost. Oznamenilo vrednotn'c:
Deset delnic Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, št. 08641 do 08650, glasečih se na ime Florjančič Karel, elektrotehnično podjetje, Celje, v skupni nomi-nain: vrednosti din 5.090.—.
Okrajno sodišče v Celju dne 31. avgusta 1946.
•
IV Sp 1835/46-2	3388
Na prošnjo tov. Goričar Ane, trgovke v Celju, Stanetova 3, se uvede postopanje za amortizacijo spodaj navedenih vrednotnic, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v času dveh mesecev po objavi v Uradnem listu, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da so vrednotnice izgubile svojo pravno veljavnost.
Oznamenilo vrednotnic: dve delnici Gostilničarske pivovarne d. d. Laško št. 01133—01134, izdani 30. decembra 1933 na ime Goričarja K. vdova (Ana), trg. pap. knjig. Celje, Kp. Petra c. 7, v skupni vrednosti 1.000 din. Okrajno sodišče ▼ Celju dne 5. septembra 1946.
*
IV Sp 1827/46-2	3401
Na prošnjo Herlah Pavle, trg. v Laškem št. 67, se uvede postopanje radi amortizacije vrednotnic, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik poziva, da uveljavi v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da so vrednotnice brez pravne veljavnosti.
Oznamenilo vrednotnic:
10 komadov delnic Gostilničarske pivovarne d. d. Laško v nominalnem znesku po 500.— din, in sicer št. 04941 do 04945 in 04946 do 04950, ki so bile izdane dne 20. V. 1938 na ime Herlah Josip.
Okrajno sodišče v Celju dne 7. septembra 1946.
•
•IV Sp 1612/46-3	S810
Na prošnjo tov. Rupnika 'Antona, poslovodje Navoda na Rakeku se uvede amortizacijsko postopanje za amortiza-c'jo spodaj navedenih vrednotnic, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v času dveh nesecov po objavi v Uradnem listu, sicer se bo po preteku tega roka izrekle, da so vrednetu'ce izgubile svojo pravno veljavnost.
Oznamenilo vrednotnic:
K) delnic Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, in sicer 5 kom. št. .•13856 - 03860 na ime Anton Rupnik, trg. iz Loža, ki so bile prenesene od Bravca Antona iz Loža, ter 5 kom. št. 03276—-03280 na ime Rupnik Antona, trg. iz Loža, prenesene od Levarja Ivana, gost.. Stari trg pri Rakeku, v skupni nominalni vrednosti din 5.000.—.
Okrajno sodišče v Celju dne 31. avgusta 1946.
*
V Sp 432-433/46-4	3264
Amortizacija
Na prošnjo: 1. Turk Eme, gospodinje v Mariboru, Kneža Koclja ul. 26 in 2. Žiberne Ivana, kmeta v Počehovi št. 44, pošta Maribor, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki sta jih prosilca baje izgubila ter se njih imetnik poziva, da uveljavi v dveh mesecih, počenši z dnem objave, svoje pravice, sicer bi so po preteku tega roka izr klo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
1.	hranilna knjižica Kmetskega hra«. nilnega in posojilnega doma v Ljubljani št. 204, glaseča na ime Turk Ivart s stanjem dne 31. XII. 1945 DFJ dinarjev 2.498.40,
2.	hranilna knjižica Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani št, 360 na ime Žiberna Ivan s stanjem dne 31. XII. 1945 DFJ dinarjev 1.390.20.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V* dne 5. septembra 1946.
•
I Sp 20/46	3409
Amortizacija
Na prošnjo dr. Mrgolela Mafije, zdravnika v Ptuju, se uvaja postopek za amortizacijo vrednotnic, ki jih je prosilec baje izgubil. Imetnik teh vrednotnic se pozivlje, da v 2 mesecih po objavi v Uradnem listu uveljavi svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da so te vrednotnice brez moči.
Oznamenitev vrednotnic:
Dve delnici Gostilniške pivovarne d. d. Laško št. 01383 in 01384, glaseči se na Mrgole dr. Matija, banovinski zdravnik v Ptuju, z nominalno vrednostjo, po 500 din in datumom izdaje 30. XI1.1938.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. I., dne 4. septembra 1946.
