231
<5
Dobri sveti k jesenski setvi.
Le še nekaj tednov in kmetovalec bode iz novega moral njivo obdelati ter si pridelek za prihodnje leto osiguriti. Predno on to stori, bilo bi morda dobro, da si stavi vprašanje: Katero sorto pšenice ali rži naj sejem, ako domače žito ne ugaja? Ali naj seme spremenim in od kod naj ga dobim. Ali naj seme zavarujem pred snetjavostjo ?
Ta in še druga vprašanja bodo prišle na misel vsakemu pametnemu gospodarju, kojemu je kaj na tem ležeče izboljšati in pomnožiti poljski pridelek.
Dandanes ponujajo se kmetovalcu različne sorte žita, ki imajo pod gotovimi pogoji res prednosti; ali bode pa kmetovalec, ki je tako novo sorto žita kupil, tudi zamogel tej sorti potrebne pogoje dati, to bode pa moral sam relitno prevdariti. Sicer se pa žitno seme ne kupuje vedno le zarad pridobitve kake nove sorte, ampak tudi zarad spremembe semena. Sprememba semena je v gotovih obrokih neobhodno potrebna, žalibog, kmetovalci naši tega ne marajo spre-videti. Večina naših semen uže zarad tega od leta do leta slabše postaja, in so zrna lažja in manjša, ker pri izbiri semena in pri njegovi pripravi naši kmetovalci prav brezskrbno postopajo; k tem pride pa še neugodni vpliv zemlje, gnoja in vremena.
Sprememba semena izvrši se večkrat ne samo le zarad boljše kakovosti, ampak tudi zarad gotovejšega pridelka. Tako, na pr. žito iz južnih krajev da goto-vejši pridelek koder je suša redna prikazen; nasprotno je priporočati za kraje, koder žito pozebe, seme iz severnih krajev.
Kako je pa pri nas s pripravljanjem doma pridelanega semena za setev? O kakem posebnem pripravljanji skoraj še govoriti ni; kar je žita ostalo čez prodaj, to je pa za seme. Ko bi se naši gospodarji pri izberi semena držali načela, daje najboljše žito komaj še dobro za seme, potem bi ne tožili tolikokrat o slabem pridelku.
Neizmerno važno je čistenje semenskega žita. Dokler se dajo ločiti slabša zrna od dobrih, toliko časa naj se ne preneha s čistenjem. Tehtnica (vaga) pri tem najbolj pripomore gospodarju. Na videz lepa pšenica na pr. tehta hektoliter 67—68 kilogramov; ako se ta pšenica še enkrat sčisti, zna tehtati hektoliter 69—70 kilogr. Naši domači čistilni stroji (pajtelni) niso' dovolj popolni za pripravljanje semena, zato morajo biti posebni žitočistilni stroji ali kot se jih sploh imenuje, „trierji". Tak stroj smo uže popisali v lanskih „Novicah" št. 39 in z veseljem moramo povedati, da se jih je v teku enega leta več kot 10 na Kranjskem kupilo. *)
Za seme je najboljši novo žito, ker tako najraje kali, praktični kmetovalci pa tudi trdijo, da novo žito ne postane tako močno snetjavo.
Kar se tiče snetljavosti pšenice, se pri nas še vedno rabi vse sorte protisredstev pri vsem tem, da skoraj vsa nič ne koristijo, če tudi imamo prav zanesljivo sredstvo. Tako zanesljivo sredstvo je edino le bakreni vitrijol (tudi plavi vitrijol imenovan), ki se dobi v vsaki špecerijski štacuni.
Z vitrijolom se pa tako-le dela: Pšenica vsuje se v kak čeber ali bedenj ter se na-njo nalije toliko vode, da je stoji nekaj palcev čez. Med vlivanjem vode meša se pšenica z leseno lopato. Čez 10 do 15 minut odlije se ta voda in druga prilije ter pšenica zopet dobro premeša. Tudi ta druga voda se zopet odlije ter tretjič prilije vode, v kateri je raztopljen bakreni vitrijol. Ta voda pusti se stati na pšenici eno uro, ter se med tem časom pšenica večkrat dobro premeša. Na to se bakrena voda odlije ter pšenica posuši. Na hektoliter pšenice vzame se 8—9 dekagramov vitrijola. Opozoriti je treba, da se namočena pšenica za šestino naraste in zato je treba paziti, da se preredko ne seje.
Koliko hektolitrov semenskega žita se vsako leto pri nas proč pomeče!  Vsako zrno, ki je pregloboko in
*) C. k. kmetijska družba ima na svojem poskuševalnem vrtu na Poljanski cesti v Ljubljani trier, kterega prepušča kmetovalcem proti primerni odškodnini v porabo, se ve da le na družbenem vrtu,   ker   se   stroj   zarad   poškodovanja   ne   more
vedno tje in  sem vlačiti.
«>
232
vsako zrno ki je preplitvo vsajeno, je zgubljeno. Prava globokost v katero ima biti žito vsejano, je 4 do 8 centimetrov. Pri nas se še seje z roko in seme podorava ali pa z brano podvleče, to je pa zastarelo. Gotovo ni boljšega kmetijskega stroja kot je sejalni stroj, ki setev pravilno izvrši in o kojem prihodnjič enkrat pišem.