784
Slovenski glasnik.
Sedaj izmej sošolcev Preširnovih živi samo še jeden, prečastiti g. dekan lipavski Jurij Gabri j a n. — 7. okt. t. 1. umrl je v Ljubljani 69letni umirovljeni c. kr. okrajni sodnik Jan. Lapajne, v svojih mladih letih dober prijatelj Preširnov, iz katerega življenja je ljubeznivi stari gospod vedel pripovedovati mnogo zanim-ljivih črtic.
G. Miroslav Malovrh v Zagrebu, ki je pred kratkim v ,,Slov. Narodu" objavil Ivana Turgenjevljega .,Fausta" v slovenskem prevodu, dobil je od upravnega odbora .,Narodne tiskarne" nalog, preložiti v slovenščino tudi Tm-genjevljev roman „Nov", ki bode po novem letu izhajal v ,,Slov. Narodu". Oba romana ..Faust" in ,,Nov" izdana bodeta vrhu tega v posebnej knjigi. — G. Danilo Majeron preložil je znanega poljskega pisatelja Kraszewskega roman „Mo-rituri", ki bode tudi izšel v „Slov. Narodu".
Uprami odbor ^Narodne tiskarne" naročil je ,,Ljubljanskemu Zvonu" za blizu 1000 gld. novih črk (garmond in bourgeois antiqua), inicijal, vinjet in mnogo drugega olepševalnega materijala, tako da bode ,.Ljubljanski Zvon" po novem letu izhajal ves v novej obliki.
P. Xaverius a S. Ignatio Carn. in seculo vocatus Gregor. Worenz, Augustinianus Discalceatus in conscribendis pro bono Patriae libris in carniolico idiomate praesertim indefessus et plus nimio diligens, conscripsit, et in Mss. in Bibliotheca conventus Labacensis ad S. Josephi (sic!) ad vias regias reliquit: a) Nove besedne bugve (sic!), ali useh Čiherneh besedy, hoc est: Dictionarium latino-Camiolicum, in quo adjecit: si fortassls errores InVenlas LeCtor, taLes eMendabls. Ex quo nonnemo colligit, hoc ipso anno opus, quod in 4. compactum est, perfectum fuisse. b) Čelu Svetu Pismu, novega, inu stariga Testamenta. Hoc est: Universa Biblia novi, et antiqui Testamenti in VI Voluminib. in 4. Sic vos, non vobis nidificatis aves. — Tako je citati na 61. str. Pohlinove knjige ^Bibliotheca Carnioliae". Morebiti bi zgoraj bilo treba pisanje popraviti na ta način: „sl fortassls errores InVenlas, LeCtor, taLes eMenDabis:', da bi se potlej iz teh pismen dobila letnica 1710, ker zdaj se kaže po vse nemožno leto 1210. — Kdo ve kaj o tem Ksaveriji, po krstu in svojem roditelji Gregor V6-renec (Lovrenec) imenovanem? O njem Kopitar in ŠafaFik molčita. Morda je to le neslana glupost in laž Markova, sam Bog zna, zakaj semkaje postavljena! Utegnil mu je na umu biti Matija Kostelec, kateri je tudi: a) v rokopisu ostavil slovnik četrtinskega lica, zdaj zvezan v platnice; res je le slovensko-nemško-latinsk, ne latinsko-slovensk, a Pohlinu malo deje, bodi si jedna laž več ali jedna menj; b) Kostelec je bil preložil in tudi v rokopisu ostavil vse sveto pismo, katero je nekdaj imela knjižnica Ljubljanskih Avgustincev, o čemer listek, na prvo stran tega zdaj zvezanega rokopisa prilepljen, svedoči z natisnenimi besedami: „Est Conventus FF. Eremit. Discalc. S. P. Augustini ad S. Josephum. Labaci." Podoba je, da so baš Avguštine! bili v popisane kožeuice zvezali ta Kostelčev četrtinski rokopis, kateri je potlej imel tudi 6 zvezkov, dokler se ga nič ni bilo izgubilo. Morebiti me zdaj kdo zavrne: kaki je moglo Marku biti na umu Kostelčevo sv. pismo, o katerem v svojej knjigi ..Bibliotheca Carnioliae" na 13. str. sam pripoveduje, da ne ve, če se je izgubilo ali če je kde skrito! — Res je to. Vedel je i za Kostelčev slovnik ter ga tudi imenoval: „Dictio-narium latino-Carniolicum"; a Pohlin je lažniv glupec, imejoč toliko razuma, kolikor ljubezni do resnice. Bog zna, če te laži ni izustil samo zaradi tega,
Slovenski oglasnik.                                         785
da je potem laže izpod pazuhe vzel otca Vorenca! Še dostavljam: kdo verjame, da bi Marko ne bil ničesar znal o Kostelčevem sv pismu, ki se je hranilo v knjižnici njega samostana?                                                                               L—k.
