►oatntn« plačana v gotov^
MarUtorsM
Cena 1 Din
leto V. (XII.), štev. 285 Maribor, sreda 16 decembra 1931
»JUTRA"
zhaj a razun nede ie n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poimam ček zav. v Ljubljani it 11.400 Velja mesečno orete-nan v upravi ali po ooSli 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uradn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceatašt.13
Oglati pa tarifu
Ogtaaa tprtjema tudi oglasni oddelek JuVa-v Ljubljani, Preiemova ulica It. 4
Kralju Aleksandru I.
mm
■
Svojemu ljubljenemu vladarju se poklanja danes na Njegov rojstni dan v neomajen! vdanosti in zvestobi ves jugoslovanski narod in združuje svoje vroče želje v klicu: Živel kralj! Živel kraljevski dom!
Kriza in naš brnet
Naša Jugoslavija je vsaj po večini izrazita agrarna država. Poljedelci imajo med prebivalstvom ogromno premoč in agrarno gospodarstvo je baza, na kateri je zgrajeno vse drugo. Praktično nam predočuje to dejstvo prav sedanja kriza, ki ima v kolikor je specifično naša domača, svoj osnovni izvor v krizi našega pojledelstva, ali točneje povedano, v krizi prodajne možnosti agrarnih produktov. Naš glavni Izvozni kontingent, ki je doslej uravnovešal trgovsko bilanco vsa leta državnega obstoja, so bili žito, les, sadje, tobak in sirovine. Ta izvoz nam je najprej spodbila sovjetska Rusija s svojim dumpingom, ki nam je osobito na svetovnih lesnih, pa tudi žitnih tržiščih zelo veliko škodoval. Ostalo je doprinesla zmanjšana kupna moč onih držav, ki so bile naše odjemalke, in ki se mimo tega skušajo zaradi 'astne varnosti čimbolj osamosvojiti.
Sporedno s temi pojavi na zunanjih tržiščih za agrarne produkte pa se je vedno bolj krčil domači konzum in se zmanjšuje še dalje. Delavci, nameščenci, uradniki vseh vrst in celo tudi obrtniki in trgovci se omejujejo le na najpotrebnejše. Luksuza ni, z malimi izjemami, nikjer več. V pasivnih krajih in v vrstah brezposelnih pa je doma tudi že beda.
Posledica vsega tega je, da so prodajne možnosti za agrarne in slične produkte majhne, da je ponujanje dosti večje kakor povpraševanje, in tako morajo cene padati do minima in pod minimum. Kmet spravi svoje pridelke in prirejo le z veliko muko v denar, a denar, ki ga zanje dobi, mu ne zadostuje za ce’otno kritje izdatkov in dajatev. Zato more kupovati samo toluio industrijskih izdelkov, kolikor jih neobhodno poterbuje, včasih pa še toliko ne. Na kakršnekoli nove investicije absolutno oe more misliti in se povrh Še Zadolžuje. Ponekod so zadlžitve dosegle
Veriffikacijska sela narodne
skupščine
SKUPŠČINA JE SOGLASNO IN BREZ DEBATE ODOBRILA VSE POSLANSKE MANDATE. - ZAPRISEGA NA USTAVO.
BEOGRAD, 16. decembra. Danes ob 10.15 je predsednik verifikacijskega odbora, poslanec Milan Simonovič otvoril sejo narodne skupščine. Navzoči so bili poleg poslancev tudi vsi ministri z ministrskim predsednikom Petrom Živkovi-čem na čelu. Zapisnik zadnje skupščinske seje, katerega je prečital tajnik dr. Leu-žič. je bil soglasno in brez debate odobren.
Nato je predsednik prečital ukaz o odhodu Nj. Vel. kralja v inozemstvo, katerega so poslanci stoje poslušali im priredili vladarju navdušene ovacije.
Po prečitanju skupščini doposlanih po-zdravn h brzojavk iz vrst ljudstva, je sledila verifikacijska debata. Vladni poročevalec dr. Nikola Nikič je prečital celo-
kupno verifikacijsko poročilo, predsednik pa je odredi! glasovanje o prvem delu poročila, s katerim se overovi 305 mandatov. Ker ni nihče zaprosil za besedo, je bilo poročilo soglasno odobreno. Ker bi bi'a o vprašanju mandata poslanca Branka Gjorgjevičgt iz ogulinskega okraja na volišču Škare I potrebna po prvotni interpretaciji nova volitev, je poslanec Gliša Tadič izjavil, da bi bilo to po zakonu nepotrebno, ker se taka naknadna volitev v primeru, da je en sam mandat sporen, lahko opusti. Zaradi tega je bi! naposled odobren tudi ta mandat.
Po dovršeni overovitvi mandatov so poslanci prisegli na ustavo od 3. septembra m s tem dovršili dnevni red današnje seje.
Novi zapletliafi na Daljnem
vzhodu
NAPETI ODNOŠAJI MED JAPONSKO IN RUSIJO. — VLADA. — DEMISIJA ČANG-KAJŠKA.
NOVA JAPONSKA
MOSKVA, 16. decembra. Sestava nove japonske vlade je na tukajšnje politične kroge silno nepovoljno uplivala, ker smatrajo novega vojnega ministra generala Osakija za največjega nasprotnika sovjetske Rusije. Splošno prevladuje mnenje, da utegne že v doglednem času priti do prekinjenja rusko-japonskih od-nošajev.
LONDON, 16. decembra. Kakor poročajo iz Tokia, bo prvi akt nove japonske v ade zahteva, da se kitajske čete, katerim poveljuje general Čang-Hsi-Ljang, umaknejo iz Činčaua in izza velikega kitajskega zidu.
LONDON, 16. decembra. Vest, da je
predsednik kitajske republike Čang-Kaj-šek demisioniral, se potrjuje. Čang-Kajšek je zapustil svoje mesto zaradi nasprotovanja nacionalistov, ki mu očitajo, da ni pokazal dovolj odločnosti napram Japonski in Društvu narodov.
NANKING, 16. decembra. Novi začasni predsednik republike je po odstopiv šem generalu Čang-Kajšku ostal dosedanji predsednik zakonodajnega odbora Lin Sen.
TOKIO, 16. decembra. Jošizava, japonski de'egat na zasedanju sveta Dru štva narodov in japonski poslanik v Londonu, je dobil poziv, naj se vrne domov in prevzame ministrstvo zunanjih zadev.
OGENJ VPEPELIL DANSKO GLEDALIŠČE.
KOPENHAGEN, 16. decembra. Tukajšnje mestno gledališče je včeraj do temelje. pogorelo. Ogenj je nastal dve uri po predstavi. Človeških žrtev na srečo ni.
STRAHOVIT POŽAR V BANGKOKU.
BANGKOK, 16. decembra, Strahovit požar, kakršnega ne pomnijo, je včeraj vpepelil v tukajšnjem kitajskem delu mesta krog 500 hiš. Več ko 2000 ljudi je brez strehe. Škode je okoli 200 milijonov dinarjev.
SNEŽNI VIHARJI NA ŠVEDSKEM.
LONDON, 16. decembra. Po Švedski divjajo silni snežni viharji, ki napravljajo povsod veliko škodo. Železniški promet je na več krajih prekinjen, telegrafske in telefonske zveze z inozemstvom so pretrgane.
BORAH ZA PRIZNANJE RUSIJE.
WASHINGTON, 16. decembra. Senator Bo-nah, predsednik zunanjepolitične komisije je izročil senatu predlog, v katerem zahteva, da Zedinjene države takoj priznajo sovjetsko vlado v Rusiji.
FRANCOSKO-NEMŠKA GOSPODARSKA PODKOMISIJA.
BERLIN, 16. decembra. Včeraj se je tu prvič sestal pododbor francosko-nem-ške gospodarske komisije, ki je prevzel nalogo revidirati vse obstoječe trgovske dogovore med Francijo in Nemčijo. Člane podkomisije je pozdravil nemški državni tajnik dr. Treudelenburg. Po debati je bil sprejem pri državnem kancelarju dr. Briiningu.
FRANCOSKO POSOJILO.
PARIZ, 16. decembra. Zastopniki francoske in jugoslovanske vlade so danes podpisali pogodbo, po kateri prejme jugoslovanska tobačna monopolska uprava 100 milijonov frankov posojila. Prihodnji teden bo pa prispel semkaj podguverner jugoslovanske Narodne banke, ki se bo pogajal s tukajšnjimi finančnimi in političnimi krogi za najetje večjega kratkoročnega posojila.
SKLICANJE REPARACIJSKE KONFERENCE.
BERLIN, 16. decembra. Reparacijska konferenca bo, kakor se doznava, sklicana ?k novemu zasedanju v času med 11. in 13. januarjem prihodnjega leta. Kakor se nadalje poroča iz Bazla, bo fakultativni komite BJZ dovršil svoje delo najbrže dne ,21. ali najkasneje dne 22. t. m.
DR. ANTON KOROŠEC UPOKOJEN.
BEOGRAD, 16. decembra. S kraljevim ukazom od 5. t. m. je upokojen dr. Anton Korošec, dosedanji minister na razpoloženju.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 16. decembra. Zaprto.
Četrtek, 17. decembra ob 20. url »Kralj na Betajnovi«, ab. D. Slavnostna predstava v. proslavo kraljevega rojstnega dne.
Petek, 18. decembra. Zaprto.
Sobota, 19. decembra ob 20. uri »Ženitev«, ab. A.
Pripravlja se mladega, mahoma zaslo-velega komponista Pavla Abrahama ve-leuspela opereta »Viktorija in njen hu-zar« ter Kuhmdžifieva zanimiva in efektna groteska »Škorpijon« v režiji H. Tomašiča.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefo-ve« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
že nenormalno, naravnost katastrofalno višino. Kupcev za hiše in zemljišča, ki so iz tega ali onega vzroka naprodaj, je vedno manj in vrednost nepremičnin na deželi naglo pada. Posledice tega kritičnega stanja našega kmeta segajo z neizprosno trdoto v mesta in v vse njihove sloje. Najbolj jih občutijo trgovci in obrtniki, posredno pa tudi industrija, delavci in vsi ostali.
