- Tfe e beat medium to reach the b c * t cust o m e r s Is*«}« dvakrat gi teden. V»lj» » cel« Imto $3.00 «te PvUiaked Mmy Jkly. SvkccnpttOB t3.o* y«*rly. ŠTEV. (No.) 81.' ULASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. KHTgRBD AS I1COHD CLASS MA ttK OCTOBER 1». ifif^ AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL.. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd i«79. CHICAGO, ILL., TOREK, 18. OKTOBRA, 1921. Ifl}, M ftk M ClM PMt -EDINOST" J M st i = = Telephone; Canal 98. Chicago, III I ZA RESNICO I IN PRAVICO. I B LETO (VOL.) VIL AMERIKANSKE NOVICE VELIKANSKA PREMOKARSKA STAVKA. ^Za 30. oktober je napovedana velikanska delavska stavka, ko bo vse železničarsko delavstvo stopilo na stavko. Nad 2 milijona delavcev bo s tem dnem pustilo delo in bo v. 11-stavilo ves železničarski promet po celi Ameriki. 13. oktobra so imeli vodtelji železniških .unij posvetovanje, pri katerem se je sklenilo, da se pošlje železniškim lastnikom ultimatum, po katerem je delavstvo še pripravljeno se pogajati za ureditev delavskih plač in za ureditev slošnih delavskih razmer in sicer do 30. oktobra. Da pa ne bo takoj narod tako občud-no zadet, kakor bi bil, ako bi se vse železniško delavstvo naenkrat poklicalo na stavko, razdeljena je cela dežela v deset okrožij. Ako bi se lastniki gotovih žaleznic branili se P-o'i '7 -elavsiv-vr, prkl-l'crno bo- de na stavko prvo okrožje, točno ob pol sedmih 30. oktobra. 48 ur bodo dali časa lastnikom, da se premislijo in spremene svoj sklep. * Ako se ne bodo udali, poklicati bodo na stavko okrožje in tako bo šlo tako dolgo, da bodo v gotovem Času vse železnice počivale, ako bi se ničesar ne storilo, da se začno nova pogajanja z delavstvom. Stavko so-skienili sledeči voditelji (M*. )M) Sploh pa po pri sedanjih ramerah najbolj varno, ako bo duhovnik vzeli seboj vedno koga, ki ga bo spremljal. Hudobija je dandanes velika. Je veliko ljudi tako propadlih, d^ jim ni ničesar več svetega. RAZGLED PO SVETO ŽIVIO SOCIJALIZEM! Moskva, 8. okt. — Sovijetna vlada, katere predsednik in vladar je NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Rusko učiteljstvo v južno Srbijo« Pred komisijo ministrstva prosvete delajo ruski učitelji in učiteljice iz- STEKEL PES POPADEL SESTRE. Jersey City, N. J. — Pretečeni teden je v Jersey City v sirotišnici Matere Božje stekel veliki samostanski pes in popadel Sestro Fran-čiško, ko se je postavila v bran sirot, katere je imela v svoji oskrbi. Pes je pridirjal proti sirotam. Otroci so prestrašni zakričali in začeli bežati. Sestra se ie zavedla nevarnosti in s svojim zdravjem obvarovala, da ni pes popadel sirot. Divja žival je bežala v kuhinjo, kjer so se s težavo rešile sestre zuharice da ni tudi nje popadel. — Sestra Frančiška so sedaj zdravi v Pastenevem zavodu proti steklini. — Policaj je v kuhinji ustrelil psa. v*«., nu.v.v ... J" , • Lenin, je sklenila, da ustanovi dr- Plte' da dobe učiteljsko službo ponaj- žavno banko. Banka bo imela tri tri- več v Južni Srbiji. Daleč smo pri- lijone 70 milijonov rubljev ustanov- Rus nas strfži. doma med žan" nega kapitala. darmerijo in policijo, na meji proti Živio socijalizem! Kako bomo se- A1bancem in Madžarom, Rus posedaj ta socijalizem imenovali? Kapi- da P° vseh m°gočih uradih in sedaj talistovski socijalizem ali, kako? A- naJ še vzgaJa našo nežno mladež in ta Kristan, dajte nam povedati, ka- to še v kraJih. kjer je domača, kul-ko boste to sedaj imenovali? turna vzgoja najbolj potrebna, da Ej, saj vemo! Isto, kar je Vaš zaceli rane vseh moSočih verskih in brat Tone, ki ima baje prvo leto 15 Pomenskih hujskarij, ki so že toli- milijonov plače. Slovenski rdeči de- ko z,a zadaIe- I2 domačega življa lavci, le še kričite, "slava" svojim le bi se dal° v dobri volji z nepristran- pim voditeljem ! Saj vas "fest farba- skim in kult"rnini vplivom poiska- jo" in pri tem bogate, vi ste pa vsa- tl dovoli dobrih vzgojiteljev mladi PRIREDITEV "ADRIJE" VELIK VSPEH. ' Chicago, 111. — Prireditev naše "Adrije" preteklo soboto in nedeljo velik uspeh. Udeležba je bila velika in vse točke je "Adrija" rešila z velikim vspehom. Več poročamo drugikrat. PREMOGARJI V KANS. NE-EDINI. ,xr c , . . . .1 Kakor pri vseh stavkah m vseh W. b. Stone, glavni strojevodja uni- , _ . ' „ velikih vprašanjih delavstva, ko ima je zeleznrskih. strojevodij, W. S. delavstvo odločiti kako večjo akcijo Carter, predsednik unije zelezniskih . . ... , ... • ^ t t- za zboljšanje svojih razmer, tako se kurjacev in masinistov, L. E. Shep- - , . , , , .. , . , :t je pokazalo tudi sedaj pri premogar- pard, predsednik reda zelezniskih • . . . . J L.. K _ 6 f . t, ~ ~ . . ski stavki v Kansas City. Premo- sprevodnikov, m T. C. Cashen pred- .. . , .. - . ■ lir &ar)» so sli na stavko kot protest sednik unije zelezniskih čuvajev W. .. , , TT r . ~ T , , .. . . ..... proti zaporu predsednika Howatha. I -r I PP nrpHc«1nilr to! ATmcb-i h lrri- * Toda prsedsednik njih unije je pa odstavil Howatha in nastopil proti stavki. — Stara pesem! G. Lee, predsednik železniških vra tarjev, ni bil navzoč pri seji, vendar je brzojavno potrdil sklep seje. Velika nevarnost preti deželi s to stavko, ki lahko zaneti velik požar med narod, ko je že itak vse nezadovoljno in vse čuti težo sedanje krize. Upamo pa, da se bo treznim možem posrečilo, da bodo posredovali med obema stranjkama in