Die Slovenen. Von Josef Suman. Wien und Teschea Verlag von Kari Prochaska 1881, v 8ki. 183 str. Cena 1 gld. 80 kr. Ta dolgo uže pričakovana knjiga prišla je te dni na svitlo. Ker smo jo prejeli baš mej tiskanjem našega lista, denes ne moremo še obširneje poročati o njej ; ako smemo soditi po imenu izbornega in veleučenega pisatelja njenega, pričakujemo izvrstnega dela. Prof. S. Rut ar v Spletu obljubil nam je v prihodnjem listu izpregovoriti o njej daljšo besedo.
„Etrusk>sche Beste in Steiermark und Karntena zove se razprava, katero je napisal v-„Zvonu" uže omenjeni (ali ne preveč pohvalno!) Dr. Fritz Pichler, znani vseučiliški profesor v Grradci. Razprava je natisnena v Mittheilungen der Centralcommissiou f. hist. Denkmale 1. 1880, str. 32—60. V tej razpravi poudarja najprej dr. Pichler, da je nemštvo na dolenjem Štajerskem in Koroškem uže 1000—1200 (!) let staro; omenja ob kratkem naseljenja Slovencev (ali samo „in diinnen Schichten"): prehaja zatem na Kelte, ki so baje največ spomenikov po naših krajih zapustili, in od poslednjih na Etruske, ki so bili po mnenji novejših nemških učenjakov prvotni stanovalci po iztočnih Alpah.
Ostanke etruščanskih besed išče dr. Pichler v krajevnih Imenih. In tu mora uboga slovenščina posojati svoje zaklade, da se ošabna tujka ž njimi kiti. Ker se Etruski imenujejo tudi Rasenae, zato vidi dr. Pichler v vsakem imenu, ki počenje z raz, etruščansko besedo, tako n. pr. v imenu Raz v o r. Da, celo Radkersburg je dr. Pichlerju etruščanskega izvira, akoravno je uže dr. Krones dokazal, da je to ime nastalo iz „Radigojsburg", slovenski prvotno: Radigojina.
Za vzgled, kaj je po dr. Pichlerji vse etruščansko, naj izpišem in njegovega obširnega imenika (na str. 39. omenjene razprave) le sledeča imena: Gloggau (Kokava), Kock (Kolk, Kuk), Palug (Polog), Rauz (Rovec), Paliza (Polica), Grolmetz (Holmec), Paludnig, Polinik, Brašnik, Lipnik, Latschinig. Pradolina. Pridula (Predol), Prediel, (Predel), Rouna (Ravna), Strakica itd.
Človek bi ne veroval, da je mogoče še dandenes poleg vsega napredka v jezikoslovji in poleg vse „nemške temeljitosti" v strogo znanstvenej knjigi tako strašno nevednost prodajati, kakor je to uže zaporedoma storil graški učenjak dr. Fritz Pichler.                                                                                            S. R.
„Die Volker Oesterreich-Ungarns" imenuje se zbirka, katero je začel izda-vati tega leta Karol Prochaska v Tešnu. Vse delo je preračunjeno na jednajst zvezkov, in od teh so nekateri uže izšli, drugi pa pridejo bodoče leto na svetlo. Deseti zvezek bode obsezal Slovence, katere je oddelal prof. Jos. Suman, in Hrvate, katere opisuje direktor Jos. Stare. Zadnji zvezek prinese opis Jugo-slavenov v Dalmaciji, južnej Ogerskej, Bosni in Hercegovini od Teodora Stefanoviča Vilovskega, urednika bivše „Srb. Zore:' na Dunaj i. Iz toga razdeljenja vidi se, da izdajateljstvo prišteva dalmatinske Slovene Srbom, kar niso ne po jeziku, ne po zgodovini. Toda več o tem izpregovorimo, kadar knjiga izide.
Prvi na svitlo prišedši zvezek obseza: ,,Die Deutschen in Nieder- u. Ober-oesterreich, Salzburg, Steiermark, Karnten- u. Krain,"   napisal Kari S c h o b e r,