S SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL V krajevnih skupnostih je sedemkrat več potreb, kot pa je denarja za rešitve V četrtek, 17. septembra, je imela sejo občinska konferenca SZDL, ki se je posvetila edini točki dnevnega reda, in sicer analizi o uresniče-vanju razvojnih planov krajevnih skupnosti. Analiza je bila izdelana na podlagi zapisov obiskov po kra-jevnih skupnostih. ki sta jih na pomlad organizirala socialistična zveza in zveza komunistov naše občine. Obiskov v nekaterih kra-jevnih skupnostih so se udeležili tudi predstavniki mestnega ko-miteja ZKS Ljubljana. Naj še po-novimo, kot smo to v sprotnem poročanju že nekajkrat. da so bili obiski pri aktivistih v krajevnih skupnostih odlično sprejeti in tu-di pri občinskih upravnih orga-nih. čeprav je bila ta akcija zanje kar naporna. Pogovori v krajev-nih skupnostih so se pogosto kon-čali blizu polnoči ali pa še kasne-je. To je samo dokaz. da smo ravnali napak. ko smo tako tneto-cio dela SZDL in ZK v preteklosti "¦'§piistili. Sekcijski način dSHF-je kvalitetna oblika. vcndar se z njo le ne da nadomestiti nekaterih klasičnih in v preteklosti preizku-šenih metod dela. Če bi bil nepo-sreden stik s krajevnimi skup-nostmi v preteklosti pogostejši in načrtnejši, bi se prav gotovo v njih ne nabralo toliko vprašanj in loliko drobnih in tudi o.bsež-nejših problemov. »Kar 33 let bi potrebovali, da bi v občini vse potrebe, ki so naštete samo v tej analizi z obiskov po KS, lahko zadovoljili,« je poročal na seji Miro Sotlar, predsednik izvršne-ga sveta. potem ko so upravni organi vse sešteli in jih primerjali s finančnimi možnostmii. »Karse-demkrat več potreb irraamo kot pa denarja.« je še ugotcovil pred-sednik IŠ in v nadaljewanju raz-pravc ugotavlial. d;> moramo re-alnemu planiranju posvetiti vefi pozornosti. kajti samo napisati potrebe v plan ali ceilo to ne. potem pa bki razočaraini. ker se naloge iz plana v plani selijo. je premalo in seveda druižbeno ne-sprejemljivo. Še posebtej to velja za sedanje obdobje, k;i zahteva pri sleherni investiciji še večjo vsestransko pretehtan(ost in fi-nančno realnost. Napredovati pa moramo tudi pri delegatskem de-lu in zahtevati kvalitetnejši odnos izvajalskih organizacij. Pomena realnega planiranja pa se je v razpravi dotaknil tudi Ivo Samec, predsednik občinske skupščine, in dejal. da se mora-mo v občini dogovoriti. katere stvari lahko rešimo v občini in katere lahko rešimo v širši druž-benopolitični skupnosti. Če bo-mo imeli reaJne planc. bomo lah-ko zahtevali dosledno izvajanje, pri nerealnih planih, ko je plani-ranih nalog mnogo več, kot pa zanje denarja, pa seveda lahko prihaja tiwli do zelo čudnih reši-tev in do nezadovoljstva. Dejal je, da prepogosto pozabljamo. da se brez denarja ne da nič storiti. Dal je premer Komunalne skup-nosti Ijubljanskih občin, ki bi lah-ko rešila največ potreb ljubljan-skih krajevnih skupnosti, vendar je realnost to. da je k samouprav-nemu sporazumu pristopilo le 60 odstotkov vseh DO v Ljubljani, (nadaljevanje na 2. strani) (nadaljevanje s 1. slraiii) sredstva pa jih od teh združuje v komunalno skupnost tudi samo okrog 60 odstotkov. Pomena realnega planiranja v KS pa se je v razpravi. med drugim, dotaknil tudi Ivan Ku-har, predsednik občinskega ko-miteja ZK. Ugotovil je, da v KS ne planirajo, kot to določa zakon in da so zato plani v preveliki meri nerealni, Ijudje pa nezado-voljni, ker se že dlje planirane stvari nc uresničijo. »Nekatere probleme pa bi Iahko rešili z mi-nimalnimi sredstvi ali ukrepi. ki bi pri Ijudeh v krajevnih skupno-stih odtehtali ogromno,« je pod-krcpil potrebo po tesnejših stikih s krajevnimi skupnostmi