se bo našel izhod iz te zagate brez nepotrebne stavke, ko že itak ni dela in je itak že vsa industrija na tleh. MORILEC DUHOVNIKA SPOZNAN KRIVIN. « Redwood City, Cali., 13. okt. — William A. Hightower, ki je bil ob-dolžen, da je umoril duhovnika Rev. Patrika E. Heslina iz Colma 2. avgusta letos, je bil spoznan krivim od porote pred sodiščem v Redwood Ci-ty. V poroti je bilo sedem mož in pet žensk in so se posvetovali samo dve uri, da so spoznali High tower j a krivim. Toda priporočili so za kazen dosmrtno ječo. Kazen je jako mila in je čudno, da je porota priporočila dosmrtno ječo mesto smrti. Najbrže porotniki vendar niso bili tako prepričani, da je Hightower pravi morilec duhovnikov, kajti drugače si ne moremo razložiti njih mile sodbe. Slučaj KOLIKO DRŽAV PRIDE NA KONFERENCO. Na rozoroževalno konferenco pridejo sledeče države: Angleška, Francoska, Italija, Japonska, Združene države, Kitajska, Belgija, Portugalska, in Nizozemsak. Kje je pa Španija in kje je Jugoslavija? Je vse zastonj! Državniki sveta so največji sovražniki miru in reda na svetu. Njih ozkosrčnost bo uničila svet. ce. to Va-n Kr-r>U2T ki dan večji reveži! ! PROT Da se je č1 trdijo dane koršen ie n ■ že v svoje ^ danes ne vrjemajo več te budalosti. Do sedaj so vrjeli vsi, razun katolikov, da je res, kar je učil neki Nemec Darvin, da smo vsi sinovi "gorile" — opice. Danes pa pravijo, da smo samo še bratranci. Tako pravi Chicaški "Evening American": Nobenega dokaza ni, da bi se bil res človek razvil iz opice ali da bi se opica razvila, ,oziroma popačila iz človeka. Kakor vsa zmoeoja -kažejo, je ta nauk za vedno ovržen. Da, v kolikor more človeški razum poseči v to skrivnost, je taka sprememba ali tak razvoj nemogoč in nesmisel. Da bi se kedaj razvila iz proto-plazemske celice človeka opica, ali pa iz opične celice človek, je nesmisel. Mi naj bi bili bratranci opic?!— Smešno! Smešno. A- S. lttrlctM, pMtmsstcr Q«n«rti odredila, da morajo delodajavci prijavljati svoje delavce pri policijskih revirjih, da sporazumno ž njimi vodijo delavske knjižice. Ako delavec zapusti službo, se mora prijaviti policiji, da dobi knjižico. Takega delavca v slučaju daljše brezposleno-sti enostavno izženejo iz mesta. Zakaj ? Zato, ker vlada smatra delavstvo za sužensko rajo in državi nevaren element. Zagrebški "Železničar," glasilo "j^veze jugoslov. železničarjev*' ie bil pred kratkem zaplenjen, ker je razpravljal o plačah delavcev. Živio, ata Kristan! Za delavce seveda prav koristne točke! IZ DOLENJSKEGA IZVIREN DOPIS ZA "EDINOST." Novo mesto, 14. sept. ne. Seveda, če se po Bosni in Ba- Novo mesto, 14. sept. — Vsled natu zapostavlja in preganja katoli- smrti jugoslovanskega kralja Petra ško učiteljstvo, potem za razburka- so se zb°g žalovanja odpovedale o- no južno Srbijo ne preostane dru- ziroma preložile vse prireditve "Or- gega, kot ruski pandur in ruski uči- lov in katoliških taborov, ki so bile trP. Kulturni svet je obsodil rusko-1 doI°čene že za avgusta. Meseca sep- caristično mentaliteto, ki najde pri tcmbra pa so se vršile sijajne mani- nas odprt teren in vsoprotekcijoPri- e našesm lin^atv* r,^ ^bičfevičevega policijsko-prosvetnega režima. BURGENLAND DRUGA REKA Rim. tudi zanj obilo posla in bo treba iz vršiti mnoge aretacije. Napovedana je tudi temeljita revizija knjigovodstva. Italija se strašno zanimaj krJ' S"' '"J* ut ^^ za razmere v bivši Avstriji. Takol ^^ / ' ' ' - ^ m'" ima svoj nos tudi v Burgenlandu in! ? " ™d T*m se t j - . lahko stisne v zep kak mi onček na je precej uzrok sedanjim zmedamim„ „„ , * , "jwntoc, pa J mu ne gleda vsak na prste. Upamo, SREČNI SOC. DEMOKRATI! Tone Kristan ima pa res smolo. Komaj je s toliko težavo dobil os-krbništvo nad posestvi bivšega nad-vojo. Friderika v Belji, kjer je upal dobiti mastne zaslužke, že ga ame-rikanski konzorcij preganja od polnega korita- Pa še hujše ga čaka. Subotiški "Neven" piše, da je anketna komisija, ki je na posestvu Belje preiskovala zlorabe v tamošnji u-pravi, končala svoje delo in odpotovala v Beograd. Komisija je u-gotovila ogromno korupcijo. Sedaj nameravajo odposlati v Belje celo; bra v Ljubljani v križan ski cerkvi preiskovalnega sodnika, ker je tam umestil za prijorja križevniškega tudi zani obilo nnsln in t^K. (nemškega) reda v Sloveniji č. g. rstacije našega ljuJstva ]>o DMenj-skem. Novomeška in Trebanjska dekanija sta imele svoj katoliški tabor že o Veliki noči na kapiteljnu. Udeležnecev je bilo okrog 70.000. V septembru pa so se vrstile druge de-kanije po Dolenjskem. Krasen tabor je bil za Ribniško-kočevsko stran v Ribnici. <* 4- * 4« * * 4. *+* * ** 4>* 4>* * + * + + NAROČNIK AVE MARIA! Ali se zavedaš, da silno veliko pomagaš tudi listu "Ave Maria/ ako ____________j____________________, pošiljaš denar po podjetju 'Edinost' je nekaj groznega in demoralizujo- (Jerich and Železnikar) ? cejg">. Kateri duhovnik si bo sedaj; Ali veš, kako siguren je denar, a-še rpal hiteti ponoči h bolniku v ka-j ko ga izročiš za pošiljanje v stari te neznane kraje, ako ga bo klical? kraj temu podjetiu? Ali veš, kako hitro bode prišel denar v stari kraj, ako ga izročiš te- zagotovilo bo imel, da to ni kaV ropnr, ki ga misli ubiti? In v res-Vi se bo moral vsak duhovnik, mu podjetju? ki trii, razsežno župnijo, kjer ne poz na vseh svojih faranov, preje dva1-kr->< ^ emisliti predno bo šel z doma ^noči. T' ^ pa