Naši dopisi. I f Frančišek Govekar. I Dne 30. vinotoka t. 1. zvečer ob 7'/s uri izdihnil je svojo blago dušo Frančišek G o v e k a r, nadučitelj v Šiški, ud c. k. okrajnega šolskega sveta ljubljanske okolice, podpredsednik slovenskega učiteljskega društva in odbornik vduvskega učiteljskega dmštva, ,Narodne šole" ter ud čitalnice v Šiški in c. k. kmetijske družbe. Pokojni tovariš se je porodil dne 29. sušca 1840.1. v Idriji. obiskoval je tamošnjo šolo in preparandijo. Dovršivši učiteljski izpit, imenoran je bil dne 7. grudna 1857. 1. učiteljem v Šturiji na Vipavskem. Dne 16. listopada 1859. 1. je postal učitelj v Trnovem pri Bistrici, od koder je prišel za podučitelja na Ig dne 24. malega travna 1862. 1., kjer je po smrti učitelja Lovro Juvančiča dne 26. sušca 1865. 1. postal učitelj. Dne 14. kimovca 1871. 1. ga je imenoval visoki c. k. deželni šolski svet po novih postavah definitivnim ueiteljem; 13. malega srpana 1877.1. pak nadučiteljein, v kateri lastnosti je bil na Igu do 1. kimovca 1886. 1., skupaj torej čez 24 let a od 1. kimovca do svoje smrti nadučitelj v Šiški. Kako je užival ubčno spoštovanje pokojni, pokazal je njegov pogreb. Razven tovarišev iz Ljubljane in okolice prišli so, nekateri tudi iz daljnih krajev, mnogobrojno občinstvo iz siške in Iga, požarne brambe obeh krajev, v prvi vrsti spoštovani gospod c. k. okrajni glavar Ivan M a h k o t, in druga odlična gospoda iz mesta. Na njegovo rakev, položila so razna društva in obitelji innogobrojnih krasnih vencev, a šišenski pevski zbor je zapel pri hiši in na mirodvoru sv. Krištofa ganljivi žalostinki, dočim se je na kraju miru, od bivšega nadučitelja in pevovodje poslovil v pretresujočem govoru predsednik šišenske čitalnice gospod Frančišek D r e n i k. Pokojni si je izbral družico v življenje g. Marijo Minati, bčer g. Alojzija Minatija grašeinskega gozdarja na Igu, koja mu je povila več otrok, med katerimi jih žaluje še pet z vdovo na grobu prenaglo umrlega. Ves čas svojega življenja se je pokojni Frančišek trudil za blaginjo svoje družine, njemu izročene dece, in za splošno blaginjo ljudstva osobito učiteljstva. Na Igu je bil od leta 1870, ko so se krajni šolski sveti ustanovili po novih postavah, predsednik krajnega šolskega sveta, do svojega odboda. Slovensko učiteljsko društvo vodil je po odstopu g. B. Kuharja od leta 1876. do jeseni 1. 1882. v najbolj viharnih časih, kot predsednik se je v teh šestih letih veliko trudil za društvo in zanimivi so njegovi govori pri raznih občnih zborih. Kot tajnik, tega društva in ,Narodne šole" je vselej vestno in zanimivo poročal o društvenili delovanjih. Na Igu je bil ustanovitelj požarne brainbe ter si je s trudom pridobil šolski vrt, za katerega je moral celo iz svojega žepa založiti, dokler niso všolane občine repartirale letnih doneskov. Kot rojen Idrijčan je bil nadarjen tudi za godbo in petje. Razven skoro vseh slovenskih skladeb je imel v lasti, mnogo latinskib in nemških; imel je gosli, glasovir in harmonij. Petje in godba mu je bilo nad vse, kar dokaže to, da je na Igu oskrboval cerkveno petje in godbo za borih 12 goldinarjev in nekaj ajde kot biro: a ko je bila bira odpravljena, dobival je, poleg štole le 40 do 50 gld. na leto, kar pa je gotovo porabil za nakupovanje muzikalij in nekaj za nagrado svojim izborno izvežbanim pevkam, koje je le po notah petja učil in najtežje skladbe v cerkvi z njimi izvajal. Radi raznih zaprek je pa poslednji dve leti svojega bivanja na Igu, odložil orglarsko službo. V svoj element, kot izboren pevec (tenor I.) in pevovodja prišel je zopet v Šiški, kjer je postal pevovodja