tako ob-činskih družbenopolitiČTiih orga-nizacij kot tudi upravnih organov občinske skupščine. ki bi krajev-nim skupnostim morali nuditi več strokovne pomoči. V razpravi je naštel še vrsto slabosti na področ-ju organiziranosti v krajevnih skupnostih. ki so jih ugotovili na obiskih. Menil je. da zbore obča-nov premalokrat sklicujejo, da skupščine KS v mnogih primerih niso oblikovane po ustavnih prin-cipih. aktivnosti se odvijajo v pre-ozkih krogih aktivistov, na po-dročju družbene samozaščite smo preslabo organizirani. zelo boleča pa je ugotovitev, da v veči-ni KS ne delujejo aktivi ZSMS. Gostja Božena Ostrovršnik, podpredsednica predsedstva Rk SZDL, ki se redno udeležuje sej naše konference. je ugotovila. da so številni problemi krajevnih skupnosti. ki jih je OK SZDL zajela v analizi in dala na dnevni red. za občino morda le drobni, Ijudem v krajevnih skupnostih pa pomenijo velike življenjske reši-tve in motivacije njihovega na-daljnjega družbenega delovanja. To je sila odgovorno delo, kajti to so konkretne stvari in treba bo z njimi živeti in delovati vse do njihovih rešitev. Tega se mora občinska konferenca SZDL pol-no zavcdati. V nadaljevanju pa se je dotaknila tudi problema finan-ciranja KS in povedala. da pred-sedstvoiščeoblike. ki bi nadome-stile nekdanjo »glavarino« in ki bi bile skladne z našo ustavno vsebi-no. Jani Moderndorfer, sekretar OK ZSMS. je sprcgovoril o teža-vah organiziranost in delovanju OO ZSMS v KS ob vednosti. da ta v veliki večini nima prostorskih možnosti za delovanje. Niso de-ležni menlorske pomoči. Mladi se že v več primerih ograjujejo od klasičnih oblik organiziranosti. Miro Vaupotič, predsednik KK SZDL Nove Fužine. je tudi na tej seji opozoril na odgovor-nost do gradnje celovitih stano-vanjskih sosesk. Infarkt na po-dročju varstva predšolskih otrok in prav tako v izobraževanju šolo-obveznih otrok v KS Fužine mora biti prva naloga za reševanje ob-činske konference socialistične zveze. Janez Trontelj, sekretar KK SZDL in KS Jože Moškrič-Ciril. je med drugim spregovoril o že starem problemu neurejenega fi-nanciranja KS in o nujni potrebi usposabljanja delegatov za njiho-vo delo. Tone Korošec, delegat OO ZZB.NOV, se je dotaknil odno-sov občine in mesta in ludi tu spomnil na potrebo celovitega planiranja. V mestu se gradi veli-ko, v planih pa vsega tega ni zaslediti. Potrebujemo celovito analizo delovanja komunalnega sistema v Ljubljani, občutek ima-mo namreč, da je v mestu Ljub- ljana velik interes za združevanje področij. kjer je veliko denarja, kjer ga ni, pa naj bi ostala v reše-vanju na nivoju občin. Edvard Draovšek, predsednik OO ZRVS, je svojo razpravo na-menil izključno problemom orga-niziranosti na področju SLO in DS v krajevnih skupnostih. Me-nil je, da so te ostale brez prave strokovne pomoči in da jim je treba to nujno zagotoviti, predv-sem s pomočjo občinskega sekre-tariata za SLO in sicer z usposab-Ijanjem delavcev v KS in z zago-tavljanjem že usposobljenih ka-drov iz vrst obveznikov oboroie-nih sil, živečih v KS. Jože Benčina, delegat KK SZDL Zadobrova-Sneberje, ki se je v razpravo sicer vključil pryi, je imel k gradivu številne pripom-be, predvsem v smislu še večje konkretizacije. Zanimalo ga je tudi, če so ga pripravili ljudje, ki bodo nad njegovim uresničeva-njem bedeli tudi v prihodnje. Pohvalno je ocenil pristop in od-ločitev za tak način dela OK SZDL in OK ZKS s krajevnimi skupnostmi. Predlagal je. da zak-ljučke in še posebno odgovore izvršnega sveta v celoti objavimo v Naši skupnosti. V smislu tega predloga rn vse- bine razprav je konferenca spre-jela zaključke. ki jih v nadaljeva-nju objavljamo. S. G.