Zato moramo najiskreneje pozdraviti prizadevanja in načrte poslancev naše nove narodne skupščine, ki hočejo pri svojem gospodarskem delu posvetiti poglavitno pažnjo vprašanju rešitve naših agrarnih producentov iz sedanjega težkega položaja. Kako si to delo konkretno in v podrobnosti zamišljajo, še ni jasno, iz-
de'anl in izročeni pa so bili že mnogi temeljiti predlogi. Pravo in uspešno sredstvo je tu težko najti, vendar je več poti, po katerih bi mogli priti vsaj do delnih uspehov in vsaj do omiljevanja, Če že ne do popolnega ozdravljenja krize.	Za
prvi čas bo morda najnujnejša in najuspešnejša razdolžitev, a trajne rešitve v tem še ni. Do te bo moglo privesti samo zvišanje domačega konzuma hi Izvoza.
Prvo se bo dalo doseči deloma s prisilnimi sredstvi, z odredbami, ki bodo omejevale konzum onih živil, ki jih moramo uvažati, s povečanjem kupne sposobnosti mestnih konzumentov itd., za drugo pa bo morala poskrbeti naša zunanja politika. Treba bo najti primeren reciprocitetni aranžman z našimi zavezniki in prijatelji,
osobito s Francijo, Belgijo in češkoslovaško, pa tudi z Avstrijo, Nemčijo in morda ceio z Italijo, bi gotovo dal doseči potrebni sporazum. Dobra volja in vzajemni borba proti krizi, ki tlači vse države, bo lahko veliko storil«. Če bo pa enkrat doseženo izboljšanje v krizi naše agrarne produkcije, se bodo blagodejne posledice prav kmalu pokazale tudi povsod drugod, na vseh gospodarskih področjih brez izjeme.
Dolžnost javnosti je zato, da moralno podpre našo narodno skupščino, da dela ž njo roko v roki in da Ji pred vsem — zaupa. Če kdaj, potem nam je v sedanjih težkih Časih potrebna sloga in trdna neomajna vera v lastno moč in sposobnost. Kdor veruje, zmagal
Mariborski in dnevni
Zaradi jutrišnjega kraljevega praznika izide prihodnji »Večernik« v petek 18. tm.
Našim naročnikom! Dovoljujemo si cenjene naročnike opozoriti, da smo današnji številki »Večer-nika« priložili izpolnjene položnice.
Prosimo vse one zamudnike, ki položnice prejmejo, da ne odlašajo več s poravnanjem naročnine in na položnici označeni znesek takoj vplačajo, ker netočna vplačevanja nam samo otežkočajo poslovanje.
Vsem onim pa, ki do 31. decembra naročnine ne poravnajo, bomo pošiljanje lista z istim dnem ustavili ter dolg sodnim potom izterjali.
Uprava »Večernika«. Proslava kraljevega rojstnega dne. Jutri, na kraljev rojstni dan bo ob 10. uri v stolnici svečano opravilo, katerega se udeleže predstavniki vseh civilnih in vojaških oblastev. Državna realna gimnazija priredi ob 17. uri v veliki kazinski dvorani slavnostno akademijo z zelo pestrim sporedom. V Narodnem gledališču bo ob 20. uri slavnostna predstava Cankarjeve drame »Kra'j na Betajnovi«. Častniki mariborske 'garnizije pa priredijo v unionski dvorani družabni večer.
Združenje rezervnih častnikov v Mariboru
opozarja po naredbi Komande mesta, da bo v četrtek na kraljev rojstni dan slav nostna služba božja ob 10. uri v stolnici. Zbor rezervnih častnikov bo ob 9.45 pred stolnico. Vpisna knjiga bo izlože na od 8. ure naprej v društveni sobi rezervnih častnikov, Jurčičeva ulica.
Zakaj je bil včeraj prekinjen električni tok.
O tem smo prejeli od falske elektrarne to-le pojasnilo: Včeraj dopoldne je v centralnem obratu na Fali nastala motnja, ker je Drava naplavila ogromne množine ledu, ki je zamašil turbinske celice, tako da ni imela voda do turbin nikakega dotoka več. Zaradi tega so morali ustaviti obrat. Sele ko je bil po napornem delu led odstranjen, je moge okoli poldne zopet delovati celotni obrat. Slične motnje nastanejo kaj rade v takem času, kadar zajezena voda še ni pokrita z ledom. Ledena skorja namreč zadržuje mase ledu, prihajajoče s Koroškega. Čim zamrzne jez, je skoro vsaka nevarnost od prihajajočih ledenih mas izključena.
Iz železniške službe.
Iz Maribora gl. kol. je premeščen za šefa postaje Ve'enje g. Franjo Sedej, ki je tu skozi več let vršil službo prometnika in bil vsestransko priljubljen. Imenovani se je udejstvoval zelo požrtvovalno zlasti v stanovski organizaciji, kjer ga bodo njegovi sodelavci težko pogrešali.
Smrtna kosa.
Na Ruški cesti 25 je preminul upoko jeni železniški uradnik Janko Kuhar, star 56 let. Pogreb bo v petek ob 15. uri iz mrtvašnice «ia mestnem pokopališču. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru.
Vabila za XII. akademski ples dne 5. januarja 1932 so razposlana. Kdor pomotoma ne bi sprejel vabila, naj se blagovoli vpisati v reklamacijsko knjigo, ki se nahaja iz prijaznosti v trgovini Zlate Brišnik. — Odbor.
Določitev prekupovainega in prodajnega
časa.
Mestni občinski svet je določil preku-povalni in prodajni Čas za branjevce in prekupčevalce takole: prekupovaln! čas za branjevke in prekupčevalce je za celi teden določen do II. ure. Pred tem časom je kupovanje za preprodajo prepovedano. Za Špeharje in mesarje je v poletnem času za nadrobno prodajo določen čas od 6. do 15. ure, za prodajo na debelo pa od 11. do 15. ure. V zimskem času za nadrobno prodajo od 7. do 16. ure, za prodajo na debelo pa od 12. do 16. ure. Zimski čas se šteje od 1. oktobra do 1. aprila. Gostilničarji smejo kupovati za svojo potrebo tudi v času nadrobne prodaje. Krošnjarenje s svežim mesom pa je strogo prepovedano.
Kavarna »Astoria«.
Jutri, četrtek, popoldanski koncert .umetniškega orkestra prof. Kublčka.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, dne 18. decembra ob 8. uri zvečer je spominski večer na stoletnico Goethejeve smrti. G. univ. profesor dr Kelemina, germanist univerze v Ljub ljani, predava o uplivu Goetheja na ju goslovansko književnost v dobi prepo roda. Vsi kulturni narodi se pripravljajo, da proslavijo stoletnico Goethejeve smr ti. Potrebno je, da se spomnijo tudi slo vanski narodi tega dneva, saj je bila tu. di njih miselnost bogato oplojena od te ga univerzalnega duha. Kakor znano, se je Goethe zelo zanimal tudi za srbsko narodno pesem in je prevedel v nemščino nekatere bisere iz tega zaklada.
Koncert »Slovaške Filharmonije«.
Z ozirom na gospodarsko krizo in šte vilne praznike v tem mesecu, so določene za ve'iki koncert »Slovaške Filharmonije iz Bratislave« v soboto, 19. dec ob 20. uri v dvorani »Union«, najnižje cene, kot so sploh mogoče. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovinah Brišni in Hofer. Maribor že dolgo ni imel pravega orkestralnega koncerta in je tore; upati, da bodo vstopnice ob teh nizki cenah čim prej razprodane.
Boks-matcb med šampijonoma črncem Johnom Lon ginom in Don Josejem bo ena številnih atrakcij letošnjega Silvestra v Narodnem domu. Letos angažirano podjetje obeta še prekositi sloviti cirkus Fumagali in lanski variete Buffalo.
Cvetlična razstava.
Vrtnarija Džamonja priredi jutri na Kraljev rojstni dan izredno zimsko razstavo, ki bo gotovo vzbudila zanimanje vseh mariborskih ljubiteljev lepega cvetja. Na razstavi bodo številno zastopane zlasti kamelje, ciklamni itd. Posebno presenečenje pa bo tvorila pogrnjena miza za sveti večer. Z izredno požrtvovalno, stjo prirejena razstava bo trajala samo en dan, in bo ves njen izkupiček namenjen izključno le dobrodelnim svrham Zato pa še prav posebno priporočamo vsemu občinstvu, da si ogleda to redko razstavo. Vstopnina samo 2 Din, za di jake pa 1 Din.
Posode v javnem prometu morajo biti žigosane.
V zadnjem času se često dogajajo primeri, da se rabijo v javnem prometu posebno za prodajo mleka in mlečnih izdelkov nežigosane steklenice in posode, ki ne odgovarjajo predpisom zakona o merah. Mestni magistrat opozarja zato vse prizadete, da določa zakon stroge kazni za one, ki bi se posluževali neži-gosanih steklenic, posod in meril.
Drva za mestne ubožce.
Mestni magistrat razglaša, da dobijo mestni ubožci nakazila za drva od 15. t. m. dalje pri socijalno-političnem uradu mestnega magistrata proti predložit vi zadevne izkaznice.
Za brezposelne.
Pri tukajšnji borzi dela dobijo takoj zapos'en.ie: 2 hlapca, 2 pastirja, I viničar, 1 čevljar, 2 krojača, I kovinotiskar in več vajencev mizarske, kolarske, kovaške, mesarske in pekovske obrti. Nadalje dobijo takoj zaposlitev 2 kmečki gospodinji, 5 kmečkih dekel, 2 strojni pletilji, 1 plačilna natakarica, 4 kuharice,
5 služkinj, 1 tekačica in več vajenk raznih obrti.
Božična drevesca.
Na Glavnem trgu je čez noč zrastel zelen božični park. Smrečica pri smrečici. Majhna in velika drevesca, večinoma iz pohorskih gozdov. Toda tudi tu se pozna kriza. Lani ob tem času je bil božični gozdič večji, in mnogo več vrvenja je bilo v njem. Letos pa je še vse nekam tihotno in mirno, kakor bi se judje bali kupiti božično drevesce. In vendar je sveti večer že tako blizu!
Orion.