lahko uzrok, da bo kak bol*- T"1 brez sv. zakramentov. Dobro, ako to ves. potem veš, po kom boš pošilial v prihodnje svoj denar v domovino, da tudi svojim prijateljem boš prigovarjal, da to store 1 Edinost. V nedeljo popoldne je mrknila luna ob 2:15 opopoldne. Lunini mrk i se videl do 5134 popoldne. To je bil .v tem letu že drugi lunini mrk,' ki je povzročil mnogo zanimanja med astronomi. POLICAJA PRETEPLI IN OROPALI. Policaj John O'Connor, ki je nastavljen v službi na North avenue postaji, je bil sinoči na poti>proti domu vstavljen od štirih nW. Eden imed teh ga je udaril po glavi in spravil v nezavest. Ko se je zavedel ni imel ne samokresa ne zvezde. GROB SV. JANEZA EVANGELISTA. Starinarii, ki z izkopljujejo pri E-fezu, so prišli do kamenitega groba, o katerem so vsi teh misli, da je to grob sv. Taneza Evangelista. + * * + * + * 4* + * * * * ♦ V STARI DOMOVINI JE HUDO! Zadnja vojna, slaba letina in še druga gorja, tirajo staro domovino v obup. Tako razvidimo iz pisem, ki prihajajo od-tam. Mi ki živimo v Ameriki, svojim domačim veliko pomagamo, ako jim pošljemo kak dar, za božične praznike, ki so pred durmi. POMNITE PA, da naše podjetje pošilja denar v staro domovino ne samo, najhitreje in najbolj zanesljivo, ampak poleg tega tudi najcenejše, kar je gotovo v korist Vam in Va*» šim doma. Mi računamo po najcenjšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. Ob izidu te številke smo računali: Za jugoslovanske krone: Za italijanske lire: 500 kron...........$ 2.40 50 lir ............$ 2.60 1,000 kron ........... 4.75 100 lir .............. 5.10 5,000 kron........... 23.00 500 lii ............. 23.00 10,000 kron ...........4500 11,000 lir............ 46.00 Pisma naslovlj'ajte: EDINOST 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. Imoerf^ rt in n r 1 n 1 n n + * * * * * * * * + * * + * * i * * t EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVST1 Icjaha dvakmt na- teden. [KRIKI Slovenian Franciscan Press. Iz slovenskih naselbin. x«49 W. sand St. Telephone Canal fi Chi«ag#i ADVERTISING RATFS ON APPLICATION. Published S<*mi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. ond St., CHICAGO. ILL Entered as **cond-clas« matter Oc> 11. 1919, at the office at Chicago, Illinois, under tile Act of March 3, 1879. Razoroževalna konferenca. Y kratkem se snidejo v Washington« zastopniki vseh velesil sveta h konferenci, katero je sklical predsednik, Harding, da bi se posvetovali, kako bi se našel način, da bi se vsi narodi popolnoma razorožili. Vse države vedno bolj in bolj čutijo velikansko težo oboroženega mira. Vsaka država namreč se boji svojih sosedov in jim ne zaupa, da bi ne izrabili njene slabosti in je ne napadli ter uničili njene svobode. Zato morajo vse imeti stotisoče vojaštva stalno pod orožjem, kar stane velikanske svote denarja na leto. Vse te države morajo leto zajetom vsako leto velikanske svote porabiti za vedno nove puške, nqyo morilno orožje, nove kanone, nove bojne ladije. Ko bi se samo desetina tega denarja v vsaki državi porabila za šole, železnice, vzgojo naroda, knjižnice, za sirote, za brezpo- EH^ CLEVELANDSKE NOVICE. 74 let stara Mrs. Louisa Gold se je v sredo obesila poleg svoje postelje. Slabo zdravje ji je omračilo um. Zaprli so Louis Kornicka, 2187 E-.krasnih nost je dobila precej novih naročnikov v te} naselbini, kakor tudi Ave Maria. Za list Edinost je lahko agi tirati, ker ga povsod ljubijo, radi dobrih pod učljivih člankov in njenih 71st St. ker je pustil odprto posodo za — odpadke. Kazen $5. Dva maskirana bandita sta ustavili in oropala včeraj opoldne voi- povesti. Obiskal sem tudi tukajšnega odličnega rojaka Jožefa Gačnika, ki mi je razkazal svojo svojo krasno dvorano, kjer zborujejo skoro vsa slo- nika Niagara Laundry Co. na krm- ^^ (e naselbine. Vse to Ku Abbey Ave. in Columbus rd. ter . ^ y (ej naselbinj vlada sioga. pobegnila v avtomobilu. Nj.ju plen ^ ^ rojak- tukaj na[)redu. je $1,100. Eden je bil ubit in štirje nevarno ranjeni od avtomobilov v soboto. Šest roparjev je prišlo v brivnico John Stankeviča na 3596 E. 59th St. v soboto proti večeru. »Zapovedani so brivcu naj dvigne roke kvišku, in ker jih ni poslušal, ga je eden izmed roparjev udaril po glavi z revolverjem. Ko je prišel zopet k sebi, je bil privezan na stolu, in v ustih je imel robec. Roparji so odnesli $65 ter vse britve, škarje, glavnike, tonike in sploh ves materijal iz brivnice. Charles Baumer, 32 let star, 3602 E. 103rd St. stanujoč je bil ubit v pondeljek, ko je s svojim avtomobilom za vozil v ulično karo na 71. cesti in War ave. i Witj ard, Wis. — Že večkrat je bilo rečeno, da prinas na farmah ni ni-kakega napredka. Da pa so bili še vsi napačni ki so to govorili, bo dokazala doli navedena novica. Dne 10. oktobra so zaplenili tukaj nekemu Horvatu stroj, za ponareje-vanje denarja. Omenjeni je živel v Greenvvoodu. kakih 4—5 milj od Willarda. Stroj je bil odposlan iz z namenom, da se bo dalo na farmah skrito delati denar. Detektivi so, zasledovali ponarejevalce jejo na društvenem polju, kakor tudi posamezno. Pred kratkim so tu dobili druge državljanske papirje sledeči rojaki: Frank Luzar, Jožef Šinkler, Alois Metelko, John Šparenblek, Sam Ma-tez, John Škoda, Frank Turk. John Lombert in Alois Bučar, vsi dobri in zavedni Slovenci, mora častitati! Predno končam se moram še prisrčno zahvaliti Mr. Frank