Učne slike iz zgodovine. (Piše Tone Brezovnik.) (Nadaljevanje, glej atr. 251.) *) IV. Sokrat. Tako je učil ta najslavnejši grški modrijan. Vse žive dni si je prizadeval, da bi popačene in razuzdane Atenjane poboljšal. Toda velika večina spridenega naroda ni hotela razumeti vzvišenih njegovih naukov. Nakopal si je celo mnogo sovražnikov, ki so ga črtili in zasmehovali za to, ker je pri vsaki priliki zagovarjal resnico ter je odkritosrčno grajal zmotnjavo in krivico. Posebno so mu uasprotovali Sofisti, ki so prej za drage denarje zapeljevali Atensko mladino, a zdaj so imeli učilnice po večjem prazne. Ti malopridneži so nazadnje Sokrata tožili pri sodniji, da taji domače bogove ter da s svojimi nauki zapeljuje in pači mladino. Sokrat, takrat že 70 let star, se ni hotel braniti z dolgim in lepim govorom, niti s solznimi očmi hotel ganiti sodnike ter jih prositi milosti, kakor je bila v Ateni navada, *) Zaradi spisa nUčiteljskega zborovanja" nadaljujemo te slike še le zdaj, ter č. g. g. bralce prosimo, da nam to prizanes6. Uredn. ampak ponosno je stopil pred porotnike ter rekel, da ne zasluži smrti, nego da naj bi ga na državne stroške oskrbljevali v pritantvji*). To odkritosrčno govorjenje je sodnike zelo razkačilo. Obsodili so ga na smrt in sicer, da mora strup piti. Mirno je Sokrat poslušal smrtno obsodbo ter je brez straha čakal smrti, niej tem ko so njegovi učenci s solzami v oč&a tiščali v sodnike ter jih prosili, naj jim izpuste ljubljenega učitelja. Bilo je vse zastonj. Beriči so najmodrejšega grškega moža vklenili v železje ter ga peljali v jcčo, kamor so ga spremili mladi njegovi tovariši, ki so tudi zdaj še vsak dan prihajali krepčat svojo dušo s prelepimi njegovimi nauki. Poskušali pa so tudi, da bi ga rešili grozne smrti. Podkupili so jetničarja, da je neki večer pustil vrata odprta. Veselo stopijo hvaležni učenci pred svojega učitelja, ter ga prosijo, naj ž njirai zbeži, kajti poskrbeli so, da bo srečno prišel čez državno mejo. Sokrat nikakor ni hotel ponudbe vzprejeti, ampak ostro je posvaril mlade tovariše, ter jih opomnil, da mora človek postavam zmiraj pokoren biti.**) ,,Oh", zdihoval je Apolodor, npa zakaj moraš tako po nedolžnem umreti!" Smehljaje zavrne modri Sokrat: „Ali bi naj po zasluženji na smrt obsojen bil?" Drugi dan stopi berič v ječo in prinese kupico strupene pijače, Mirnega srca vzame Sokrat strupeno pijačo, priporoči se v pobožni molitvi Bogu, nastavi kupico k ustam in jo popije do dna. Strašno so zdaj začeli ujegovi prijatelji jokati in zdihovati. Uruirajoči učitelj jih posvari, naj molče. Vse je potihnilo. Sokrat se zavije v plašč ter stopa sem ter tje. Na to se nleže ter mirno zaspi na veke. Tako je nedolžuo poginil najboljši, najmodrejši in najpravičnejši Grk (399 pr. Kr.), obsojen od nebvaležnega svojega naioda. Po njegovi srarti so še le spoznali Atenjani njegovo nedolžnost. Vse raesto je žalovalo po tijem, postavilo mu v čast spominke ter ga skoro po božje častilo.  *) Pritanej je bilo poslopje, v katerem so se posebno zaslužni Atenjani na državne troške do smrti oskrbljevali. **) Sokrat je rekel: nŽivel sem prostovoljno v tej državi; kdor prostovoljno v kaki državi živi, pripozna molče njenc postave; kdor pa postavo kakc državo pripozna, so mora v vseh slučajih po njili ravnati; kdor se mora po postavah kake države v vseh slueajih ravnati, se ne sme niti krivičnim njenim naredbam odtegniti — torej: nc smem se niti krivičnim naredbam postav odtegniti". (Platonov Kriton.)