Na mostu stojijo ljudje. Pa ne gledajo Dravo, ampak gor v zvezde in debatirajo. AH je to »južni križ« ali ne? Štiri zvezde v kvadratu, pa ena malo bolj daleč v stran. Nekdo pravi, da je ozvezd-e podobno okvirni anteni, drugi ugibajo to in ono. V resnici pa je to ozvezdje, ki najbolj izrazito, najiepše pa zdaj pozimi velikem mrazu sije na nočnem nebu, ozvezdje, ki so ga zvezdogledniki krstili na ime »Orion«.
Mestno kopališče ostane Jutri v četrtek zaprto.
Mariborčani — Mariborčanom!
Pred kratkim je prinesel »Večernik« lep članek o tednu ljubezni do bližnjega. Članek je vseboval podroben načrt za izvedbo tega tedna, vse se je pokazalo izvedljivo, le organizatorja za to akcijo še ni. Organizacija tega tedna pa zahteva le malo dobre volje, in vse bi se posrečilo. Prepričani smo, da bi tu radi sodelovali tako skavti, kakor mladina sploh in vsa dobrodelna društva, saj gre za pomoč najbližjim. Zato pa trdno pričakujemo, da bo mestna občina to akcijo čim prej pokrenila. Res je, da je za obdarovanje za Božič že prepozno, a to ni odločilno, saj se lahko obdaruje za novo leto ali pa še pozneje, glavno je, da pomagamo najpotrebnejšim. Marsikatera gospodinja je že pripravila stare obleke in čevlje, ki jih lastna družina ne more več uporabljati, rade volje bi darovala majhen prispevek, toda nabiralcev ni od nikoder.
Zato: Na noge, da se ta človekoljubna akcija takoj spravi v tir, kar bo Mariboru gotovo samo v čast.
(Iz krogov naših skavtov.)
Četrtek	četrtek
kabaretni večer
Velika
BoilCnl spored
kavarna
Ne zlorabljajte mladine!
Od vojnih časov sem se je ohranila navada, bolje rečeno razvada, da morajo otroci prinašati v šolo skoraj vsak dan kak denar: za mladinske liste, za razne nabiralne akcije, pa za kake vstopnice, spominske listke, razglednice itd. Včasih je pač ustreženo, da kupijo otroci kako stvar za dom, ako je potrebujejo, in ni denar naravnost vržen proč. Ampak nekaj drugega moram tu grajati.
Zgodilo se je namreč to-le:	Revno
oblečen fantek kakih devetih let pride v kavarno Jadran s Šopom božičnih razglednic Ciril-Metodove družbe in jih hoče prodajati od mize do mize pod de-vizo: Za revne otroke. Gostje smo ga pogledali, kavarnar pa mu je da! 1 Din, ne da bi vizel razglednico, in je dečka odpravil. Dečko nam je povedal, da je dobil razglednice v šoli z nalogo, da jih razproda. Kam pa naj jih gre prodajat, sam reven in potreben, da ugodi naročilu? Ali ni to naravnost velika šbla za beračenje? Vsa pohvala za tiste, ki se trudijo za našo šolsko družbo, a pri tem morajo pač pomisliti, kako hočejo doseči svoj cilj. Tako lahko, kakor so hoteli narediti v tem primeru, to ne gre. Ciril-Metodova družba nam našo deco rešuje, noče je pa zlorabljati.
Ciril-Metodar.
Kam gremo v soboto?
Na družabni večer Društva zasebnih n avtonomnih nameščencev v Narodni dom, kjer bo prav prijeten večer za vse prijatelje domače zabave. Začetek ob 20. uri, vstopnine ni.
Policijska kronika
beleži danes več aretacij. V policijske zapore sta romala potepuška brata Joža in Jaka, ki jima nobeno delo ne diši. Luka A. je prodajal samokrese. Pri kupčiji ga je zasačil stražnik in bo imel Luka še neprijetnega opravka s sodnijo. Mlada JulČka rada izmika tuje stvari. Oba s Tonetom, ki je bil tudi deležen dobrot, ki jih je Julčka nosila domov, bosta preživela praznike za zamreženim oknom. Staremu beraču Hend'nu pa ni šlo v glavo, da mora zapustiti lepo mesto Maribor. Godrnjaje se je poslovil in odkrevsal po lesenih stopnicah policije.
Tatvina kolesa.
Izpred trgovine je včeraj popoldne odpeljal drzen tat trgovcu Josipu Wipplio-gerju v Jurčičevi ulici kolo znamke »Waffenrad«, vredno nad 1000 dinarjev.
Številko povedo vse.
Kako rešiti ali vsaj omejiti brezposelnost, to vprašanje stopa danes po vseh državah sveta v ospredje. Na dnevnem redu sta kriza in brezposelnost. Dva problema, dve hudi šibi, s katerimi tepe sedanjost ves svet. Brezposelnost zavzema tudi pri nas vedno večji obseg. Vedno več jih je na Rotovškem trgu, ki so še včeraj delali in danes prezebajo in čakajo pred borzo dela. Ako pa bodo industrijska podjetja jela odpuščati delavce v večjem številu, se bodo razmere obupno poslabšale. Najzanesljivejšo sliko o naraščanju brezposelnosti nam kaže poleg ljudskega štetja padanje števila zavarovancev pri OUZD. Ugotovljeno je. da je bilo letos v začetku leta skupno na deželi in v mestih 15.000 brezposelnih, prirastlo pa je 5000 delovnih moči, potemtakem je 20.000 brezposelnih. K temu številu pa moramo prišteti še onih 11.000, ki jih je letos manj zavarovanih pri OUZD, kot jih je bilo lani. Skupno je torej v dravski banovini samo že 31.000 brezposelnih. In Če pomislimo, da ima dravska banovina le nekaj nad en milijon prebivalcev, nas mora biti te množice brezposelnih strah. Kako jim pomazati, kje jih zaposliti, so silno aktualna vprašanja današnjega dneva. Od državne pomoči ter smotrenih socialnih ukrepov je odvisna usoda teh siromakov in njihovih družin.
Dolžnost nam je, da se tem potom posebno zahvalimo za hitro ozdravljenje in rešitev našega ljubega 16mesečnega sinčka Dušana od ošpic s komplikacijami specijaiistinji za otroške bolezni g. dr. V a I j a v č e v j za njeno požrtvovalnost za časa njegove bolezni. Iskreno se pa tudi zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Z a k r a j š k u in dr. Pihlarju za Ijubeznjivo nego.
5736	RODBINA	HROVAT.
Palača banovinske hranilnice.
Lepša in modernejša stavba bi pač ne mogla stati na najprometnejši točki našega mesta, kakor stoji danes in se ponosno dviga iznad nizkih hišic. Te dni so izluščili iz lesenega ogrodja palačo banovinske hranilnice. Kako posrečeno sta delo dovršila naša mlada arhitekta inžinerja gg. Saša Dev in Jaroslav Černigoj, se vidi šele danes. Povsem drugo lice je dobilo naše mesto na tem kraju, alača banovinske hranilnice je res lah-co našemu mestu v ponos, saj je ena najmodernejših in najlepših zgradb. Občinska uprava pa se bo gotovo pobriga-a, da bo del Gosposke ulice med Slovensko in Gregorčičevo čimprej primerno uredila.
Dobra prognoza.
Zdravnik: Vaše srce je v redu. Živeli boste osemdeset let Pacijcnt: Pa saj imam že osemdeset let, gospod doktor!
Zdravnik: Torej vidite, sem jo po-j Na današnji seji kluba bodo
'statuti nove stranke.
Ustanovitev nove stranke.
Poslanski klub je na svoji včerajšnji seji enoglasno sklenil ustanoviti novo enotno politično stranko, ki se bo imenovala »Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija«.
V svoj program si je nova stranka postavila tale temeljna načela:
Stranka smatra narod Srbov, Hrvatov in Slovencev kot nacionalno celoto, eno po krvi in jeziku in po svojih čuvstvib, po kontinuiteti ozemlja, na katerem živi neločeno, in po skupnih življenjskih interesih. Stranka izključuje vse zgodovinske, plemenske, verske in pokrajinske razlike in bo negovala in razvijala v najširših slojih zavest o edinstvu našega naroda in države, stremeč, da se to edin-stvo izrazi v vseli političnih, družabnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih.
Stranka se zavzema z vso silo za celotnost naše narodne posesti primerno načelu narodne samoodločitve. Stremela bo, da naša država ostane zaščitnik načela »Balkan balkanskim narodom«, pri čemer se z ene strani izključuje vmešavanje katerekoli tuje sile v balkanske zadeve, na drugi strani pa predpostavlja slogo in skupno sodelovanje z vsemi balkanskimi narodi, katerih delo bi bilo soglasno z navedenim načelom.
Stranka se zaveda vseh težkoč mednarodnega položaja naše države, ki jo brez prirodnih mej obkrožena z večjim številom sosedov, kakor nobena druga država v Evropi. Zato mora SH.1 naša država tembolj v vsakem trenutku pripravljena na obrambo svoje neodvisnosti, svobode in ce'otnosti p-ed vsakršnim’ imperialističnimi težnjami s katerekoli strani. Stranka bo glede na to stremela* da naša država ne postane vaba za razne osvojilne načrte, temveč to, kar mora biti, namreč glavna zaslomba miru, sloge in notranjega reda na evropskem vzhodu.
Nadalje si je nova stranka postavila obširen notranje-politični, gospodarski*
socijalni, kulturni in ljudskozdravstvem program.
sprejeti
V M a r T S o r tt, Sne 16. £TT. 193T.
W*rfl»of^W VFCFRNIK Jul«
'Sfran S.
Utoehf Zgodovinskega druitva
v Mariboru
REFLEKSIJE K NEDAVNEMU OBČNEMU ZBORU.
Redni letni občni zbor ZDM je pokaže!, da mora biti naš Maribor upravičeno ponosen na to svojo osrednjo znani-stveno organizacijo.