Urajnar-ju in njegovi soprogi, istotako Mr. Mrvarju in soprogi za tako iskreno gostoljubnost in postrežbo, ki sem jo užival pri obeh omenjenih družinah. Iskreno se zahvaljujem tudi Fathru Rev. Orendaču za prijazni in gostoljubni sprejem. Vsem najlepša hvala in Bog plačaj ! Leo Mladich, pot. zastop. za "Edinost" in "Ave Maria." LOOK OUT ZA PIJAČE katere so zdrave kot je Triglas Caj vroč projden greste k počitku, zavoj 75c, TER. POTEČ zavoj 75- RMAN zavoj 75c. 1000 ROZE zavoj 75c, Encian (GENTIAN) zavoj 75c, in druga želišča v zalogi. Brinje iz starega kraja po 16c funt, 125 funtov $11.00. Naročite si Chicage, a tem se prihrani na vožnji. PRAŠEK od vina (vine stein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače ze žejo SUGAR Coloring (Short Pint) $1 5o GAUGE (MERO) za alcohol autoradi-tor in za vse tekočine, ki imajo proof vse. bi meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.00. Pišite po zastoo-ništvo za prodajate Gauge, velik komišn A. HORWAT, 1903 W.22 St.,Chicago,IlL Vse cene vsebujejo poštnino, samo malt in brinje ne. Naročil se, ne pošlje, ako niso naprej plačane. Joliet, 111. — V nogo je pobilo, pri :če' tcmno rujave ali temno modre> P° delu v tovarni, rojaka Martin mec. zdravje se mu vrača. To-: slene, koliko bi se človeške bede zmanjšalo, za koliko bi se narod bolj :zqbrazil, koliko bi se lahko doseglo! Kaj pa imajo od vojaštva? Nič! Poleg tega moralna depresija na javno življenje v državi. Mesto aa bi vsaka država, da bi narodi koncentrirali vse svoje misli, vse svoje mišljenje in vse svoje sile v napredek naroda na vseh poljih, zlasti na gospodarskem, pa se najprej misli, kako bi se našle nove iznajdbe za klanje ljudi, za uničevanje človeških življenj. Ste bili že kedaj v Washington u, kjer se preiskujejo kanoni, puške, kjer se snujejo nove iznajdbe za bojne ladije, itd.? Vredno je to videti, da človek vidi, kako daleč je podivjal človeški rod vkljub svoji tolikanj hvalisani kulturi. Vsi narodi se bodo sešli sedaj h konferenci, kako bi se to strašno breme omejilo. Ali bodo kaj dosegli? Dal Bog, da bi! Bostonski kardinal je že razpisal javne molitve, da bi ta konferenca vspela in vsaj nekaj dosegla. Drugi škofje bodo morda temu sledili. I11 res je prav, da se vsi katoliki, ki še verujemo v uspešnost molit ve. obrnemo k Bogu v goreči molitvi za pomoč in blagoslov božji tej konferenci. Toda, ako pa pogledamo v svet v prepričanje sedanjega človeškega^ dg rodu, v celo mišljenje in smer, kamor človeški rod drvi prav kar,, se paj 1 ar a nikakor ne moremo znebiti velikega pesimizma, da »najemo z glavo in( le malo upamo od te konference. Pred vsem en uzrok, zakaj tako malo pričakujemo od te konference — ker so zavrgli Kralja miru — Jezusa, Boga! Pri mirovni konferenci so naredili isto in kaj so dosegli? Ali jih ni lahko danes sram. da so za tolike milijarde, katere so potrošili, zma$li toliki nestvor m tako malo, oziroma nič dosegli? Sedaj bodo naredili enako. ,vf.t V prli. to pa ne vem. kako se mu godi. Dva velika nauka sta tukaj, ki sta odlocivna za pnhodnjost s\eta.il i krščanstvo in brezverstvo v vseh svojih raznih fazah in oblikah in va- ljmBrezverstvo danes triumfira. Pa kaj uči ta nauk človeštvo? Sovra-j innioad 1^010 , • , » rmp®©©©®®®<Č>®©®0® MOŽKI SWEATER-JI. Sive barve, težki, za delavnik, velikost 38 do 44, naša cena $1.25. Dobre kakovosti, bafve: temno rude- •■s $3.48. iz Duryea, Pa. — Prosim pošljite mi še... Koledarjev "Ave Maria" za 1. 1922. do sedaj sem ga prodala vsaki slovenski hiši povsod so se zveselili. Chicage do Willarda, kjer'so jih]** krasne knjige. J Delovske razmere so tudi tukaj zasačili in zaplenili stiskalnico, črnilo. plate in za sedemdeset tisoč pa-js^a^e* pirja. namenjenega za izdelovanje > denarja. Seveda izdelovalca so za Mrs. A. Swek. Poročevalec. Trinidad, Colo. — Tukajšnji žup- OBJAVA. Prema jednom telegramu Mini-1 starstva Spoljnih Poslova. kojim jc protumačen novi tZakon o Taksama i > sli, kakor ti! ga, ki se ne ukloni tebi! so: In drugi, nasprotni nauk? O saj ga svet dobro pozna in ve kako Pa ga noče! To je pa nauk ljubezni: Ljubi svojega bližnje- krasen je. _ _ ^ „ . cra! Ljubi svojega podložnega! Ljubi soseda! Ljubi sosedni narod. Vsi smo bratje in sestre! Ke storite drugim, česar nočete, da drugi \ am «• tore! krivico ljubezni! . 4 Da! Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! ^ir je mogoč samo tam, kjer je med sosedi dobra volja, kjer je ljubezen. Kjer te ni — vse mirovnih posvetovanj — nič se ne bo na- o bratje in sestre! Ae storue urugun, tc^.u .....»* ...... Ljubite bljižnega, kakor samega sebe! Ne povračajte krivice za ! Pustite drugim, kar je njih. Uredite svoje spore v bratovski nidad in videl veliko potrebo Slovenskega duhovnika a ker istega ni bilo mogoče dobiti, se je leta 1911, podal v Ljubljano, kjer se je učil našega jezika, govoril je tako lepo slovenščino. da ga je bilo teško pozna- zastonj. Sto konferenc, sto doseglo!! Podlaga je napačna, vse bo napačno! O lavni princip čelo,% katerim bodo začeli delati, bo napačen, vse bo napačno! Suknar naj ima napačno mero, merjeno. Ali nimamo prav? se takse prilikom izdavanja pasoša naplačivati ova k o : Za molbe.................■$ .40 j Za vizn ....................60! Za pasoški blakent......... 