•
Zp 267/46—5	8319
Poziv upnikom
Pri podpisanem sodišču je uveden za-plembeni postopek zoper Hološija Zol-tana, bivšega uradnika v Murski Soboti, sedaj neznanega bivališča.
Pozivajo se vsi upniki imenovanega, i a prijavijo svoje terjatve pri tem so-Jiscu v 15 dneh od dneva te objave.
Okrajno sodišče r Murski Soboti dne 6. septembra 1946.
Razno
3379
Obaveštenje
Članovima posmrtnog fonda bi v. Udruženja zvanićnika fin. k on trejo i njihovim porodirama
Rešenjem Ministarstva unutrašnjih poslova br. 4788/46. imovina biv. Udiu-ženja zvari. fin. kontrole i Posmrtnog fonda biv. Udruženja zvan. fin. kontrole preneta je u vlasništvo Saveza finan-siskih službenika. Kako je imovina ovoga fonda smanjena u srazmeri 10 predratnih dinara prema jednom dinaru FNRJ, shodno propisima Zakona o ze-gulisanju predratnih obaveza od 27. v-1945, to su obaveze fonda za slučaj smrti članova (posmrtne pomoći) smanjene u istoj srazmeri.
Da bi se mogla izvršiti isplata neisplaćenih posmrtnih pomoči za slučajeve, nastuple u periodu od 6. aprila 1941 godine do 28. maja 1946, kao dana donošenja odluke Min. unutrašnjih poslova o prenosu imovine u vlasništvo Saveza, potrebno je da porodica umrloga elana Posmrtnog fonda biv. Udruženja zvan. fin. kontrole podnese zahtev Savezu fin. službenika i sledeča doku-menta:
1.	unrrlicu u originalu ali overeni
pr'epis;
2.	uverenje nadležnog narodnog odbora:
a)	da umrji član, iza čije se smrti traži pomoć, nije pod okupacijom bio pod oružjem u službi okupatora i njihovih pomagača;
b)	da nije bio organizator, funkcionar i aktivni član u kvislinškim organizacijama niti da se je takvom radom kao pojedinac obeležio;
v) da lice, koje traži pomoć, nije lišeno aktivnog i pasivnog izbornog prava kao i da ispunjava uslove iz tač. a) i b).
Lica, koja podnose zahtev, treba da navedu tačnu adresu i najbližu poštu.
Krajnji rok za podnošenje zahteva je 15. novembar 1946. godine. Zahtevi, podne ti posle ovoga roka, neće se uzimati u postupak.
Zahtev uputiti na adresu:
Savez finaiisiskih službenika Jugoslavije, Beograd, Kneza Miloša br. 12/III.
. *	3416 3-1
Poziv upnikom
Z odločbo MLO, oddelka za trgovino in preskrbo v Ljubljani z dne 3. septembra 1-946, TP štev. 13989/46, je prešla v takojšnjo likvidacijo: Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov z. z o. j. v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št: 6.
Likvidatorja pozivata vse upnike, prijavijo do 15. oktobra 1946 svoje ti jatve oziroma dobroimetja radi končne likvidacije na naslov: Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov zp z o. j. v likvidaciji, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 6.
Likvidatorja
Št. 167/46-D	3373 3-1
Poziv upnikom in dolžnikom
Pozivajo se vsi upniki in dolžniki Hranilnice in posojilnice v Tržišču pr Mokronogu, zadruge z n. j. in Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Janžu na Dolenjskem, zadruge z n. j., da prijavijo najkasneje do 15. decembra 1946 svoje terjatve oziroma dolgdve zadrugama, kateri poslujeta sedaj v prostorih Posojilnice v Trebnjem z. z n. j.
Po preteku tega roka za upnike (vlagatelje), ki se ne bi prijavili ali doprinesli dokazov o svojih terjatvah, ugasne pravica do njihovih vlog (terjatev). Proti dolžnikom, ki bi v tem roku svojih dolgov zadrugama ne prijavili, bosta^ zadrugi postopali na podlagi drugače dobljenih podatkov glede njihovih obveznosti.
Posojilnica v Trebnjem, zadruga z n. j. dne 10. septembra 1946.
Delegat ministrstva za finance: Tomšič Hubert s. r.
*
3215 3-2
Poziv Lipnikom
Z odločilo MLO, odd. za TP, št. 10781/46 z dne 17. julija 1046 je, prešla tvrdka Triumf, Čevljarska delavnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 11, v likvidacijo.
Pozivamo upnike, da prijavijo svoje terjatve proti tvrdki v zakonitem roku na naslov tvrdke Triumf,, čevljarska delavnica v likvidaciji, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 12.
Likvidatorja
*
3191 3-3
Poziv upnikom
Z odločbo MLO, odd. za TP št. 10832/46 z dno 17. julija 1946 je prešla tvrdka Kassig, uniformski zavod v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17, v likvidacijo.
Pozivamo upnike, da prijavijo svoje ter jatve proti tvrdki v zakonitem roku na naslov tvrdka Kassig v likvidaciji, v roke likvidatorjev Florjančiča M. in Vajta C., uradnikov uprave mestnih podjetij, Ljubljana, Gradišče 7/1.
Likvidatorja
*
3182 3-3
Poziv upnikom
Z odločim MLO, odd. za TP št. 10829/46 z dne 18. julija 1946 je prešla tvrdka Žitnik Rudolf, kleparsko podjetje v Ljubljani, Ambrožev trg št. 9, v likvidacijo.
Pozivamo upnike, da prijavijo svoje terjatve proti tvrdki v zakonitem roku na naslov, tvrdke Žitnik Rudolf, kleparsko podjetje v likvidaciji, Ljubljana, Ambrožev trg št. 9.
Likvidatorja
3390
Vabilo
na izredno skupščino Vinogradniške zadruge z o. j. pri Sv. Ani v Slov. gorki bo dne 25. septembra 1946 v Domu
ljudske prosvete pri Sv. Ani v Slov. gor. ob 1. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnje skupščine.
2.	Poročila elanov upravnega odbora,
3.	Poročilo govor okrožnega odposlanca IZOS-a.
4.	Razrešnica predsedniku starega odbora.
5.	Razrešnica blagajniku starega odbora.
6.	Nadomestne volitve: a) predsednika, b) blagajnika.
7.	Predlogi in sklepi.
8.	Slučajnosti.
Odbor
Izgubljene listine
Izgubila sem osebno izkaznico štev. 025742, izdano od komande NM v Ljubljani na ime Brajkovič Iva iz Ljubljane. S tem jo preklicujem.
3413	Brajkovič Iva
Ukradene so mi bile: osebna izkaznica, izdana cd komande NM v Ljubljani, izkaznica OF, izdana od četrti šiške in 7 nakaznic za oblačilo, izdanih od četrti Šiške na ime Bravhar Kristina iz Ljubljane. S tem jih preklicujem.
3417	Bravhar Kristina
Tov. Bricman Anton, roj. dne 7. junija 1897 v Legnu pri Slovenjem Gradcu, je izgubil osebno izkaznico, izdano pri MLO Slovenj Gradec, izkaznico OF, dve prometni knjižici za kolo in jih preklicuje.
Bricman Anten,
3386	Slovenj Gradec, Celjska cesta 17
Izgubil sem spričevalo 3.a razr. gimnazije, izdano leta 1946 od ravnateljstva TV. moške giinn. v Ljubljani, na ime Bulc Janez iz Mirne na Dol. S tem ga preklicujem.
3338	Bule Janez
Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od KLO Grušovlje na ime:	Divjak
Franc, kmet iz Zaloga št. 30. S lem jo preklicujem.
3283	Divjak Franc,
Zalog 30, p. Sv. Peter v Sav. dol.
Izgubil sem izkaznico za kolo št. 1997, izdano od krajevnega LO Škofja Loka in začasno osebno izkaznico št. 34} izdano od krajevnega odbora OF Sora na ime Erbežnik Franc, Sora. S tem jih preklicujem.
3387	Erbežnik Franc
Izgubil sem od okrajnega ljudskega odbora Gornja Radgona izdane izkaznice, in to osebno izkaznico št. 12939, izkaznico za kolo št. 262 in družinski nabavni list A št, 136159, glaseče se na ime Ficko Andrej, vrtnar, Šratovci št. 35, Slatina Radenci. S tem jih preklicujem. 3408	Ficko Andrej
Izgubil sem zač. osebno izkaznico št. 1831 in potrdilo za kolo znamke Pucb
tov. štev. 1,087.025 na ime Friš Anton, Velka št. 205 pri M. Snežni. S tem jih preklicujem.	,
3370	Friš Anton
Ukradeno mi je bilo: ^ač. osebna izkaznica št. 5555, izkaznica za kolo štev. 4406, izkaznica O F, vojaška potrdila, vse izdano od okrajnega odbora Ljutomer na ime Husjak Martin, Slamnjak pri Ljutomeru. S tem jih preklicujem.