Notranjei preureditve:	referenti,	po-
verjeništva, mesečni sestanki zgodovinarjev, urejevanje arhiva, zbiranje arhiva (med katerimi je pridobilo dragoceno korespondenco našega pesnika F. Ks. Meška), pomnožitev znanstvenih stikov v domovini in v tujini Itd., kakor tudi zunanje de’o ZDM, so naši javnosti naravnost memento k reševanju življenjskih naš:h vprašanj. Medtem, ko ves svet toži, ko cela vrsta organizacij zdvaja nad našo javnostjo, češ, da nima razumevanja za kulturna vprašanja, je ZDM pokazalo, kako je treba uspešno reševati krizo. V častu največje gospodarske stiske je društvo razširilo in izpopolnilo »časopis za zgodovino in narodopisje« ter ga napolnilo z aktuel-raimi članki o naši slovenski domovini. Uspeh ni izostal; naša javnost se je odzval in število članstva je narastlo od 53 na 533, tako, da predstavlja danes ZDM po članstvu najmočnejšo znanstveno organizacijo v vsej Jugoslaviji.
Poleg naše široke javnosti pa so uvidevno in mecensko podpirali to idealno delo tudi naša uprava in denarni zavodi, zlasti mestna občina v Celju in celjski denarni zavodi. Prav tako je našlo društvo krepko oporo tudi v domači občini mariborski in v domačih denarnih zavodih, v Posojilnici in Spodnještajerski; kot novi dobrotnik je nastopila lavantinska škofija; a vsestransko razumevanje je pokazala tudi Dravska banovina.
Uspeh skupnega dela ZDM in njegovih podpornikov je bogat ČZN in najlepša slovenska knjiga 1. 1931. »Dekanija Celje I«, kjer so pokazani cerkveni spome-
niki mesta Celja. Posledica tega pa je zopet, da se je ČZN razširil v stotinah med našo javnost in z njim spoznavanje naše ožje domovine v zgodovinskem pogledu ter dvig naše splošne prosvete. Članstvo dobi za članarino 50 Din CZN, ki stane ZDM trikrat toliko. Takšnega darila ne nudi svojemu članstvu nobena druga naša organizacija!
Idealno delo odbora pa vidimo šele, če primerjamo naše društvo s celovškim. Od svojih dohodkov izda celovško zgodovinsko društvo za osebne izdatke in za pisarno skoro eno tretjino vseh dohodkov. Pri našem ZDM (ekshibit brez ekspedicije ČZN izkazuje v zadnjem poslovnem letu 1469 številk) pa samo vrednost papirja in poštnine, tako da dosegajo osebni izdatki komaj 2% društvenih dohodkov. In med tem, ko znašajo pri celovšem društvu stroški za publikacije komaj eno tretjino društvenih dohodkov, je izdalo ZDM za svoje publikacije skoro 85%.
Da pa je ZDM lahko vršilo svojo veliko nalogo in jo tudi izvršilo, je zasluga naše javnosti, zlasti mest Maribora in Celja. V delu za razvoj ZDM na deželi si je pa pridobil največ zaslug okrajni glavar v Ljutomeru, g. dr, A. Trstenjak, za kar mu je občni zbor izrekel še posebno zahvalo. Občni zbor se je spomnil z globoko in iskreno hvaležnostjo tudi svojega velikega dobrotnika, podbana g. dr, O. Pirkmajerja, ter se mu zahvalil za njegovo vsestransko pomoč.
Želimo samo, da bi bil prihodnji občni zbor prav tako bogat na poročilih o doseženih uspehih, kakor je bil 'etošnji, da bj naša javnost z isto simpatijo spremljala ZDM in b! se v prihodnjosti našlo še več dobrotnikov kakor v preteklem 'etu. Idealno in nesebično 4e!o ZDM je v interesu naše narodne kulture tega zares vredno!	X.	Y.
NaSe sredne in strokovne
so.re
K VPRAŠANJU NJIHOVE RAZPOREDITVE IN NAMESTITVE.
Z novo moderno šolsko stavbo, ki se bo v kratkem pričela graditi v petem okraju, bo vsaj zaenkrat nekako zadovoljivo rešeno vprašanje razporeditve in namestitve mariborskih osnovnih šol. V ospredje bo pa stopil, odnosno že stopa, problem srednjih m strokovnih učnih zavodov.
V	Mariboru imamo danes dve gimnaziji, klasično in realno, ki sta obe silno prenapolnjeni. Reaina gimnazija sama ima preko 1000 dijakov in dijakinj, kar je vsekakor preveč za en sam zavod in za eno samo stavbo. Kvarne posledice Čutijo tako profesorji kakor dijaki že sedaj, kaj pa bo potem, če se sedanje število še poveča, kar se bo prihodnje leto tudi gotovo zgodilo? Edina možna rešitev tega problema je, vsaj začasno, ustanovitev še tretje, in sicer ženske realne gimnazije, ki bi od obeh sedanjih zavodov odtegnila žensko dijaštvo. Taka tretja mariborska gimnazija ima vse Poboje za obstoj in je neobhodno in nuj-
lo potrebna. Zato naj bi se v to poklicani faktorji že sedaj pobrigali za to, da se že prihodnjo jesen ta zavod otvori. Začasno bi se dala ženska realna gimnazija namestiti morda v Vesni, a misliti bi bi'o treba seveda takoj tudi na gradnjo lastnega poslopja.
Prav tako je pa tudi pereče vprašanje namestitve državne trgovske akademije in nižje gozdarske šole. Da obe ti šoli ne bosta mogli ostati trajno tam, kjer sta sedaj, je docela jasno vsakomur, ki pozna razmere. V poslopju na Zrinjskega trgu trpe sedaj zaradi utesnjenosti vsi trije učni zavodi, državno žensko učiteljišče, vadnica in državna trgovska akademija. Gozdarska šola pa je v neprikladnem oivšem dvorcu oblastnega odbora brez vseh udobnosti in možnosti uspešnega razvoja, posebno kar se tiče nasadov, brez katerih ne more obstojati.
Da bi mestna občina v sedanjih gospodarsko težkih čas h mogla sama graditi
stavbe za ta dva zavoda, je izključeno, najti pa bi se mogeli še kakšen drugačen izhod. Glede poslopja za trgovsko akademijo nam je Ljubljana na najlepši način pokazala pot do uspeha. Po njenem zgledu naj bi se takoj ustanovilo društvo za gradnjo poslopja za trgovsko akademijo, ki naj bi izposlovalo primerne letne dotacije s strani države, banovine in mestne občine. V nekaj letih bi se dosegli lepi uspehi in Maribor bi obogatel za novo moderno šolsko stavbo. Glede poslopja za gozdarsko šolo bo pa treba naiiti primeren aranžman z ministrstvom za šume in rude. Zgradila naj bi se kje v bližini vinarske in sadjarske šole pod Kalvarijo, kjer bi imela tudi potrebna iemljišča na razpolago, oblastni dvorec pa bi se prepustil zgodovinskemu in muzejskemu društvu.
Vsa ta vprašanja postajajo od leta do leta bolj nujna, zato ne smemo čakati na čas, ko nam bo že voda tekla v grlo. Vsaj začetna akcija se mora uvesti. Zato predlagamo, da mestna občina čim-prej skliče na posvet vse interesirane faktorje in izvedence!
Koncert ptujske »Glasbene Matice"
Ptuj, 13. decembra.
Znano je, da ptujska Glasbena Matica resno goji komorno glasbo, zlasti pa, odkar se je posrečilo sestaviti novo umetniško edinico, godalni kvartet. Ta kvartet, ki ga tvorijo gg. Logar, Hasl, Pavletič in Šedlbauer, je izvajal prvo polovico sobotnega koncerta, to je: Beethovnov kvaTtet op. 18 št. 4 ter Mozartov kvartet v d-duru. Že po prvem stavku se je če-tvorica nadarjenih umetnikov ogrela in nas držala s svojo precizno izvedbo v stalni napetosti do konca. V zrelosti sta morda gospoda Logar in Šedlbauer nekoliko prevladovala, vendar sta se notranja dva instrumenta znala tako zliti v celoto, da je enotnost izvajanja, vidna posebno v dinamičnih prehodih, prevzemanju motivov ter splošni interpretaciji celotne skladbe, prišla prav lepo do veljave. Po vsakem stavku so zato umetniki želi navdušene aplavze.
Drugi del sporeda je bil za Ptujčane poseben glasbeni dogodek, kajti predstavil se jim je nanovoustanovljeni mešani zbor. Spored je obsegal dva ženska zbora, Adamičevo »Zazibalko« in Mirkovo »Jurjevo«, Pavčičev moški zbor »Potrkan ples«, mešan zbor pa Ocvirkovo »Moja pomlad« ter tri Adamičeve: »Moravska narodna«, »Kaj pa delajo ptički« in »Ciganska posmehulja«.
Moški in ženski zbor sta svoje točke prav lepo podala, posebno slednji je pod vodstvom matičnega predsednika gosp. Logarja žel obilo priznanja. K dobri izvedbi je pripomoglo tudi dovršeno spremljevanje na klavirju gdč. Kabajeve. Zmago pa je menda odnesel blizu 40 članov broječi mešani zbor pod vodstvom matičnega ravnatelja g. Š e d 1 b a u e r j a. Dasi zbor poje šele nekaj mesecev, je vendar že precej izg'ajen, tako, da malenkostne neskladnosti niso zmanjšale uspeha. Bravurozna gibčnost, s katero je zbor podal »Cigansko posmehuljo«, nam je jamstvo, da se bo v kratkem času povzpel med najboljše zbore Ipavčeve pevske župe. Spretna dirigentova roka, prilično dober materijal in pridnost pevcev so najboljši pogoji za to.
Koncert se je vršil v matični društveni dvorani, ki je prav akustična in posebno za komorne večere zelo pripravna. Bila je docela razprodana, občinstvo, ki je došlo deloma tudi iz drugih krajev, pa je bilo pnav zadovoljno, in je le želeti še več takih lepih koncertov.	H—t.
Iz Studencev.
Ošpice so pričele pri nas hudo razsajati. Otroški vrtec in nižji razredi osnovne šole so zelo prizadeti. Vendar so vsa obolenja po zatrdilih zdravnikov samo lahkega značaja.
Novo mesarijo v bivši Wellejevi podružnici je otvoril g. Špure}. Na Krekovi cesti pa si je uredil novo mesnico g. Filipančič.
Vinske cene so se po gostilnah dvignile za 40—50%. Pod 10 Din ni več dobiti letošnje kapljice. Pravijo, da so trošarine ogromne. Vinogradniki v okolici pa točijo rmiškatelca po 8 Din, rizling po 6 Din.
