STJDIJ3KA BIBLIOTEKA LJfciuL J A M A St. 275 L!ct tehajt vsak 8 mtcace L 12.— L f 80 vet — v iirekostl 1 smrtnice, icfavale, Mali ijBiia mtmm umt tmatmui Hrt* * Trstih y tetrtek, H, novembra 1926. Posamezna Številka 30 stot Letnik Ll dfht. NaroCntna: za 1 mesea L S-—, leto L 75.—, ▼ inozemstvo meseCas rtot. — Okamina za ! na prostora ovake in obrtne oglase 75 stot, m 1.20, efkae denarnih zavodov t 2,— za beseda najmanj L 3, EDINOST Uredaiitvo in uprmmiitvo: Trs« [3), ulica S. Franceaca d'Aasiri 201 ?•< lcfon 11-57. Dopisi naj se poitffajo izključno uredništvu, oglasi, rckl*< nacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nciranldrana pisma se ne spre emaja. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost' Fodurednlštvo v Gorici: nlica Glosue Carduccl št 7, L n. _Telet it »27 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Veliko llktorsko posolilo Danes se otvori podpisovanje velikega liktorskega posojila, ki ga je razpisala vlada v svrho mobilizacije razpoložljive gotovine v državi Glasom poročil, ki so prispela na osrednja vodilna mesta v Rimu, se otvori podpisovanje posojila ob najboljših znamenjih za popoln uspeh te velikopotezne finančne operacije. Po vesteh, ki jih objavljajo rimski listi, je zanimanje za liktorsko posojilo že sedaj veliko, posebno pri gospodarskih ustanovah vseh vrst. K sodelovanju se ima pritegniti ne samo veliki kapital, temveč tudi srednja in mala industrija, sploh vsi pridobitni krogi v državi. «Gazzetta Ufficiale» od 15. t. m. je objavila ministrski odlok, ki vsebuje določbe o pogojih in načinu, kakor se ima izvesti veliko liktorsko posojilo. Tudi v naših krajih je veliko zanimanje za to akcijo, ki tvori nov člen v splošni gospodarski bitki, in zato bodo V, r*. tr-r H tfnmo tiiHi noči linriia r\A C."VfAl i}' ! od 10. novembra 1926, št. 1869., s tem, da se čim prej vplača zavodu Banca d111 al i a za svrhe, ki so označene v čl. 4. kr. odloka od 6. novembra 1926., št. p1831. Delo komisij — Zakonski načrt slede uvedbe smrtne kazni pride na vrsto šele danes ali pa v petek RIM, 17. (Izv.) Čeprav se je, vršila danes druga seja visoke zbornice v tem zasedanju, je vendar potekel današnji dan brez posebnih dogodkov. Današnja seja ni nudila nikakih znamenitosti, katere bi bilo vredno posebej podčrta^ vati. Ob 14. uri in pol popoldne se je sestala senatorska komisija, ki je razpravljala o devetnajstih zakonskih načrtih, med katerimi je pač najvažnejši oni načrt glede uvedbe smrtne kazni. Komisija je v načelu, že izrazila svoje soglasje z istim in bo kvečjem predla-'gala nekatera priporočila glede njegovega izvajanja. Naposled je bila izvo- Odnošaji med Francijo in Italijo Hnssolinijeve izjave odposlanca moNirporrvrawjo^io^0nTa\r^B^|R«Pnst madžarskem parlamenta , PARIZ, 17. Znani francoski novinar in publicist Sauerwein je imel pred nekaj dnevi v Rimu važen razgovor z on, Mussolini jem, o katerem poroča v «Matinu» tako-le: Glede poslednjih francosko-italijanskih incidentov mi je izjavil on. Mussolini: «Vse je poravnano. Ugotovil sem, da" francoska vlada ni nikakor pripisovala tem mučnim incidentom pretirane važnosti ter da jih je vaš odlični poslanik Besnard presojal s primerno, hladnokrvnostjo. Ako se smem tako izraziti, Vam rečem, da proti francoske demonstracije čim bolj ponehavajo v Italiji. Demonstracije po dveh poslednjih atentatih na mojo osebo so bile manjše od onih, ki so se vršile proti Franciji v Livornu ob priliki drugega atentata. Tekom zadnjih demonstracij je bil poškodovan le en francoski konzulat in sicer v Tri- ljena poročevalska komisija, ki bo že j polisu. Ne pravim tega zato, da bi tekom jutrišnjega dneva sestavila svo-; zmanjšal resnost takih incidentov. Naj brez dvoma tudi naši ljudje po svojih j -e rogilo Zato je zelo verjetno, daj se izvršijo taki incidenti pod katerimi- močeh prispevali k uspehu posojila. V naslednjem podajemo celotno vsebino "omenjenega odloka. Čl. 1. Od 18. novembra 1926. do 18. januarja 1927. je odprto pri zavodo uporabljale določbe, ki veljajo za oblastvene razglase in volitvene proglase. to je cerkev sv. Petra, slovesno posvečen od papeža Urbana VIII. V proslavo tega velikega dogodka se bo vršila jutri zjutraj v baziliki sv. Petra velika cerkvena slovesnost. Zvečer pa bo pročelje bazilike praznično razsvetljeno. Zgradba Dantejevega spomenika v Rimu RIM, 17. Agencija Radio Nazionale sporoča, da so merodajne politične osebe, znanstveniki in umetniki te dni sklenili, da se čim prej postavi veličasten spomenik Danteju v Rimu. Volitve na Bolgarskem SOFIJA, 17. Iz dosedanjih podatkov o izidih volitev v pokrajinske svete, sklepajo, da je vladna večina dobila samo 45 odstotkov vseh mandatov. V bistvu je torej doživela poraz. Vendar pa bo v pokrajinskih svetih kljub temu imela večino, ker je opozicija razcepljena v preveč strank. liji ter zastrupljati odnošaje med Italijo in Francijo. S pomočjo policijskih ukrepov je prav lahko mogoče ukrotiti te ljudi, ki ribarijo v kalnem. To naglašam ne radi moje osebe, temveč radi prijateljstva med Francijo in Italijo, ki je gotovo večjega pomena kakor pretvezne pravice italijanskih izseljencev, katere' je znala francoska vlada s posebnimi ukrepi proti anarhistom dostojno omejiti. To delovanje majhne skupine izseljencev škodi v veliki meri medseboj-Unim odnošajem. Kakor hitro se izvrši kak incident, se obrne jeza Italijanov proti; deželi, iz katere prihajajo izzivanja in listi, ki vsebujejo le žalitve fašistovskega režima in natolcevanja proti istemu. Ne smemo pozabiti, da je med obema deželama vedno obstojala nekaka pretirana občutljivost radi njiju stalnih odnošajev. Vpliv listov iz drugih podrobnostih tega načrta. Odbor za pretres .nikom Bodrerom, ki sta se srečala v'precV-sobi ministrstva za zunanje zadeve. Se stanek je bil sprva za oba precej mučen, nato pa se je med obema razvil kratek prijazen razgovor. Ko je Stjepan "Vi; ^.e zapuščal zunanje ministrstvo, so ga iibvinar j i povprašali, kaj je govoril z i tal i j an skim 'poslanikom. Stjepan Radić jim je odvrnil, da sta se razgovarjala o zunanji politiki. Oba zastopata eno in isto politično mnenje. Nato so novinarji vprašali Stjepana Radića, kako sodi o sinoćnjem sestanku in pomirjenju med radikalskimi prvaki v vili poslanca Mihajlovića. Radić je odgovoril, da bi bilo bolje, če bi bili v vili manj peli in pili, pa več delali. Tekom današnjega dne je imel Radić še številne konference, zvečer pa je odpotoval iz Beograda na agitacijsko potovanje v Bosno. Izjava dr. Ninčića. BEOGRAD, 17. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčić je danes zvečer izjavil novinarjem, da so ameriške vesti o koncentraciji jugoslovenskih čet na italijanski meji idijotsko izmišljene. Seja narodne skupščine BEOGRAD, 17. (Izv.) Narodna skupščina je danes razpravljala o monopolski politiki. Govorili so razni opozicijonalni poslanci. Cela seja je nudila dokaz, da parlament nima resnega dela in da opravlja le malenkosti, ki so slučajno na dnevnem redu. Pač pa zatrjujejo krogi zlasti radikalski, da bo po sestanku radikalskega kluba omogočeno tudi v narodni skupščini res uspešno delo. Delovanje skupščinskih odborov ▼ Beogradu BEOGRAD, 17. (Izv.) Tekom današnjega popoldneva in večera so imeli svoje seje razni skupščinski odbori. In sicer je imel sejo odbor za pretres zakonskega načrta o dobrovoljcih ter je danes razpravljal o Čl. 11. Znesek, ki bo odgovarjal od- SANTIAGO DEL CILE, 17. Dve le- TT»in/ I n 1 AO mr\ O A l»rv 1 .. i 1* - « lr Z A 1..1. — • *_ ••__ danim vrednotnicam, se bo vpisal v proračun v poglavje o dohodkih, uve- tali, ki sta krožili nad tukajšnjim vojaškim letališčem, sta se trčili v zraku. dc-no v smisla določb čl. 1. kr. odloka 'Štirje letalci so se ubili. dežel, na primer iz Nemčije, je v Italiji zelo neznaten. V Italiji je namreč le nekaj sto ljudi, ki čita* nemške liste. Toda listi, ki se tiskajo v Parizu, najdejo pri nas globok odmev, kajti veČina Italijanov pozna francoski jezik. Glede težkoč, ki jih je porodil tan-gerski statut, moram pripomniti, da so danes že poravnane. Pred nekoliko meseci smo se odločili, da se zaenkrat ne bomo bavili s tangerskim vprašanjem. Angleška vlada je hotela na vsak način, da pristopimo tudi mi k tanger-skemu statutu in tozadevne misli so bile izmenjane. Danes pa nam nudi predvidevana procedura popolno zadoščenje. Najprej bosta Francija in Italija razpravljali o tangerskem vprašanju. Ta priornost je seveda popolnoma naravna Ti dve državi, ki imata v Tangerju toliko pridobljenih pravic in ki sta doprinesli toliko žrtev za pomirjenje Maroka, sta določeni, da kot prvi uredita tangerski pravilnik in šele nato bosta Italija in Francija sodelovali pri končnoveljavni rešitvi tan-gerskega vprašanja. Je pa neko drugo* vprašanje, glede katerega moramo razpravljati ter se sporazumeti Gre namreč za statut Italijanov v Tunisu. Za nas je to vprašanje prvorednega pomena. načrta odvetniškega zakona je razpravljal o posmeznih členih in je zakon bil sprejet z neznatnimi izpremembamL Sekcija za pretres mednarodnih delovnih konvencij je tudi zvečer imela svojo sejo. Po govoru ministra za soc. politiko Simonovića ter poslancev Agatonovića in Demetrovića je bilo prvih 12 konvencij sprejetih in ratificiranih. Te mednarodne delovne konvencije so bile sklenjene na mednarodni delovni konferenci, ki se je vršila na osnovi člena 389. versailleskih mirovnih pogodb. _ Odlikovanje gen. Hadžića BEOGRAD, 17. (Izv.) V čehoslovaškem poslaništvu se bo jutri izročila kralj, ad-jutantu gen. Hadžiću častna sablja kot zahvala za organizacijo dobrovoljcev, ki so nakar je zaključil zasedanje. Posledice ensie^Ke rutforsKe stavke 4S5 milijonov funtov šterlingov i*koda LONDON, 17. Notranji minister Joyson-Hicks računa, da je rudarska stavka povzročila do sedaj več kot iOO milijonov funtov šterlingov škode (nad 4(j milijard lir.) Rudarska stavka je imela tudi velik vpliv na zunanjo trgovino Anglije. Iz