3411	Husjak Martin
Izgubil sem evid. tablico št. S—0528 za motorno kolo, izdano od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Iglič Franc iz Ljubljane. S tem jo preklicujem.
3415	Iglič Franc
Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od KLO na Ježici pri Ljubljani na ime Jeromen Ivanka iz Stožič 28. S tem jo preklicujem.
3418	Jeromen Ivanka
Izgubil sem osebno izkaznico št. 012826, mladinsko izkaznico in izkaznico za kolo št. 39, vse na ime Kobolt Ivan iz Leš 34 pri Prevaljah. S tem jih preklicujem.
3391	Kobolt Ivan
Uničeno mi je bilo spričevalo 2. raz. mešč. šole, izdano leta 1926. od ravnateljstva L deške mešč. šole v Ljubljani na ime Kolina Mirko iz Kamnika. S tein ga preklicujem.
3412	Kolina Mirko
Izgubljene su i oglašavaju se nevažećim slijedeće vojne knjižice:
br. 381813 na ime Baškovič Ivana Ivan,
br. 286433 na ime Petrovič Momir, br. 285433 na ime Radosavljevič Marko, br. 410989 na ime Žulim Slavko, br. 285773 na ime Jovanovič Djordje, br. ne poznat na ime Vulič Žarko, br. ne poznat na ime Markeš Stjepan, br. 666804 na ime Daut Osman, br. 683566 na ime Skender Mare Zvonko,
br. 970554 na ime Baggia Franc, br. 607651 na ime Novičevič Milojka Živadin,
br. 640752 na ime Abdulović Zulum, ml. vodnik,
br. 699720 na ime Hudorovič J. Jože, br. 654116 na ime Nosan Stanko, br. 920852 na ime Borovčak Andrija, br. 687538 na ime Vesel Franca Ivan, br. ne poznat na ime Lenhart Herman, br. 633199 na ime Marič Ante,
i platna knjižica br. 7106-Ru na ime kapetana Pejmovič Paja.
Komanda
3346	vojne pošte Ljubljana
Izgubljena je bila evidenčna tablica mol. vozila >ZtINDAP« št. S-3602, izdana od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Krajnc Maks, Krško. S tem jo preklicujem.
3343	Krajnc Maks
Izgub, la sem družinski nabavni list na ime Lorisi Neža, Grabce 19, izdan od KLO Mevkuš. S tem ga preklicujem.
3392	Larisi Neža
Uničeno mi je bilo spričevalo II. b razreda gimnazije, izdano leta 1946 od ravn. I. moške realne gimnazije v Ljubljani na ime Malgaj Slavko iz Ljubljane. S tem ga preklicujem. .
3393	Malgaj Slavko
Izgubila sem spričevalo II. letnika drž. ženske obrtne šole (odd. za šivanje in krojenje) v Ljubljani za 1. 1945/46. na ime Meršol Marjela iz Novega mesta. S tem ga preklicujem.
3356	•	Meršol Marjeta
Vojaška knjižica št. 474921 in uvere-nje št. 152 od 13. marca 1946, izdana od štaba 32. divizije na ime Jerman (Alojza) Milo«, sta bila ukradena in se s tem proglašata za neveljavna.
Načelstvo
3398	vojnega okruga, Maribor
Vojaška knjižica št. 695200, glaseča se na ime Toplak (Franca) Jože, je izgubljena in se s tem proglaša za neveljavno.
Načelstvo
3399	vojnega okruga, Maribor
Izgubili smo evid. tablico št. S—2137 za motorno kolo, izdano od okraj. LO, Odsek za notr. zadeve na Rakeku, na ime okr. uprave NM na Rakeku. S tem jo preklicujemo.
3362	Okr. uprava NM na Rakeku
Izgubil sem spričevalo o dopolnilni maturi III. drž. moške gimn. v Ljubljani iz leta 1936., izdano na ime Pater-nost Carlos Rado iz Ljubljane. S tem ga preklicujem.
3414	Patcrnost Carlos Rado
Izgubila sem spričevalo 7. razr. gimnazije, izdano leta 1944. od ravn. II. drž. realne gimnazije v Ljubljani na ime Pikuš Nada iz Ljubljane. S tem ga preklicujem.
3377	Pikuš Nada
Uničeni sta mi bili spričevalo VIII. razreda in spričevalo višjega tečajnega izpita IV. drž. moške realne gimnazije v Ljubljani na ime Pohar Vlado iz Radeč pri Zid. mostu. S tem jih preklicujem.
3351	Pohar Vlado
Izgubil sem šofersko izkaznico št. 2908, potrdilo za kolo št. 3917576, listino avtomobila Ford AA št.6256, osebno izkaznico in sindikalno izkaznico, vse na ime Anton Potočnik, šofer Naproze Maribor. Vse navedene listine s tem preklicujem.
3380	Potočnik Anton
Ukradeni sta mi bili osebna izkaznica št. 028832, izdana od NM in izkaznica OF, izdana od četrti Center na ime Požar Marija iz Ljubljane. S tem ju preklicujem.
3394	Požar Marija
Izgubil sem družinski nabavni list št. A 140099, izdan na> ime Rožman Anton
iz Ljutomera, Rajžihar 2. S tem ga preklicujem.
3381	Rožman Anton
Izgubil sem spričevalo III.c razreda L drž. moške realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1945/46. na ime Saje Drago iz./Mirno peči. S tem ga preklicujem.
3345	Saje Drago
Platna knjižica serija R. K. br. 78119, izdata od fin. ods. III. .proleterske krajiške brigade na ime Salapura Joviča, potporučnik, izgubljena je i oglašava se nevažećom.
3378	Salapura Joviča
Ukradena mi je bila osebna izkaznica, izdana od KLO v Tišini na ime Serdt Jože! iz Tišine 39. S tem jo preklicujem.
3410	Serdt Jožef
Izgubil sem spričevalo L, II., III. in iV.c razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani za leta 1939. do 1943. na ime Silvester Vladimir iz D. M. v Polju. S tem jih preklicujem.
3326	Silvester Vladimir
Izgubila se je evidenčna tablica za motorno kolo št. 0298. S tem jo preklicujemo.
3295 Odsek za notranje zadeve za okraj Slov. Konjice
Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od komande NM v Ljubljani in izkaznico OF, izdano od četrti Šiška na .me Stare Ivan iz Ljubljano. S tem ju preklicujem.
3376	Stare Ivan
Izgubila sem spričevalo III.a razreda II. drž. realne gimnazije v Ljubljani za leto 1945/46. na ime Švajger Marija 'iz Ljubljane. S tem ga preklicujem.
3354	Švajger Marija
Izgubil sem spričevali 4. in o. letnika drž. učiteljišča v Mariboru in spričevalo o učiteljskem diplomskem izpitu, izdana v letih 1940—1941. od ravnateljstva učiteljišča v Mariboru na ime Tomšič Slanico iz Ormoža. S tem jih preklicujem.
3357	Tomšič Stanko
Uničeno mi je bilo spričevalo II. Jetnika drž. tehniške srednje šole v Ljubljani iz 1. 1941. na ime Ulčar Vladimir iz Gorij pri Bledu. S tem ga preklicujem.
3396	Ulčar Vladimir
Izgubila sem spričevali 3. in 4. raz. gimn. ter spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, izdana v letih 1942. in 1943. od ravnateljstva I. ženske real. gimn. v Ljubljani na ime Zevnik Kristina iz Podgorice-Dobrepolje. S .tem jih preklicujem.
3334	Zevnik Kristina
Izgubilo se je šolsko spričevalo o končnem izpitu meščanske šole v Kočevju iz 1. 1940. na ime Žagar Nada iz Drage pri Loškem potoku. S tem ga preklicujem.
Žagar Nada,
3305	p. Videm-Dobrepolje
Založba; Uprava Uradnega lista LRSj urednik: JPohar Robert; tiska tiskarna »Merkur« d. d. — vsi v Ljubljani