»Križnega pajka« bo ponavljal Sokol nocoj — na predvečer narodnega praznika — v Sokolskem domu. Prijatelji smeha bodo nedvomno prišli na svoj račun.
Silvestrovanje v Sokolskem domu obeta biti letos nekaj posebnega. Poleg prvovrstnega kabareta, ba'eta in solidnega bara bo prvič v Studencih predvajan zvočni film z raznovrstnim sporedom. Kakor doznavamo, obiščejo prireditev tudi donski kozaki s svojimi plesi. Torej senzacij na preteg!
Novice iz Hoč.
Sprememba v občinski upravi. Z odlokom banske uprave so razrešeni dolžnosti občinskega svetovalca ozir. odbornika gg. Lobnik Jože, Novak Anton in Gselman Jože, posestniki v Hočah. Na njih mesta pa so imenovani gg. Vauhnik Jožef, Vodenik Anton in Primec Franc, posestniki v Hočah.
Iz tukajšnje orožniške Staniče je premeščen v Beograd orožniški kaplar g. Majcen Ivan, na njegovo mesto pa je prišel iz Črne na Koroškem orožniški kaplar g. Novak Ignac.
Prošnja za revno obmeioo deco.
V	nedeljo 20. t. m. namerava šolska mladina pri Šmarjeti ob Pesnici prirediti božičnico, na kateri naj bi bili vsaj skromno obdarovani najrevnejši otroci. Težki, skoraj neznosni so dnevi, zlasti še pa za gladno, boso, le poloblečeno obmejno deco, katero bo onstran Mure kot običajno vsako leto tudi letos spet obiskal radodarnejši božiček, poslan od tamoš-njih rodoljubov. Da pa tudi čisto brez darov ne ostanejo revni otroci na naši strani, prosimo vse iskrene rodoljube v Mariboru in okolici za vsaj male darove v denarju, blagu, že ponošenih oblačilcih, šol. potrebščinah itd. Darovalce prosimo, da podpisani naslov obvestijo, kje lahko darove sprejme. V imenu revne dece pa vnaprej iskreni: Bog plati! — Šol. upraviteljstvo Šmarjeta ob Pesnic!.
Sohohtno
Lutkovni odsek Sokol-matica v Narodnem domu
uprizori v nedeljo 20. t. m. ob 3. popoldne igro »Gašperček v peklu« za deco, ob 8. zvečer pa burko »Začarani prince za odrasle.
Tragedija ruskega begunca
Pred pariškimi porotniki je stal te dni slepi ruski begunec, bivši častnik Ivan Fijalko. Zagovarjati se je moral radi u-mora svojega rojaka in najboljšega prijatelja, vojnega tovariša Dorsterja. Da je Fija ko danes slep, to je posledica strahovite drame, ki se je bila odigrala med njim in Dorsterjem. Iz ljubosumnosti je ustrelil svojega prijatelja in nato hotel izvršiti samomor. Dve krogli si je pognal v glavo, dosegel pa samo da je izgubil nič obeh oči.
Sodna obravnava je razgrnila vse burno, dramatsko življenje tega Rusa. Bil je v vojni eden najdrznejših letalcev ruske armade in je bil znan pri vseh četah sa-too pod imenom »Mož, ki zaničuje smrt«, pozneje se je pod generalom Vranglom Rojeval proti bolševikom, prišel v ujetnico, bil obsojen na smrt in po izrečeni °dsodbi takoj ustreljen. Od petero krogel
zadet, je Fijalko obležal. Boljševiki so vrgli njegovo truplo enostavno ob železniški nasip, zvesti stari prijatelji pa so opazili, da je ustreljenec še kazal znake življenja in so ga skrivaj odnesli. Skrbna nega je Fijalku rešila življenje. Jedva pa je okreval, se je spet podal v boj proti boljševlkom. Po zlomu protirevolucije pa je moral pobegniti v Bolgarijo. Od tam je begunec brez denarja po dolgem potovanju preko Jugoslavije, Avstrije in Švice prišel v Pariz, kjer je dobil službo kot šofer avtotaksija. V Parizu je našel Fijalko svojega vojnega tovariša Dorsterja, ki je bil tudi pobegnil iz Rusije, in je bil zdaj delavec v neki pariški avtomobilski delavnici. Veselo sta obnovila staro prijateljstvo. In ko je prišla potem za Fijalkom Iz Rusije tudi njegova žena, je Dorster kot dober prijatelj mnogo zahajal k njima v hišo. Nekega dne pa je opazil Fijalko, da ga njegova žena in prijatelj varata. Dasi je Dorsterju takoj prepovedal, še kdaj prestopiti niew>v prag,
je bila vendar zakonska sreča uničena, zlasti, ko je Fijalko zvedel, da se njegova žena skrivaj še vedno sestaja z Dorsterjem.
Ko se je nekega jutra Fijalko s svojim taksijem odpeljal iz garaže, je srečal Dorsterja, ki je baš šel na delo. Tedaj je Fijalko skočil iz avta in ga po kratkem prerekanju ustrelil. Nato pa je pognal še sebi kroglo v glavo.
Na obravnavi so se odigravali pretresljivi prizori, vse priče so o Fijalku, ki mu je bila rodbinska sreča vse, izpovedale samo dobro. Njegovo prvo vprašanje, ko je v bolnici popolnoma slep zopet prišel k zavesti, so bile besede: »Ali sem zdaj umrl?«
Oče umorjenega Dorsterja je pisal porotnikom pismo, v katerem jih je prosil, naj Fijalka oprostijo. Pismo je končalo z besedami: Nihče in nič nam ne more nadomestiti našega sina. Božja volja se je zgodila in kar Bog stori, ie dobro.
Po zaslišanju prič je predsednik vprašal obtoženca, ali ima še kaj povedati. Tedaj se je slepi Fijalko trudno dvignil, solze so mu udrle Iz praznih očesnih jam in na vsem životu trepetaj^ in ihteč je jecljal besede: »Prosim Boga in vse dobre ljudi za odpuščanje. Samo iz ljubezni do svoje žene stojim tukaj. Moje življenje je končano, ker nikdar več ne bom mogel videti svoje ljubljene domovine Rusije.«
Državni pravnik sam je predlagal milo sodbo. Porotniki so že po petih minutah »Izrekli enoglasno svoj pravdorek: Ni kriv! Nakar je predsednik izrekel oprostilno sodbo.
Ruski pop, ki je hodil jetnika tolažit v zapor, je stopil k oproščcncu, ga objel in poljubi' na lica in ga povedel iz dvorane ven na svobodo. Ruska kolonija v Parizu zbira zdaj 2* siromaka darove, da ga vsai za tožnji Čas obvaruje najhujše bede.
Jos. Višnak:
Naš Tyri In IX. vsesokolski zlet
(K SOKOLSKEMU PRAZNIKU V 100. LETU PO TYRŠEVEM ROJSTVU.)
K 1. decembru v Tyrševem jubilejnem letu v zvezi z vsesokolskim zletom, v katerem bo proslava lOOletnice našla svoj višek, o tem možu nekoliko misli! Nočem delati kake propagande za Tyr-ševa gesla in njegovo misel, kajti vem, da oni, ki pripadajo Sokolu, dobro vedo, zakaj mu pripadajo; oni pa, ki niso v naših vrstah ter jih ne najdemo v članskih seznamih naših edinic, a si morda vendar prečitajo te misli, so Sokolstvu pač naklonjeni ter jih od nas loči le ofi-cijelni zapis v sokolskih seznamih. Pridobiti takšne je naloga bližnje bodočnosti. Prosim pa da ne obsojate tudi onih, ki iz kakršnihkoli razlogov ne prihajajo med nas. Gotovo imajo tudi za to svoje vzroke — prepričani so, da opravljajo dobro delo drugod. Glavna stvar je, da se Tyrševe misli razširijo kolikor mogoče v vsem narodu. To pa vemo zagotovo, da se citira Tyrs danes često, večkrat tudi v nesokolskih vrstah. In to — mislim,— je glavno, česar bi se morali najbolj veseliti. To dejstvo jasno dokazuje, da gre za dobro, koristno stvar. Sokolstvo, pravo Sokolstvo, ne le ono, ki se odraža v članskih seznamih in makih, mora prodreti in prešiniti po možnosti vse narodne plasti. Potem se bomo
besedi vsebino, kdo ji daje življenje, kdo jo dela vedno novo in novo, moderno?
To smo zopet mi, to je naše življenje.
To je po Tyršu ono, da pomenja sokolska stvar s tem, s čimer je namenjena vsem stanovom in plastem, toliko kakor telesno in deloma tudi nravstveno vzgojo ter poplemenitenje naroda in njegovo odgojo v moči, poštenosti, plemenitosti ter zvišeni branbenosti; končno mora stremeti tudi za tem, da bi se ves narod znašel v njenem okrilju.
Ako premotrimo te krasne besede Tyrševe, tedaj vidimo jasno pred seboj cilj. V prvi vrsti mu gre za telesno vzgojo in za poplemenitenje vsega naroda. Motil bi se, kdor bi mislil, da je zadostil tej zahtevi po zvišanju svoje telesne kul ture udeležbo pri 2urni obvezni telovad-ture 7. udeležbo pri 2urni obvezni telovad monični razvoj telesa ima telovadba, ve mo pa tudi, da mnoga dejanja izven telovadnice te dobre vplive zopet paralizirajo. Mnogokateri to, kar je v telovadnici z delom pridobil, izven nje lahkomiselno zopet zapravi.
Iz tega izhajajo dolžnosti tudi za roditelje. Ne zadostuje pošiljati deco v telovadnico in meniti, da se je storilo s tem že vse za detetovo rast. Velika je odgo-
mogli imenovati narod Tyrševih učen-1 vornost roditeljev — sokolskih tem več-cev	j	ja. Pogosto hodi po poti odrekanja in sa-
V čem leži pravo Sokolstvo? Mislim j mozatajevanja s tem, da se odpovemo in sem skromnega mnenja, da zadostuje j raznim željam in malim radostim. Spom-v odgovor ena edina beseda: v življenju!! nite se, koliko otrok v življenja toži čez Pokaži, kakšno.življenje živiš, in po- očeta alkoholika! Preštejte obledele povem ti, kakšen Sokol si!