oitalničnega mešanega pevskega zbora. Tukaj inu je bila zopet prilika dana pokazati svojo zniožnost in veselje do petja. Pevci in pevke so mu bili udani, ljubili so ga, kot svojega očeta. Njim je komponiral tudi včasih, kako mično pesmico, katere pa ni dovoljeval prepisavati, ravno tako je zložil več cerkvenih pesmic, a le sam za se in svoje pevce. Pokojni Govekar se je trudil vse svoje življenje tudi na pisateljskem polji. Pokojnemu oeetu slovenskega naroda dr. J. Bleiweisu, čegar osobni prijatelj je on bil, donesel je večkrat kak sestavek za ,Novice". Leta 1871. spisal in založil je .Prirodopisje za ljudske šole". Trdno je upal, da bode visoko ministerstvo l>otrdilo to kjigo za učne namene v šolab, a up ga je varal. Imel je poleg mnogega truda tudi materijelno izgubo, kajti še mnogo iztisov hrani pokojnikova vdova; naj bi se vsaj za šolske knižnice naročili. L. 1872. izdala in založila je družba sv. Mohorja v Gelovcu izvrstno knjigo ,Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedo", katero je po najboljših virib spisal in sestavil Frančišek Govekar. Glanki v .Slovenskem Narodu* za uredništva pokojnega J. Jurčiča s podpisom .Narodni učitelj" bili so proizvodi pokojnega Frančiška. Izmed raznih spisov naj se tu omeni: ,Zopet o našern šolstvu", jNašim ljudskim učiteljem", .Nekatere poteze o šolstvu" i. t. d. ter izborno pisani podlistek (1. 1880.) ,Iz dnevnika kranjske učiteljice", kateri pa je iniel le to napako, da je bil prekratek in, da ni prišel še njega drugi del na svitlo, kar pa je zakrivilo preobilo opravilo rajnega. V ,S 1 o v e n c a" je poročal pokojnik jako vestno o vsakej važnejši učiteljski stvari prav do zadnjega. V .Tovariši" izza prejšnjih let se nahaja veliko njegovih izborno pisanih sestavkov in poročil o društvih a zadnja leta branila mu je očesna bolezen (kratkovidnost) pečati se premnogo s pisateljevanjem. Rano v jutro prijel je pokojni Govekar pero v roke, da ,je nemoten pisal v l.jubi mu učiteljski list. ,Cerkveni glasbenik" in.LjubljanskiZvon" štejeta tudi Govekarja raed svoje sotrudnike. Poleg nekaterih krajših spisov je zapustil pokojni že za natis odločeno: ,G o s p o d a r s k o berilo, na podlagi osnove učnega črteža za kmetijska nadaljevalna izobraževališča; .Globus, njega praktična obravnava v ljudski šoli"; »Ozir na nebes (1. Matemal.ično zemljepisje in zvezdo- ali neboznanstvo, II. Zemljeslovje in sklad zemlje)" po raznib virih spisal Frančišek Govekar. Žal da ni dobil založnika za te gotovo izborne spise za ljudske šole. Hoteč odponioči potrebi domačih lahkih, a prijetnih in dovršenih pred- in poiger, založil je 1. 1889. nOrgeljske odmeve" svojega sošolca in prijatelja Danila Fajgelj-na, a le inalo hvaležnosti vžil je za svojo požrtovalnost, kajti nad polovico iztisov praši se sedaj vdovi v veliki omari — pod streho. Gg. tovariši, posebno organisti sezite po njih, gotovo bodo prijali vsakemu. — S teni činom podpirali bodete gospo vdovo, in ne bode treba iz inozemstva skladeb si naročati. Pokojnik si je vedno trudil pridobiti znanja, dokaz teiim, da je bil naročen na devet slovenskih in šest nemškib časopisov, da si je s prištedenimi novci itak skromne učiteljske plače omislil bogato knjižnico, na katero je bil tudi ponosen. In kako bi tudi ne bil? Učitelju z veliko družino, kaj prištediti stane dokaj truda; prihranjene novce zamenjati za pedagogične in drugovrstne knjige, dokazuje vsaj mnogo ljubezni do svojega poklica, ter polno raero sposobnosti. Da je bil pokojni Frančišek svoji družini dober oče, zvest soprog svojej ženi, bilo bi preveč omenjati. Kaj pa je bil pokojni