u-.radnih podatkov je razvidno, da je v prvih desetih mesecih tek. 1. znašal primanjkljaj trgovinske bilance 02,485.052 funtov šterlingov. V tem času se je izvoz zmanjšal za 15.7 odstotkov in je znašal G52 milijonov funtov šterlingov. V prvili desetih mesecih t. 1. je Anglija uvozila iz inozemstva 14,324.314 ton premoga. LONDON, 17. Prvi podatki o glasovanju rudarjev v posameznih rudarskih okrožjih kažejo, da bodo predlogi vlade za poravnavo spora skoro gotovo sprejeti. Morski roparji v kitajskih vodah. LONDON, 17. Listom poročajo iz Hong-Konga: Neverjetno drzen roparski napid se je včeraj izvršil v kitajskih vodah. Kitajski morski roparji, ki so se bili vkrcali v Amoyu 'kot navadni potniki na angleški 2500-tonski parnik «Sunning», so pri S\va-towu napadli posadko. Ranjeni so bili eden izmed častnikov, dva mornarja in glavn^ strojevodja. Roparji so poškodovali stroje, pokvarili radiobrzojavne aparate, oplenili ladjo in jo zažgali. Pobegnili so v čolnih, s sabo pa so poleg bogatega plena odnesli tudi dve Evropejki. Neka japonska ladja, ki je zapazila ogenj, je Hitela na pomoč, a je prišla prepozno. Več sreče je imela neka angleška vojna ladja, iki je rešila, kar se je pač rešiti dalo. Nekatere angleške tor-pedovke pa so pričele loviti morske parje. Zajeli so čoln, v katerem se je nahajalo deset roparjev Ostale pa še zasledujejo. _ Slabo vreme v Ameriki NEV YORK, 17. Na obalah Atlantiškega oceana divja huda nevihta. V New Vorku piha močan veter, ki v znatni meri ovira promet. Sinoči je v vzhodnem delu Združenih držav besnel hud vihar, ki je povzročil mnogo škode. Par čolnov se je potopilo in nekaj hiš je bilo poškodovanih. Vihar je poškodoval telefonske in brzojavne napeljave. _ Nov predsednik Brazilije PARIZ, 17. Včeraj je prevzel mesto predsednika republike VVashington Louis. V Rio de Janeiro so se vSile veliko svečanosti. Novi državni predsednik je se med vojno borili skupno s čehoslova- v nekem govoru izjavil, da bo nadaJje- škimi legijonarji. Velik mlin v Niša zgorel BEOGRAD, 17. (Izv.) Iz Niša prihaja poročilo, da je danes tam pogorel velik mlin okrožne banke, škoda znaša nad dvanajst milijonov dinarjev. Uničenih je bilo 40 vagonov moke. _ Želomiika BUKAREŠT 17. Na postaji Faravani pri Xaresestih je osebni vlak zavozil v tovorni vlak. Tri lokomotive in mnogo vagonov je pofikodovanih. 20 oseb je ranjenih. val delo, ki ga je započel njegov predhodnik Artur Bernardes. Ruski parnik potopljen. BERLIN, 17. Iz Bukarešta javljajo, da se je včeraj v bližini romunske obali v črnem morju potopil ruski parnik «Skan-dinavija», ki je bil namenjen v Carigrad. Na parniku se je namreč razletel parni kotel, kar je povzročilo izbruh ognja. Mnogi potniki so skočili v vodo, da bi se rešili pred ognjem. Nekaj ljudi je rešil italijanski parnik «Maria», kakih 40 oseb pa je utonilo. (Glej zadnje brzojavne vesti na IV. strani) n. •EDINOST« V Trstu, dne 18. novembra 1926. Srednje !ole v Tolmina Tolmin, zelo zanimiv kraj naše ožje domovine, zadobiva v zadnjem času .vedno večjo važnost Postaja zanimiv iz več razlogov. Med temi so najvažnejši zadnji dogodki, oziroma izpremembe, ki so prišle tako nepričakovano in nenadoma, da se njihovega pomena in važnosti še sedaj nismo zavedali. Tudi Tolminci sami ne dajo mnoge važnosti na vse to, pač pa gredo nekako mimo — le povejo si med seboj kaj je novega brez posebnih gt>-voranc. O pomenu teh izprememb danes Se ne moremo mnogo govoriti, pač pa bomo to spoznali v najkrajšem času. Nekaj malega pač lahko predvidevamo. Tu naj v kratkem članku podam skupaj vse zadnje Izpremembe. Komentiranje in tolmačenje prepuščam drugim. Važne pa so te izpremembe predvsem za nase stariše, ki pošiljajo svoje otroke študirat. To je tudi glavno, o čemur imam namen govoriti. Dve leti je od tega, ko je Tolmin imel še popolno slovensko učiteljišče. Študirajočih dijakov je bilo vedno zadostno število. Občutilo se je pa pomanjkanje posebnega poslopja, ki bi vsaj za silo zadostilo potrebam: telovadnice, učnih predmetov itd. Še preteklo leto je pouk začel popolnoma normalno, brez posebnih izprememb. Važna izprememba pa se je zgodila kmalu po tem začetku: štirje višji tečaji so se namreč izpremenili v gimnazijo in učiteljiščniki omenjenih razredov so postali gimnazijci. Sprva je bilo mnogo začudenja, pozneje pa je vse to poleglo. Na gimnazijo so prišli novi profesorji. Gimnazija je seveda italijanska in slov. jezik se poučuje kakor tuj jezik (lingua straniera) Ostalo učiteljišče — zadnji ostanek slov. DNEVNE VESTI Izmenjava ostalih avstro-onifett km Tukajšnja kr. prefektura sporoča: Ker je bila prefektura obveščena,o nekem manevru na škodo onih, ki imajo še neizmenjane avstro-ogrske .krone, je kr. kvestura ugotovila špekulante ter je zasegla pri neki tržaški firmi seznam nad 800 imetnikov kron. Istotako se bodo zasegli seznami pri podružnicah one firme na deželi. Proti odgovornim se bo .postopalo po zakonu, a prizadeti se svarijo proti takim špekulantom ter opozarjajo, dal^Tfinančno ministrstvo izrecno zagotovilo, da se bodo preostale krone menjale v italijanske lire čim prej, kakor hitro bo končana likvidacija avstro-ogrske banke. Bfflok i brofljesja tropin Kr. prefektura tržaške pokrajine je izdala odlok od JO. t. m., s katerim se določa dan 30. novembra kot rok, o katerem je beseda v Čl. 8. kr. odloka ,št. 729 od 12. aprila 1917, za hranjenje tropin v tržaški pokrajini. Po tem roku; se bodo smele hraniti naravne tropine le pod sledečimi pogoji: a) če so shranjene v prostorih za žganje-kuho in Če ,lastnik izjavi, da jih podvrže nadzorovanju finance, katera ima paziti, da so tropine res določene za žganjekuho. b) če so pomešane z drugo krmo; c) če so močno okisnile ali se drugače pokvarile; č) če so izsušene; d) če so pomešane z drugimi rastlinskimi ostanki ali živalskimi odpadki ter so določene za gnoj. V vseh drugih slučajih morajo lastniki tropin prositi užitninski urad,, da jim jih denaturira, ali pa jih morajo na katerikoli način izpriditi. Manomn Josipa Hočevarja. Zapustil si nas, ko smo se ravno pripravljali, da sprejmemo Tvoje blagovestje. Komur je bilo dano slediti Tvojemu razvoju, je videl, kako si se vzpenjal z vsemi srednjih šol v Julijski krajini — ie no- silami svoje sproščene mladosti proti ne-ci^ si Tcin^ncirn „mtoMizr-* !beškim livadam izvoljencev, kjer se človek tajinstveno presnavlja v nadčloveka, da lahko okusi slast vzvišenega robotstva Apolovega kraljestva. Pa se Ti je zdrobil lok od napetosti, ko si že s ponosom gledal, kako bo pognala njegova vzbočena hrbtenica biserno konico v naš firmament, da zažari v vsemiru nova zvezda vodnica Tvoje zgoščene kreposti. In zrušilo se je v naših srcih. Mar so naša pota res tako temna in tako bolestna, da nam ni zatreti zarje, ki bi ne bila spočeta v krvavečih krčih, ker nam ginevajo naše najboljše, z brezkončnim upanjem napojene cvetke naših gred?. — h. i.— silo še naslov slovensko učiteljišče, a i maturanti so morali delati maturo v Vidmu v italijanskem jeziku. Na gimnaziji pa se je takoj opazila večja disciplina, ki je na učiteljišču manjkala. Začel se je tudi isti pojav, kakor v Idriji na realki, le s to razliko, da tu ne bo vsako leto odpadel po en razred učiteljišča, ampak se bo kar izpreme-nil v nadaljnjega gimnazije. Po tem dogodku je v glavnem ostalo do konca leta brez večjih izprememb. Letošnje šolsko leto pa je prineslo novih izprememb. Oba. še ostala razreda učiteljišča sta bila izpremenjena v italijanska V Tolminu je v obeh razredih učiteljišča 29 dijakov. Tudi profesorji se niso več vrnili, nadomestili so jih profesorji gimnazije, ki sedaj poučujejo na obeh zavodih. Na mesto g. ravnatelja doktorja Pavlina-, ki je odšel na goriško gimnazijo kakor profesor slovenščine, je prišel skupni ravnatelj gimnazije in .učiteljišča in na mesto tajnice sestra g. ravnatelja. — Tako vidimo, da se je izpremenilo skoraj vse. Danes se na učiteljišču opaža večja disciplina in posvečanje večje pažnje maturi, tako da se to leto pričakuje boljšega izida v primeri z lanskim. Na, gimnaziji se je šlo pred vsem za tem, da se ji zagotovi obstoj. In res je bilo v I. razred sprejetih mnogo novincev. med temi tudi več iz starih pokrajin. O drugih manjših dogodkih je »Edinost« poročala že sproti (ustanovitev bailile in avanguardistov) novo je le to, .da so na gimnaziji vpeljali skupno gimnazijsko cbleko, v kateri pa se nam niso še pokazali. Obleči bi jo imeli prvič na dan prihoda on. Fedeleja, ki pa potem ni prišel. — To leto je tudi konvikt Fr. Skodnik zaigral večjo vlogo. Dal je na raz pol argo več mest zastonj (v zadnjem času se jcrovori, da celo vsa). Na ta način se je znatno zmanjšalo število takozvanih «zunanjih» dijakov, kaj' je imelo zopet za posledico, da je ostala marsikatera gospodinja brez dijaka, čeravno ga je imela namen sprejeti. Zadnje novosti, ki so pa še v povojih oz. v načrtih, se tičejo zidanja gimnazije in konvikta Načrti so menda že napravljeni. Odmerjeni so tudi prostori, kjer bo stala omenjena stavba. To je za Tolmin gotovo velikega pomena. Je pa tudi neobhodna potreba, ker brez zidave novega poslopja ne bo mogla v Tolminu obstojati nobena poštena šola, še manj pa gimnazija. Z zidavo omenjene šole bo to vprašanje rešeno in Tolmin bo dobil kar dve novi stavbi, ki mu bosta lahko v ponos in okras. To je glavno, kar se tiče šolstva So pa še druge izpremembe, med temi vrnitev podprefekture, kar bo zopet povečalo važnost Tolmina. O drugih pa je v glavnem «Edinost» poročala sproti. Tolmin je dobil še nekaj mi ličarjev, pa o tem ne bom tu pisal. O nadaljnem razvoju vseh teh novosti bomo poročali sproti, kakor bo pač pokazal čas! B. V. Naročajte in Sirite „EDINOST" 9.) Obrežnim občinam: Trbiž, Log, Bovec, Trenta, Soča, Cezsoča, Žaga, Srpenica, Trnovo, Kobarid, Kred, Bre-ginj, Sedlo, Rezija, Idersko, Dreženca, Libušnje, Livek, Tolmin in Volče /bo moralo podjetje (riservirati) pridržati vsem skupaj imensko silo 2500 HP. Tekom štirih let, to je do leta 1930. bodo lahko občine to energijo zahteva^ le. Tri leta po sporazumu med podjetjem ter občino bo pa občina morala začeti uporabljati za njo pridržano energijo. 