Kakor za pravi patriotizem ne zadostuje, izvesiti na državni praznik zastavo, tako za Sokolstvo ne zadostuje in ne sme zadostovati sokolska legitimacija. In ne oklevam izraziti mnenje, da je bolji Sokol tudi ne-Sokol, ki živi po sokolsko.
V več nego polstoletni naši narodni tradiciji je dobila beseda Sokol kp^sen, sko-ro legendaren pomen.
»Sokolski«' pomenja vedno najlepše lastnosti — vse najboljše, kar imamo ali hočemo imeti. Toda ta edinstveni pomen bi ostal ničev in prazen, če bi ne bila tudi njegova vsebina krasna, plemenita in vzvišena. In vprašam, kdo daje tej
stave in pomraeet*# možgane otrok alkoholikov! Preštejte vrste otrok, ki stanujejo v pomanjkanju, preštejte nezadostno oblečene, nezadostno hranjene otroke — in prišli bodete do strašnega števila. Pri pog!edu na takšen narodov naraščaj se ne moremo imenovati narod Tyrševih učencev, ker pravi Tyrš v »našem smeru in cilju«: Česar ves narod ne ve, ne ve nihče! Česar ni doznal ves narod, tega ni doznal nikdo! Kar se ni zgodilo z narodom, to se ni zgodilo z nikomer!
In ker še velika večina ne pozna dobrega vpliva telovadbe, dobrega bivanja, zdrave rasti brez starih grehov, ker ne
pozna dobrega vpliva stalnega in sistematičnega zdravstvenega skrbstva, ker ne pozna dobrega vpliva pravilne ureditve življenja, zato se ne moremo imenovati narod Tyrševih učencev. Tukaj st kaže velika odgovornost javnih čini-teljev (često tudi Sokolov), a v glavnem
In tu smo pri drugi stvari — pri človekovi osebnosti, ki jo je naznačil Tyrš v svojem »smeru in cilju«, (pri »nravstveni strani« pravi tam) poleg telesne gre deloma tudi za nravstveno vzgojo in za poplemenitenje vsega naroda.
Danes se tzv. nravstvena stran od telesne kulture ne more iočiti. Vsako dete bo kmalu vedelo, da se s telesnimi vajami podpira in goji tudi človekov karakter. In antično od Tyrša često citira no načelo »V zdravem telesu zdrav duh« nam daje prav.
To je oni Tyrš — oživljeni, našemu življenju približani Tyrš, ki hoče in želi izoblikovati vse telo, vsakega našega pripadnika, da bi bi! naš narod močan ter telesno in duševno zdrav. Gotovo poznate njegove besed: Nobena zunanja moč, nobena gmotna in surova sila sama po sebi ne uniči narodov, kajti dokler se razvija življenje narodov v solncu resnice, dobrote in splošnega napredka, je v skladu s tem neranljivo kakor solnčni žarek.
Poklicani smo k temu — pravi Tyrš dalje —, da ohranimo svoj narod pri oni vsestranski svežosti, katera ne da narodom odumreti, pri sta’ni in čvrsti moči ter pri telesnem, duševnem in nravstvenem zdravju.
Saj bi sicer postali samo karikature tega, kar moramo biti, nikakor pa prvi in trdni poborniki splošne naloge v narodnem, nad vse drugo važnem življenju.
Toliko Tyrš. In vprašam se dalje:
Ali je označeno nalogo izpolnil Sokol, ki ne vrši svojih stanovskih dolžnosti, do’žnosti do rodbine, do bližnjega, do naroda?!
Življenje je sama dolžnost. Kakor jo kdo vrši, tako kaže svojo nravstveno vrednost. Kako nesokolsko ravnajo pogosto poedinci!
Iz tega vidim jasno, da Tyrševa postava ni legendarna, zgodovinska, ampak živa: da je veleduh, na katereiga se sklicujejo sodobniki. Da pa bomo stali v ne posrednem toplem razmerju napram njemu, moramo njegove misli projicirati v današnje življenje in se vprašati, kaj bi rekel Tyrš danes, za današnjega ustroja
in današnje razvrstitve družbe. S tem nočem reči, da moramo njegove mis i korigirati, nego treba jim je dati vsebino današnjosti, oceniti ž njimi in po njih sočasno življenje ter po njih urediti svoje življenje. In mislim, da bo kot ideal vsega Tyrševskega oziroma sokolskega stremljenja stala pred nami postava celega človeka: človeka močnega, neodolji-vega, zdravega, nravnega, soc:jalno čutečega, izobraženega, zares naprednega, imajočega vsaj smisel za pomanjkanje ; drugih, poštenega — in kaj vem, še kak- j šnega. Čista, nepotvorjena človečnost, bratstvo, ki vidi v vsakem človeku brata z njegovimi potrebami, ne pa mnogokrat orodje za zadovoljitev svoje samovoljnosti.
Temu Tyršu, kateri nam je začrtal pot do pravega človečanstva in bratstva, postavi Sokolstvo prihodnje leto 1932., v letu njegovega 100. rojstnega dne, neminljiv spomenik — posveti mu svoj IX. vsesokolski zlet.
Vsesokolski zlet! Kakšna brezkončna skala čuvstev se vzbudi pri izgovorjenju teh besed v naših dušah.
Čudovita pravljica — h kateri se pripeljejo gledalci z vsega sveta, da raznesejo sokolsko slavo na svoje domove. O njej bodo slišali pripovedovati new-yorški nebotičniki, o njej bodo slišale vode vseh oceanov; govorilo se bo o njej v severnih krajih kakor tudi pod smejočim solncem južnim; o njej bosta slišala Eifflov stolp in steber Svobode v Ameriki — skratka: ves svet se bo zedinil krasno pesem navdušenja nad njo.
A mi? Niti enega bi ne smelo biti med nami, ki bi ostal za te sokolske praznike doma. Naše geslo v novem letu bodi: vsi na Strahovsko planoto, da se bo zaril vzklik, s katerim opozori Sokolstvo na sebe, čim najmogočnejše v duše vsem dvomljivcem, kateri so mu prerokovali in mu še prerokujejo pogin radi nedo-statka vodilnih idejnih smernic. Dokažimo jim s svojo čim večjo udeležbo, da s« motijo, kajti Sokolstvo ima še za kaj živeti, ker še dolgo ni izpolnilo oporoke svojih ustanoviteljev. Dajmo jim pozitiven odgovor:
Rdeče srajce naj poplavijo prihodnje leto Strahovsko planoto; vsakdo izmed nas pa si prizadevaj, da bo bilo pod vsako to revolucijonaTno srajco zares sokolsko srce in da bo vsakdo, kdor jo nosi, živel zares sokolsko življenje.
(Po češkem izvirniku priredil M. K-č)
Currer Beti:
1. knjiga.	a
»Gospod Brocklehurst! Mislim, da sem Vam povedala v pismu, ki sem Vam ga bila napisala pred tremi tedni, da ta deklica nima takega značaja in takih svojstev, kakršna bi mi bila povšeči. Ako bi jo sprejeli v lowoodski zavod, bi mi bilo drago, da velite prednici in učiteljicam, naj strogo pazijo nanjo in naj se čuvajo predvsem njene glavne hibe, hinavščine! Omenjam to v tvoji prisotnosti, Jana, da bi ne izkušala tudi gospoda Brocklehursta premotiti.«
Resda sem se je bala, resda sem mrzila ujno, saj ji je bila narav taka, da me je venomer in pri vsaki priliki kruto ranila. Nikoli nisem bila srečna v njeni bližini, če sem še tako skrbno slušala, če sem se še tako trudila, da bi ji ugodila, vse moje napore je odklanjala in plačevala s takimi besedami, kakršne je bila pravkar izustila. Izgovorjena pred tujcem, me je obdolžitev zadela v srce. Nejasno sem slutila, da mi je hotela uničiti nado, s katero sem čakala izpremembe bivališča, ki ml je bila namenjena. Čutila sem, dasi bi ne mogla tega občutka izreči, da mi je sejala mrinjo ki zlobo na novo pot; uvidela sem, da me je pred očmi gospoda Brocklehursta hotoma prelevila v lestivo, licemerno bitje. In kaj bi naj storila, da bi to krivico popravila?
»Nič, prav res, nifi!« sem si mislila, ko sem se trudila, da preprečim vzdih, in ko sem stresla nekaj solz, slabih prič moje srčne stiske in nevolje.
»Licermerstvo je res žalostna napaka majhnih otrok,« je rekel gospod Brocklehurst. »Sorodna je loka vosti in vsi lažnivci se bodo pekli v jezeru, v katerem gorita ogenj in žveplo. Sicer jo bodo že nadzirali, gospa Reed; govoril bom s prednico in z učiteljicami.«
»Želela bi si, naj se vzigiaja v skladu z usodo, ki ji je namenjena,« je nadaljevala moja dobrotnica, »naj bo uslužna, naj bo ponižna! Kar se tiče počitnic, naj jih z Vašim dovoljenjem prebije vselej v Lowoodu.«
»Vaše želje so upravičene, gospa,« je odgovori! gospod Brocklehurst. »Ponižnost je krščanska čednost, ki se pred vsemi drugimi prilega in podaja lowood-skim gojenkam. Zato tudi zahtevam, naj se v zavodu posebno skrbno neguje. Razmišljal sem, kako bi uteg-
nil najlaglje udušiti v njih posvetno čuvstvo oholosti in prešernosti; in šele nedavno sem se z ugodjem uveni o svojem uspehu. Moja druga hčerka, Avgusta, je šla obiskat zavod in, vrnivši se, je vzkliknila: »Oh, ljubi papa, kako mirne in preproste so videti vse deklice v Lowoodul S svojimi gladko za ušesa počesanimi lasmi, z dolgimi predpasniki in tistimi hodnimi žepi pred krilom — skoro so take kot otroci siromašnih ljudi. In«, je dejala, »zijale so v mojo in mamino obleko, kakor bi še nikoli ne bile videle židanega krila«.«
»Tako stanje stvari vneto odobrujem,« je zagotavljala Mrs. Reed; »da sem prebredla vso Anglijo, bi bila le težko našla vzgojni sostav, ki bi se bolj prilegal otroku, kakršna je Jana Eyre. Doslednost, dragi moj gospod Brocklehurst! Priporočam dosledtfošt vi vseh stvareh!«
»Doslednost, gospa, je prava krščanska dolžnost in se je upoštevala v lowoodskem zavodu pri vseh uredbah. Preprosta hrana, ponižna obleka, pameten šolski red, utrjenost in delavnost, take so smernice v naši hiši.«
»Povsem prav tako, gospod.« je pritegnila ujna. »Lahko se torej zanašam, da boste to deklico sprejeli kot gojenko v Lowoodu in tam vzgojili v skladu z njenim položajem in z njenim imetjem?« :)
»Da, gospa! Presaditi jo bomo v tisto negovališče izbranih rastlin in upam, da bo hvaležna za neprecenljivo dobroto, ki jo nudi sprfcjem v takšen zavod.«
»Pošljem Vam jo torej čim prej, gospod Brocklehurst, ker resnjco Vam pravim, če1 Vam povem, da težko čakam,,da se rešim odgovornosti, ki mi že preseda.«	,	’	’	'
»Nedvomno, gospa, nedvomno. In sedaj Vam pravim zbogom. Vrnem se v Brocklehurst-Hall tekom dveh tednov. Dobri moj prijatelj arhidijakon me prej ne pusti domov. Pisal bom gospodični prednici, naj pričakuje novo gojenko, pa ne bo nobenih težav radi sprejema. Zbogdm!«
»Zbogom, gospod Brocklehurst! Priporočite me gospe ib gospodičnama Avgusti'in Teodofi ;n tudi gospodiču Broughtonu*) Brockleliurstii!*
•) Iz*.: Brautnu.