1.00 Za izdavanje. produženje ili obnavljanje pasoša za svakih šest meseci po $2.00. Pri izdavanju ili obnavljanju pa- JOHN GOTTLIEB, edini slovenski Dry Goods Store 1821 W. 22nd St. Chicago, I1L ti. da je bil druge narodnosti. V mi- soša mora se taksa naplatiti i za vre- ko miri blago vse blago bo za- '"Kdo je nabolj zaslužen mož med nami ameriškimi Slovenci?" vprašuje urednik nekega lista. Odgovor na to vprašanje je prav: Urednik tega lista sam! Kajti rešitev tega vprašanja je tako važna za napredek ameriških Slovencev, zlasti katoliških, da je v resnici najbolj zaslužen Oni urednik, ki ga je postavil. Tablo! * # * Sakser je prišel v neko hišo zbi-ratt za svojo 4 'banko", kjer ne gre več, kakor je šlo. Tam je našel rojaki je imel papirnati in zlat denar. "Katerega hočete, Mr. Sakser?" je Vprašal rojak. "V papir zaviti zlat," je rekel brez sramu Saksar kajti njega ni itak več ničesar sram. Kedaj pa je bilo čifu-ta še sram?! (Ponatisek iz- Glas Naroda.) nulem poletju pa ko je prišel iz Indije Rev. O'Nill. kateri jc profesor Angleščine na državnem vseučelišču v Tokio. India, je ob enim nabiral tudi duhovnike za sv. misijone v India. Rev. A. Foster je bil eden prvih ki se je priglasil za težko pa izviše-no delo. Tukajšnji Slovensci bode-mo č. g. zelo pogrešali. John Vidmar. Sakserju je zadnje čase silno napoti "kevder slovenskega župnišča v New Yorku." Najbrže ga več tja ne vabijo, kajti včasih ga je tam tudi on rad "ruknil." Pravijo, ,da bo dobil Sakser mesto prohibicijskega agenta, da bo po župniščih "kevdre" vizitral. Slovenski gospodje, zaprite "kevdra" drugače bo še mašno vino v nevarnosti ! Francek je pač navajen na 'šampanjca.* Tega pa ni. Od tod toliko slin po farovških "kevdrih." * * * / Ako hočeš kaj važnega in velikega poduzeti, nikar ne deli svojih moči! * * * Bolje je storiti eno stvar dobro, kakor veliko reči slabo ali površno. Thomas, West Va. — Cenjeni g. urednik. Prejeli smo Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto in Vam se prav lepo zahvaljujemo! Krasno delo je ! Bog Vam stotero povrni Vaš trud za naš mili narod. Delavske razmere so tu skrajno slabe. Pozdraviam vse čitatelje. J. L., zastopnik. Indianapolis, Ind. — Cenjeni u-rednik. Prosim natisnite nekoliko vrstic iz Indianapolske naselbine. Pred vsem me veže dolžnost, da se najlepše zahvalim Mr. Aloiziju Komlancu, za njegov trud, ki me ie vodil okoli Slovencev v tej naselbini. On mi je veliko pomagal, da sem dosegel tak vspeh, ,kakoršnega v resnici nisem pričakoval v sedaj-nih slabih delavskih razmerah. Edi- me. za koje je propuštena naplata o ve takse zbog neobnavljanja pasoša na vreme ili zbog neuzimanja pasoša 11a vreme. Ova taksa za pro-puštene godine naplačivat ce se po starom Zakonu o 'Faksoma i to po 6oc za svakih 6 meseci. Prema ovotne, gradjani sa teritorija koje su pre ujedinjenja bile pod Austro-Ugarskom ili sačinjavale j prednjašnšju Kraljevimi Crnu Goru j imaju da plate prilikom uzimanja i pasosa: za molbu 40c, za pasoški blanket $1.00. za tri propuštena go-j dine (po starom Zakonu) $3.60 i za šest idučih meseci (počev od 1—9— 1921, po novom Zakonu o Taksana) $2.00 svega $7.00. Lica koja m isle odmah putovati imaju da plate još i 6oc za viziranje pasoša. — Svega $7.60. Gradjani sa teritorija predvratne Kraljevine Srbije plačaju takse kao i ostali državljani Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. s tom razlikom što su dužni platiti taksu za pet poslednjih propuštenih godina (mesto tri).. Prema tome, oni plačaju pored gore pobrojanih taksa još i $2.40 više, što čini svega $10.00. Iz Kancelarije Generalnog Konsulata Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca u Chicagu. — Broj 9141. EMIL KISS, BANKIR Ustanovljeno leta 1998. Pošilja denar v vse kraje Jugoslavije po pošti in brzojavno. Nakazuje se izplačila tudi v ameri-kanskih dolarjih za Jugoslavijo. Prejema vloge in plačuje po 4 proc. obresti. Prodaja šifkarte. Opravlja vsa bančna posla. PIŠITE PO CENIK. EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. NAZNANILO ROJAKOM V CHICAGI. Te dni sem osebno prišel v Ci cago iz Kempton, North Dakot kjer imam svojo farmo, kjer prit lujem krompir in druge farms pridelke. Da bodem zamogel r< kom v sedanji draginji postreči dobil celo karo krompirja, katere sem sam pridelal na svoji farmi, jaki, poslužite se te prilike! Ki pir je najboljše vrste in prodajal bodem najceneje. Zglasite se osebno pri meni, vam mogoče po dnevi ali zvečer FRANK F. ROVTAR, MIKE P i DERIC, 2230 So. Wood Street, cago, 111. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje z i. strani) •stanjevici, kjer so blagoslovili tudi Katoliški Dom — kot ognjišče izobrazbe in zabave. Za Kumljansko se vrši katoliški shod 25. septembra v ^ a gorju ob Savi. Tako je vsa Dolenjska sijajno spričala svojo katoliško narodo zavest. Tu se je kazalo tudi pri raznih občinskih volitvah, ki so se vsljed liberalnih mahinacij morale še enkrat vršiti. Največja kmečka občina v SI oveniji, Šmihelj-Stopče, ki obsega 4 župnije, to je vse Podgorje do Krke. je zdaj še sijajneje zmagala nege« prvič. Novi župan Alojzij Vovk hiva v Gotni Vasi, kjer so do zdaj nosili zvonec samostojneži, v novem odboru nimajo niti enega svetovav-ca. ker so izvoljeni samo možje S. L. S. — Prav taka se je samostojne-žem primerila v Sodražici, kjer je ^S. L. S. dobila še več odbornikov Vse zvijače in sleparije liberalcem Sedanja vlada si sama kliče ko- biskoval to