tovarišein, to lahko vsakdo ve, kdor je kedaj ž njim občeval, kajti vsakemu se je prikupil. Skozi celo vrsto let bil je zastopnik učiteljev v c. k. okrajnem šolskem svetu in zadnja leta upravitelj okrajne učiteljske knjižnice, o katerej je vestno in sploh, kakor njega navada, natančno poročal. S pokojnini Govekarjern so na Igu službovali, kot njegov nadučitelj Lovro Juvančič, a potem kot učitelji: Frančišek Lunder, Alojzij Medja, Ivan Grebenec, Ivan Kernc, Frančišek Hlavka, Janez Geiger, Anton Berčič, Peter Gebin, Leopold Wozlaček, Jan. Nep. Jeglič, Jak. Dimnik, Terezija Bahovec, Leticija Ahčin in Fianja WruO v Šiški pak Kristinka Zadnikar in Frančišek Gale. Govekar se je vdeležil tudi leta 1873. gospodarskega tečaja v Gelovcu. Tako sem načrtal za pokojnega tovariša sicer malo obširen nekrolog, (date sem posnel po raznih virih. tako od obitelji pokojnega, iz ,Tovariša", šolske kronike, nekaj pa od ljudstva samega) on je to zaslužil, da inu /fovari.š" kot glasilo ,II('iteljskega društva", kojega predsednik, podpredsednik, tajnik, oill)ornik je v raznih letib bil, in koji list mu je bil najbolj priljubljen, za katerega je veliko spi.sal, s tem bvaležnega izkaže. Počivaj vnirno blagi Frančišek in Bog daj, da se vidimo zopet nad zvezdami! Fr. Ksac. Trok. — Iy. 1/ Ljubljanc. (I z občnega zbora družbe s v. C i r i 1 a i n M e t o d a. — D a 1 j e.) Vodstvo kakor tudi slavna načelništva naših podružnic skušajo, kako težko je ohraniti priproste — pa časi tudi inteligentne — ljudi pri družbi, katera vedno le pobira prispevke in trka ter naklada narodni davek, a jim ne vrne nikakega osebnegu darii. A čč. skupščinarji, vodstvo se tudi v tein oziru lehko opraviči ter pokaže vspebe in sad, ki ga je rodil težko prisluženi, pa družbi darovani novčič bornega slovenskega težaka. To so: A. Družbini zavodi. Zabavišče ali otroški vrlec v Celji. Po najnovejših poročilib zahaja v to zabavišče krog 70 otrok. Vrtnarica je č. sestra Vincencija L a h pod vodstvom oastne predstojnice sestre P u r g a j. b) Zabavišče pri sv. Jakopu v Trstu. Vpisanih v njern je bilo 74 otrok, nekako polovico dečkov in polovico deklic. Izvrstne vspehe je dosegla vrtnarica-voditeljica Justina M i c h e 11 i, kateri je vodstvo ob njenem izstopu iz službe poslalo zahvalno pisrno ter jo kot voditeljico prosilo še nadaljne požrtovalnosti. Novoimenovana vrtnarica je Antonija Nadlišek. c) Slovenska osnovna šola pri sv. Jakopu v Trstu. Vpisanih je bilo v I. razred 82 otrok, v II. pa 64, torej vkup 146. Poučevali so: verouk Bernard Sever, mestni kaplan pri sv. Jakopu, učitelj in voditelj šoli Mihael K a m u š i č in učiteljica Josipina D e 1 k i n. Ravno sedaj ob pričetku šol odprli smo za šolsko leto 1890/91. III. razred in ueiteljem imenovali Ivana K i f e r 1 e. To vam je, častna gospoda, v Trstu jedina slovenska šola, dasi biva ondi morda toliko Slovencev, kakor v naši prestolnici ljubljanski. d) Kot nov zavod je prirastel lansko leto otroški vrtec v Rojanu. Obiskovalo je redno 53 otrok. Vrtnarica je gspdč. Irma F a b i a n i. e) V Gorici se Slovencein a le vsled lastnih naporov, v šolskern oziru nekoliko boljše godi, kakor v Trstu. Da se prepreei raznarodovanje ondotnih otrok, ustanovljen je otroški vrtec v Pevni blizu Soeinega rnosta. Tako se je otelo krog 40 slovenskih otrok. Vrtnarica je Karolina L a š i č. f) Isti namen je v življenje poklical otroški vrtec v Podgori. Krog 70 otrok se lepo vzgaja v materinem jeziku. In zdaj, slavna skupščina, seštejemo li vso to deco, ki zahaja v šolske zavode družbe sv. Girila in Metoda, dobimo lepo število več kot 400 otrok, ki upamo, bodo ohranjeni svoji slovenski narodnosti; brez nas bi bili najbrž izgubljeni. In če bi potem vprašal družbenika, ki sain za svoje osobo sicer ni ničesa prejel od družbe, ko bi ga v duhu postavil v sredo te nežne mladine — polne življenja, vedoželjnosti in veselja — da-li zdaj vidi sad darovanih svojih novčičev — prepričan sem, da se mu razvedri lice in da si radostno odtrga še od svojega zaslužka ali imetja in to položi na oltar domovinski; v njegovem srcu pa bo odinevala beseda Kristusova: ,Kar ste storili kateremu najrnanjših mojih bratov, to ste meni storili". In to je najlepša plaCa za vernega kristijana. (Odobravanje.) B. Ko omenjamo družbenib zavodov, zainolčati ne smenio človekoljubnega delovanja onih udov raznih naših podružnic, ki te zavode neposredno nadzorujejo in uspešno podpirajo. Tu pa nam je imenovati na rodnega ženstva, ki se je zbralo v svojih podružnicab v Trstu in Gorici, in uzorno izvrševalo svojo nalogo. Ženske podružnice so osobito skrbele, da so se praznovale božičnice in druge otrožke veselice, pri katerih so otroci pokazali z molitvijo, petjem in deklamiranjem svoj napredek in razveselili navzočno občinstvo, a tudi oni so bili razveseljeni, ker dobre roke slovenskib dam razdelile so jim obleke, jestvin in drugih primernih rečij. Iz prvih ondotnih načelništev povzaraemo, da so otroci tudi cerkveno praznovali zaeetek in sklep šolskega leta, imendan Nj. Veličanstev, blagdan družbenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, da so v poletnem času hodili k sv. maši itd. C. Vodstvo je pospeševalo napravo podružničnili in šolskih knjižnic, iz katerili si labko družbeniki, kakor učenci izposojujejo primernega berila. Razdelilo je zopet letos večinoma ob jezikovih mejah blizo du 2000 molitvenih, šolskih, poučnih, zabavnih knjig, ki ob svojem času obrode svoj sad. Ako k teinu dodamo še razna učila in šolske pripomočke, siuenio reči, da je družba tudi v tem oziru dosegla svoj namen, izražen v § 2. svojih glavnib pravil. Isto velja o denarnib podporah, ki jih je vodstvo po pretehtanji vseh okoliščin tu in tam dovoljevalo. C. Najtežavnejše je delovanje na Koroškera. Naši bratje prosijo, trkajo, moledovajo za katoliško in slovensko šolo, a dozdaj je zastonj vsak poskus. Naših 13 podružnic so namreč glasen protest zoper tak uk, ki ni osnovan na podlagi materinega jezika. Družbeniki naši — v veliki večini slovenski oratarji — so neustrašljivi bojevniki za zaželeno šolo z materinščino kot učnim jezikom — in njihovi nazori bodo slednjič zmagali, ker slone na pravi pedagogični podlagi. Naša družba jim je zdaj s primernimi knjigami pritekla na pomoč. D. V očigled obče priznani potrebi primernega berila za našo šolsko mladino je vodstvo osnovalo jKnjižnico sv. Girila in Metoda". Večkrat se je že poskušalo dajati na svetlo tako zbirko primernih spisov, a iz raznih razlogov je to zastalo. Slavna ,Zaveza slovenskih učiteljskih društev" obrnila se je bila do nas, naj se mi, ker spajamo v svoji družbi vse potrebne pogoje, lotiino tacega podjetja. Vodstvo je pretresalo to resolucijo, in — akoprain si je bilo v svesti, da se v ideji vse lepši vidi, nego je pa v dejanji, — vender sklene vstreči tej želji ter nadaljevati knjižnico. Zbog tega pa se je v posebni okiožnici zglasilo pri vseli podružniriiih naeelništvili z uljuduo prošnjo, naj bi v svojem okrožji poiskala takih poverjenikov, ki bi s požrtovalno Ijubeznijo boteli prevzeti raz- pečavanje dru.šlvenili spisov. V olajšanje lega pcislaje dalo natisniti posebne vpisne polu na knjižnk-o diužbe sv. Girila in Metoda ter jih poslalo vseiu podružnicaiu.