»Bom, gospa. Deklica, nate knjigo z naslovom »Otroški vodnik«. Čitajte io, kadar molite, zlasti tisti del, ki vsebuje povest o strašni nagli smrti Marte G-, nemarne deklice, vdane hinavstvu hi laži.«
S temi besedami mi izroči Mr. Brocklehurst drobno knjižico, všito v ovitek. Nato je naročil kočijo je odpotoval.
Ostali sva z ujno sami. Nekaj minut sva molčali; ona je šivala, jaz pa sem jo motrila. Ujni je bilo tedaj nemara kakih šest ali sedem in trideset let. Bila je močna; čelo ji je bilo nizko, brada široka in je štrlela prevelika in dasi dobro rejena, ne prejaka. Lice ji je bilo precej široko, spodnja čeljust zelo razvita in prav močna; če’o ji je bilo nizko, brada šireka in je štrlela malo naprej, usta in nos še dokaj pravilni. Pod tankimi obrvmi ji je žarelo oko, ki ni poznalo milosrčja. Polt ji je bila sinja in medla, lasje skoro lanenoplavl. Bila je zdrava kot dren — bolezni nd pozna'a. Bila je natančna, spretna gospodinja, ki je vse sama upravljala. Le otroci so se ji včasih upirali in celo rogali-Pristojno se je oblačila in se je tudi znala tako vesti in kretati, da je prišla njena lepa obleka do ve’jave.
Sedela sem na podnožniku, le nekaj komolcev od njenega naslonjača in jo motrila. Gledala sem ji v lice. V roki sem tiščala razpravico, vsebujočo nenadno smrt tiste lažnice; opozorili so me bili na to zgodbico kot na primerno svarilo. — Živo sem se spominjala vsega, kar se je bilo pravkar pripetilo in kar je bila ujna rekla o meni. Vse tiste sirove besede so me še zdaj tako pekle kot tedaj, ko sem jih bila čula, in v) srcu mi je vrelo.
Mrs. Reed se je vzklonila; njene oči so se zapičil v moje, njeni spretni prsti so se nehaJi gibati.
»Pojdi ven! Vrni se v otroško sobo!« mi je velela-Dražil jo je moj pogled ali kaj drugega na meni, kef je govorila s skrajno, dasi prikrito jezo. Vstanem, sto* pim k vratom, vrnem se k oknu, grem preko sobe W obstanem tik pred njo.
Govoriti sem morala; presirovo so gazili P° meni, morala sem se braniti. A kako? Koliko sile se^ imela, da bi vrnila svoji nasprotnici šilo za ognjih Zberem vse svoje moči in ji zalučam v obraz:
»Nisem hinavka! Da sem, bi Vam rekla, da Vas ljubim; toda izjavljam, da Vas ne ljubim. Mrzim Va* bolj kot kogarkoli na sve>tu razen Jbhna Reeda; m *° knjižico o lažnivki dajte svoji hčerki Georgianl, ker Je ona tista, ki laže, in ne jaz!« '	'V.
Roka ji je še vedno nepremično ležala na ročnem delu, njene mrzle oči so se ledeno vbadale v moje.
»Kaj bi še rada ppvedala?« je vprašala z glasort” s katerim sp lotimo ,odraslqga nasprotnika, ki ga P* navadno ne uporabljamo za pomenke z ntrokom-
GLAVN, TRG r
Oblačila in obutev
naiugoane/e
Medklubski odbor LNP, službeno.
V	četrtek, dne 17. t. m. bo ob 14. na igrišču SK Maribora prvenstvena tekma SK Maribor mladina :SK Rapid mladina. Službujoči odbornik g. Ilovar. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP.
■ Prvenstveno tekmo SK Maribor mlad.: SK Rapid mlad.,, ki se bo odigrala jutri
•na igrišču SK Maribora, sodi g. J a n-t i č.
SK Železničar, nogometna sekcija.
■ Jutri, ob . 14. ho na. našem igrišču obvezen trening 1. moštva in rezerve. Treninga se morajo udeležiti ti-le igralci: Maha.nc. Pišof, VVagner, Konrad I in II, Kositer, Zgonc, Bauer, Ronjak, Frangeš, Antoličič I in II, Frangeš I in II, Bačnik, Paulin, Pezdiček I in II, Kohout, Viktor, Borovka, Golinar. Seničar, Lorber in Kosem. Načelnik.
Predavanje v SSK Maraton.
»Nega telesa s posebnim ozirom na vse vrste športa« je naslov predavanju, ki ga priredi prihodnji petek SSK Maraton za dame ob 7. in za moške ob po! 9 uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predavatelj Drago Ulaga, absolvent ber inske visoke šole za telesno kulturo, sedanji trener ljubljanske »Ilirije« ter urednik »Športnega lista«, bo s praktičnimi demonstracijami predočil vse važne čimtelje, ki prideio . v poštev pri telesni negi in pri vseh športih, posebno pri smučanju, plavanju in lahki atletiki. Za to predavanje je med mariborsk mi športniki ve'iko zanimanja.	i
Lahka atletika,
-	Sestanek opolnomočenih delegatov vseh športnih klubov bo drevi ob pol IS', uri v kavarni »Rristol«. Važno radi občnega zbora JLAS dne 19. t. m. v Zagrebu.
Drsališče.
Prihajajo, deca in odrasli. Na laktu jim žvenketajo drsalke, v žepu pa dinar za vstopnino. Radi bi drsali, toda Olepševalno društvo pravi, da še ni nič ledu. Mi pa smo drugačnega mnenja. Letos je hvala Bogu za drsalce prava sezona. Lep mraz brez snega. Ribniki so zamrznjeni, led pa že tako debel, da ga »Union« že reže in odvaža v svoje ledenice. Na bregu pa dečki. Ta ali oni se ojunači in poskuša; pa se razočaran vrne. Led je poln kamenja in tenka plast zmrznjenega snega ga pokriva. Mladina odhaja in glasno kritizira. Prav ima. Olepševalno društvo naj se zgane in uredi obe drsališči, da bomo vsaj za Božič imeli uporabljiv led. Deklice bi rade pokazale nove ob’eke, fantje nove umetnije, mamice pa bi tudi že rade prišle malo na svež zrak. Olepševalno društvo bi si pa okrepilo svojo blagajno. In to bi bilo menda najbolj merodajno. Ampak, drsališče se hitro uredi, kajti na ulicah ne bo led dolgo več iep in gladek kakor sedaj in nadomestoval mladini drsališče. Sicer ima to prednost, da nič ne stane, toda avtomobilisti, pešci in druge »prometne ovire« ce pritožujejo. Upajmo, da se O. D. zbudi iz zimskega spanja, h kateremu je prezgodaj lešlo.
Kulturne vesti
jenja, ki prehaja na nekaterih mestih celo že v pravljičnost Tudi jezik je lep in klen. Knjigo je opremil z naslovno stranjo in ilustracijami akad. slikar prof. M. Modic.
Kraljevič Marko, 1932. Zbral Kom-poljski, ilustriral J. Vokač, jugosovan-ski obmejni deci v Dravski banovini v pouk in zabavo poklonila Družba sv. Cirila Ln Metoda v Ljubljani. Koledar in 64 strani teksta. — Kakor prejšnji, tako je tudi koledarček »Kraljevič Marko« za leto 1932 izredno pester in zanimiv. Po-
leg pesmic in povestic, katere so prispevali Anica (Černejeva), Milčinski, Loč-niškar, Korban, Kompoljski (Hren), Roš, Tiran in drugi, prinaša tudi več poučnih sestavkov in nekaj čednih slik in ilustracij. Želimo mu, da bi se razširil do poslednje naše obmejne hiše ter bodril in vzgajal našo mladino v narodnem in državnem duhu.
Mirko JeJušič: Cezar. Roman, strani 453, prevedel Fran Albreht, izdala Založba Hram v Ljubljani, — Kakor Re-marqueovo, tako je tudi Jelušičevo ime nenadoma in nepričakovano zablestelo v evropskem in svetovnem slovstvu. Oba sta izšla iz nemškega literarnega kroga, a dočim je prvi kljub francoskemu imenu Nemec, je drugi tudi po narodnem prepričanju Hrvat. Ko je izšel pred nekaj leti njegov nemški »Cezar«, je bil za literarni svet senzacija, in danes je roman preveden že na skoraj vse evropske in celo na mnoge izvenevropske jezike. Slovenskega »Cezarja« pa nam je sedaj poklonila mlada založba »!~) am« v Ljubljani v odličnem prevodu r. Albrechta v krasni, razkošni opremi.