10.) Podjetje mora naznaniti finančnemu ministrstvu množino energije, ki jo bo oddajalo 15 km izven občine. Za to energijo bo moralo plačevati poseben kanon na korist financ dotične občine. 11.) Podjetje se mora poleg disciplinarnega pravilnika ter postav glede rabe javnih vod, držati tudi vseh zakonskih predpisov in pravilnikov zadevajoč ih javne vode, poljedelstvo, "ribolov, industrijo, zdravje in javno varnost. _ PROŠNJA Soprog tako nesrečno v valovih Idrijcp izginule Ivane Lampe prosi vse one, ki bi našli kje ob bregovih Idrijce ali pa Soče njeno truplo, da to nemudoma naznanijo županstvu v Spodnji Idriji, da bo mogel dostojno pokopati pokojnico. OroitvM« trosil S. D. Primorje. Danes ob 8. uri sestanek vseh članov, v navadnem prostoru. — Predsednik. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE T. V. N. Nekaj predpisov Iz discfrlftarnega pnrclini&a za izvedba elektrlčam naprav v tstaUsklli Gorat Ker bodo dela za izkoriščanje vodnih sil v Gorah čisto preobrazila v gotovih krajih naravo in ker bodo razne naprave po dolgič in po črez prepreza-le celo tolminsko deželico, so marsikateri posestniki v skrbeh za svoje živinorejske, gozdne, poljske, dovozne in pa zdravstvene interese. Vlada je izdala dne 24. avgusta 1925. št. 43. poseben disciplinarni pravilnik v zaščito svojih interesov ter interesov prebivalstva v dotičnih krajih. Podjetje je dobilo dovoljenje pod pogojem, da se drži predpisov tega disciplinarnega pravilnika Priobčujemo par najvažnejših teh predpisov, da bodo naši ljudje videli, v koliko jih. ta pravilnik ščiti napram? podjetju, ter da se bodo znali v slučaju kršitve teh predpisov obračati na oblasti s pritožbami. 1.) Podjetje mora izvršiti ter vzdrže- vati vse potrebne naprave za prekora-|nila pisker, tako da je krop pljusknil na čanje cest, kanalov, izlivov in podobnega ter za ohranitev zemljišč in reden tek reke Soče in njenih dotokov ter ktudi hudournika Nadiže. 2.) Vsi podzemeljski predori v katerih teče voda pod pritiskom, morajo biti na tak način preoblečeni, da se ne bo skalovje vdiralo ter da ne bo uhajala voda 3.) Predori s prosto tekočo vodo morajo biti tudi primerno preoblečeni pri prehodu skozi peščen svet ali pa raz-pokano skalovje, kot je to posebno slučaj v bovški kotlini. 4.) Kanali (roje) ob bregovih gwa morajo biti pokriti, da jih ne zasuje materijal, padajoč s strmih pobočij gora 5.) V interesu zdravstva in pa ribolova je absolutno prepovedano vsako motenje voda. 6.) V zaščito zdravstva obrežnih krajev mora podjetje pustiti teči v strugi reke Soče in pa hudournika Nadiže najmailj 500 litrov na sekundo. Da zagotovi še nadalje plavi j en je drvi in da ne bo trpel ribolov, mora podjetje izvršiti primerna dela, ki se morajo natančno določiti v izvršilnem načrtu. 7.) Podjetje bo moralo odškodovati v smislu postave z dne 9. oktobra 1919. št. 2161. vse one uživalce podjetij za izkoriščanje vodnih sil, ki ne bodo mogla obstojati obenem z napravami za tu omenjeno dovoljenje. Seveda morajo imeti ali pa bodo morali doseči ti uživalci pravico do rabe vode. 8.) Kar se tiče pa porabljivoeti poti se mora podjetje držati pri premestitvi ali pa pri prekoračenju poti navodil in predpisov zaukazanih mu od lastnikov poti ter odobrenih od goriškega ženijskega urada Važno bo, da si bodo tudi zasebni lastniki navadnih kolovoznih poti znali pridobiti in ohraniti svoje dovozne pravice. Iz tržaškega Življenja Epilog tragdi je v starem mesta. - Pogreb dijaka Botterlja. Včeraj popoldne ob 15. uri se je vršil pogreb dijaka Glauca Botterija, žrtve tragičnega dogodka na trgu Cavana. Pogrebne ceremonije so bile — kakor je bilo pač pričakovati z ozirom na globoki utis, ki ga je vzbudila tragedija med prebivalstvom — zelo veličasten. Ze pred napovedano uro se je začela zbirati pred stanovanjem pokojnika na Corso Garibaldi velika množica občinstva, ki je končno tako narastla, da je za nekaj časa ves poulični promet obtičal. Kmalu po 15. uri se je razvil pogrebni sprevod in krenil čez trg Goidoni in ulice Giacinto Gallina k cerkvi sv. Antona Novega. Za krsto, ki so jo nosili tovariši pokojnika na ramenih, so korakali njegovi stariši in sorodniki, njegovi sošolci, zastopniki raznih udružen j z zastavami in množica občinstva-; navzočna sta bila tudi zastopnik prefekta comm. Riva in komisar tašistov-ske stranke on. Barduzzi. V sprevodu so nosili 30 lepih vencev. Po blagoslovitvi trupla so položili krsto na mrtvaški voz, nakar se je žalni sprevod zopet razvil in krenil preko ulic Dante in Mazzini ter trga Goidoni do predora Montuzza, kjer se je razšel. Povsod, koder se je premikal sprevod, se je gnetla tako številna, množica da so mestni stražniki s težavo vzdrževali red. V tovarni slaščic Eppinger v ulici Conti št. 28, se je včeraj popoldne ponesrečila 22-letna dninarica Emilija Tedesco, stanujoča pri Sv. Ivanu - Vrdela št. 508. Ko je pri delu hotela prenesti vrč vrelega sirupa, se je spotaknila in pri .padcu ji je vrela tekočina pljusknila na noge. Nesrečna delavka je dobila tako hude opekline, da se bo morala zdraviti najmanj dva tedna v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje. — Pri igri v kuhinji 4se je 4-letni Rada-mes Facchin, stanujoč v ulici Giulia št. 9, včeraj popoldne zapletel pod noge .materi, ki je imela v rokah pisker vrele juhe. Pri tem se je ženska opotekla in nehote nag- otroka in ga oparil po hrbtu in desni rami. Mati je prenesla nesrečnega otroka v mestno bolnišnico, kjer je po .prvi pomoči tudi ostal. Ozdravil bo, ako ne nastopijo kake komplikacije, v dveh tednih. — jNa parniku *cRomolo», feasidranem pred hangarjem št. 53, v prosti luki Duca D'Aosta, se je sinoči okoli 22. ure pripetila huda nezgoda, katere je bil žrtev 43-Ietni težak Karel Škerl, stanujoč pri Sv. Alojziju - Chiadino št. 883. Pri delu v podpa-lubju, ko je hotel potegniti k sebi tovor, ki so ga s pomočjo žrjava spuščali v skladišče, je ŠkerI izgubil ravnotežje in strmoglavil z višine kakih pet metrov na dno skladišča. Nesrečni mož je obležal nevarno poškodovan; zlomil si je — kakor je dognal na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje — več reber in zadobil hude notranje poškodbe. Po prvi pomoči je bil siromak ?p(repeljaru v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. — Včeraj zjutraj je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 59-letni težak Anton Kren, stanujoč v Miljah št. 363, kateremu je pri delu v ladjedelnici S. Marco padel na glavo Železen drog in mni zadal 10 cm dolgo, do kosti segajočo rano na čelu. Nesrečni mož bo ozdravil — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 15 dneh. Ptttkft odleteli Alojzij Talusso, stanujoč v ulici Lazza-retto vecchio Št. 5, ima zelo rad ptiče. — Njegovo stanovanje je bilo do predvčerajšnjim pravcat ptičji raj, kajti v številnih kletkah, obešenih po stenah, je žvrgolela cela zbirka krilatih pevcev, med katerimi je bilo 32 kanarčkov. Tolusso je bil ves srečen med svojimi pernatimi prijatelji, toda predvčerajšnjim je bilo njegove sreče mahoma konec; ko se je po parurni od-sotosti vrnil domov, ni našel ne kletk ne ptičev. Odnesli so jih zlikovci, ki so se v njegovi odsotnosti vtihotapili v stanovanje. Ves obupan se je Tolusso podal na bližnji policijski k omi sari jat ter tam javil žalostni dogodek. Policijski organi skušajo sedaj dognati, kam se je izselil žlahtni ptičji rod, ki je bil vreden 3323 lir. prvenstvenih tekem. Prva divizija I. Nedelja 21. 11. 1926. Igrišče Obzor: Obzor - Magdalena ob 13. uri. Prosveta-Šparta ob 15. uri. Igrišče Adria: Adria - Zora ob 13. uri. Igrišče Trstenik: Tommaseo-Concordia ob 14.30. Opozarjajo se lastniki igrišč, da so ista v redu in pravilno Črtana. Koledar tekem rduge divizije in rezerv bo objavljen tekom prihodnjega tedna, ker se iste pričnejo 28. t. m. Komisar T. V. N. Savez sednikov Jutri v petek, 19. t. m. se bo vršil v prostorih S. U. sestanek vseh gospodov, ki mislijo sodelovati kot sodniki pri letošnjih prvenstvenih tekmah. Komisar S. U. Hazena: Adria-Sparta, Pavlovič, Pri-morje-Prosveta, Kravos. S. S. Tehničao Vodstvo Hazcs«. KOLEDAR tekem hazem« za Spominsko ploičo «S. U.» Nedelja 21. nov.: Primorje - Prosveta, Adria -Sparta; nedelja 28. nov.: Rocol - Prodreta, Sparta - Primorje; nedelja 5. dec.: Primorje - Adria, Sparta -Rocol; nedelja 12. dec.: Adria - Rocol, Prosveta -.Sparta; nedelja 19. dec.: Adria - Prosveta, Rocol - Primorje; Vsaka tekma se odigra na igrišču prve imenovane družine. Igrišče Adrije velja za: Adrijo, Prosveta in Sparto. Igrišče Obzora velja za Rocol in igrišče Primorja za Primorje. Sodnike določa Savez sodnikov. V nedeljo 21. novembra igrišče Adrije ob 13.30 Adria - Sparta, igrišče Primorja ob 14 30 Primorje - Prosveta. Počiva Rocol. — T. V. H. Komisar. TRSTENIŠKO IGRIŠČE Tommaseo - Konkordija V nedeljo ob 15. uri se bo vršila prvenstvena tekma med gornjima četama. Videli smo že obe četi v prijateljskih tekmah, a v skrajnih prvenstvenih tekmah še nismo imeli prilike opazovati obeh čet. Pred to tekmo se vrši prijateljska tek- ma med «Rocolom» in «Sv. Ivanom«. Pro-*j strano trsteniško igrišče bo vzpodbudil« čete in jih postavilo v oster boj. j' Jadran-Tommaseo 1:4 .i Gosta megla, ki je pokrivala v prveny polčasu vse igrišče, je v veliki meri vpll^ vala na ublažitev sccora. D. K. N. Tommaseo Jutri se vrši ob 19.15 sestanek sportnegrf odseka. PRIMORJE - ROCOL 3 s 1 (t; 0) (; Ob priliki izleta M. D. Rocol na Prošek se jflf odigrala nogometna tekma med zgoraj imenovan' nima četama. Da je Rocol podlegel četi Primorja*' ni čnda, ker kdor dobro pozna četo Prinsorj«^ mora priznati, da bi bila kos marsikateri prvodi« vizijski četi, čeprav je klonila Concordiji z ve«! Ikim porazom. Vzroki so bili individualni posa/*: meznih nogometašev, kar se opaža pri Primorja;«' šflt pri vsaki tekmi. Rocol ni igral slabo, posebo-cola, gre največja zasluga vratarici. Zadnjih 3 minut prebije Rocol še trikrat vrata Primorjašic, k čemur je pripomogla tudi tema. S. K. SPARTA — GORICA Danes vsi Lahkoatletje na sestanek, ki se bo vršil v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer. — Kom. lahke atletike. P. O. _ GORICA Turnir za kupo gosp. Jak. Suligoja, urarja v Gorici Uradno poročilo. Odobrene tekme na seji dne 15. t. m.: S. K. Sparta - S. K. Jadran (2 : 21; S. K. Ipava - S. K. Solkan se ni vršila, ker se je ni ude« ležil sodnik Klavžar. Strogi ukor sodniku Klavžarju, ker se ni udeležil tekme S. K. Ipava - S. K. Solkan v Mirnu. Podaljšanje roka. Sprejme se predlog in sc podaljša rok za prijavljanje k P. O. do 25. t. m. Opozorilo. Ponovno se obveščajo vse članice*, da mora moštvo pri vseh tekmah ali prireditvah nastopati v enotnih tresih, sicer se nastopi proti njim disciplinarno. Redovan je O.T. D.T. Z.T. N T G Z. G D. T. Šparta Solkan Jadran Ipava 3 2—1 2 11 — 2—11 1 — 1 — 10 9 3 1 4 5 3 2 10 1 6 — V nedeljo dne 21. t. m. ob 2.30 točno se sre* čata v tekmi za kupo g. Jakoba šuligoja S. •Jadran* - S, K. «Ipava» v Vrtojbi. Sodnik: Klav* žar, Tehn. komisar: Terpin, Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Odprava gradiške podprefekture Eno izmed najbolj umestnih odredb je izdala pač vlada s tem, da je odpravila gradiško podprefekturo in priključila poleg še drugih občin tudi briške občine pod goriško podprefekturo. Brici so se morali namreč podajati v Gradiško izključno po uradnih opravkih ne da bi mogli v tem malem furlanskem mestu opraviti še kake kupčijske in druge posle. Zato je bilo slišati dosti mrmranja od našega briškega prebivalstva, ki se je moralo podajati na odročno pot v Gradiško klicano radi kake zadeve na gradiško podprefekturo. Sedaj pa bodo lahko tudi zapadni Brici kot oni iz vzhodnih Brd opravili poleg svojih opravkov na goriški pod prefekturi Še razne druge opravke po mestu ter v izvozni sezoni na izvoznem trgu. Zato smo opazili pri mnogih Bricih, s katerimi smo imeli priliko govoriti te dni, veliko zadovoljstvo s to novo upravno razdelitvijo. SOČA Kakor povsod, tako je tudi tu pri nas zadnje dne divjala strašna nevihta. Izpod neba se je sipal dež kakor iz škafa. Soča je z vso silo srdito butala ob skalovje in prestopala celo bregove svoje struge ter odnesla več majhnih mostičev. Hudourniki so prihrumeli od več strani in pri raznih krajih raztrgali cesto med Koritni-co in Sočo. V zadnjih dneh pa je poleg te neprijetnosti presenetila ljudstvo še druga nenavadna nesreča. Na več krajih so se namreč začeli pojavlajti neki potresni sun ki, ki so v zvezi z bobnenjem. Ne da se pa dognati, ali so to morda udarni potresi, katere naj bi povzročila morebitna voda, ki ruje v globini, ali bi bili to plini v notranjosti zemlje. Vsekakor nam ti pojavi niso nič kaj prijetni. TOLMIN Smrtna kosa. Umrla je v Gorici v bolnici gospa Antonija Pokučić, soproga bivšega tolminskega občinskega tajnika. Pokojnica je bila radi svojega značaja splošno priljubljena. Pogreb pokojnice se vrši danes, v četrtek, ob 2. popoldne v Gorici. Izrekamo naše iskreno sožalje preostalemu sinu bančnemu uradniku ter gdč. hčerki! Ustanovitev tolminskega političnega okraja. Ze delj časa se je govorilo o zopetni ustanovitvi tolminskega političnejga okraja ter o postavitvi podprefekturnega sedeža zopet v Tolmin. Telefonsko poročilo iz Rima v «Edino-sti» od 17. t. m. je potrdilo vest. V uradnem listu je izšel odlok, ki odpravlja če-dadsko in pa idrijsko podprefekturo ter zopet ustanavlja tolminsko podprefekturo, ki je bila odpravljena leta 1923. Tolminski politični okraj se bo sestajal iz sledečih občin: a) iz občin odpravljenega idrijskega podorefekturnega okraja, in sicer iz: Go-doviča, Črnega vrha, Dolov, Ledin, Voj-skega Idrije, Sp. Idrije, Cekovnika, Cerknega Sebrelj in St. Viške gore. b) iz občin baške doline in tolminske kotline, ki so spadale pod goriško podprefekturo, in sicer: Tolmina, Volč, Grahovega, Sv. Lucije, Ponikev; c) iz občin odpravljenega čedadskega okraja, in sicer: Kobarida, Libušnje ga, Livka, Drežnice, Idrskega, Trnovega, Kreda, Sedla, Breginja, Srpenice, Žage, Cez-soče, Bovca Loga, Trente, Soče. Celi okraj bo štel torej 32 občin, in sicer 8 občin več kot pred odpravljenjem tolminske podprefekture v letu 1923. Sedaj je namreč priključenih zraven Še osem občin ožjega idrijskega okraja. Na ta način je zopet strnjeno ▼ eno upravno celoto celo takozvano Tolminsko od Petrovega brda pa do Predila kot je obstojalo Že stoletja i pod bivšim avstrijskim režimom,1 Trg Tolmin, in sicer idealna sredina zal vse občine tolminskega okraja, je pa le-najbolj v sredini. • V precejšnji najbolj občutni razdalji so predvsem nekatere idrijske občine radF slabih zvez. Tudi bovške so istotako slabom zvezane s Tolminom. Toda za to ni druge pomoči. Prideljene vsakemu dragemu okraju bi bile še bolj oddaljene in bi bilo zanje še bolj odročno. V toliko je zanje bolje, da pravzaprav sedaj posamezne zasebne stranke nimajo bogvekaj opravila na podprefekturi. Vlada je odpravila 94 podprefektur, ker so bile deloma brezpo-trebne, le nekak posredovalen urad meti stranko in prefekturo. Nima sedaj podpre-fekturni urad niti toliko delokroga, kot ga je imelo pod razpadlo avstrijsko monarhijo okarjno glavarstvo v Tolminu. Dokler se ne sezida nameravano poslopje za gimnazijo, se bodo pač morali zadovoljiti s tem kar je in se potakniti tu pa tam za silo. Nedvomno je, da bo imel trg Tolmin, posebno pa par gostilničarjev, nekaj gmotne koristi od novega urada. Nadomestilo bo tudi novi urad za od pravljeni? vojno-odškodninski in pa ci-vilno-tehnični urad. Pogrešali bodo nekoliko odpravljeni čedadski okra-j Bovčani in pa Kobaridci, ki so na potih po trgovskih poslih v Čedadu in Vidmu opravili mimogrede svoja redka opravila še na podprefekturi v Čedadu. PrebivaJcem idrijskega okraja bo pa tudi jako nerodno voziti se par ur daleč s korjero v Tolmin. Ker bi bilo skoraj edino in glavno občevanje za stranke s podprefekturo predvsem iskanie petnih listov, bi bilo jako umestno, ako bi oblast na kak način poskrbela, da bi ljudje svoja opravila glede potnih listov opravili doma v bovškem in idrijskem okraju. Okraj, ki šteje nekaj nad 50 tisoč ljudi, je čisto slovenski, izvzemši par menjajočih se uradniških in železničarskih družin. Kot redkost omenjamo, da bo imel po-teštat za Livek in Sovodnje v slovenski Benečiji eno občino pripadajočo pod tolminsko podprefekturo, eno pa naravnost pod Videm. Podprefekturi bo dodeljen seveda tudi komisarijat za javno varnost s tozadevnim Številom agentov. ReSka pokrajina TRNOVO PRI BISTRICI Občni zbor okr. kmet zadruge. V nedeljo 14. t. m. je bil redni občni zbor tukajšnje okr. kmetijske zadruge. Bil je to prvi občni zbor, odkar se je ta ustanova preosnovala iz podružnice kranjske kmetijske družbe v zadrugo. Predsednik Rud. Valenčič je na kratko orisal življenje podružnice in neopaženo delo odbora. Čeravno se ni to vršilo z vidr nimi znamenji, vendar je treba pribiti, da je zaznamovati uspehe, ki se bodo poznali Šele po času. Obstoja lepa zadružna drevesnica, kakršne menda ni v naši pokrajini, vsaj taka je sodba poklicanih činite-Ijev. Drevesnica šteje malone 10.000 kosov, največ jabolčnih; med ,temi je čez 6500 cepljenih, od katerih bo v prihodnji jeseni sposobnih za prodaj okrog 4000. Ta inventar kot tudi orodje nam kažejo stanje v drugačni luči kot pa zaključek računov, ki ni trenutno zadovoljiv. Obrazložil je delokrog zadruge, ki je zelo velik in lep. «Ce pa hočete, da bo ta prekoristna ustanova napredovala in se krepčala,.ne glejte samo na nas, marveč tudi nase! Vsakdo naj prevzame tudi del dolžnosti. Mi ,&mo že utrujeni in prav radi bi odstopili oa-borniška mesta drugim, mlajšim — a kje so? Zakaj se odtegujejo, ko jih čas kliče med nas l Pridite in osvežite zadrugo z V Trstu, dne 18. novembra 1921 •EDINOST* IIL mladeniškimi sokovi, prevzemite vsaj del poslov in videli boste, da ne bo vaš trud brezploden!« Enako so se oglasili tudi drugi izkušeni in delavni člani, ko so došle na dnevni red slučajnosti, kjer se je ponovno razpravljalo o že načetih vprašanjih z vso odkritostjo, ljubeznijo in dobro voljo. Eno je razveseljivo: čim bolj se shajamo, tem bolj raste zanimanje za občekoristno gospodarsko delovanje. Gotovi smo, da bo zadruga pridobila na članih, da bo kmalu štela podvojeno število. Sicer pa so pogoji tako ugodni, da bi bil lahko član najrevnejši kmetovalec: delež 10 lir premore pač vsak, posebno, ker se mu ob izstopu vrne. Torej? Treba je ob tej priliki priznati, da so med nami sposobni možje, ki se ne strašijo tlela in požrtvovalnosti. Lahko smo nanje ponosni. Upamo in trdno verujemo, da gremo sicer počasi, a gotovo nasproti uspehom. Na delo! Posebej treba poročati, da so si nekateri Člani kmet. družbe, oz. mlekarne ogledali dne 7. t. m. hlev posestnika Kocjana v dirjali pri Sežani. Priznati je treba, da so vsi odnesli najboljše vtise o čistokrvni švicarski rjavi pasmi, ki jo g. Kocjan goji že izza leta 3908. G. Kocjan je s svojo prirojeno mu priprostostjo natančno obrazložil lastnosti te pasme in njene prednosti pred drugimi pasmami posebno za kraški svet. Peljal je člane v druge hleve, ki se po njegovi zaslugi počasi polnijo s to pasmo, katera se polagoma pravilno ocenjuje. Kaj ne! Saj smo videli v preprostem hlevu in ob slabi krmi 22-mesečno junico težko 540 kg, ne ravno dobro držane krave mle-karice s 16 litri mleka na dan. Ta pasma je čvrsta, krepka, zdrava in skromna in .kot nalašč za revnejše razmere. — Odveč bi bilo omenjati izredno gostoljubnost g. Kocjana in njegove gospe, saj je splo^Tio znana, pač pa se čutimo dolžne izreči tem potom svojo iskreno hvalo. Znanost in atuglnos! mM je ! Po Stefanssonu sme in mora človek leči k spanju, seveda mora biti pri tem ne samo pravilno oblečen, temveč mora svojo obleko pravilno uporabljati. Človek ne sme stopiti v sneženo kočo v zgornji obleki, ki je pokrita z ledeno skorjico, temveč le v spodnji obleki. Tako so se on sam in njegovi tovariši obvarovali pred težjimi ozeblinami. Koce so zidane iz sneženih kep in nudijo vendarle izborno zavetišče. Ako se v njih. kuri, se zviša lahko zračna temperatura do 20 stopinj. Sneg- se namreč res topi, toda ne da bi tvoril kapljic. Trdi del snežene plasti je podoben pivniku in vsrkava sproti vso nastalo vodo. Take snežene koče pa so lahko precej prostorne. Stefansson si je zgradil sneženo palačo, ki je imela 9 jnetrov v premeru in je bila tri metre visoka. Velika nevarnost preti pač očesom v pokrajini, ki je vsa pokrita, s snegom, in sicer po Stefanssonu ne toliko ob času, ko sije solnce, ampak tudi, ko je nebo zastrto. Proti tej nevarnosti pa služijo izborno barvana očala, zlasti jantarjeve barve. V splošnem so vsi člani Stefanssono-'ve ekspedicije z lahkoto prestali bivanje v polarnem ozemlju. Upornost proti vsakovrstnim boleznim, tudi proti rev-matizmu, je bila velika, kar morajo predvsem pripisovati življenj« na prostem in uživanju svežega m na vitaminih bogatega mesa. S svojimi izvajanji je Stefansson seveda odvzel polarnim ekspedicijam veliko junaškega čara, toda «vsak geografski raziskovalec zmanjša, romantiko na. Zemlji v isti meri, v kateri po^ veča znanstvo». človek spiti na dan, če bi hotel biti popolnoma zdrav, najmanj 100—150 kozarcev čaja Vse polno je takih primerov. Tako hvaljena pijača je morala najti po svetu mnogo prijateljev, ne pa tako bostonskih meščanov, kateri so vrgli v morje dne 26. februarja 1773. leta tovor, to je 18 q čaja, da pokažejo na; ta način, da se hočejo otresti angleškega jarma. Čaja je vse polno vrst. Najnavadnej-ša vrsta z imenom Singloe je sivkasto zelene barve. Tu mislim namreč pravi čaj. Kar mi pijemo, se večinoma le imenuje čaj. Kitajci ne mešajo v čaj nikake reči, ne alkohola, ne cimeta, ne sladkorja itd., kajti s tem zgubi čaj oni prijetni duh. Pa pri nas? Bi menda vsakteremu izmed nas minila volja piti čaj, ako bi ne bilo v njem nekoliko ruma, sladkorja in drugih takih dobrot. Res je, da prihaja' tudi iz Kitaj- poletih na Severni *tečaj.~Pa splošnem! Neka japonska pripovedka pripovedu- nov^lK^lfe-^at fn^gt^red^ mnenju bi bilo to nemogoče. Tudi po Je najnreč o postanku čaja, katera nas m ^ teljev. In danes je v Rusiji skoro isto> kar je na Kitajskem. Vso trgovino s čajem v zapadni Evropi so imeli v začetku Holandci v rokah. Da bi jim pa šla trgovina bolje izpod rok, so se poslužili sredstva, ki so se ga naučili od Portugalcev in katero se še danes uporablja. Ko so namreč Portugalci iz svojih, kolonij pripeljali na evropski trg kako novo blago, so takoj dobili kakega zdravnika ali prirodoslovca in ti so na vse pretege slavili in hvalili, proti plačilu seveda, dotično novost. Tako so tudi Holandci razposlali po svetu vse polno slavospe-vov o čaju in je čisto naravna, da je našel v kratkem vse polno pohval in priznanj. Tako je leta 1641. slavni zdravnik Tulpius v Amsterdamu povzdigoval v nebo to novo «izvrstno zdrar vilno pijačo», katera človeka oživlja in razbistruje. Francoski zdravnik Mo-risset se je pa zaletel v hvali tako daleč, da je trdil, da daje čaj človeku razum. _ Zdravnik. Bontecke, po roda Nemec, je'TRGOVSKI POMOČNIK vešč tudi v železnmski V nekem spisu dokazoval, da bi moral stroti išče službe v mestu ali na deželi. Naslov -------- ... 1742 Anton Furlan je danes po kratki in mučni bolezni v 66. letu izdihnil svojo blago dušo. Žalujoči sin Franc, hčere Josfpina s so- Srogom Antonom. Sudic, Marija, Viktorija, tefanija, Frančiška, Angela, vnukinji in ostali sorodniki naznanjajo to tužno vest vsem prijateljem in znancem. . Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 18. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti Sv. Marija Magdalena spodnja št. 61. Trst, 17. novembra 1926. Odi. Novo pogr. podjetje N. Im presa Corso V. E. m 47 MALI OGLASI BEtUTZ-SCBOOL ** 2Xrmk i prevodi v vseh jezikih, (iolg i bilo bivanje v teh krajih skrajno težko. Docela nasprotnega mnenja pa, je po več let prebival na otočju, ki se razteza od Severne Amerike proti tečaju. Tako je na svojem tretjem potovanju na saneh (1913-1918) zapustil kopno obal Severne Amerike na meji, med v marsičem spominja na arabsko pripovedko o kavi. Japonci pripovedujejo, da je dospel iz Indije na Kitajsko okrog leta 1519. neki pobožen svečenik z nadmenom razširjati budliistično vero-. - t~,i r , . . v I >i « uicui/ui icuuiit iaui ijuuiu.^biLiiu' »ciu*. Vilhiarmar Stefansson ki je že trikrat JJotel je prebdeJti uo6 v svojih moiitvah, toda zaman — mučil ga je spanec. Neko noč pa se je radi tega sam kaznoval s tem, da si je odrezal ušesa in jih. je vrgel na zemljo. Iz ušes je zrastel grm, kakršnega ni bilo še dotlej na Kanado in Aljasko in je preiskoval;zemlil Svečenik ie iiti^l v otoke med 110. in 140. meridijanom m svečenik je utrgal par listov z je prišel celo do 81. stopinje severne širine. Po izkušnjah, ki jih je na svojih potovanjih nabral, je Stefansson prepričan, da ob primerni pripravi Ln ob zadostni izkušnji ne nudi potovanje po polarnih krajih več težkoč kakor potovanje po ostalih delih Zemlje. Seveda je treba pri tem v marsičem spremeniti način življenja Sol, sladv kor, čaj, tobak in slično nehajo biti «neobhodno» potrebni. Po večmesečnem vzdrževanju je bilo Stefanssonu in njegovim tovarišem uživanje soli naravnost neprijetno. Sladkor pa je dema- 'pim Eskimom, in sicer celo otrokom, j v tem Času iz njegovih listov odvraten. Sveže meso in tolšča, ki vse-' bujeta tudi veliko vitaminov, morata biti izključna hrana, čemur se pa človek pri bivanju v tistih krajih kaj kmalu prilagodi. Pri tem pa je ta ugodnost, da ni treba vlačiti s seboj potrebne hrane (izvzemši pri potovanjih skozi groenlandsko ledeno puščavo), ker nudi dežela sama dovolj divjačine. Da po Stefanssonu je v teh krajih toliko mesa, da bi se moralo jnisliti, kako izrabljati to bogastvo v človeško korist, in ne ga prepuščati samo volkovom, lisicam in krokarjem Spomladi plavajo kiti na ducate in na stotine mimo otokov. Severni jeleni tvorijo velike črede. Samski jeleni dosežejo težo 140 kilogramov in dajajo v jeseni do 36 kg masti. Poleg jelena pa uspeva na otokih, kjer ga človek še ni iztrebil, polarno govedo (ovibos), ki bi lahko postalo domača žival. Njegovo meso je podobno navadnemu govejemu mesu, njegovo mleko se kosa lahko s kravjim mlekom. Volne pa daje več kakor ovca in trikrat toliko mesa, Ra,-zun tega pa ne potrebuje to govedo ne hleva ne sena, potrebno hrano si poišče samo in tudi proti napadom raznih zveri se samo učinkovito lahko brani. In ra.vno radi zadnjega vzroka smatra Stefansson polarno govedo, in ne severnega jelena, za domačo žival, ki se bo v naslednjih 100 letih udomar čila po severni Kanadi in po najbolj severnem delu Azije. Skoro neizčrplji-va pa je količina mesa in t o Išče, ki jo nudijo tulnji. Ob gotovih časih pa so nekateri otoki kar pokriti z racami Tudi pitne vode ne primanjkuje. Morski led daje, ako je vsaj eno leto star, izborno pitno vodo. Sploh je slana morska voda v bližini zemlje velikokrat pokrita s 3 do 4 m debelo plastjo sladke vode. Toda tudi v drugih ozirih. zavrača Stefansson mnenje, da je potovanje po severnih krajih posebno nevarno, zlasti glede nevarnosti, ki izvirajo iz nizke temperature. Po Stefanssonu odpadejo vse težkoče, da ima človek le zadostno izkušnjo in da je primerno oblečen. Posebno pobija on mnenje, da ne sme človek ob h; »dem mrazu leči, temveč da mora bdeti za vsako ceno. Ravno radi tega je veliko ljudi že nesrečno konča- grma, jih zavžil in čutil se je prerojenega. Glava mu je postala lažja in zaspanost mu je popolnoma prešla Pripovedoval je ta dogodek svojim učencem, ki so ga verno poslušali, in tako je našla ta nova rastlina vse polno ljubiteljev. Kakor sem že omenil, je to japonska pripovedka; Kitajci za njo niti ne vedo. Ko je nastala pripovedka, je bil čaj v Kini že povsod znan. Gotovo pa je, da čaj ni prišel iz Indije na Kitajsko, kakor bi vsakdo sodil po pripovedki. Kitajski časopis «Pent-sao», piše o čajevem grmu že 2700 let pr. Kristusom in ravno tako piše list «Rya» 500 let pr. Krst. Vendar se ne ve, ali so že kuhali čaj. V Četrtem stol. po Kristu opisuje neki pisatelj, kako se čaj pripravlja Pripoveduje tudi,kako je cesarjev zdravnik ozdravil s čajem svojemu gospodarju glavobol, in tako se je Čaj hipoma razširil tudi med nižje sloje. Na Kitajskem pijejo čaj po večini radi žeje, kajti pitna voda se nahaja le v gorskih krajih. Velike ravnine, na katerih se prideluje riž, so močvirnate in polne kanalov, a ta voda ne samo, da ni pitna, temveč je tudi nezdrava. Brez dvoma je to eden glavnih vzrokov, zakaj se je Čaj na Kitajskem tako hitro udomačil. Kitajec ne more živeti danes brez čaja Njemu je čaj ravno isto, kar je mohamedancu kava, Evropejcu pa vino ali pivo. Povsod ga dobiš, od carske palače pa do siromašne koče, povsod ga pijd. Gosta Kitajec ne pusti iz hiše, predno mu ni ponudil čaše čaja Čaj pijejo pri vsaki jedi in ob vsakem času. Prodajajo ga po gostilnah, ulicah itd. Skuhati dober čaj in ponuditi gostu je znak fine vzgoje. Zato pa imajo Kitajci posebne učitelje, kateri poučujejo mlajši svet o tem. > Kitajci imenujejo to narodno pijačo «ča» ali «čai», a v pokrajini Fokien «tie» — in od teh imen izvirajo naš «Čaj», «The», «te» ali «tea». Ker je Kitajska najbližja soseda Japonske, je tudi čaj prešel takoj v začetku na Japonsko. In tudi tu se je udomačil in postal narodna pijača Okoli leta 813. so prinesli čajev grm na polotok Koreja, kjer so ga še nedavno v veliki množini pridelovali. Danes ga sicer še sadijo, a v manjši meri. V petnajstem stoletju so prinesli Čaj v Tibet in Mongolsko, toda Arabci so ga že davno pred tem poznali. V Evropi so zvedeli za čaj v istem času kakor za kavo. To je bilo proti koncu 16. in v začetku 17. stoletja Na trg so ga prinesli prvič Holandci leta 1610. Dobili so ga v zameno pri Kitajcih. Prvi čaj je dospel v Pariz 1. 1635, tri leta pozneje pa so ga poznali tudi v Rusiji. Ko je leta: 1638. prineslo neko rusko odposlanstvo na Mongolsko kot carski dar razno kožuhovino, so jih tu postregli s čajem in jim ga tudi darovali več zavojev. Kakor ga Rusi niso 10.000 lir z večkratnim jamstvom iščem za štiri mesece. Plačam visoke obresti. Ponudbe pod «10000» na tržaško upravništvo, 1747 SLIKAR SABEC Trnovo-Bistrica naproša prodajalko grozdja s Krasa, da proti nagradi nemudoma vrne pozabljeni album slik. 174S MIZARSKA zadruga, via Carducci št. 17, ima na prodaj vsakovrstno pohištvo, po najzmernejših cenah in zajamčeno. 1749 TRGOVINA zelenjave in mešanega blaga, s sta novanjnn, se proda. Pojasnila se dobijo v gostilni Piazza Dalmazia št. 1. 1750 lajo še tu, namreč tako, da ga. — barvajo. Največ ga pa kvarijo na ta način, da ga mešajo Z listjem vrb, bresta, TRGOVSKI pomočnik, vešč železnine in kolo jesena, slive in Še mnogih drugih, dre- nialnega blaga, samostojna moč, se pod ugodni-ves. Spoznaš ga najlažje, ko ga. preku- ** P^?'1 sperme. Ponudbe je poslati na tržaško JOK KRIK JEZA TRMA SmOGLAVNOfT ' Evo kako sprejme val otrok zdravila posebno p* r i dno« o olje. Odvajalni čokoladni bonbon ARRIBA. katerega smatrajo otroci sa slaščico, j« edino sredstvo, katero pssdrari|a. otroci s ploskanjem, mm- f smehom in z izrazom ve*et}a. ARRIBA |e etttao »stilno sredstvo, ki nčinknje v resnici dobro. Dajte ga vaftim otrokom in vzemite ga tudi vi, ker koristi mladim in starim. L 6-50 komad DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH haš, namreč po barvi in obliki listov. upravništvo pod «Železninar». i-I-o. j POSJEDI NA PRODAJU: Vinograd sa kućicom — j obsežan 2000 met., šume obsežne 430 i 3565 met. j Volosko, Šuma obsežna 2300 met. Matulje. Sve " [blizu cesta, kuća i zgodno za gradilišta. Obavi- 1733 BOBZNA POROČILA Trst. 17. novembra 1926. ,... , , D ... . , , Amsterdam 955—970, Belgija ran—Mn ji"* kod Pomije Volosko. Francija 80.50—81.50, London 115.25— i UGODNA PRILIKA! Proda se takoj v zelo do-11&.25, New York 23.80—24.10, Španija brc m stanu popolna oprava za trgovino jestvin. 3G0—370, Švica 4G0—470, Atene 29.50^30.50, J Miren pri Grabcu, gostilna._ 1738 Berlin 560—570, Bukarešt 12.50—13.50, ' vnvA tat a nnme-rvA xr • Praga 70.50—71.50, Ogrska 0.0330-0.03*0, l ZALOGA POHIŠTVA- Najniže Že- Dunaj 335—345, Zagreb 42—fc2.50. Uradna cena zlata (16. nov.) 474.22. Vojnoodškodninske obveznice 65.47J4. lezne postelje in posteljice. Šušte, blazine, spalni divani itd. Trst, nišnici. ia Carlo Stuparicb 8, pri bol- 1740 GIOVAHNISFERZA K® Trst, Vsa Coroneo 5. — Tel. 16-18 Zalega in delavnica majoličnlb in železnih peči. Izbera plošč za prevleko kuhinj, kopeli in closets. Zaloga tirolskih plošč iz litega železa - vratic, cevi in pečič z» Štedilnike. Izbera keramične in cementne opeke. - Zaloga ognju klubujoče opeke. 114! Sprejemajo se naročila in poprave peči in štedilnikov. DAROVI Na svatbi Ivana Kraščeka in Franca Ku-marja na Njivici so nabrali Člani tamošnjega društva za «Dijaško kuhinjo« L 42. Za dar se zahvaljuje prav toplo «Dijaška kuhinja«. S MILA JOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castelianovich, Trst, Via Gitiliani 42 (paralelna ulica Via dell'tstria). (1524J BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1428 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Madonni-na 10r H. 1730 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1£ 1517 Covercoats Ccvercoais GaUardine Gabardine s podviako blodja koža (vel- s podviako (veiblod-ja koža . . . . gumiranl dežni, donble , □lononnanoonaoonociooao g ZDRAVNIK g | Dr. Fr. Ambrožiig £tfB □ se je stalno naselil n § v Št. Petru na Krasu g □ in ordinira 1165n g w Kanoictvi bili od 9-12 in od 13-15 g _„ __ „ . . .t ,. . □□□□□□□□□□icmnnionnnnciaiVia Murati 4 (lik OlSlfallSCđ EXCSfS10r> L L L L L i L 229.— 310 — 250.— 325-95.— 285,— 85.— Mlake velbledja koža FISCMBEIM Okrepčevalno »rtd&ivo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE (U0C) LEKARNA ZANETTI « TRST - Via Malini PODLISTEK JU LES VERNE: (I64j Skrivnostni otok V višini sto čevljev se je bočil obok, ki so ga podpirali b&zaltni stebri, kakor da so z njim zlitL Kakor umetno zidanje so se skalne gmote opirale na,te mnogoštevilne stebre, ki jih je zemlja napravila ob svoji rojstni dobi. Bazaltni stebri so bili gotovo štirideset do petdeset čevljev visoki. Voda je bila mirna. Sij one luči, ki jo je Cir Smith prvi zapazil, se je lomil na vsaki prizmi, obsipati je njih ogle z iskrami; zdelo se je, kakor da je prešinjal skoraj skozi stene, in od vseh najmanjših ploskev te čudovite stavbe se je čudovito odbijal. Tudi voda je odbijala vse Sarčne snope, da se ti je zdelo, kakor da plava čoln med dvema bleščečima se pasovoma., O kakovosti one bleščeče luči niso mogli biti v dvomu. Bila je električnega izvora, kar je izdajala njena bela barva. To je bilo solnce jame in jo je popolnoma razsvetljevalo. Na migljaj Čira Smitha sta vesli zopet udarili v vodo in povzročili pravcat svetlobni dež in čoln se je obrnil proti izvoru luči, odkoder so bili oddaljeni polovico kar blove dolžine. Na tem mestu je bila vodna gladina ka-.. . , . _ ... _ kih 300 čevljev Široka in za onim blešče- poznali, tako ga tudi mao cenili. Ko so eim središček je ogromna bazaltna stena ga pa prinesli iz Monngolske na dvor zapirala jamo. To je bilo torej malo jezero; lo svoje življenje v polarnem, ozemlju, v Moskvo, ie đobS Čaj Tse polno ljubi- vsa okolica pa je Mla tako razavetljena, da se je vsak kamen, vsak steber lesketal kakor dragoceni diamanti. Sredi tega jezera je plaval na vodi mirno in nepremično neki brezoblični predmet. Svetloba, ki jo je razširjal, ,je prihajala iz njegovih bokov, katerih odprtine so bile podobne žeknu raztopljene rude v plavžu. Ta aparat Je bil podoben velikemu ceta-cerju, bil je 250 čevljev dolg, a izvode gaje /nolelo deset do dvanajst čevljev.. Počasi se mu je bližal čoln. Cir Smith je stal na sprednjem delu. čolna. Vprl je pogled naprej, a v neizrečeni razburjenosti, ki se ga je polastila, je zgrabil nenadoma poročevalca za roko in vzkliknil: «On je! Nihče drugi ne more to biti! — On f.„» Nato je skoraj padel nazaj na klop in zašepetal je, neko ime, ki ga je mogel samo Gedeon Spilett razumeti. Brez dvoma je poročevalec poznal to ime, ker je napravilo, nanj velik vtis, in odgovoril je s pridušenim glasom: «On! — Pregnanec! — ,On je! je odgovoril Cir Smith. Na inženirjevo povelje se je čoln tesno približal čudnemu plavajočemu telesu. Pristal je na njegovi levi strani, odkoder je prihajala bleščeča svetloba skozi debelo stekleno šipo. v Cir Smith in njegovi tovariši so se povzpeli na nekakšno ploščadko. Tam je bila odprtina, v katero so se vsi podali. Na dno stopnic prišedši, so se znašli v nekem hodniku, ki je bil razsvetljen z elektriCno lučjo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je Cir Smith odprl. Prišli so v razkošno opremljeno dvorano, nato v nekakšno knjižnico. S stropa je svetila, močna luč. Na nasprotni strani tega prostora je Cir Smith odprl zopet neka vrata. Prišli so v veliko, dvorano, nekakšen muzej, v katerem so bile razpostavljene rudnine, umetnine in Čuda industrije. Začudeni naseljenci.so mislili, da so prišli v de" želo sanj. Na nekem divanu je ležal mož, ki,se ta-korekoč ni zmenil za njihov obisk. Tedaj je Cir Smith izpregovoril v naj-* večje začudenje tovarišev: «Kapitan Nemo! Vi ste nas klicali? — Tukaj. smo!» Šestnajsto poglavje. Pri teh besedah je ležeči mož vstal in njegovo obličje se je pokazalo v svetlobi: Krasna glava visoko Čelo, obilni, nazaj počesani lasje. Ta mož se je naslanjal z roko na hrbet naslanjača, s katerega je vstal. Njegov pogled je bil miren. Videlo se je, da ga.je neka skrita bolezen polagoma zglodala, toda njegov glas je bil poln in močan, ko je v angleščini izpregovoril na veliko začudenje obiskovalcev: «Jaz nimam imena gospod! — Jaz vas poznam» je odgovoril Cif Smith. Kapitan.Nemo je vprl svoj ognjeni pogled v inženirja, kakor bi ga hotel z njim predreti Nato je padel nazaj na blazine divanar *Sicer pa nič ne de, saj tako bom kmalta umrl!» IV. •EDINOST* V Trstu, dne 18. novembra 192«. Gospodarstvo. Važen članek za nate kmetovalce Zakonski odlok objavljen; v uradnem listu dne 24. septembra 1926. zaukazuje pod strogo kaznijo, da mora vsak živinorejec zgraditi pravilno napravljeno gnojnišnico do meseca aprila 1928. «Go^ spodarski vestnik» piiobčuje v svoji zadnji novembrski številki načrt za gradnjo pravilnega gnojnika ter k te-pau potreben stroškovnik. Cas poteka in je potreba, da naši kmetovalci pričnejo razmišljati, kak gnojnik naj si se^ zidajo, da ne bodo potem v zadnjem času hiteli z napravo gnojnika, da tako Uidejo zažuganim strogim kaznim. GNOJENJE TRAVNIKOV Gnojenje travnikov postaja z napredkom živinoreje čim dalje večjega pomena, ker edino gnojeni travniki nam zagotavljajo bogatejšo košnjo in tečnejšo krmo. Najbolj uspešno gnojenje pri travnikih je jesenske? .,-r^ na nai ornAiinin c Iro k rfinimlf nli NATAKAR {jEOjenje, pa naj gnojimo s kakršnimkoli gnojilom. Zato je najboljše, da pričnemo gnojiti travnike takoj, ko mine jesenska paša. Z dobrim gnojenjem ne dosežemo le večji pridelek, ampak tudi boljšo in teč-nejšo krmo, dalje vpliva gnojenje, da se slabe trave zgubijo in napravijo prostor bolj žlahtnim travam in deteljam. Izmed umetnih gnojil se po naših krajih uporabljajo Thomasova žlindra in super-fosfat. Prva t. j. Thomasova žlindra se je posebno izkazala na bolj močnih, težkih in vlažnih zemljah, medtem ko se je na bolj lahkih in peščenih zemljah izvrstno obnesel superfosfat, seveda le tam, kjer se je gnojilo tudi s kalijevimi gnojili. Velikega pomena in vrednosti za travnike pa je dušik, ki je travam neobhodno potreben in ga v zemlji tako rado in hitro zmanjkuje. Iz dušika namreč nastajajo beljakovine, ki so najtečnejše snovi v krmi. Dušik dodajamo najcenejše v obliki gnojnice in hlevskega gnoja. Ako pa teh primanjkuje, moramo gnojiti s čilskim solitrom ali pa z amonijevim sulfatom. Umetna gnojila moramo rabiti vedno v zadostnih množinah; raje pognojiti manjšo površino, a to pravilno. Na en oral t. j. 1600 kv. sežnjev potrebujemo 200 do 300 kg Thomasove žlindre ali superfosfata, 100 kg 40% kalijeve soli in 80 do 100 kg čilskega solitra ali amonijevega sulfata. ZMAGOSLAVEN POHOD ZADRUŽNIŠTVA Kamor se ozremo, povsod slavi združevanje poedincev v močne edinice svoj pohod. Velekapital se druži, druži se mali kapital kmeta in delavca. Vsi prosvitljeni možje moderne dobe in vsi narodi vidijo v obrambi malega kapitala neko posebno moč, ki je sposobna preobraziti dušo in voljo človeka. Združevanje - zadružništva nosi v sebi pečat bodočnosti. Vojna je razrušila še zadnje ostanke srednjega stanu, obrtništvo, kmetijstvo ter inteligenca so potisnjeni med nemaniče, ki ne morejo po obstoječem redu pravilno in življenju znosno dihati. Je pa izhod, in sicer Zadruga, ki si je nadela nalogo, braniti in podpirati malega hranilca ter posestnika v boju zoper izkoriščanje velekapitala. Boj zadruge za malega človeka ni še našel pravega razumevanja Zadružništvo še vedno plava v vodah različnih barv, ne pozna Še sloge in nevtralnosti v zadružnem gibanju, a vendar opazujemo v zadnjem Času, da tudi tu gre na bolje ter da se tudi tu pojavlja enotnost. Resno gospodarstvo ter stremljenje po kooperaciji zmaguje povsod ter povsod prepreja misel skupnega ustvarjanja Zadruga ni samo gospodarska ustanova, ampak je tudi šola bodočnosti, šola širokih plasti naroda. Njena etično-moralna sila je mogočna ter sili vedno za tem, da preobrazi dušo naroda, da ga naveže na skupnost ter da ga nauči živeti v sedanjosti za bodočnost. Država bodočnosti je zadruga. Zadružni sistemi se uveljavljajo in streme za pozadruževanjem državne organizacije. Na obzorju se dviga zadružni so-cijalizem, ki hoče sestaviti mir in ljubezen med ljudmi ter narodi. Hoče postaviti so cijalni mir ter socijalno pravičnost, ki sta predpogoj slehernemu udejstvovanju človeka, ki stremi po cilju in napredku. Ni človeka ter ne naroda, ki bi ne videl v zadružništvu nekaj mogočnega in zdravega. Prava zadružna misel je sicer danes šele napol razvita, a se bliža svojemu cilju s tako silo, da bo kmalu dosegla ono, kar hoče. Vsi misleci sveta vidijo to in to uva-žujejo. Mladina pa ne sme ostati ob strani in oni, ki hočejo koristiti svojemu narodu ter ga preobraziti, morajo poseči v zadružno gibanje. Tega mnenja je bil veliki Lev Tolstoj v pismu naslovljenem na propaga-Tudi on je videl moč in bodočnost zadruge ter je dal, kar je mogel, posnemal je in spodbujeval njeno gibanje. SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba v Trstu je glasom kr. dekreta od 24. avgusta t. L dobila dovoljenje za prevoz semenskega krompirja iz Jugoslavije. . Vabimo kmetovalce, posebno zadruge in občine, katere nameravajo naročiti semenski krompir iz inozemstva, da ne odlašajo z naročili do zadnjega časa, temveč, da nemudoma prijavijo približno potrebo ln vrsto. . Krompir se bo uvažal v mesecu februarju prih. leta. TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU ulica Torrebianca 19. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ui. TORREBIANCA 19 in RAFFI-NERIA 7 ima v zalogi: Semena vseh vrst za jesensko in zimsko setev, nemškega pridelka. Kmetijske stroje: Slamoreznice tvrdke «MAYFARTH», pluge, plužna telesa: brane, gnojnične sesalke, mlečne posnemal-nike in razno drugo kmetijsko ročno prodje. Umetna. gnojila: rudninski superfosfat, Tomaževo, žlindro, kalijevo sol čilski soli-ter in amonijev sulfat. Kalijevo sol, zajamčeno 49/42 od sto, balo drobno mleto iz naše zaloge lahko naroČite: za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi, za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi y Trnovem, sa postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi Iz cikla «Profili». -. France Bevk. Kljub temu, da je moje mnenje o natakarjih visoko, mi niso simpatični. Ne vem, ali radi črnih frakov ali radi pretirane uslužnostL Bržkone radi obojega. Kadar moram obedovati izven doma, hodim mimo restavracij in škilim z enim očesom kakor detektiv. Ce vidim polno natakarjev, ki so podobni lastavicain, se umaknem; ni me več blizu. Le če moram izbirati med lokalom najnižje vrste, v katerem streže tolst golorok človek, na čigar velikih palcih se pozna maščoba jedi, in med boljšo restavracijo, se odločim za zadnjo. Ob vratih stoji natakar, lepo rejen in skrbno obrit, da se sveti kot obločnica, njegovi zalisci so skrbno počesani, srajca je brezhibna in frak neomadeževan; manjka mu le najvišje odlikovanje v gumbnici, čez roko mu visi brisača. Prikloni se vljudno, kar najvljudnejše mogoče, in išče z očmi moj klobuk, ki ga ne nosim. Ko vidi, da mi ne more postreči, se prikloni še enkrat, pokaže z roko na mizo, ki je slučajno prazna, s kretnjo hudiča, ki je izkušal Jezusa in mu je ponujal zemljo pod seboj. Izberem si mizo ob steni, da se nazgle-dujem po restavraciji in na cesto. Ko se motam med mizami, slišim lahke stopnje za seboj, kakor se duh trudi za telesom in ga ne more dohiteti. Jedva sedem, ž vidim sklonjeno telo pred seboj, obrita obločnica mi smehljaje sveti naravnost v obraz. «Kosilo, gospod ?» «Da.» Moj odgovor je enozložen. «Prosim, gospod!» Ponudi mi jedilni list. Berem in gledam od začetka do konca strani, natakar stoji na eni nogi, drugo dvigne in napravi iz obeh sv. Andreja križ, glavo nagne nekoliko nazaj ko diplomat, ki sliši, da o njem govore, in čaka Nato se ozre. Postane mu dolgčas. Po-migne pikolu, ki pometa drobtine -na tla in pogleduje gube namiznega prta, če ni morda kdo pozabil kak novec na njem. Pi-kolo ne vidi migljaja. Jaz hočem spregovoriti, natakar se ozre zopet name. Ker zamolčim besedo in gledam znova, mi reče: «Juho, gospod ?» Da bi vsaj «gospoda» izpustil ob slednji besedi! Ne.» «Makarone... a la napolitana?» «Ne... Dajte mi... prinesite mi., prinesite mi... prinesite mi — pol piščanca...« Natakar razširi oči in se začudi, kakor da je čudež, da sem ravno to jed izbral. Nagne se nad jedilni list in reče kolikor mogoče vljudno: ((Nimamo več, gospod!« Vzame mi jedilni list iz rok, prečrta jed, nato mi ga vrne. Ni mi žal. Prav za prav se čudim sam, kako da sem prav to jed izbral, ki mi je ljuba najmanj. In izbiram znova «Telečjo pečenko?« «S solato?« se prikloni natakar. «Da.» Nato pomisli in zmaje z glavo. In ne vem, ali se nasmehne meni ali samemu sebi, ko reče: «Nimamo več!» Nato prečrta Še to jed Jaz sem nevoljen. Položim jedilni list na mizo in rečem: «Pa povejte mi, kaj imate?« Natakar oživi, kakor da sem mu poveril sestavo novega ministrstva. Položi prst s skrbno očiščenim nohtom na jedilni list in bere jedi. Polovico jih preskakuje. Pri slednjem imenh me pogleda. Ne poznam tujih imen, zato si pod njimi ničesar ne predstavljam. «Zajca?» No, vendar! Divjačino imam rad. Prikimam. «Z rižeui?« Pritrdim tudi to. Natakar odhiti, jaz se od^ mlad človek, ki je za .. ----------, pa ima mesto ,zaliscev jedva vidne poganjke pod ušesi, in me vpraša: »Vino ali pivo, prosim?« «Pivo.« __„ <(Malo ali veliko, prosim?« «Malo.» Ko odide ta, se priziblje plačilni natakar, ki je zastaven in nosi mesto brisače ogromno listnico v rokah. Ozre se name, ki otipavam iz dolgočasja prste na rokah, in vpraša: «Ste naročili, prosim?« «Da». Kar se prikaže pred menoj natakar z zalisci, nagne se do mene in pošepne: ((Zajca ni več. Ali bi hoteli dunajski zrezek? Svež dunajski zrezek... Izboren dunajski zrezek...« Pivo je že na mizi. Vzamem Žemljo, ki jo drobim za prigrizek, in ne opazim o-gromnega telesa, ki leze počasi od mize do ( mize, postoji pri nekem gostu za trenutek, se prikloni s tistim tolstim smehom, ki meji na bebavost, in gleda z očmi, kakor pravkar tepen pes. Ta je gospodar. S tem k Ionom si dela reklamo. In če je resno prepričan o tem, se mi zdi, da je njegov smeh Še vse premalo bebast. Pride do moje mize in se ustavi za hip. Vpraša me s čisto tihim glasom, kakor da ga stane neizmerno mnogo truda: (cAli želite še česa?« «Sem že naročil,» mu odgovorim is to tako s poltiho obzirnostjo. Prikloni se še enkrat in odide med mizami podoben ogromni mesnati senci. V tem tienutku pride znova natakar z zalisci. Zdaj je samozavesten. Smehlja sc mi, kakor da mi mora sporočit'« veselo novico. «Še dve minu«;'!« mi pravi. Nato se nag-ic do mene z obrazom, ki razodeva, da ima še nekaj posebnega ta srcu. «Dunajski zrezek in riž?» mi pravi s pomenljivim naglasom, ki poudarja, da to dvoje ne gre skupaj. ((Solato,« mu rečem. Natakar že v tretje izgine. Pojem dve Sem 1 ji in izpijem pivo, nato mi prinesejo dunajski zrezek in solato. Na takar s poganjki na licih pristopi in zapoje kot operni diletant: «še en vrček, prosim?« Spomnim se na nekaj drugega. Pomig-_^-/,nem pikolu, ki stoji v kotu ob vratih ves obupan, ker nima dela in ker brec dela ne sme stati. «Pikolo!» Plašno se ozre, nato pristopL «Ali imate vozni red?« Besedni zaklad te mladike natakarskega stanu je še majhen. Predno se spomni, kaj hočem imeti, prinese natakar pivo in srdito premeri pikola, kaj dela pri mizi. eVozni red...« zajeclja ta. «Vozni red? Kajpada, vozni red...« in se ozre, kakor da ga hoče prižviigati. Pikolo se smehljaje umakne. V restavraciji nastane radi tega pravcata zmedenost. Natakar s poganjki na licih nima voznega reda in tudi ne ve, kje bi ga jažtvo. Justifikaciji je prisostvovalo okoli 300 oseb; mnogo radovednega in hrupnega občinstva pa je bilo zbranega zunaj pred jetniškim poslopjem Najbogatejši mož Avstralije. John Broson, najbogatejši mož Avstra-Jije, se nahaja sedaj na Angleškem. Ima osemdeset let in se je odpravil na tako daljno potovanje nekaj radi bolezni nekaj pa, da si nakupi raznih potrebnih stvari. Pri prejšnjem obisku je izdal približno milijon funtov (okrog stodeset milijonov lir), nakupil je par ladij, par avtomobilov, nekaj žrebcev in nekaj odlikovanih gosi. Broson je lastnik najboljših premogovnikov na dobil. Pokliče na pomoč natakarja z zalisci. \£Jetur Ima mornarico, lastne želez- Ta vzame mojo željo na znanje in se ozre, kakor da imajo natakarji možgane nekje zadaj. «Takoj,» mi pravi in odide. Vidim, kako stopi k plačilnemu in mu nekaj razlaga. Plačilni pogleda name in se zatopi v misel, nato stopi v ozadje, naravnost h gospodarju, ki sloni ob kuhinji in prede kot mačka. Gospodar nagne svoje uho, sprejme vase mojo željo, pogleda name in odda povelje. Prične se iskanje po restavraciji. Na mizi, kjer je stalo sadje in sir, na neki polici, pri košaricah za kruh, vse povsodi. To iskanje spremlja gospodar s svojim pogledom. Ko ne najdejo ničesar, da gospodar drugo povelje, ki ga izroči plačilni zaliscem, zalisci poganjkom, ta pa naroči pikolu: (cPikolo, pojdi po jutranjo izdajo!« Pikolo hoče leteti, a se na nekaj spomni in postane. Svoj pomislek pove poganjkom in ko pride preko zaliscev do plačilnega, pogleda ta name, seže v žep in da novec, ki roma do pikola. Od kuhinjskih vrat se odtrga mesnata kepa in se kotali do mene. Gospodar se opraviči s tako tihim glasom, da ga jedva slišim: »Oprostite. Vozni red mi je odnesel moj nečak. Danes zjutraj. Vi se zanimate za odhode vlakov? Ti so tudi v dnevniku. Takoj ga prinese.« Odide in neprestano pogleduje na vrata, dokler se ne prikaže pikolo z listom v rokah. Vzame mu ga natakar s poganjki in ga odda natakarju z zalisci, ta ga prinese meni. Stoji poleg mene, dokler ne ugotovim, kdaj odide moj vlak. Nato se nagne do mojega obraza. «Ali ste dobili, prosim?« «Da.» »Želite še kaj drugega, prosim?« «Hvala!» Ta odide. Pristopi natakar s poganjki in vprašuje: ((Ali ste dobili Vaš vlak?* «Da, hvala.« «Še eno pivo, prosim?« «Ne; hvala!» Slednjič pride plačilni natakar. Ozre se vame in udari parkrat % listnico po prazni roki. «Ste dobili vozni red, prosim?« «Da« V bojazni, da ne pride še gospodar z istim vprašanjem, sem sklenil, da odidem. «Plačam.» ((Koliko kruhov, prosim?« Ve natančno sam. Pred vsakega gosta postavljajo košarico s petimi kruhi. «Tri,» rečem, pojedel sem pa dva. Z mirno vestjo zapiše tri. Po njegovi morali sem se osleparil sam, on ima čisto vest. Z elegantno kretnjo vrže računski listek na prazen krožnik. Plačam mu z bankovcem. Kovinastega drobiža nima, dasi ga išče po vseh žepih. Zamahnem z roko. Globoko se prikloni. Pristopi natakar z zalisci, da pospravi posodo. Natakarje občudujem po njihovi spretnosti pri serviranju, ali še zdaleč ne toliko kot radi njihove spretnosti pri pobiranju napitnine. Na steni je jasen napis, da je prejemanje napitnine strogo prepovedano. Položim na mizo napitnino zelo očitno, a izgine mimogrede in s tolikšno spretnostjo v natakarjev žep, da bi jih zavidal vsak žongler. Isto storim tudi z na»-karjem s poganjki na licu. 2e radi voznega reda Pri vratih ugledam pikola, ki se bedasto smehlja. Spomnim se, da je on tekel po list. J)am mu napitnino. Nevešč je in neroden. dvajsetica mu pade na tla. Ko stopim skozi vrata, prejme zato zaušnic a _ niče in največjo žrebčarno. Ko mu je hotela nekoč železniška družba zvišati ceno za prevoz premoga, je šel in zgradil do morja lastno železnico. LISTNICA UREDNIŠTVA G. dopisnika iz Tr.: Tajnik polit, društva «Edinost» je vsak dan v uradu. Ob nedeljah je urad zaprt. Razne zanimivosti ■ JiistifikflcJJo morilca finstav« Ledererja Pretekli petek zjutraj je bil obešen Budimpešti bivši oroiniški nadporočnik Gustav Lederer, ki je lani v aprilu s pomočjo svoje žene Marije umoril na zverinski način njenega ljubimca mesarja Kondelko in bil radi tega zločina svojčas obsojen na smrt na vešalih, dočim je bila njegova žena obsojena na dosmrtno ječo. V četrtek zjutraj je predsednik vojaškega sodišča polkovnik Apaty naznanil obsojencu, da je bila njegova prošnja za pomilostitev odbita in da bo zato T^edn> jutro smrtna obsodba izvršena. Lederer je sprejel to žalostno vest popolnoma mirno in ni Črhnil besedice. Tudi ko ga je polkovnik Apaty opozoril, da ima še ^urtas^ da se pripravi na obračun, ki ga bo moral podati pred Najvišjim sodnikom, se m zganil; motril je polkovnika z brezobzirnim po glKm^lu nato je z dovoljenjem polkovnika Apatvja obiskal obsojenca branitelj[ dr. Kufrel. Lederer je govoril z njim s tihim Klasom, ne da bi kazal kako razburjenje. Tekom pogovora pa je venomer Pgnavljal besede- «Jaz ne razumem ničesar. Prav me ni res.« Nato je dejal, da ima samo eno želio, da bi govoril s svojo ženo. Branitelj je sporočil njegovo poslednjo željo polkov-niku/ki je takoj odredil, da se mu ta želja izpolni. Ob 11. uri je pnvozil avto z Lede-rerjevo ženo pred vojaško ječo. Ko je Le-dererjeva izstopila, ji je Apaty sporočil, da bo njen mož naslednje jutro usmrčen. Ob tei novici je Ledererjeva bolestno kriknila. Vato so peljali žensko k Uedererju, ki je bil medtem odveden v celico na smrt obsojenih. Zakonca sta se pogovarjala četrt ure. Lederer je bil po sestanku popolnoma potrt. Ob ločitvi je njegova žena krčevito jokala. Lederer je bil obešen na dvorišču vojaške ječe, na katerem je bilo razvrščeno vo- Znanje 6rzo[OT& vesti „Tribuna14 proti naverjetnim izmišljotinam nemškega tiska RIM, 17. (Izv.) Današnja ((Tribuna« prinaša daljši članek svojega berlinskega dopisnika, ki poroča o ne verjeti lažeh in obrekovanjih nemškega tiska, kamere zagrešu je v svojih poro-čilihvO položaju v Italiji. Ker se večina lažf in obrekovanj tiče kolikor toliko Hudi našega ljudstva, zato posnamemo po «Tribuni» par vzorov onih laži. «Vossische Zeitung« se je spozabila tako daleč, da piše: «Novi italijanski zakoni ugrabi j ajo italijanskemu državljanu poslednje ostanke njegove svobode. Krvnik je postal uvaževana oseba.« Na drugem mestu pravi isti list: «Čim bo moral Mussolini zaiisniti svoje oči, je v Italiji katastrofa neizbežna. Ta katastrofa pa ne bo povzročila samo padca fašizma, ampak bo zanetila požar v celi državi. V vsaki vasici, v vsakem mestu bo nastalo divje in brutalno klanje, in to tem bolj, ker vlada med protežirano milico in me" redno vojsko divje sovraštvo.« Na drugem mestu ponavlja ravnatelj višje omenjenega lista Bernhard, da Italija o-groža mir Evrope. Ako bo došlo med Italijo in Nemčijo do arbitražne pogodbe, bi to še nikakor ne pomenilo, da se uvažuje italijanska zunanja politika. «Zadostuje omeniti«, pravi berlinski poročevalec «Tribune«, «da govori «Taegliche Rundschau« o Istri in o vzhodnik pokrajinah Italije, kakor o pokrajinah, ki so bile ugrabljene Jugoslaviji. Zadostuje omeniti, da prinaša «Berliner Zeitung« s slastjo vesli in laži, glasom katerih naj bi jugoslo-vensko prebivalstvo splošno bežalo iz naših vzhodnih pokrajin, ker mu italijanske oblasti grozijo z deportacijo v Afriko. Ista usoda naj bi ogrožala tudi Nemce v Poadižju. Po vseh teh o-brekovanjih je dovoljeno vprašati«, pravi dopisnik, «če se podobne laži smejo nadaljevati. — .Jasno da ne. Ker drugače bodo trpeli odnošaji med Italijo in Nemčijo.« Krvav spopad na ulici NEAPELJ, 17. (Izv.) Danes ob 11. uri in pol dopoldne sta se sprla na ul. Par- j ma dva čevljarja. Po hudem besednem boju sta potegnila oba ostri bodali iz žepov in sta se začela ž njimi obdelo-,vati. Konec vsega je bil ta, da sta oba obležala težko ranjena na tleh. Pozneje sta umrla v bolnišnici. Povod sporu in temu nenavadnemu dvoboju ob belem dnevu na javni ulici so bile zadeve družinske časti. JAKOB BEVC nrarna ln ilatarna Trst, Campo S« Giacomo 9 Zlato kupuje v vsaki mnolini po n^Jvtigih cenah Krone plačuje višje kot vsi dragi. Zaloga raznovrstnih ur in zlateoiae. 1139 Obiščite novo prodajalno G. ROLLI TRI - Tia lartKri 20 - Wa tliizza 2 ■ Trst Izbera blaga za moSke in ženske. Najnovejše risbe. Moški izdelki po meri. Nikaki slepilni popusti pač pa stalne in nizke cene. (1197) J r -is-jim Zobozdravnik Dr. Sardoč Do ordinira v TRSTU H. H. MM 1115, III. (prej Via L GM Od 9-12 In od 3-7 83 S Predno prodale KRONE, GOLĐ2NARJE ZLATO in SmBUO obiščite zlatarno v TRST«, Via MazciKl it. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 1140 1199 MM Ueliks partija PaMsis po najniži mi .....■■■■■ ........... ■ ' KRONE! KROHE! Ml 20-taki zlaft Imlt zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urama Trst« VIa Mazsinl 46 i:i9 ALESSAHORA HBHCOSKH MODNI SALON Trst - Via XXX ottobre 15 - Trst Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah. Specijaliteta za otroke. 1100 Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti in razni kmetijski stroji. (1112) TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU, Ulica Torrebianca 19, in Rafflnerla 7. ■m LhmbH Mehko baržunasto kožo dobite z rabo novoga iieprekosljivega mila = BANFI = znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše m svetu. Škrob, boraks Banfi je oajbojSe za likanje perila. Elektrotehnični zavod Via Mauini 3 Telefon 616 iZvrSuje točno ln solidno vsakršna deli svoje stroke, kakor električne napeljave, telefone stroje z elektrlfno gonilno silo, strelovod« Ud' Cenjenemu občinstvu se priporoča (1198) Danil« Sfcerl* NB. Za Opčine ln okoHco daje tozadevna pojasnila Ivan Marija Danem. OpOne It. 176. I*! Ne pozabite, da ima tvrdka „ON EnšM" Trst, Cono V. LIH, 26 nasproti zastavljalnici fzšoioulj. ofcleKe poeršnlKe lu-ifl Inozemsko blago Ustna krojičnica L reda! Govori se slovensko Tržaško posojilnica in hronilnicii registrcrvaoa zadruga z omejenim poroltvoTi uradu|o v tvoj! lastu! liišl ulica Torrebianca 19, l. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoč! račun ta vlog« za Čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje** na tekočI račun bi jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostno celica (saf9f Uradne ore za straaRe od 8 V. do 13 hi od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt Ste«. Selef. 2547. Najstarejši slov. denarni zavod