šolo, bo dobil na koncu muniste. Naši vladinovci na eni strani zapirajo, preganjajo in po ječah batinijo domače komuniste; na drugi strani pa so si poklicali in nastavili kot obmejne stražarje na tisoče ruskih beguncev, med katerimi je seveda dokaj komunistov. Ravno te dni je belograjska policija zapodila preko meje 8 kubanskih ko-zakov, med njimi več častnikov, za katere je dognano, da so širili po naši kraljevini komunistično idejo. Pametni smo pri nas na vladi, ker si kličemo v sredo naše države rusko preizkušeni komunizem, domačega pa zatiramo. To se pa godi, da ne bi kdo lahko očital vladi, da je reak-cijonarna. Belgrad, 20. sept. (Izv.) Akcija, ki jo je podvzel Stojan Protič, ki so jo hoteli demokrati v svojih listih popolnoma omalovaževati, je razburila radikalce. demokrate pa vrgla iz posebno spričevalo, ki mu bo dovolilo. državljanski drugi papir brez vsake skušnje. Veliko bi jih bilo že dobilo drugi državljanski papir, ko bi se ne bali skušnje. Tu je lepa prilika, da se ognete temu strahu. Vablj en je vsakdo brez razlike, možki ali ženske. Zlasti mladina naj gotovo pride. Rev. K. Zakrajšek. niso nič pomagale. S silo in zvija-' navideznega ravnotežja in jih po-čo bi radi gospodarili nad ljudstvom.1 vsem zmedla- To se Je Ijudstv Svež duh veje po naši Dolenjski Ljudstvo tudi bolj že pohaja naša nekdanja božja pota, na pr. Novo Štifto, kjer zdaj na presno slikajo romarsko cerkev, Žalostno goro pri Mokronogu, Zaplaz, Trško goro. Tri Tare pri Metliki, kjer so o Je/neje-vem posvetili tudi nove bronaste zvonove, za katere so i naši rojaki iz Amerike poslali stotisoč kron. Prav tu je bila na Malo Mašo lepa slav-nost za 700 letnico III. reda sv. Frančiška. Ob veliki udeležbi je i-mel novomeški g. prošt pontifikalno opravilo in popoldne lepo procesijo. Katoliški duh se poživlja in ta bo naš narod ščitil vseh v viharjih, ki ga .še čakajo. Tri tovarne za orožje in municijo namerava zgraditi konzorcij "Omnium Serb.^ Te tovarne nameravajo zdelovati tudi poljedelske stroje. Sedaj se gre za to, da dobe koncesijo od vojnega ministra. Da je bodo dobili, je skoro gotovo, ker za tem konzorcijem stoji g. Radomir Pašič. sin ministrskega predsednika Paši-ča. Znarrcr pil je. da vrana vrani oči ne izkljuje. zovati na sejah odborov radikalne in demokratske stranke. Na zadnji seji radikalcev je govoril Pašič in de- \ t % 1 \ 1 j al. da bi znala ta akcija imeti zelo jn- NAJNOVEJŠI STROJ. . Človeško telo je najmodrejša sestava do današnjega dne. Vendar pa, kakor vsaka druga stroj nična sestavina, pcitrebuje najprevidnejše pažnje, da funcijonira. Tako se mora posvečevati največjo pažnjo za človeško telo, da isto deluje naravno in, da fias pri tem ne nadleguje z boleznijo. Trinerjevo grenko vino, je za človeško telo to, kar je za razne stroje lubrikatirano olje. Pomaga prebavi, odstranuje vse kar bi o-viralo naš okus, našo moč in krepi ves naš telesni sistem. Naša zdra-jvila so zelo okusna in želodcu prav ič ne škodujejo. Te lastnosti, ki jih nepovoljne posledice, vendar pa ra- Trinerjevo vino, priporočajo to stranka ne sme storiti JZ(Iravilo vsakemu družinskemu do- mu kakor neobhodno potrebno stvar za vse slučaje, prav tako kakor Mr. James Kabela pravi: "September 3, 1921. Limon, Colo. Pošljite mi takoj 6 steklenic Trinerjevega grenkega vina.potrebujemo ga takoj. Moja žena bi ne bila brez njega za nobeno ceno, zatorej pošljite ga takoj. Vaš drugist ali lekarhar ima Trinerjevo vino in vsa Trinerjeva zdravila v zalogi. Zahtevajte vedno edino prava Trinerjeva zdravila. dikalna kakih prenagljenih korakov in sklepov', ki bi mogli žaliti Protiča, ki ima velikanske zasluge za radikalno stranko. Ni govora o kaki izključitvi Stojana Protiča iz stranke. V kratkem se bo vršila velika konferenca radikalne stranke, ki ji bodo prisostvovali delegati iz vseh krajev. Na njo bodo povabili tiicli Slo-jana Protiča. CHICAŠKIM SLOVENCEM IN SLOVENKAM. Večerna šola za angleščino in za državljanstvo se začne v cerkveni dvorani prihodnjo sredo 19. oktobra točno ob pol osmih. Posrečilo se nam je dobiti dovoljno število u-čencev. nad 40 deset se jih je do danes priglasilo, in vlada nam bo brezplačno poslala učitelja, ki bo vodil to šolo. To jc krasna prilika za vse, ki hočejo postati državljani. Kedor bo o- Čudni posveti glede državnega posojila. Te dni je obiskal Pašiča ameriški milijarder Fillon ter kon-Teriral z njim dolgo časa. Govori se o velikem posojilu za našo državo. To je pa čudno. Vemo, da rabi država denar in vemo tudi to, da se državna posojila izvedejo od vlade do vlade in ne po bogatih privatnikih. Mogoče ameriška vlada ne da kredita, ker ima tako slaba izkustva z našimi konzuli in se zato privatniki spuščajo na lastno pest v kupčije z Balkanom. SKOZI NEW YORK Pot v stari kraj in iz starega kraja drži skozi New York. New York tvori takorekoč prehod med Ameriko in Evropo. Potnik, idoč v domovišo, ne ve pri čem je. dokler nima za seboj New Yorka in tudi novi priseljenik ne. dokler njegove usode New York ne odloči. Za oba je torej velevažno, da imata točno in zanesljivo pomoč in postrežbo v New Yorku. NaSii tvrdka je v času dosedanjega obstoja dokazala, da je voljna In zmožna nuditi najboljšo slnžbo v New Yorku. Poslužrte se je torej pri potovanju v stari kraj ali iz starega kraja, pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo, I-talijq ali kamorkoli, in pri drugih poslih v zvezi s starim krajem. ZAKRAJŠEK & ČEŠARK Slovenska banka, 70 9th Ave., New York City PAYLE ZGAGA Peter »Zgaga * Peter Zgaga ! Ti tiesnaga! Da si taka grda Spaka! Para ti na svetu ni! v * V vsako figo tam na cesti reva grda hoče sesti! POZOR! V prihodnji številki začne izhajati velezanimivi roman "Neznani Bog'\ Kdor hoče ta velezanimiv roman brati, naj se nemudoma naroči na naš list. Uredništvo "Edinosti/' POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu ra rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke ia brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstra-nim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge iri za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. . JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O. V vsaki gnoj svoj nos utakne, kjer kaj more vse iztakne. Vsa stranišča, vsa smetišča, vse gnojnice vse kopice vse, vse to ima sešteto! Nič mu ni presveto da ne v mazal bi. Vse prešnofa vse povoha, vse prebrska, vse požoha! S paka grda taka! Peter sZgaga, Peter Zgaga grda ti nesnaga, da si grda taka spaka Pojdi se solit! STANOVANJE Z POHIŠTV< Obstoj ece iz štirih sob, se proda ali pa odda v najem. Uprašajte v Slovenski trgovini. JOHN GOTTLIEB, 1821 W. 22 St., Chicago, III. J ROSUAGH 18O4 W. 22nd St., Chicago, I1L Rojakom se priporočam pri nakupu , raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! ^ BOŽIČNE JASLICE v zalogi imamo krasne Božične jaslice različne velikosti. 10x13 eol stanejo $i.t25 9x9 eol stanejo 1.00 7x10 eol stanejo 75 3x4 eol stanejo .10 Krasne Božične razglednice po 5 in 10c. Naroča se pri: "EDINOST", 1849 West 22nd St., Chicago, 111. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ U17 ST. CLATK AVBMUt CLEVELAND, O. Hiše in farme. Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. Prodajava bonde in mortgage. MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street, Chicago, 111. Prepričajte se! Da mi resnično izdeluj** mo najkrasnejie i eni to ran j-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejiih cenah. Vsem s« priporočam. Nemec« K FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: CANAL 2534. FRANK TOMAŽICH SLOVENSKI GROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem in H rvatom. Y zalogi imam vedno najboljše salatno olje, doma narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko. 1858 W. 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 2910. * * * * * 4-* 4- Phone: Roosevelt 821^. ANTON BANICH FANCY GROCERY 2050 W. 22nd Street, Chicago, 111. Se priporočam slovenskim gospodinjam za naklonjenost. V zalogi imam vsako vrstno grocerijsko blago. Posebno pa: Najboljše salatno olje, 'isweet oil," najboljšo kranjsko ajdovo moko in vedno sveže različno sadje. Pri meni dobite tudi sMALT EXTRACT and HOPS", iz katerega si naredi izbor-no domače pivo. Torej Slovtnke na svidenje! - .. • ■. ..... • • ■ ' - .-.s« - , . -iN fftwfWteH ti # Kajžarica je segla po predpasnik in ga počasi dvigala k licu. "Kako tfi nazaj, ko je že na poti v Ameriko." Kajžarica si je zakrila obraz. Tedaj je Mokarica obstala kakor vkopana. Bulila je v jokajočo mater, roke so ji omahnile ob bokih in besedice ni mogla izpregovoriti. Šele ko je stopil z dvorišča Mokar v vežo, je kriknila: "Moj Bog, premisli, Ančka je u-šla to noč v Ameriko." "Za Janezom?" je naglo pristavil mož in se tudi začudil. "Za sabo jo je spravil," je razlagala kajžarica. "I, no, saj ste tako želele. Naj gre,", je odvrnil hladno Mokar in šel mimo žensk v sobo. "Takile so moški," 'se je razjezila Mokarica za odhajajočim možem in namignila kajžarici v kuhinjo. Tamkaj sta ženi sedli in po dolgem pre-tehtavanju in obgovarjanju je kajžarica zastavila Mokarici vprašanje: "Ne, zameri, Polona, jaz se celo bojim, da bi ji kaj ne bilo. Ali nisi nič opazila?" Mokarica je za hip pomislila in jekla: "Veš kaj, ljuba moja, kako moreš kaj takega vprašati. Ali se je kdaj kaj slišalo o naši hiši? Ali ne pazim nanje, kakor bi bili moji? In na Ančko sem bolj, veliko bolj. In Janez ! Zanj roko v ogenj, kadar hočeš. Na, Mina, tega ti ne pozabim/ "Hvala Bogu, da je tako. Nikar ne zameri, saj si ti tudi mati! Bog se usmili, koliko trpimo z otroki." Še in še sta govorili, hlapca sta pa naložila skrinjQ na samotežnicce. Miha jo je postavil s tako silo na sani, da so se skoro sesedle. Nato je šel v hlev, sunil ljuto Lukca izpod nog, zaloputnil vrata in se zaril na pograd. Obraz je zavil v plahto, vgriznil z zobmi vanjo in ves se je tresel. Drugi so se zbrali v kuhinji, govorili spočetka samo z vzkliki, potem pa začeli vsi hkrati opravljati, da je bila beseda besedi v -napotje. Mokarica je šla v hišo, koder je hodil ori mrčezen in slabe volje gor in dol. Sedla je na vogal mize in si podprla glavo. "Da nam to naredi, nehvaležnica!' Kakor sama pri sebi je začela polglasno premišljevati. "Prav ima," se je oglasil nenadoma mož. "Prav? Seveda, vsak že dobi pri Vas — moških — potuho!" "Potuho? Tako? Kdo pa ju je ženil in tiščal vkup, če ne ti? Če ni bila to potuha, potem ne vem, kaj bi bila?" "Tako? Sedaj naj bom vsega kriva jaz! To je grdo, da veš." Mokarica se je začela jeziti, on ji pa ni dal ne besede, ne obraza. Gor in dol je hodil in brundal predse nerazločne besede. XVI. Ko je Ančkina mati vlekla skrinjo proti domu, so jo ustavljali ljudje in jo izpraševali. Ni lagala. Kratko je odgovarjala in hitela sključena po poti ter puščala ljudi, ki so začujenja obstajali, na cesti. In srečal je sosed soseda, dekle dekleta, od ust do ust, od hiše do hiše je tekla novica. Še »tisti večer je vedelo pol fare, da je Ančka ušla v Ameriko. Ob okajenih lučih so zvečer sodili in obsojali: «"Ho, kakor tatica je izginila!" "In taka bogomolka!" "Pa iz Marijine družbe." "Je lisica, za njim je šla, da se ji ne iz-maliči." "Oj navihanke f' "Nič ni vredna!" Ančka vsega tega ni slišala in ni spoznala, kako malo besedi je bilo govorjenih v njeno brambo. Domovina se ji j^ pogrezala v noč, pokale so vezi, bolelo je, ali njene misli in njeno hrepenenje je bežalo pred vlakom, koprnelo čez morje in segalo v roke Janezu. Sedela je stisnjena v kotu voza, ob njej je bila nevesela družba izseljencev. Kolesa pod njo so udarjala ob tračnice, voz se je nagibal, mimo oken so bežale vasi, tekla polja in ginile gore. Na kolodvorih hrup ljudi, nerazumljiva govorica/ hropenje in žvižgi vlakov. Kakor blago so pehali izseljence. Agentjc so mahali z rokami, jih sprevajali v tolpah, zapirali v smrdljive čakalnice, kjer so polegali po tleh, glave na potnih culah, matere z dojenčki v naročju, ki so jokali in tipali z drobnimi ročicami po hrani. Hamburg. Pred trudno Ančko ge je svetilo morje. Ladje so se gugale na njem. Žrjavi so škripali pod tovori, verige so se napenjale, iz domnikov se je kadilo. Gneča je naraščala, zbor izseljencev se je množil. V vseh o-čeh lakota po kruhu, v vseh srcih bolečina. Nihče ni govoril in če je izpregovoril, ga Ančka ni razumela. Dolga vrsta se je vila proti pristanišču. Vsak je bil sključen pod težo prtljage. V medkrovju je zadišalo po potu, po žganju in slanini. Barka se je začela stresati, vre-teno je štropotalo, na bregu so ljudje dvignili robce in klobuke. Nekateri na barki so glasno ihteli. Rilec par-nika je začel rezati valove. Drugi dan je Ančka obolela. Z njo vred so oboleli drugi. Vsa topa je ležala in prosila Boga, naj ji dodeli samo še to, da ga vidi, da ga pozdravi in mu pove, kako neizmerno je trpela. Potem naj se zgodi božja volja. Toda odleglo je njej in je odleglo drugim. Morje je šumelo, razdalja se je krajšala, vseh misli so bile že v Ameriki. New York. Po barki je začelo vrveti. Vse je prešinilo hrepenenje in življenje. Krik pomorščakov je donel s posebnim glasom, k barki so zategnili brod, ki je vso trudno tolpo prepeljal v velikansko poslopje na o-tok. Kričeči sluge, so jih delili v oddelke in zaklepali kot nevarno zver v železne kajbe. Vsa množica kakor brez volje, nič ljudi, samo ži- vo blago, ki ga pehajo za to plačani služabniki od hodnika do hodnika, od stopnic do stopnic. Prišli so zdravniki. Ančki je utripalo srce. V bledo lice ji je plula rdečica. Pogledala je po sebi. Obleka ji je bila od vožnje posvaljkana. Ko je prišla na vrsto, sta se zdravnika spogledala. Nekdo jo je prijel za komolec in jo potegnil iz vrste. Zdravnik je pokazal s prstom v posebno sobo. Ančki so se šibila kolena. Ključ v vratih je zaškrtnil in je ostala sama. Zakaj ? To vprašanje je stopilo pred njo. Domišljija ji je slikala grozo prodanih deklic, kakor je čula v domovini, ura se ji je zdela večnost, skoz okno je zrla na suho zemljo, duša ie kričala za pomoč. Ključ v vratih je zaškripal, vstopil je zdravnik. Pregledal je, kakor veleva postava, nato je spet odšel. Kmalu pa je prišel človek z mladim dečkom, ki je govoril jezik, da ga je Ančka razumela. "Vi ne smete v Ameriko!" Ančka je prebledela in črno se ji je storilo pred očmi. "Zakaj ne? Saj imam pravice, i-mam denar." Iz nedrij je potegnila zavitek bankovcev. "Ne smete, ker ste taka." Pokazal je s prstom nanjo. "Kaj boste naredili z mepoj," "Vrnemo Vas. Barka odplove še! danes. Pojdite za nama." | Ko se Ančka prebudila iz od-i revenele nezavesti, je parnik že plul proti Evropi. Brez krvi v licih, brez misli v glavi je ležala topa in čutila samo eno čuvstvo: "Razgrni se, morje, in pokrij mene in moj greh." * * * Pri kajžarju Antonu so molili večerno molitev. Skoz okno je bilo slišati očetov glas, ki je ponavljal: "Kateri je za nas križan bil." Tedaj je nekdo potrkal. Vsi so obmolknili. Potrkalo je še enkrat. Oče je šel odpirat. Mati in otroci so gle-' dali proti vratom. V veži je zasto-: kal Anton: "Kristus Nazarenski!" Tedaj se je med podboji pojavila — Ančka. Mati je kriknila, sestrice so ostrmele, skoz duri je vsa bleda stopila Ančka in obstala sredi sobe. Oče je stopil med podboje, materino oko je počivalo na hčeri, se širilo groznega spoznanja, ustnice so se razpirale, dokler ni strašnega molka presekal klic: "Hči, kaj si storila?" Ančka se je zgrudila k nogam materi, dvignila roke in ječala: "Mati, moja mati, odpustite!" DR. J. V. ŽUPNIK. ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. y 1,4.+4.4.4,4. * 4,4.4.4.4.4.4. * * 4- 4f* +•* * *4> * * X + 4» + 4* * 4» * 4» * + FIDELITY ELECTRIC COMPANY Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo todi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade. Plačuje se v gotovini aH pa na lahke obroke. ' 2049 West aand Street, Phone: Canal 5190. + 4-* * * 4» VELIKO ZALOGO najboljših in najmočnejših črevljev, moških, ženskih in otro-ških, za jesensko in zimsko sezono, sem pravkar pre jej. Kdor hoče biti zadovoljen priho * kupi pri meni, in dobil <0 črevli' *