Fran Roš: Medved Rjavček. Povest za nradino, drugi izpremenjeni natis, Celje 1931, izdala tiskarna Brata Rode & Martinčič, strani 110. — Pri nas doživi malokatera knjiga drugo izdajo, in če je Rošev »Medved Rjavček« sedaj že drugič pred nami, je samo dokaz, kako se je naši deci priljubil. Za to drugo izdajo pa je Roš povest vsebinsko še razširil in ji dodal nadaljevanje. Sledita ji v knjigi »Zelenec« in »Zaklad v Hudi strugi«. Vse tri povesti so pisane z veliko ljubeznijo do prirode in preprostega živ-
Kompanjon.
V	neko trgovino pride berač in prosi za milodar. — Počakajte trenutek! reče šef. Berač čaka precej časa in poiem vpraša: Ali bom moral še dolgo čakat!? — Da napravim bilanco,. pravi šef, — morda pojdem potlej kar z Vami.
Minljiva slava.
Bivši vojvoda Altenburški je zaprosil pri svoji pristojni občini, da mu izstavijo ubožno spričevalo, ker ga potrebuje za brezplačno vožnjo v Ameriko. Ko se je župan prepričal, da je bivši vojvoda res prišel na psa, mu je napisal spričevalo. Vojvoda sam je pri tej priliki izjavil, da siromaštvo ni nobena sramota in da bogastvo in slava kaj lahko skopnita. Za vse izgubljeno mu je žgil in upa, da ga čaka v Ameriki nova sreča. Verjetno je, da bo vojvoda z ubožnim spričevalom svojevrstna senzacija za senzacij željne Amerikance.
Pisalni stroj za note.
Berlinski inženir Gustav Rundstaller je izumil nov stroj za pisanje not. Že dose-daj so upotrebljavali nekateri komponisti stroje za pisanje not, vendar pa so ti stroji zelo komplicirani in je pisanje zelo zamudno. S strojem, ki ga je sestavil imenovani berlinski inžiner, lahko pišeš note.hitro in brez vseh težkoč. Da napiše skladatelj eno polo not z vsemi znaki, potrebuje samo eno minuto.
Čuden zagovor.
Sodnik: Zakaj ste pretepali svojo ženo?
Obtoženec: Ker je zmeraj pripovedovala ljudem, kako nesrečna je v zakonu.
Kritik.
— Pravite, da moje slike niso dobre? Kaj pa Vi o tem razumete! Saj niste še nikoli naredili nobene slike!
— No, saj tudi to vem, ali je kako jajce dobro ali zanič, pa vendar nisem še nikoli nobenega izlegel.
Srečen oče.
Oče : »Ej, otročiči moji, saj vi nič ne veste, kako dobro se vam godi! Jaz sem v svoji mladosti moral veliko stradati.«
Otroci: »Pa si imel srečo, da sl prišel k nam, očka!«
Velika razstava
vseh vrst igračk, kakor tudi okras za božično drevo, sveč in čudežnih sveč po brezkonkurenčnih cenah EKSPORTNA HIŠA »LUNA«, MARIBOR
Sobo in črkoslikanje. vedno najnoveiši vzorci na razpolage izvršuje počen . hitro in okusno Franic Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Vozički * lutke
Din 65.—, 100—, 115.- itd F.KSPORTNA HIŠA »LUNA«, MARIBOR
Za božično darilo
svetilke, lestence, likalnike, razne grelce in žarnice, elektromotorje po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy. Vsa montažna dela se sprejemajo. Slovenska ul. 16. Telefon 2756.	5631
Zgubila se je
Pokrivala za hladilnike pri avtomobilih s. strokovno izvrše . ri iv. Kravosu. Maribor, Aleksandrova cesta. 5422	Prodajalca v vsakem mestu za božični predmet sprejme takoj: 01ymp, Maribor, Aleksandrova 19. 5738
Iščem krojaškega pomočnika za velike komade. Elegance, Aleksandrova cesta 48. 5749	Lepo vilo z lokalom in velikim vrtom za Din 125.000. Pisarna »Rapid«, Gosposka ulica 28. 5744
Šivalne stroje, gramofone, otroške vozičke, kolesa popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica. Maribor, Tattenbachova ul. štev. 14. 549S	Pisarniško moč, perfektno stenografistko in strojepisko sprejme »Kmetijska eksportna zadruga r. z. z o. .z v Mariboru. Ponudbe poslati izključno samo pismene. 5746
Gugalnl fconH komad po Din 100— in 115.-. Konji na kolesa od Din 3.— naprej. EKSPORTNA HIŠA »LUNA«, MARIBOR	Oddam sobo gospodični. Prešernova ulica 2/1, vrata 7. 5745
	W Mi®t«>ke od Din 65,— naprej, za dame od Din 85.— naprej. Galoše v vseh velikostih po najnižjih cenah. EKSPORTNA HIŠA »LUNA«. MARIBOR
Kadar rabite nageljčke, vence šopke, kličite telefonsko štev. 27—66, vrtnarstvo Ivan Jemec, Mari-bor- 5506	
Sanke
enosedežne 95.—, dvosedežne 115.—. EKSPORTNA HIŽA »LUNA«, MARIBOR
Obiščite naš pedikerski salon,
samo za Din 10.— osvežiti hočemo Vaše noge, odstraniti kurja očesa In urediti Vaše nohte brez vsakih bolečin.
Prodani
skoraj nov otroški avtomobil za vožnjo. Naslov v upravi lista.________5731
Stanovanje in hrano
oddam boljšemu delavcu. Splavarska ulica 6.	5730
Sobo In kuhinjo
oddam takoj za Din 200.—. Koseskega ulica 41.	5743
Za Solo kupulomo samo na
SlomSkovem trgu Stev. 6.
ljudska tiskarna Maribor.
Čita‘te ..VEČERNIIT
Brez posebnega obvestila.
MARIJA KUHAR naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njen nad vse ljubljeni, nenadomestljivi soprog, ozir. brat, svak in stric, gospod
Janko Kuhar
činovnik drž. železnic v p.
v sredo, dne 16. decembra 1931 ob Ki. uri zjutraj po dolgi, mučni, s potrpežljivostjo prenašani bolezni, sprevideti s tolažili sv. vere, v 57. letu svoje dobe bogu vdano preminul.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek, dne 18. decembra ob 15. url iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 19. decembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.	5747
M a r i b o r, 16. decembra 1931.
Stran 8.
Mariborski V F C F V N I R 7„}ra
VMariboru. dne 16 XII 1931.
Jutrove zbirke
za BoiK In Neve lete
dobite tudi v podr. Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13
Lepa boiima dar Ja
Priporočamo krasno izbiro sank, smuči, vseh potrebščin in drsalk po jako zmernih cenah.	5750
Pinter 6 Lenard, Aleksandrova cesta
1. Dolgouhi Jernejček
2. Princesa v pomaranči
3. Koko in druge živalske zgodbe
4. Mihec in princ Lenuhar
5. Čarobni studenec
6. Božične pripovedke
7. Vilinske gosli
8. O srečnem krojaču in še druge pravljice.
Vse te knjige stanejo broširane
do 15. Januarfa 1932. samo Din 50*% vez. Din 80*-
igrače, drobnarije, parfumerije, pletenine, papir 1.1.d. zelo ugodno v galanterijski trgovini
Vetrinjska 26.
Sveže namočene
nolenovkc
kakor tudi dobroznano
kislo zelie
priporoča Špecerijska In kolon. trg. I. SIRK NASL.
JOSIP SKAZA
Maribor Glavni trg rotovž
1
S
Letos darujte praktično!
Za pKfc
puloverje telovnike sviterje	.	.
žepne robce . gamaše	.	.
samoveznice rokavice	.	.
volnene nogavice
od Din 70.-
od „ 80.*
od
od
od
od
od
od
120.-
30.-
24.-
10.*
12.-
10.-
C. BUdefe’dt, !Kar5*ror
-v
/j.
v-
SOKLIČ
Maribor S?L
ro^
zastopniki se spreimele
Modne novosti
za dame in gospode tei šiviljske potrebščine v modni trgovini 54 1
ANTON PAS
SLOVENSKA ULICA
"illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll"'""".
Zahtevajte povsod „ Večernih
t*
I
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem otvoril na Glavnem trgu 17, zraven barvarne Zinthauer
ae/ika tesno in trgovino
Potrudil se bom, svoje cenjene odjemalce postreči vedno s svežim In prvovrstnim blagom po solidnih cenah. Za obilen obisk se priporoča
TON/	O
Izredni časi zahtevalo izredna pravila I
Se nikoli se niste tako težko odločili za božični nakuo, kakor sedaj in vendar pričakujejo Vaši dragibožičnodarilol
Pomagati Vam hočem računiti in itediti!
Osem dni, do 24. decembra t. 1. Vam nudim
20clo popust
na vse cene, ki so razvidne na mojem blagu.
Te znižane cene obsegajo moje celotno bogato založeno in najboljše sortirano skladišče in sicer: razne Igrače, sanke, smuči, snežne čevlje, galoše, pletenine, kravate, rokavice, žepne robce, gramofone, gramofonske plošče, bronce, svinčene kristale, predmete iz kinasrebra, jedilni pribor »Berndorf«, porcelan in stekleno robo, parfumerije vseh merodajnih svetovnih znamk, linoleje, voščeni prti za mize, tekači, potovalni kovčki prazni in opremljeni, potovalni necessaire. denarnice, listnice, damske torbice in aktovke v vseh cenah/razno galanterijsko blago, kakor tudi velika Izbira nakita za božično drevo, in sicer pri nakupu za najmanj Din 25.—. Ta popust dajem samo svojim cenjenim detail-strankam.	5735
Stremim za tem, da olajšam svojim cenjenim strankam božični nakup, ker poznam učinek velike gospodarske krize.
Franc Koran, Mor. sa: 3
PRILIKO
OD MIKLAVŽA
D
DIN fSD-lkO-din m-m-
DiN tM- 88-
TIVAR OBLEKE
ZA VASE
OTROKE
f
Velika božična Drodaia
Lepo primerno darilo Din 16*% žameti v vseh barvah ter veUka izbira platna, zaves Itd,
Poglejte si izložbe!
Izdaja Konzorcij »Jutra« u Ljubljani; oredstavnlk izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLIC
STANKO DETELA v Mariboru.
v Tekstilnem bazarii
Maribor, Vetrmlska ulica 15
Poglejte st izložbe!
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik