KOPER — 7. MARCA 1953 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VII. — ŠTEV. 9 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 ara. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Velika volilna zborovanja Marijana Breclja v Piranu, Izoli in Kopru Državni seki elar za blagovni promet ¡Marijan Brecelj, ki je kandidat spodnjega ucla koprskega okraja za ljudskega poslanca v Zvezno skupščino, se je odzval povabilu okrajnega odbora Socialistične zveze ter. imel 27. p. m. ploden razgovor z razširje- Marijan Brecelj nim političnim aktivom našega okraja. nato pa v Kopru prisostvoval zasedanju OLO icr imel troje velikih volilnih zborovanj v Piranu, Izoli in Kopru. Zelo prisrčno so pozdravil; tovariša Breclja tudi koprski volivci, ki so v Predvolilna zborovanja V prihodnjih dneh bodo poslanski kandidati koprskega okraja obiskovali zbore volivcev. Tako bo kandidat za zvezni zbor proizvajalcev Tone Sturm prisostvoval 7. t. m. ob 13 zboru volivcev v podjetju Lesonit in istega dne ob 15. uri v podjetju Topol. ti. t. m. ob 13.30 bo obiskal Me-hanotehniko v Izoli. 10. t. m. ob 14 podjetje Tomos v Kopru, 11. t. m. ob 16. uri bo prisostvoval z.boru volivcev iz vseh koprskih podjetij. 12. t. m. ob 13. uri zboru volivccv podjetja Iris v Izoli. 13. t. m. ob 19.30 zboru volivcev piranskih podjetij in 14. t. m. zboru volivcev v Rudniku črnega premoga Sečovlje, Kandidat za republiški zbor Davorin Ferligoj bo imel predvolilno zborovanje v Sečovljah 11. t. m. ob 19 in v Portorožu 13. t. m. ob 19.30 Poslanski kandidat Alfonz Grmel; bo govoril 15. t. m, v Stjaku ob 19. uri, IG. t. m. ob 19 v Štanjelu, a. t. m. ob 20. uri v Sežani in 9. t. m. ob 19. uri v Povirju. Albin Kuret si; bo udeležil naslednjih predvolilnih zborovanj: 7. t. m. ob 19. uri v Slavini, 9. t. m. ob 15. uri v Narinu, 15. t. m. ob 19 v Ostrožnem brdu in IG. t. m. ob 15. uri v Suhorju, Poslanska kandidatka Marija Aljančič bo prisostvovala II. t. m. ob 19. uri zborovanju v Hrvatinih, S. t, m. ob 15, uri v Ber-tokih, 11. t. m. ob 19. uri v Škofijah in 13, t. m. ob 19. uri v Ankaranu. Kandidati za republiški zbor proizvajalcev pa bodo govorili na naslednjih predvolilnih zborovanjih: Viktor Grča 12. t. m. v podjetju Lama Dekani in Erma Šmarje, Stane Browin-sky 13. t. m. ob 15. url v Sežani, Tončka Banovec 10, i, m. ob 15. uri v Tovarni mila Piran. Inž. Jože Drnovšek 7, t, m. ob 14. uri v podjetju Javor Bač, medtem ko se bo poslanski kandidat Ivan Knez sestal /. vo-llvci-kmetovalci 9. t. m. ob 14. uri v Bukovju. 14. t. rn. ob 19. uri v Smi-helu in 19. t. m. ob 15. uri v Sežani. Poslanski kandidat Branko Babič bo prisostvoval predvolilnim zborovanjem v Črnem lcalu. ki bo G. 1. ni. ob 19, uri, v Ospu 0. t. m. ob 19. uri, v Šmarjah 9. t. m. ob 19, uri in v Gračišču to. t. m. ob 19. uri. Poslanski kandidat za Zve/.no ljudsko skupščino in predsednik okraja Albin Dujc bo Imel predvolilno zborovanje 10. t. m, ob 20, uri v Sežani, 11. t. m. ob IS. uri v Preslranku, 12. t. m. ob 19 v Senožečah, 13. I, m. ob 19, uri v Ilirski Bistrici, H. t, ni. v Pivki, 15, t. m. ob 17. uri v Zabičali in ob 20. uri v Novokračinah, IG. t. m. ob 14. uri v Dulovljah, 17. t. m. ob IS. uri v Knežaku, obiskal pa bo ludi Planino In Postojno, kamor bo prišel tudi poslanski kandidat za Postojnsko Ivan Regent. petek zvečer do kraja napolnili veliko dvorano gledališča, kjer je imel naš kandidat za zvezno skupščino naslednji govor: »Tovariši in tovarišice! Dovolite mi najprej, da se na tem velikem zborovanju zahvalim vsem volivcem za izkazano zaupanje, ker ste me uvr-stili med kandidate za letošnje volitve v zvezno ljudsko skupščino. V posebno čast. in zadovoljstvo mi bo, če bom mogel k uspehom, ki jih delovne ljudstvo lega okraja tako izrazito dosega v razvoju svojih občin in okraja, ludi sam v bodoče nekoliko pripomoči.« Nato jo tovariš Brccclj omenil veliko zanimanje naših delovnih ljudi za bližnje volitve. To zanimanje in aktivno udeležbo stotisočev delovnih ljudi predvolilni dejavnosti je occ-nil lcot rezultat demokratizacije vsega javnega življenja, ki jc postala dejanska vsebina vsega našega dela. Nadaljeval pa je: »Ce smo n. pr. samo v dobi preteklih štirih let v Jugoslaviji dosegli, da se je dvignila industrijska proizvodnja za 70 »/o, tedaj mislim, da lahko smatramo takšen rezultat za stvarno osnovo našim bodočim načrtom. Našega polletnega plana, ki brez dvoma pomeni enega najvažnejših aktov v delu dosedanje zvezne ljudske skur"'"'ine, nc postavljamo kot nekakšen program, ki bi sc nanašal na naše želje, ampak jc lo program, ki smo ga upravičeno naslonili na konkretno tiipohe, dosežene v izgradnji našega političnega in splošnega družbenega sivima in predvsem v i/--: :v. .i• gospodarskega sistema, zgrajenega na izkoriščanju proizvodnih si! naše domovine.« Ob poudarku, da jc dolžnost vsakega državljana v času. ko se odloča za nov predstavniški organ, bodisi v svoji občini, okraju, republiki ali federaciji, da ta.kr.il v celoti pogleda na uspehe skupnih prizadevanj, na uspehe države kot celote, in da ob tej priložnosti kritično izrazi svoje mnenje o vseh naših problemih, o naši politiki icr da ravnodušno iznese vse napake, za katere meni, da nam zavirajo hitrejši razvoj, je naš zvezni kandidat nadaljeval: »Ce smo danes torej pred volitvami v zvev.no in republiško zvezno skupščino, je brez dvoma dolžnost naših volivcev, da predvsem s stališča na- Minuli petek in v soboto je Okrajni ljudski odbor Koper na svoji seji med drugim sklepal o letošnjem družbenem planu in Predsed:i:k Almn Dujc.predaja odbornikom obeh zborov O7,0 predle,g družbenega pU'.na za leto 1958 proračunu in ju z malenkostnimi spremembami tudi potrdil. Sejo je vodil predsednik OLO Albin Dujc, Razprave so bile zelo ži- ših splošnih koristi in naših splošnih potreb presojajo svoje delo, delo svoje gospodarske organizacije, prosvetne, zdravstvene ustanove, delo svoje občine in okraja. VLOGA KOMUNE V NADALJNJI IZGRADNJI NAŠEGA DRUŽBENEGA SISTEMA Ob današnjem sestanku bi se želel, tovarišice in tovariši, dotakniti predvsem enega določenega problema, ki pa je zaradi svoje važnosti brez dvoma danes in za naš bodoči razvoj osrednje vprašanje. Gro za osnovne naloge in za pomen, ki jih ima občina v naši celotni politiki, pomen, ki ga ima občina v nadaljnji izgradnji našega družbenega sistema, gre predvsem za pomen in vlogo, ki jo ima občim, v našem gospodarskem življenju. Vi veste, da smo vsi s petletnim planom in z enoletnim planom tako v zvozi in republikah postavili pravzaprav tri osnovne naloge. Te osnov- vahne o načelnih vprašanjih in o nekaterih poglavjih. Seji sta prisostvovala med drugimi tucli kandidat. koprskega okraja za Zvezni zbor Marijan Brecelj in kandidat za republiški Zbor proizvajalcev Janko Rudolf. Glavna naloga okrajnega družbenega plana je vsklajevanje gospodarske in finančne politike, kar je tudi izredno važno prav v tem času, ko zavzemajo okraji in občine vse važnejše mesto v uresničevanju državne politike in prizadevanj za zboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka. V razpravo o predlogu družbenega plana in proračuna je posegel tudi naš zvezni kandidat Marijan Brecelj, ki je med drugim occnil dejstvo, da je koprski okraj lani dosegel kar 44% povečanje industrijske proizvodnje, kot izreden uspeh, ki je rezultat aktivnosti delovnih ljudi, zato je tudi letos predvideno še nadaljnjo povečanje. Pri tem je poudaril izredno važnost dela občinskih ljudskih odborov in pomen občinskega zbora proizvajalcev kot na.ivišiega gospodarskega čt-nitelja občine, v katerem bodo proizvajalci odločali o vseh tistih zapletih problemih, ki so važni ne naloge so v tem, da mi z nadaljnjim koriščenjem naših obstoječih proizvajalnih sil čim bolj dvignemo našo industrijo in poljedelsko proizvodnjo, da te proizvajalne silo razvijemo in odkrijemo nove možnosti razvoja proizvodnje v naši državi, da sorazmerno vlagamo naša sredstva, ki jih imamo za celotni razvoj v gospodarstvu za to, da bi mogli reševali tako naloge, ki nam jih postavljajo gospodarska vprašanja v naši notranji politiki, kakor gospodarske naloge, ki se nam postavljajo v našem mednarodnem sodelovanju. To jc osnovna in široka naloga, ki ima za rezultat, da kar najin:reje večamo naš narodni dohodek in da kar najhitreje dosežemo listo stopnjo razvoja v Jugoslaviji, ko bomo lahko govorili o sodobni industriji in sodobni poljedelski proizvodnji, skratka, ko bomo lahko stopili v krog l;-(Naiialjevanje a a 3. strani) za utrditev gospodarske moči ne samo občine, ampak kar vse države. Značilnost letošnjega okrajnega družbenega plana je tudi v tem, da bo skupna vrednost proizvodnje in blagovnega prometa dosegla približno 64 milijard ali 9% več kot. lani. Predvideno je namreč, da bo skupni družbeni proizvod gospodarstva v okraju znašal 17 milijard 900 milijonov dinarjev ali kar 12°/o več kot lani. Od tega odpadejo štiri petine (Nadaljevanje na 2. strani) TUDI »MLADINSKA CESTA« V BRKINIH Okrajni štab MDB Koper je na svoji zadnji seji sklenil predlagati republiškemu štabu, da bi tudi letos nadaljevali z gradnjo mladinske ceste v Brkinih. Za to akcijo se je doslej prijavila celotna brigada Ekonomske srednje šole v Kopru, ki šteje 127 brigadirjev. Del na mladinski cesti se bo brigada udeležila takoj pc\ zaključku pouka, 1. julija pa bo 30 brigadirjev odšlo na zvezno akcijo. Za obe akciji se je doslej prijavilo okrog 50 dijakov gimnazije v Kopru. MARIJA ALJANGlC-POLDA: OB DNEU0 ŽENA Z ljudsko revolucijo je bilo pri nas rešeno vprašanje ženske enakopravnosti, ki so jo žene množično dokazale že za časa narodnoosvobodilne borbe. Vendar gre danes za mnogo več kot le za formalno priznanje političnih pravic, Resnične enakopravnosti pa ni brez gospodarske samostojnosti in gospodarska odvisnost je tista, ki podreja vsakega človeka. Danes so pri nas ženam vrata v proizvodnjo široko odprta in s tem imajo stvarne pogoje za svojo neodvisnost. Enakopravne so v aktivnem sodelovanju v družbeni proizvodnji in pri razdeljevanju družbenih sredstev. Žene se tega dobro zavedajo in poslužujejo1, kar nam |dokazuje dejstvo, da je v našem okraju od vseh zaposlenih 320h> žena. To velja tudi za k.mečke žene, saj je na naši vasi med aktivnimi, za delo sposobnimi proizvajalci več kot polovica žena. Kmečke žene so v prvi vrsti proizvajalke, potem- šele gospodinje. Vse to seveda vnaša v položaj družine velike spremembe, ker zaostruje konflikt med zaostalim gospodinjstvom in zaposlitvijo v proizvodnji. Pri tem je naj-ooij prizadeta žena-dela.vka. Pred našo družbo in ženami je vrsta vprašanj, ki jih je treba reševati hitreje kot doslej, da bi se tudi družina, kjer sta zaposlena oba starša, normalno razvijala.. Gre pa tudi za to, da bomo z rešitvijo teh vprašanj ženi omogočili večjo storilnost pri delu, niožnost kvalifikacije, možnost do kidtur-nega življenja in večjega sodelo-vanja pri družbenem udejstvo-vanju. Zveza ženskih društev je že v preteklem letu in letos reševala vrsto teh vprašanj. Tudi uspehi so tu. Danes imamo n. pr. v večini šol mlečne šolske kuhinje, kjer dobivajo otroci tople malice, v večjih središčih so pionirski domovi, kjer so lahko otroci, dokler se ne vrnejo starši z dela itd. Vse prepočasi pa ustanaiiljamo razne šivalnice za popravljanje in predelovanje oblačil za otroke. Tudi v pogledu družbene prehrane bi se dalo narediti še marsikaj. Uresničitev stanovanjskih skupnosti je ena važnih oblik, ki bi jo morali čimprej spraviti v življenje. Praksa namreč kaže, da je komunalna služba pogosto predaleč in zaposlena z reševanjem večjih in nujnejših nalog in da ne more sodelovati pri reševanju drobnih, vsakdanjih družinskih problemov. Zaradi tega ustanavljamo stanovanjske skupnosti, ki bodo postopoma prevzemale tiste naloge, ki jih ne more izvršiti posamezna družina, niti hišni svet ali občina, Ob reševanju teh vprašanj, ki se zd;ijo na vjdez drobna in majhna, kljub temu pa zahtevajo mnogo vztrajnega dela. Napačno pa je, da se zapiramo s temi. vprašanji v svoja društva, O njih ?noramo govoriti na množičnih sestankih SZDL in predvsem na zborih volivcev. Občinski družebni plani bodo prav gotovo posvetili več skrbi vprašanju družbenega standarda, kajti to nam zagotavlja že okrajni družbeni plan. ki predvideva med drugim tudi no večanje uslužnost-ne obrti, razširitev in izboljšanje (Nadaljevanje na 2. strani) Z udeležbo na predvolilnih zborovanjih bodo vsi zavedni člani Socialistične zveze manifestirali nezlomljivo enotnost in neodvisnost jugoslovanskih narodov! V,: : w T l % ^ - v '. •■' v .'.'i : i:fm i- ■ --------•. - ^ ... . r.'-- i , . "... /.';■'■'J' ' ." ,J' ' ! . ';V . /f : V . - ^is?. Ki , ..■-..,:•. mm^m ^ ' M V mah dvorani koprskega gledališča med ekspozejem predsednika Bujca o letošnjem planu in proračunu minuli petek S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER »1 i aeiovou Sprejeta sta okrajni družbeni plan in proračun S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER Spor med cerkvijo in državo v Italiji Odkar sta zakonca Bellandi vložila tožbo proti škofu iz Pra-ta Fiordelliju, so italijanski časopisi dobili novo mastno kost za obiranje, morda nič manjšo kakor je bila zadeva Montesi. Seveda gre tukaj za povsem drugo stvar. Škof iz Prata je javno s prižnice napadel zakonca Bellandi, ker sta se civilno poročila. Zakonca sta se pritožila in sodišče je obsodilo škofa na 40,000 lir globe. Zadeva bi bila pravzaprav malenkostna, če ne bi šlo tukaj za princip, do kod seže oblast Cerkve in kakšni naj bodo odnosi med Cerkvijo in državo v' Italiji, Razumljivo je, da so cerkveni krogi zagnali zaradi obsodbe vik in krik in priporočili vernikom molitve za »krivično obsojenega«, toda vladni funkcionarji (čeprav demokristjanski) so bili z izjavami zelo previdni. Zdaj se namreč bližajo volitve in vlada dobro ve, da javno mnenje že zdaleč ni naklonjeno gonji cerkvenih krogov proti florentinskim sodnikom. Časi, ko se je lahko Cerkev vmešavala v vsako stvar in se postavljala celo izven zakona, pa bodo — kot kaže prav primer iz Prata — tudi v Italiji počasi minili. Priključitev Jemena Združeni arabski državi Kakor je bilo pričakovati, se je tudi Jemen priključil Združeni arabski državi. Ob priključitvi so bile navdušene manifestacije prebivalstva v glavnih mestih Jemena, Egipta in Sirije. Vse kaže, da se bo tudi Libanon kmalu priključil Združeni arabski državi. Vsaj tako moremo sklepati iz izjave voditelja libanonske parlamentarne delegacije, ki je prišla čestital Naserju ob izvolitvi za predsednika Združene arabske Vnakajvutak PARIZ — Glavni stan uporniških sil v Alžiriji jc pozval francosko vlado, naj ravna z ujetimi borci Alžirske osvobodilne vojske, kakor določajo mednarodne konvencije o ujetnikih. Glavni stan omenja, da so Francozi pretekli mesec v zaporih usmrtili 15 alžirskih borcev, francoska vojaška sodišča pa so obsodila na smrt nadaljnjih 9, NEW DELHI — Med ZDA in Indijo je bil sklenjen sporazum o posojilu v znesku 225 milijonov dolarjev, ki ga bo dobila Indija za dobo 15 let. Ameriška Izvozno-uvozna banka bo posodila 150 milijonov, Sklad za razvoj pa 75 milijonov dolarjev. Indija bo posojilo porabila za razvoj namakalnega sistema, prometa, rudarstva, kemične industrije itd. NEW DELHI — V Indiji bodo zgradili enega največjih prekopov na svetu. Ta prekop bo spremenil veliko puščavo Radjastan v plodno zemljo. Prekop bo dolg več kot 600 km, dograjen bo leta 1902, veljal pa bo 210 milijonov dolarjev. NEW YORK — Pretekli teden je bilo v ZDA 158 tisoč delavcev brez. zaslužka in jc tako naraslo število brezposelnih že na tri milijone 130 tisoč. RIM — Mednarodna banka je odobrila Italiji posojilo v znesku 75 milijonov dolarjev za razvoj gospodarstva v južnih predelih države. S tem posojilom namerava italijanska vlada pospešiti razvoj industrije in elektrifikacije. PARIZ — Francoska vlada je načeloma privolila, da bo Francija v letu dni umaknila 14 tisoč vojakov iz vseh oporišč v Tuniziji razen iz pristanišča Bizerte. WASHINGTON — Ameriško letalstvo je izstrelilo raketni izstrelek tipa »Thor«. Ta izstrelek srednjega dosega je namenjen raketnim oporiščem, ki jih bodo postavili v Veliki Britaniji. AMAN — Ameriško veleposlaništvo v Amanu je sporočilo, da so ZDA doslej dale Jordaniji pomoč v znesku 51 milijonov 750 tisoč dolarjev. WASHINGTON — Mednarodna banka za obnovo in razvoj je v svojem sporočilu OZN objavila, da je v zadnjih sedmih mesecih preteklega leta nakazala trinajstim državam 22 posojil v skupni vrednosti 404 milijone G00 tisoč dolarjev. PARIZ: Francoska vlada je enajstim zasebnim družbam odobrila pravico iskanja nafte na področju približno 30.000 kvadratnih kilometrov v Sahari. Vlada je pripravljena dodeliti kredite iz proračuna v višini 250 milijard frankov. Izkoriščanje do sedaj znanih ležišč nafte bi lahko zadoščalo za vse francoske potrebe za obdobje sto let. države. Medtem se je začelo tudi v Iraku močno gibanje, da bi se ta dežela priključila Siriji, Egiptu in Jemen u. V spopadu z demonstranti je bilo v zadnjih dneh okrog 50 ranjenih. Brilej o delu v OZN Vodja jugoslovanske delegacije v OZN dr. Brilej, ki se je te dni vrnil v domovino, je pred odhodom iz New Yorka izjavil sodelavcu Tanjuga, da se je Jugoslavija predvsem prizadevala pritegniti OZN k pomoči nerazvitim deželam, nadalje na področju razorožitve, v obravnavanju kolonialnih problemov in pri uveljavljanju miroljubne koeksisten-ce med državami. Glede izkušenj pri delu v OZN je dr. Brilej dejal. da včasih deluje OZN z organiziranimi akcijami, kakor se je pokazalo pri ustanovitvi atomske agencije ali med sueško krizo. Njen vpliv pa pride do izraza tudi prek načel, na katerih sloni. Ob koncu jc govoril tudi o vprašanju razorožitve in poudaril, da k ureditvi tega vprašanja bistveno pripomore sleherni konstruktivni korak posameznih vlad bodisi z diplomatsko akcijo ali z organiziranjem mednarodnih sestankov. Čez sedem let vse ¡prrt?' pride (Nadaljevanje s 1. strani) na družbeni sektor, ostalo pa izvrši privatni sektor gospodarstva. S tem se bo seveda povečal tudi narodni dohodek na prebivalca na 154 tisoč dinarjev. S takim narodnim dohodkom pa še že Predsednik danske vlade bo obiskal Jugoslavijo Na povabilo naše vlade bo prispel 9. marca v Beograd predsednik danske vlade Hans Christian Hansen. V naši domovini se bo mudil pet dni ter bo med drugim obiskal tudi Slovenijo in Hrvatsko. Z našimi voditelji se bo razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Končno le sporazum o sestanku? Pobuda Sovjetske zveze, da bi prišlo do sestanka vodilnih državnikov Zahoda in Vzhoda, se bliža uresničitvi. Zdaj ko je Sovjetska zveza pristala celo na predhodno konferenco zunanjih ministrov, res ni več bistvenih zunanjih vzrokov, ki bi preprečili konferenco na najvišji ravni. Politični opazovalci menijo, da se bodo zunanji ministri sestali v aprilu letos, kmalu nato pa bi prišlo tudi do sestanka vodilnih državnikov. Mnogo je stvari, o katerih se bo treba pogovoriti ,med Vzhodom in Zahodom. Predvsem je tu vprašanje Nemčije, evropske varnosti in razorožitve. Nobeden ne pričakuje, da bodo ta zapletena vprašanja, ki so že dolga leta predmet sporov med obema taboroma, zdaj že dokončno rešili. Lahko pa dosežejo neke začetne sporazume, ki bi odprli vrata dokončnim rešitvam. V tem primeru bi lahko rekli, da se je konferenca na najvišji ravni končala z velikim uspehom. Vsc-kakor pa bo morala biti prva stvar, o kateri bodo govorili, sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, ki dan za dnem ogrožajo zdravje ljudi. ZBOROVANJE KMETOV V nedeljo je bilo v Trstu zborovanje kmetov tržaškega področja, ki sta ga organizirala Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Razpravljali so o številnih vprašanjih kmetijstva na Tržaškem in odobrili dve važni resoluciji. V prvi resoluciji so navedene sedanje razmere in potrebni ukrepi, da bi se kmetijsko gospodarstvo dvignilo in napredovalo: v drugi resoluciji pa kmetje na Tržaškem zahtevajo razširitev italijanskega zakona o socialnem zavarovanju. Kmetje na Tržaškem, ki so skoraj stoodstotno sami Slovenci, se močno pritožujejo tudi, ker nimajo svojih predstavnikov v raznih komisijah in ustanovah, ki imajo opravka s kmetijstvom. Tako na primer nimajo še svojega predstavnika v Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Obe omenjeni kmetijski organizaciji, ki predstavljata veliko večino kmetov na Tržaškem, zahtevata, da oblasti upoštevajo to upravičeno zahtevo kmetov pri imenovanju novih članov odbora Trgovinske zbornice, RAZPUST TRGOVINSKE ZBORNICE Pretekli teden je vladni generalni komisar nenadoma razpustil odbor Trgovinske zbornice in odstranil njenega predsednika prof. Luzzatta Fe-giza. Ta ukrep je razburil vso javnost, zlasti pa trgovske in gosDodar-ske kroge, ki so energično protestirali skupno s predstavniki vseh političnih skupin, sindikatov in raznih ustanov, razen demokristjanov. Kakor smo že poročali, je pred nekaj dnevi prof. Luzzalto Fegiz podal obširno poročilo o razmerah in potrebah tržaškega gospodarstva in ostro kritiziral nekatere predstavnike vlade, češ da nimajo razumevanja za potrebe Trsta. Predstavnike vladne stranke so ti očitki hudo razburili in so začeli proti predsedniku zbornice ostro kampanjo, ki je dovedla do omenjenega ukrepa vladnega generalnega komisarja. Medtem pa je v Rimu ministrski svet na hitro odobril zakonski osnutek za izvedbo javnih del na Tržaškem, v Furlaniji in na Goriškem, za katere naj bi porabili v prihodnjih 7 letih 45 milijard lir. Gre za dela, ki so bila obljubljena in v načrtu že pred leti, a jih niso uresničili. Zadeva pa je ta, da morata ta osnutek še odobriti ' poslanska zbornica in senat. Toda vse kaže, da niti sedanja zbornica, niti senat ne bosta utegnila razpravljati in odobriti omenjenega zakona, ker bosta v kratkem razpuščena. Jasno je torej, da gre za zdaj za obljube in volilno propagando demokristjanov. Ta petek bo novi predsednik Trgovinske zbornice, ki ga je imenoval vladni generalni komisar, prevzel svoje posle. V zvezi s tem se po mestu govori o raznih protestnih manifestacijah, protestni stavki, zapori trgovin itd. Člane izvršnega odbora zbornice bo imenoval podprefekt. Kaže pa, da se bo to še zavleklo za nekaj časa. PONAREJENI TISOČAKI Policija je te dni aretirala 30-letne-ga Luigija Gilbcrtija iz Sicilije, ki je pred kratkim prišel v Trst in tu raz-pečaval ponarejene tisočake. Gilbcrti je v trgovinah kupoval manj vredne stvari in plačeval s ponarejenimi tisočaki. Trgovci so mu v dobri veri vračali drobiž. Čez nekaj dni so v bankah opazili ponarejene bankovce in začel se je lov. NOVA PREMIERA V soboto, 8. t, m., bo v dvorani na Stadionu 1. maj SNG imelo spet svojo premiero. Na sporedu je igra v treh dejanjih »Naše mesto«, ki jo je spisal Thornton Wilder, prevedel pa Janko Moder. Uprizoritev v tržaškem SNG je priredil in režiral Jože Babič. USPEL KONCERT V soboto je bil v Avditoriju lep koncertni večer Glasbene Matice. Razen treh mladih in obetajočih glasbenikov, gojencev GM (Andro Vuga, Tatjana Uršič in Žarko Hrvatič) jc nastopil orkester, zbor ter solisti Elvira Piščanec, Renato Koderman in Miro Cule. Dirigiral je Oskar Kjuder. Novo presenečenje je bil 11-letni Žarko Hrvatič. SLOVENSKI ŠOLNIKI V TRSTU Nameščenci slovenskih šol na Tržaškem. ki so kol profesorji in učitelji včlanjeni v Sindikat slovenske šole. so pretekli teden na svojem sestanku razpravljali o perečih vprašanjih slovenskega šolstva in težavah učnega osebja. Po izčrpnem poročilu glavnega tajnika Gerdola ln po živahni razpravi so sprejeli resolucijo, ki uvodoma ugotavlja, da slovenska šola še po treh in pol letih italijanske uprave na tržaškem področju ni uzakonjena, da še sedaj ni popravljeno ponižanje, ki so ga leta 1953 utrpeli nekateri slovenski šolniki in da mnogi izmed profesorjev in učiteljev, ki so že dopolnili 12 službenih let na slovenskih šolali, še nimajo urejenih službenih odnosov. močno približujemo republiškemu povprečju in gotovo da bomo v prihodnjih letih tudi dosegli in se uvrstili med razvitejše okraje v Sloveniji, Do letos je bila kmetijska proizvodnja ■ po udeležbi v celotnem družbenem proizvodu na prvem mestu, toda nove zmogljivosti v industriji so jo potisnile na drugo, saj bo industrija udeležena v tem kar z 29,2%, medtem ko bo kmetijska proizvodnja s celotno dejavnostjo zadrug udeležena s 25,9°/n, čeprav se bo udeležba v družbenem sektorju v kmetijstvu povečala za 3°/o. Posamezni odborniki so se močno zanimali tudi za razdelitev proračunskih sredstev po posameznih občinah. Okraj in njegovi finančno samostojni zavodi in skladi bodo letos imeli na razpolago za proračunsko potrošnjo nad milijardo 627 milijonov dinarjev. Od tega bo šlo za okrajni proračun skoraj polovico sredstev in od tega spet. za negospodarske investicije 97 milijonov TEDEIJ D m a t o 150 LET ISTRSKIH RUDNIKOV so v soboto slovesno proslavili v Raši. Slavnostni seji delavskega sveta so prisostvovali razen rudarjev tudi številni predstavniki javnega in političnega življenja ter z odobravanjem sprejeli sklep o koriščanju znatnih sredstev za izboljšanje življenjske ravni rudarjev. Med drugim bodo porabili 18 milijonov dinarjev za zgraditev vodovoda v bližnjih rudarskih naseljih. Istrskim rudarjem je k prazniku čestital tudi predsednik republike Tito, ki je v svoji brzojavki poudaril njihov izredno bogat prispevek h gospodarski izgradnji naše dežele. OKROG 28 MILIJONOV DINARJEV BODO ZNAŠALE LETOŠNJE INVESTICIJE ZA PROMET, Podjetja trgovske mornarice bodo dobila posojila za morske ladje v vrednosti 8 milijard 110 milijonov dinarjev, za rečne ladje pa je namenjena milijarda G30 milijonov dinarjev. Investicije cestneaa prometa bodo dosegle višino milijarde dinarjev, železniška podjetja pa bodo dobila 4 milijarde 240 milijonov dinarjev za nakUD novih vozil. GNOJILA V ZRNIH SO ZACELI IZDELOVATI v novem oddelku gnojil v tovarni ZORKA v Subo-tici. Tako bomo začeli tudi v naši deželi s proizvodnjo gnojil v zrnih, ki imajo znatne prednosti pred gnojili v prahu. OSEM VEČJIH VODNIH ELEKTRARN BOMO ZACELI GRADITI v bližnji prihodnosti na rekah Drina, Rama, Trebišnjica, Riječi-na pri Reki in še na nekaterih večjih jugoslovanskih rekah, v gradnji je naša največja vodna elektrarna pri Splitu. Ta elektrarna bo dajala na leto poldrugo milijardo kilovalnih ur električne energije več, kakor Je bila pred vojno skupna zmogljivost vseh jugoslovanskih elektrarn. NAJVEČJE LEŽIŠČE M.VGNE-TITNE RUDE V NAŠI DRŽAVI SO ODKRILI V ŠTIPU. Magnetit je redka rada, ki pa je železarnam nujno potrebna, saj je pri nas porabimo okrog 130 ton letno Predvidevajo, da bo lahko novi rudnik dajal letno do 300 tisoč ton magnetitne rude, tako da bomo lahko to rudo odslej celo izvažali in ne bomo več odvisni od uvoza. Pogajanja med Francijo in Tunisom še zmeraj na mrtvi točki Čeprav si je v preteklih dneh ameriški državni podtajnik Murphy zelo prizadeval, da bi se začela francosko-tuniška pogajanja za odstranitev raznih spornih vprašanj, ni imel nobenega uspeha. Francozi še naprej vztrajajo, da je prosto gibanje 15.000 francoskih vojakov po tuniškem ozemlju pogoj za sleherna pogajanja. Razumljivo je, da tudi Tunis ne namerava popustiti pri svoji zahtevi o popolnem umiku tujih čet, saj ima kot član OZN in samostojna država do tega polno pravico. Kljub slabim izkušnjam Francozi trmasto vztrajajo pri svoji zastareli kolonialistični politiki. Zato so na dnevnem redu unori in incidenti ne samo v Alžiru, ampak tudi v Tunisu in Maroku, kjer je Francija sicer priznala državama samostojnost, z raznimi vojaškimi in gosoodarskimi posegi pa se še zmeraj vede kot gospodar v deželi. 852 tisoč dinarjev, za dotacije družbenim organizacijam 44 milijonov 400 tisoč dinarjev, za dotacije finančno samostojnim zavodom 28 milijonov 938 tisoč dinarjev, za dotacije skladom 73 milijonov dinarjev itd. Za prosvetno in kulturno dejavnost je letos na razpolago 86 milijonov 668 tisoč dinarjev, za komunalno dejavnost pa je predvideno 45 milijonov dinarjev. Velik del sredstev gre tudi za plačilo posojil in garancij. Na predlog predsednika OLO so za letos določili 10 milijonov dinarjev za nadaljevanje obnovitvenih del na podeželju, sredstva za to pa bodo prihranili z zmanjšanjem izdatkov uprave OLO in pri negospodarskih investicijah. Po letošnjem okrajnem družbenem planu bodo občine zbrale nad 167 miljonov dinarjev stanovanjskega sklada in mogle tri četrtine teh sredstev že letos vgraditi. Če k temu prištevamo še lanska neizkoriščena sredstva, bodo občine v svojih stanovanjskih skladih imele letos na razpolago za gradnjo stanovanj kar 780 milijonov dinarjev. Če pa k temu dodamo še sredstva gospodarskih organizacij, namenjena za stanovanja in morebitno republiško dotacijo, potem kaže, da bomo letos mogli obseg gradnje stanovanj v primerjavi z lanskim letom kar podvojiti. Okrajni ljudski odbor je na tej seji sklepal še o prenosu ustanoviteljskih pravic nekaterih proračunskih in finančno samostojnih zavodov na občine. V bodoče bodo v pristojnosti občine Koper koprski Okrajni muzej, Študijska knjižnica, Nižja industrijska šola kovinske stroke in Vajenski dom, v pristojnosti občine Piran bo Pomorska srednja šola in njen internat ter Ribiška šola, v pristojnosti občine Pivka bo Nižja kmetijska šola Ravne in posestvo te šole, v pristojnosti občine Postojna bo Reševalna postaja, v pristojnosti občine Sežana pa Mladinski dom Dutovlje in Gimnazija v Sežani. Ko sta na koncu seje oba zbora sklepala še o poroštvih za kratkoročne kredite in investicijska posojila, je bil sprejet še predlog o ustanovitvi Gozdarske poslovne zveze Postojna. Ob Dnevu žena (Nadaljevanje s 1. strani) trgovinske mreže, prometa, povečanje stanovanjske izgradnje in drugo. Vse to bo pa še bolj knkretno v občinskih družbenih planih in je zato naše množično sodelovanje na zborih volivcev izredno pomembno. Prav tako je naše vse večje in dobro sodelovanje v organih družbenega upravljanja pogoj, da i . . ssfc-ir™*- 1 i ji ^/.Pl i m -m i k J I E . . . se bodo družbena sredstva hitreje usmerjala k reševanju tistih vprašanj, ki jih delovni č'ovek najbolj občuti. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdeiar 1/. GOVORA MAUI J AN'A BREC'LJA V KOPRSKEM GLEDALIŠČI' 1*110 so nosita lililí .,-r . , (Nadaljevanje - l. strani) stih dr/ iv ni narodov, ki so p» naših dosedanjih merilih v svetu dosegli že takšno stopnjo svoje proizvodnosti, iti lahko na tej osnovi ¿e zadovoljivo rešujejo vprašanje življenjskih pogojev delovnega človeka. Druga naloga. ki Je važna /a naš nadaljnji razvoj. Je ta. da se ml v naših gospodarskih mednarodnih odnosih čimprej osamosvojimo v tem smislu, da bomo pokrivali vse naše potrebe z rednimi dohodki I/ izvoza /a potrebe uvoza in /a vse redne potrebe neblagovnega značaja, ki so /a naš go- potlarskl In družbeni razvoj potrebni. /n.ino vam je. da Imamo še vedno or.ravka z negativno plačilno bilanco, to se pravi, da so potrebe našega uvoza vi r je kot Jih moremo pokriti z dohodki, ki jih listvarj imo z l/vo/oin m z drugimi uslugami, ki plačujejo z devizami ni s tujim denarjem. Če smo govorili o vprašanjih naše plačilne bilance, smo mislili pri tem na to, ila lil v n isi bodoči politiki kar najhitreje dosegli tal; položaj, da hi mogli poleg rednih Izdatkov, l.i Jih imamo, na osnovi potreb, ki naj jih dobimo iz Inozemstva, tudi redno odplačevati vsa tista posojili, ki jih dobivamo v take namene iz inozemstva. Tretja naloga je, bi rekel pravzaprav, osnovni smisel vseli naših naporov. osnovni smisel naših socialističnih stremljenj, lil jih imamo In ki smo Jih usvojili kot osnovo vsega našega političnega, družbenega in gospodarskega življenja: to Je dvig življenjske ravni delovnega človeka. Danes smo prav z materialnimi rezultati oh koncu preteklega leta nedvomno prišli v položaj, l■• izboljšanje osebne potrošnje, to glede na razmeroma nizko raven, če v povprečju vzamem standard osebne potrošnje v naši državi, ni še tako velik skok, toda /dl se mi. da moramo optimistično gledati na izvajanje naših nalog prav zato. ker smo \ letu 1957 že občutili rezultate tistih naporov In materialnih vladanj, ki smo Jih opravili v pretekli dobi. To nam pove, da smt» danes, i e presojamo le vrednost vseh naših osnovnih sredstev. ki so vložena v razvoj industrije lil elektrifikacijo naše države, v poljedelstvo iu tako dalje, prišli brez dvoma do tiste gospodarske stopnje, ko lahko z izkoriščanjem obstoječih gospodarskih zmogljivosti že lahko začnemo \ znatnejši meri reševati naša osnovna vprašanja, predvsem vprašanje standarda delovnega človeka.« OIICIN \ NAJ no «'OltOK /A SIM.IIŠNO Illt/AVNO 1'Ol.lTIKO n \ svojim področju »Ce na rezultate, dosežene v 1. 19.17 navežemo nas program, da v dobi bodočih petih let, to se pravi. dobi petletnega plana do leta 1961 dosežemo v povprečju okoli )0 • • povišanje osebne potrošnje delovnega človeka in če to nalogo opravimo tako. O H Y E S T ,o V petek, 7. marcu, bo ob 17. tiri v Ljudskem domu v Portorožu PROSLAVA DNEVA 2EN'A z nagovorom in kratkim kulturni .-umetniškim sporedom. V soboto, 8. marca ob 20. uri, bo Društvo /ena v Portorožu priredilo v hotelu Palačo v,Portorožu v okviru proslavo Dneva žena družabno prireditev s pestrim spor.'dom in izžrebanjem več kot 70'j n:".'.ra Vstop prost! Marijan Brecelj je bil rojen 23. aprila 1910 v Gorici. Gimnazijo in pravno fakulteto .'. doktoratom Jc napravil v LJubljani leta 1914, nato pa po petih letih še odvetniški ..pit. V . ičet'. .i ap; .'a 19 i i se u' vrnil I/. Rakeka v Ljubljano. Mil \o med ustanovitelji OK. 7,c v juniju 1911 Je postal član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet m Je delal kol Uc.Mlec v Ljubljani. V partizane ,'c odšel z drugimi član: nega o !b->ra OK fi. junija IM? da bomo enakomerno zboljš.-vall standard delovnega človeka na vseh področjih natega gospodarskega in drug« :a življenja In če bomo vezali to nalogo na osebno proizvodnjo človeka In na proizvodnjo gospodarske organizacije oziroma organizacije, v kateri dela. M mi Zlil, tla Je to program. ki more vsekakor zadovoljiti naše potrebe, mislim da more zadovoljiti naše potrebe v okviru tistih možnosti, s katerimi razpolagamo v okviru take politike, ki hoče za vsako ceno ohraniti našo popolno samostojnost. V okviru teh treh nalog, ki so karakteristične in osnovne kol sem rekel za našo bodočo gospodarsko politiko. se uvršča v našo državno in družbeno organizacijo občina, komuna posebno nalogo. .Mi moramo uresničiti danes to, na čemer dejansko temelji naš bodoči razvoj. Ml moramo z istočasno krepitvijo upravljanja v gospodarstvu doseči, da bo naša občina, ta osnovna družbena enota v celotnem našem sistemu, dejansko postala sposohna ne le reševati svoje drobne, tekoče, vsakodnevne naloge, ampak da bo sposobna s potnim uspehom izvajati na tvojem področju našo splošno državno politiko. VIi si namreč težko zamišljamo uspešen razvoj v bodoče, če ne bi prav občine usposobili v tem smislu za tistega člnitclja v našem celotnem življenju in zlasti v gospodarskem življenju, ki bo ob svoji največji iniciativi m iznajdljivosti svojih ljudi vendar tisti porok v naši celotni državni politiki, ki bo to našo skupno politiko dejansko čuval, in ki bo v okviru naših skupnih možnosti in potreb, ki jih imamo, reševal tudi svoje potrebe in vodil politiko na svojem področju. Tovarlšlce In tovariši, še predvsem se vloga občine nazorno pokaže, če gledamo njen pomen prav tu na koprskem področju. V takih občinah, kakršne so na tem delu naše zemlje, se dejansko pokaže problematika naše države v celoti, začenši otl problemov zunanje politike lil problemov zunanje trgovine pa do problemov industrije, kmetijstva, komunalnih potreb; dejansko se na tem majhnem področju srečavajo vsa vprašanja, ki so za našo državno politiko, za naše celotne napore, socialistično graditev v Jugoslaviji zelo karakteristična jugoslavija HKStMK manjšinSKA VPRAŠANJA v SKLADU S SOCIALISTIČNIMI PRINCIPI Danes Je začel Okrajni ljudski odbor vašega okraja razpravo o gospodarskem planu za letošnje leto. Kdor je seznanjen z osnovnimi postavkami lega plana, bo vsekakor potrdil to, kar sem pravkar povedal. Tu se zbirajo vprašanja, ki jih ne moremo rešiti samo z vidika lokalnih potreb posamezne občine In kraja, ampak se tu srečujejo vprašanja ki so za našo celotno državno politiko velikega pomena, začenši od vprašanj, ki zadevajo na področje mednarodne politike. Če se ne bi koprski okraj, njegovo politično in oblastveno vodstvo zavedalo, da Jc vprašanje načelne politike naše države tudi manjšinsko vprašanje, bi lahko tu posamezna občina oziroma okraj posegel zelo meritorno v vprašanje zunanje politike. Ker pa nas vse v naši državi veže po naši enotni politični sili, ki se izraža tako v Socialistični zvezi kot v Zvezi komunistov enak cilj zunanjih odnosov Jugoslavije in naše domače izgradnje, lahko pravzaprav s ponosom ugotovimo, da se tako važno vpr.ts.mje, ki povzroča v mednarodni politiki velikokrat nešteto težav, rešuje tu na področju koprskega okraja popolnoma v redu, saj se rešuje na način, za katerega mislim, da ne danes ne jutri ne bo treba biti Jugoslavije zaradi tega nikdar sram. Nasprotno, ni mislim upravičeno, da rešuje Jugoslavija vprašanja svoje manjšinske politike a«*: •<»■••"■'' ' ..^.HsC. , - J H> slovenski vladi H t vi f- ms h v.--- fe.: ■--.: ..-¿¿l..F31 ¿fas; i - -I- * 2 -■ AVN'iU dejansko v skladu s svojimi načeli in s socialističnimi principi. Drugo važno vprašanje: v mednarodni trgovini postaja tako področje kot je obalno področje sililo važno zato, ker se neposredno naslanja na zahodni svet: naslanja si- na razvito industrijo onkraj naših meja in na razvito trgovino in nedvomno zahteva tak položaj prav od lokalnih organov oblasti iu otl podjetij na tem področju veliko več odgovornosti v tem vsakodnevnem delu, ker si ocenjujejo vprašanja izvajanja naše trgovinske politike s sir.uii naših sosedov nedvomno dosti bolj kritično kol kje drugod. Letošnji družbeni plan vašega okraja, ki je v razpravi in ki bo služil za okvir občinskih planov, se ml zdi. da bo lahko v svoji realizaciji dejansko mnogo pripomogel, tla se bo v vašem okraju uspešno vršila izmenjava z Inozemstvom, Zakaj, vprašanje naše plačilne bilance, vprašanje izvoza in uvoza je med prvimi nalogami v naši bodoči politiki.« Potem ko je tovariš Hrecclj orisal porast našega maloobmejnega prometa z Italijo, je poudaril, tla s tem Jugoslavija v praksi potrjuje možnost sožitja med državami z različnimi družbenimi sistemi, hkrati pa izrazil vse priznanje prebivalstvu našega obmejnega pasu za to. da je znalo ustvariti ugodno vzdušje sožitja meti dvema sosednima narodoma. 1'rav na tem primeru je tudi prikazal. kako lahko manjše teritorialne enote izvajajo državno politiko celo v mednarodnih odnošajlli. ZBORI PROIZVAJALCEV Piti OI5-CINAH V MNOGOCKM LAHKO ODLOČILNO POMAGAJO KES EV ATI VPRAŠANJE STANDARDA Govornik je zatem jasno razložil vso pomembnost uvedbe zborov proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih. pri čemer je poudaril, da morajo ti zbori kot predstavniki gospodarskih organizacij prevzeti nase polno soodgovornost za občinsko politiko, vprašanje standarda pa tla je prav tako vprašanje občinske politike. kakor pa najvišjih organov v naši državi, o proizvajalen je dejal, tla ima nekako dve duši; eno, da bi čim več dosegel za svoje podjetje, ko pa zapušča tovarno, drugo, saj takrat poslane potrošnik lil mora s svojo družino vred razmišljali, če mi pri vsej naši investicijski politiki dovolj mislimo na reševanje vseh vprašanj standarda tako v naši celotni politiki kakor tudi čisto konkretno v posamezni Občini in podjetja. Zato bo velikega praktičnega pomena, če bodo imeli ti proizvajalci sami vse več odgovornosti za to, da rešujejo v okviru občine tudi ta konkretna vprašanja standarda. Pri tem pa imajo člani občinskih zborov prolzva- v 2mftVs ■■■.'kfc *v.l k V veliki gledališki dvorani v Kopru med govorom tovariša Marijana B reci ja Jalcev tudi to možnost, tla lahko pomagajo usmerjati politiko koriščenja sredstev svojih podjetij, občinskih sredstev v Skladne namene film hitrejšega razvoja svojega področja in izboljševanja življenjskih pogojev delovnega človeka. Občina postaja tudi zelo važen či-nitelj v urejevanju tržnih razmer, kajti vsi vemo, tla je trgovina doslej nekako slabo reševala vprašanje bla- Obfoira CK ZKS je v počastitev 40-letnice Oktobrske revolucije pripravil potujočo razstavo, ki v slikah prikazuje potek in razvoj revolucije. Poleg slik je na razstavi prikazan tudi posn< tek originalnega govora voditelja revolucije Lenina. Občinski komite ZKS Koper je organiziral to razstavo tudi v Kopru. Razstavljena bo tudi literatura, ki ima povezavo z Oktobrsko revolucijo. Otvoritev razstave bo v soboto, 8. marca 1958 ob 12. uri v prostorih Muzeja v Kopru Odprta bo od 8. do vključno 15. marca 1958 vsak dan od 8. do 18. ure. V popoldanskem času bo na razstavi organizirano vodstvo. Vabimo prebivalce Kopra, da si to razstavo ogledajo. Zlasti priporočamo vodstvom šol in sindikalnim organizacijam, da organizirajo skupinski ogled razstave. govnega prometa. Temu vprašanju jc državni sekretar za blagovni promet posvetil obširnejšo razlago, pri čemer je orisal naloge državne, republiške, okrajne in občinske politike za zboljšanje tržnih razmer, za ureditev vprašanja cen itd. PRAVIČNA ZAŠČITA INTERESOV PROIZVAJALCA IN POTROŠNIKA Ko jc govoril tovariš Brecelj o potrebni zaščiti normalnega razvoja proizvajalnih sil iu o zaščiti potrošnika v zvezi z vprašanjem cen. Je dejal, tla Je treba pravično zavarovati obe strani, interese proizvajalca in interese potrošnika; to je tudi namen novih predpisov o kontroli cen, ki dajejo možnost vsklajevanja koristi obeh. Govornik je zaključil svoja izvajanja takole: »Tovarišice in tovariši! Dejstvo, da je vaš okraj v preteklem letu dosegel SI • • povečanja Industrijske proizvodnje, je izreden uspeh, saj se jc treba zavedati, da je to rezultat posebne aktivnosti naših delovnih ljudi, tla je to rezultat velikega zagona In člana v razvoju področja, ki je imelo svoj poseben položaj takoj po vojni in tutli v naslednjih letih iu 1rave v teku in pričakujemo, d: bo usoeh še večji. C,'ede živine pa kažejo podatki, da je njeno število " ur-merjavi z l. 1053 višje -n .p) V'" 'Vir p a z razvojem v te "i pogl du n" moremo biti v eeloti zadovoljni posebno zato ne, ker je bilo v zadnjem letu za-J;' ."• preveč mlade živi te. VaŽ7io postavko v naši gospodarski bilanci pa predstavlja zu-7i,i, in trgovina Zanimivo je, da se jc izror v januarju letos po-tu>'rj j- primerjavi z januarjem In ti t r<3 c n o milijardo na 8.5 milijard. Uvoz je tudi viiji in je dnrer:'! vrednost 15.8 milijard. Precejšnja rezlika torei. ki no- si:' bilanci in ki nas ne more zadovoljiti. Tudi sicer ne moremo biti zadovoljni z izvozom, ker ni bilo doseženo mesečno povprečje, če hočemo končno doseči letni uspeh, ki ga predvideva družbeni načrt. Zlasti bo treba zavreti prehitro večanje uvoza. Torej gre za nalogo, ki smo jo prevzeli z lanskega leta iti ki jo bomo morali letos za vsako ceno izvršiti Tu ne more biti več odlašanja, če hočemo ustaliti eno izmed tako važnih postavk v našem gospodarstvu in s tem vse gospodarstvo. V ostalem naj :'e navedemo: denarni dohodki prebivalstva so se povišali v januarju ra 19*!», pri cenah ni bil o kaki)' bistvenih sprememb. Dvignil se je tudi blagovni promet. Znano pa je, da se jc zelo dvignila im-estieijska potrošnja in to že v decembru, kar bi lahko imelo yle.be posledice za gospodarski razvoj. Prvi pregledi so potrdili domnevo, da so bili nekateri investicijski iz-datki b rez dejanske izvršit v del. Tako v vsedržavnem obsegu. V Sloveniji je šel razvoj v isti smeri kot r ostalih predelih države, saj se je družbeni proizvod poveča! v primerjavi z lani zc 11" o, torej skoro .-e'i predvidevanji družbenega načrta. Tudi vnovčena realizacija je znatno in to -e "i7 „ i - j.: .n y'n nad l5.5°!o i- '■ .' 'udi narodu: c'- r ode': ':ot lani j- istem času in je dosegel :::■' 17 ■ ' ierd. Industrijske proizvodnja pa beleži v januarju pora:-' ze. 13 r». Kot negativu') se smatra trenutno povečanje nedokončan ih izdelkov in polizdelkov ter povečanje medsebojnih terjatev. To skriva v sebi dolo-<• • nevarnosti. zlasti povečano : '.no ! reditirav kar zahteva od bank v tem pogledu zopetno poostritev prt odobravanju kratkoročnih kreditov. Zlasti je potrebna taka poostritev pri prevelikem kreditiranju veletrgovine, ki ¡¡reveč daje blago na up maloprodajni mreži. Pomirjenje na denarnejn in kreditnem trgu se kaže tudi v letošnjem letu. Skupno so se namreč obratna sredstva povečala le za eno milijardo in 329 milijonov. Pri tem kažejo največje povečanje krediti odobreni z.' kritje proračunskih primanjkljajev. tem slede dopolnilni krediti, zelo malo pa krediti za povečav obseg poslovanja. Sklad obratnih sredstev in posebni kredit sta se povečala :a okoli 1 milijardo in 200 milijonoi\ Skupno so tako obratna sredstva konec januarja presegla 203 milijarde 700 milijonov. V tej zvezi naj on ■■¡o nadaljnji porast hranilni': :-!og na 7842 mili-jonov in pade- potrošniških kreditov na 3911 milijonov nli r.a 73 milijonov. Zadnji ukrepi za omeiitev odobravnja teh posojil pa še niso prišli do izraza. Končno naj omenimo. t'/i se je v januarju povečala investicijska potrošnja in to r.e milijonov presegla 3 in ■■ I milijarde. Kakor vedno n. moremo samo i' podatkov enege in to prvega '■ca sklepati na ves nadaljnji r: odarski razvoj v 1. 19.1 S. Eno ver.dar lahko po tavimo in to . . da pomeni leto'nji januar nadaljevanje prejšnjega razvoja in to brez kakršnihkoli razvojnih drugačnih spr eemb. Zato nam je lahko poro'., da bo razvoj šel po že prej začrtani poti v . meri uostavljenih ciljev. -dt- V nedeljo, 3. t. m., popoldne je prišel med svoje volivce v Pod-gradu kandidat za republiško skupščino Albert Jakopič-Kajti-mir, ki je pred 150 poslušalci govoril o današnji vlogi naše države v zunanjem svetu ter o političnih in gospodarskih • uspehih, ki smo jih dosegli po osvoboditvi. Ko je ugotovil nagel gospodarski a □ VARSTVO VOLILNE PRAVICE: Z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta se kaznuje za sodno kaznivo dejanje: o kdor s podkupovanjem vpliva na volivca, da bi pri volitvah ali odpoklicu republiških poslancev glasoval aH ne glasoval za določenega kandidata oziroma glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu poslanca, ali da bi sploh ne glasoval, ali da bi podpisal predlog kandidature ali predlog za odpoklic, ali da bi odrekel svoj podpis na takem predlogu; o volivec, ki več kot enkrat glasuje ali poizkuša glasovati pri volitvah za isti dom Ljudske skupščine ali pri glasovanju o odpoklicu; o kdor pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu glasuje ali poizkuša glasovati namesto drugega pod njegovim imenom; • kdor uniči, prikrije, poškoduje ali odnese kakšne listine o volitvah ali o glasovanju o odpoklicu ali kakršnikoli predmet, ki jc namenjen za volitve oziroma za glasovanje po odpoklicu; o uradna oseba, ki pokliče volivca na odgovor zaradi glasovanja ali zahteva od njega, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval oziroma ali je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu. Z denarno kaznijo do 20,000 din ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za sodno kaznivo dejanje: o kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša; o kdor po tem, ko je glasoval ali ko se dožene, da ni vpisan v volilni imenik, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča; o kdor ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije; o član volilnega odbora ali volilne komisije in vsaka druga oseba, ki na kakršenkoli način prekrši tajnost glasovanja. 157 PRIJAV ZA 120-CLANSKO BRIGADO Na sestanku predsednikov in sekretarjev vseh občinskih mladinskih komitejev so v nedeljo v Novem mestu ugotovili, da so za 37 brigadirjev presegli predvideno število. Skupaj se je do tega dne prijavilo za prvo brigado 157 kmečkih mladincev in delavcev, Najbolj se je pri mobilizaciji odrezala novomeška občina, ki je predvideno število 50 presegla za 100 odstotkov. VELIKA DRUŽINA MLADIH PRAŠIČEV Ljudje v bližnji okolici že dolgo ne pomnijo, da bi svinja oprasila 19 pujskov. Ta nenavaden dogodek je doživela Alojzija Rajtar iz Kroga. Gospodinja je vesela mladega zarodka. Tudi starejši vaščam ne pomnijo podobnega dogodka. razvoj koprskega okraja, je razpravljal o perspektivnem gospodarskem planu, v čigar okviru so predvidena tudi pomembna izboljšanja življenjskih pogojev za prebivalstvo našega območja. Za višinski del okraja Koper, ki zajema kraško ■— istrsko področje, je komunska ureditev občin edina oblika teritorialne zaokrožitve, v kakršni je mogoče ustvariti pogoje za gospodarsko sanacijo teh pasivnih krajev, Dokaz, da je tako, je v vidnem naraščanju narodnega dohodka, ki izvira iz rentabilnosti posameznih gospodarskih panog. V času okupacije in tudi pozneje vse do priključitve tega dela Slovenskega Primorja, majhne kraške in istrske občine razen nerazvitega in zaostalega kmetijstva, nekaj trgovin in gostiln ter siromašne uslužnoštne obrti niso imele nobene gospodarske osnove. Danes poslujeta v hrpeljski občini dve industrijski podjetji, v načrtu je gradnja moderne opekarne v Obrovu ter industrijske apnenice v Podgorju, Zasajajo se strnjeni sadovnjaki, izvajajo se agrotehnični ukrepi, brkinski predel se pripravlja, da se uveljavi kot izrazit sadjarski predel. V Gradišču bo že letos obratovala sodobno opremljena sadna sušilnica in destilacija, Na ta način bo dana možnost za zaposlitev domače delovne sile, da ji ne bo potrebno iskati zaslužka drugod. Volivci so poslušali izvajanja svojega kandidata z velikim zanimanjem in so ga ob koncu nagradili z navdušenim odobravanjem in izrazili željo, da bi večkrat prišel mednje. J.- Z. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B§§@> M [jdLr-mv ... če bi uprava Knjigovodskega revizijskega zavoda v Kopru dokončno vendarle uredila pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru vprašanje zastopanja in podpisovanja tega zavoda, da ne bi bil še nadalje upravičen podpisovanja bivši vršilcc dolžnosti, ki je bil razrešen na seji občinskega ljudskega odbora 23. avgusta 1057; ... čc bi se vodstvo Knjigovodsko revizijskega zavoda v Kopru bolje seznanilo s pravili svojega pravilnika o plačah, dodatkih in potnih stroških, da ne bi bivši vršilec dolžnosti tega zavoda še danes prejemal isto plačo, kakor jo je, ko je opravljal omenjeno službo; _ ... če bi podjetja, ki odkupujejo živino, upoštevala predpise, ki □ veljajo za odkup živine; p ... če bi se trgovska podjetja držala določenih cen različnega □ blaga in da bi vse prodajalne prodajale pomaranče po 210 in limone □ po 260 dinarjev. Pri tem naj se zgledujejo nad podjetjem Klas; r če bi sindikalna vodstva oziroma vodstva podjetij začela z iz- □ delavo poročil, ki naj bi delovne kolektive seznanila o gospodarskem D stanju podjetja, da bi bili delovni kolektivi še pred volitvami v nove delavske svete podrobno seznanjeni z uspehi in težavami podjetja, v □ katerem so zaposleni S Niti tri leta niso minila, odkar je bivši občinski ljudski odbor v Senožečah izdal odločbo o ustanovitvi Mehanične tkalnice. Kot marsikdaj so tudi takrat mnogi zmajali z glavami. Kaj bi s petimi starimi in povrhu še izposojenimi stroji? Toda stroji so stekli, prav tako nemoteno kot teče živ- Kandidat za poslanca v zvezni govori na predvolilnih V ponedeljek je bil v prostorih industrijskega obrata TOS v Hrpeljah sestanek volivcev indu- zbor proizvajalcev Tone Sturm zborovanjih v okraju strijske skupine, na katerem je govoril kandidat za zvezni zbor proizvajalcev Tone Sturm., Potem ko je nanizal dosedanje gospodarske uspehe, je opozoril zbrane volivce na še ne izkoriščena naravna bogastva naše dežele, ki bi nam lahko zagotovila večje blagostanje. Dejal je, da bo potrebno bolje koristiti rudna bogastva, plodnost zemlje, vodne sile, gozdove in številne naravne lepote, pri čemer naj sodelujejo vsi delovni ljudje. Izvajanjem tovariša Toneta Šturma so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem, saj so se ob tej priložnosti lahko seznanili z marsikatero nalogo, ki jo imajo naši delovni ljudje v nadaljnji izgraditvi socialistične domovine. J. Z. Ijenje, ki se ne zmeni za sodbe in prerokovanja. Pot, ki jo ima podjetje za seboj, odlikujejo skrbnost, vztrajnost in delovna disciplina. Le tako lahko razumemo, da ima to podjetje danes že 26 lastnih tkalskih strojev, škrobilni stroj, križno navijalni stroj in druge pomožne stroje ter naprave. Razen tega poseduje tudi tovorni avtomobil in lastno upravno zgradbo. Samo v lanskem letu je ta delovni kolektiv pomnožil vrednost osnovnih sredstev za več kot 11 milijonov dinarjev. Ob koncu preteklega leta je znašala skupna vrednost obratnih sredstev le tri milijone dinarjev, realizacija pa 50 milijonov dinarjev; od tega je bilo več kot 5 in pol milijona dinarjev dobička. Plan proizvodnje je mehanična tkalnica prekoračila za 30%. Omenjene številke ne bi posebno presenečale, če ne bi povedali, da so v podjetju zaposlene večinoma nekvalificirane delavke, med katerimi je mnogo takih, ki so komaj zaključile obvezno šolaVije. Zanimivo je pri tem poudariti, da v podjetju dela povprečno le 13 delavk in uslužbencev, kar pomeni, da se število zaposlenih kljub novim strojem ni bistveno spremenilo. Še bolj preseneča ugotovitev, da so ta mlada dekleta resna ne HUDA NESREČA V VRTOJBI V petek, 21. februarja, nekaj minut pred 7. uro je Vrtojbo in okolico presenetil močan sunek, ki ga je povzročila eksplozija na Počivaju nad Vrtojbo in Biljami. Eksplozija je porušila hišo do tal, ubila 37-letnega Vinka Kacina, njegovo 8-letno hčerko in G-letnega sinčka Vinka. 31-letna Zena Štefanija pa je dobila poškodbe po obrazu. V petek je pokojni Vinko Kacin nameraval odpeljati staro železo na Odpad. Ker pa je imel še nekaj ne-razstreljenih granat iz prve in druge svetovne vojne, jih je hotel razdreti. Pri tem je ena eksplodirala, vžgala strelivo, ki je bilo shranjeno že od razdrtih granat, in povzročila močno eksplozijo, ki je pognala v zrak celo hišo ter jo do tal porušila. Njega je vrglo 20 metrov daleč, v alcacijev gozd, ki ga je eksplozija olclestila nad 50 metrov daleč od hiše. Hčerko in sina, ki sta ob eksploziji še spala, je vrglo 25 in 16 metrov daleč. Ubilo je tudi vso domačo živino in perutnino. Zena si je rešila življenje čisto ¿lučajno, ker je bila izven hiše. Ta dogodek, ki je pretresel bližnjo in daljno okolico, je ponovni opomin vsem, ki zbirajo staro železo, naj — ko naletijo na nerazstreljene granate — takoj obvestijo pristojne organe, da jih razstrelijo in jim omogočijo varno spravljanje. Tone Šturm Rojen je bil 17. septembia 1908 na Livku pri Kobaridu. Je star borec za pravice delavskega razreda. Leta 1930 je pred fašističnim preganjanjem pobegnil v Jugoslavijo. Prvo zaposlitev je dobil v tovarni Remec na Duplici pri Kamniku, nato pa jo stalno delal ali se kot nezaposlen gibal v kamniškem okolišu. Leta 1936 se je zaposlil v tovarni »Titan«, kjer je zelo aktivno delal v sindikalni organizaciji in na kulturnoprosvetnem polju. Leta 1939 je bil sprejet v KPS in je bil sekretar partijske celice v tovarni »Titan«, pozneje pa tudi sekretar Okrajnega komiteja v Kamniku, Maja 1941 je bil imenovan za sekretarja Okrajnega revolucionarnega komiteja, s čimer se je aktivno odločil v formiranje prvih borbenih odredov za boj proti okupatorju. Julija 1041 je postal sekretar kamniškega bataljona. Konec leta 1941 je zbolel na pljučih in je bil zato v začetku leta 1942 poslan na Primorsko kot aktivist. Bil pa je čez kakih šest mesecev izgnan, presedel šest mesecev v fašističnem preiskovalnem zaporu, nato pa v vojaški internaciji v južni Italiji do kapitulacije Italije. Septembra 1943 se je priključil našim civilnim internirancem, organiziral med1 njimi prvo skupino prostovoljcev za NOB in z njo odšel v Bari, kjer jo bil vključen v prvo prelco-morsko brigado. Z njo je prišel decembra 1943 na dalmatinske otoke in pozneje k vrhovnemu štabu v Bosno. Opravljal je različne politične dolžnosti v vojaških enotah, po osvoboditvi pa je delal v sindikalnih organizacijah in kot direktor v nekaterih večjih tovarnah v Sloveniji. Sedaj je pomočnik direktorja Splošne plovbe v Piranu. Bil je že do sedaj zvezni ljudski poslanec in član v vodstvu okrajnih političnih organizacij ter član Občinskega ljudskega odbora Piran in Okrajnega ljudskega odbora Koper, Jc nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih drugih odlikovanj. Tovariša Sturma dobro poznajo posebno delavci v industriji in zlasti člani sindikalnih organizacij, ker je tovariš Tone ves čas tudi aktivni predsednik Okrajnega sindikalnega sveta v Kopru. Nove stanovanjske zgradbe na Partizanskem Iiribu v II. Bistrici Govoril je že volivcem v Jelšanah, v Ilirski Bistrici in še nekaterih drugih krajih v svoji volilni enoti — ilirskobistriški občini V ponedeljek zvečer je bilo v Jelšanah predvolilno zborovanje, eno izmed prvih na območju ilir-skobistriške občine. Jelšanci so svojega kandidata v republiški zbor ljudske skupščine Janka Rudolfa sprejeli s pesmijo, pionirji pa so mu izročili šopek nageljnov. Tovariš Rudolf je v-nabito polni dvorani govoril o zunanji in notranji politiki naše dežele, kakor tudi o razvoju in perspektivah našega gospodarstva ter o pomenu državnozbor-skih volitev. Na zborovanje so prihiteli tudi prebivalci iz več kilometrov oddaljenih vasi, tako iz vasi Fabci, Nova vas, Novokračine, da bi svojega kandidata podrobno seznanili s svojimi gospodarskimi problemi. Tovariš Janko Rudolf si je ob svojem obisku ogledal v Jelšanah novozgrajeno nepopolno osemletko ter se vpisal v spominsko knjigo, nato pa se je del j časa zadržal v razgovoru s člani tamkajšnjega kultumo-prosvetnega društva »Sloga«. V. J. samo pri delu, marveč tudi na sejah kolektiva, ki zaradi majhnega števila opravlja vse naloge, ki spadajo v pristojnost delavskega sveta. Seje upravnega odbora in delovnega kolektiva so skupne in tako se v tem podjetju ne zgodi ničesar brez vednosti slehernega zaposlenega. Treba pa je tudi omeniti prizadevnost upravnika Stanka Bfena, po rodu Ceha, ki z očetovsko potrpežljivostjo prenaša vse svoje znanje in dolgoletne izkušnje na mlade ljudi. Mnogo prizadevnosti za razvoj tkalnice pa kaže tudi računovodja in komercialist Rado Meden. Podjetje je nekaj časa proizvajalo različno blago, danes pa je njegov edini izdelek gaza, ki jo prodaja tovarni sanitetnega materiala v Domžalah. Ker je povpraševanje po gazi znatno večje, kot je zmogljivost seno-žeške tkalnice, je razumljivo, da ima tkalnica že danes zagotovljen ves odkup gaze za nadaljnjih pet let. To pa ji daje trdno gospodarsko osnovo in možnosti nadaljnjega razvoja. R. ¥ Ilirski Bistrici Na Partizanskem hribu, kjer danes že stoje stanovanjske zgradbe, je pred dvema letoma še trava rasla. V glavnem so se te zgradbe gradile iz kreditnega sklada, ki ga je nudil občinski kreditni sklad z minimalno obrestno mero ter dolgoletnimi odplačilnimi anuitetami. Poleg teh je tudi podjetje »Topol« zgradilo 6 stanovanjskih zgradb za svoje delavce in uslužbence. Nadalje gradi tudi JLA tri stanovanjske bloke, ki bodo znatno olajšali stanovanjsko krizo na območju občine Ilirska Bistrica. V neposredni bližini Partizanskega hriba so se že začele priprave za 12-stanovanjski blok, ki ga bo gradil občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica v kooperaciji z Zadružno poslovno zvezo. Vsekakor je zelo pomembno to, da bodo v tej zgradbi poslovni prostori za mesnico, mlečno restavracijo in trgovino jestvin, ki bodo prvi te vrste v državni zgradbi v centru Ilirske Bistrice. V teh dneh je bil dan v uporabo nov stanovanjski blok, ki ga je zgradilo avtopodjetje »Transport«, v katerega se je vselilo 6 družin omenjenega kolektiva. Kljub temu, da se je v zadnjem času toliko gradilo in se še gradi, je v Ilirski Bistrici še danes nerešenih 162 prošenj za stanovanja. Za vzgled naj bi bil primer kooperacije v gradnji stanovanjskega bloka med ObLO in ZPZ, in sicer predvsem glede tega, da posamezna podjetja verjetno ne razpolagajo z dovoljnimi sredstvi, da bi lahko sama gradila, zato naj se podjetja na območju Ilirske Bistrice dogovorijo za skupno gradnjo in s pomočjo občinskega kreditnega sklada. Valenčič Savo Ze na bližnjih predvolilnih zborovanjih bomo s svojo udeležbo glasovali za nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi! a kultura prosveta ° kultura prosveta ° kultura prqsveta ° kultura prosveta ® kultura prosveta ° kultura PRED GOSTOVANJEM DRAME IZ LJUBLJANE OB PRAZNIKU ŽENA Mnogo pretresljivih usod je zapisala pretekla vojna. Med temi tudi žalostno zgodbo holandske židovske družine Frank. Da bi si rešili golo življenje, so se Frankovi, oče, mati, Mar-got in Ana, skupaj s prijateljsko družino Van Daanovih in sotrpinom Dusselom, skrivali celi dve leti na podstrešju neke hiše v ulici Prisengracht v Amsterdamu. Dve dolgi leti, ki imata toliko dnevov in noči, so preživeli v strahu in trepetu, ali jim bo uspelo uiti podivjanemu škornju pod nacistično čelado. Hodili so po prstih, govorili šepetaje, zaprti v tesnih prostorih za zaprtimi okni, brez sonca in zraka, nihajoč med upanjem in obupom. Dolgi dve leti. Ti dve leti sta šteli v Aninem življenju trinajsto in štirinajsto leto — dobo pubertete, zorenja, najnemirnej-šo dobo dekliškega življenja, ko neugnan in muhast otrok zori v žensko in se prebuja hrepenenje po intimni človeški bližini, po ljubezni. Ob svojem tovarišu v skrivališču, Petru Van Daanu, doživlja Ana poezijo prve ljubezni. Toda zmotil bi se, kdor bi mislil, da je zapisovala Ana v svoj dnevnik samo svoja prva hrepenenja. Bila je bister, zgodaj razvit otrok, oster opazovalec in neusmiljen ocenjevalec svoje okolice, ljudi in dogodkov. Zato diha iz njenih zapiskov razpolože- nje majhne ječe v Prinsengra-chtu, razmere okupiranega Amsterdama, tesnoba preganjanih in težko preizkušenih Zidov, gesta-povska grozodejstva, represalije proti holandskemu ljudstvu, premiki in boji na frontah. Ta njena opažanja so prepletena s skeptično presojo mnenja odraslih, s tenkim čutom za vse pošteno in pravično. Dve leti v skrivališču sta minili, v vhodna vrata na podstrešju neke hiše v Prinsengrachtu je surovo brcnil esesovski škorenj, da so se s treskom razletela in Ana je imela komaj toliko časa, da je skrila droben zvezek, v katerega je pisala svoj dnevnik. Vse skrivače so odvlekli v koncentracijska taborišča. Ločili so jih. Nikoli več se niso sešli v hiši, ki jim je dve leti nudila gostoljubno zavetje, kajti od vseh je ostal živ samo Anin oče, Otto Frank. Prvič je izšel Anin »Dnevnik« kmalu po končani vojni. Skoraj neopazen je ostal deset let, ko je izredno uspela dramatizacija »Dnevnika«, ki jo je uprizorilo gledališče na Broadwayu, znova opozorila svet na ta izreden dokument. Potem je prevod sledil prevodu, gledališke uprizoritve pa so šle čez najrazličnejše odre v Evropi in Ameriki. Tudi v slovenščini imamo prevod »Dnevnika Ane Frank« v izdaji Mladinske knjige, dramo pa so uprizo- rila gledališča v Mariboru, Celju in Ljubljani. V Kopru in Piranu bomo videli ljubljansko' uprizoritev, v kateri igra naslovno vlogo Ane Majda Potokarjeva. Še nekaj besed o Anini usodi, ki ni zapisana v »Dnevniku«. Konec kratke zgodbe njenega življenja je zapisala smrt v nacističnem taborišču Bergen-Bc-1-sen. Toda še prej, od trenutka, ko so jo nasilno odtrgali iz skrivališča, pa do grenke smrti, je petnajstletna Ana spoznala vse grozote nacističnih taborišč, Au-seivvvitza in Bergen-Belsena, ži- m Svobode in prosvetna društva koprskega okraja se že pripravljajo na pomladno revijo po občinskih središčih in v Kopru. V okviru teh priprav so tudi občinske skupščine svetov Svobod in prosvetnih društev, kjer razpravljajo o uresničitvi sklepov zadnjega kongresa v Mariboru in okrajne skupščine v Kopru ter volijo nove upravne in nadzorne odbore. V DIVAČI Občinski skupščini je prisostvovalo 34 delegatov in gostov. Med prosvetnimi društvi v divaški občini, sedaj jih je šest, je v zadnjih letih dokaj napredovala zlasti senožeška in divaška Svoboda ter PD »Josip Jurčič« v Rodiku. Zdi pa se, da se jim bodo kmalu pridružila PD »Tabor« v Lokvi, »Simon Jenko« na Misličah in »Vremščica« v Vremah. Navzlic doseženim uspehom čakajo prosvetna društva in novo izvoljeni občinski svet še mnogo pomembnih in hvaležnih nalog. Utrditi jc treba že obstoječe sekcije, obenem pa skrbeti, da se razvijejo nove oblike dejavnosti, zlasti take, ki bodo pripomogle k odpravi sedanje ozkosti. Ob zaključku konference je predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Leopold Rener razdelil pismene pohvale najzaslužnejšim prosvetnim delavcem. V SEŽANI Poročilo o dosedanjem delu sveta je imel predsednik Miro Kranjec. Iz tega poročila smo povzeli, da je svet skušal pomagati društvom pri njihovem delu, da jim je nudil strokovno pomoč ter najnujnejšo materialno pomoč. Prejšnji občinski odbor LU so preimenovali v sosvet za splošno izobraževanje in mu razširili področje dela. Kljub temu pa se je v tej sezoni sosvet slabo uveljavil, ker mu ni uspelo obnoviti predavateljskega aktiva. Med oblikami izobraževalnega dela najbolje uspeva knjižničarstvo. Sežanska ljudska knjižnica je podedovala nekdanjo sežansko okrajno knjižnico, razen tega pa ji je ObLO vsako leto zagotovil v svojem proračunu milijon dinarjev dotacije. Ko jo bodo še izpopolnili z vsemi rednimi in periodičnimi publikacijami in tiskom, bo ta centralna knjižnica lahko zalagala s čtivom manjše knjižnice po vaseh. Manj težav kot v splošnoizobraževalnem sektorju imajo v sežanski občini na kulturno-umetniškem področju dejavnosti. V ILIRSKI BISTRICI Udeležba na občinski skupščini ni bila posebno dobra, vendar so bila zastopana vsa društva. V kritični oceni dela so zlasti 8 obsodili nekatere prosvetne delavce in strokovnjake, ki nočejo 8 sodelovati v Svobodah in PD, čeprav bi z njihovo pomočjo S društva zaživela. Tudi občinski svet se ni uveljavil kot celota, s Med sklepi, ki so jih sprejeli, bi zlasti veljalo omeniti ob- § vezo za pritegnitev čim večjega števila mladine. S pomočjo g občinskega odbora SZDL nameravajo pripraviti posvet s kul- 8 turno prosvetnimi delavci in zastopniki drugih sorodnih orga- 8 nizacij. Občinski sindikalni svet pa bodo naprosili, da zainte- S resira vse sindikalne podružnice za čim večje sodelovanje v o Svobodah. 8 V PIRANU » Skupščine so se udeležili zastopniki 7 Svobod in PD, ki 8 delujejo na področju piranske občine. Po poteku skupščine in s slabi pripravi poročila je bilo videti, da se tudi v Piranu ob- g činski svet ni uveljavil. Novo izvoljeni člani občinskega sveta 8 bodo imeli torej dovolj dela. Posebno pozornost bodo morali s posvetiti poživitvi ljudskoprosvetne dejavnosti v samem Pi- g 8 ranu, kjer imajo vse pogoje dela, uspehi pa niso taki, kakršnih 8 § bi si želeli. § iS o xx pravljica. Pri Grimmu jo najdemo pod imenom »Bärenhäuter«. Osnovna zgodba pravljice je ostala tudi v igri: Vojak se vrača sam samcat iz vojske. Brez denarja je in ne ve, kam se naj tla. Nagajivi detel mu pripomore do tega. da bo imel vse življenje denarja, kolikor hoče — a sedem let mora hoditi oblečen v medvedjo kožo. Vojak privoli. Ko hodi že ves poraščen in v medvedjem kožuhu po svetu, sreča dekle. Zaljubila sc in obljubila si zvestobo. Vojak da dekletu polovico prstana, drugo polovico pa obdrži sam. Po tem naj bi se prepoznala, ko se vrne. Lahkoživi detel, ki ne verjame v zvestobo, osvobodi vojaka čez leto dni medvedjega kožuha. Vojak gre k dekletu, da bi jo — sedaj v svoji pravi podobi — osvojil. Dekle pa ostane zvesto svojemu kožuharju — tako so vsi pravili čudnemu bitju v medvedjem kožuhu — dokler se vojak ne da prepoznati. To igro o zvestobi pa je avtor prežel s tako svojevrstnim humorjem, s tolikšno poetično silo in romantično ironijo, s tolikimi nenavadnimi komičnimi zapleti, da je nastala prava fantastična komedija. Morda bo igra zaradi svoje neobičajnosti vplivala spočetka na poslušalca nekoliko tuje; če pa se ji bo prepustil, ga bo dvignila v svet poezije in blagega humorja. V igri sodelujejo naslednje osebe, živali in prirodni pojavi: odsluženi vojak, tudi Kožuhar (Jože Zupan), bankrotirani trgovec gospod Kroglica (Edvard Gregorin), njegovi za možitev godni hčerki Minou (Jana Osoj-nikova) in Marietta (Iva Zupančičeva), snubača: Grablič, lastnik tovarne mesnih izdelkov (Boris Kralj) in njegov ne preveč pametni prijatelj Lenart (Frane Milčinski), reporterja Soncc (Danilo Gorinšek) in Mesec (Aleksander Valič), gospod Detel, po poklicu ptič (Maks Baje) in njegova žena, gospa Detlova (Mila Ka-čičeva) ter končno muzikant (Pavle Kovič), Scensko glasbo je skomponi-ral Bojan Adamič, režija: Fran 2i-žek. Premiera bo v torek, 11. marca ob 20.30. IZOLA — Oktobra meseca lani so začeli prizadevni igralci izolske Svobode pod vodstvom režiserja Srečka Tiča iz Kopra študirati Žižkovo ljudsko igro »Miklova Zala«. Čeprav jc ta dramska družina še mlada, je z vztrajnimi in rednimi vajami uspela popraviti premiero, ki bo v petek 7. t. m. V načrtu imajo gostovanja z »Zalo« na vseh večjih odrih koprskega okraja, razen tega pa tudi v Gorici, Tolminu in drugod. Spomladi bodo pripravili uprizoritev na prostem. — Med uspehe DPD Svobode v Izoli lahko štejemo tudi ustanovitev »Mladinskega odra«, ki se nam je ob Novoletni jelki predstavil s pravljično igro »Trnuljčica«. SEŽANA — Med svoje najaktivnejše sekcije lahko šteje sežanska Svoboda lutkovni odsek, ki ga vodi prizadevni Marijan Pogačnik. Zdaj igrajo Rodetovo veseloigro »Meh za smeh« in navihani Pav-liha razveseljuje mlade in stare. Članice lutkovnega odra so predvsem dijakinje. Svojo nadaljnjo aktivnost nameravajo povezati z odborom Ljudske tehnike, tako da bodo mladi lutkarji sami izdelovali vse potrebne rekvizite od lutkovnih glavic prek oblek do scenskih rekvizitov. — V Sežanski občini imajo 826 članov Svobod in prosvetnih društev in 22 sekcij. Med najboljše lahko štejemo knjižnice, ki imajo 14.899 knjig, 2587 članov in so sposodile v lanskem letu 28.572 knjig. PLISKO VIČA — Prosvetno društvo je uredilo čitalnico, v katero pride vsak večer najmanj 30 obiskovalcev. Iznajdljivi člani društva niso imeli denarja za kurjavo, pa so se zmenili z gozdarji, šli v gozd in safni pripravili drva. Letos bodo za to poskrbeli že v jeseni, da bodo drva bolj suha. Knjige za čitalnico jim posoja Ljudska knjižnica iz Sežane. Občinski odbor SZDL jim je dal 10.000 din, sami pa so priredili ples in z izkupičkom kupili šah in žogo. Š T J A K — Pripravljajo slavnostno! praznovanje 55-letnice delovanja prosvetnega društva. Ob tej priložnosti bodo uprizorili Budakov »Metež« in podelili priznanje najstarejšim ljudskoprosvetnim delavcem. JELŠANE — Najboljše društvo v ilirsko-bistriški občini je »Sloga« v Jel-šanah. Društvo deluje že 96 let in ima vrsto sekcij. Za prostore pa se borijo s Kmetijsko zadrugo, ki jim ni preveč naklonjena. SEČOVLJE —- Med najbolj delavnimi društvi v piranski občini je DPD Svoboda v Sečovljah. Imajo 7 sekcij. V dneh od 27. aprila do 1. maja pripravljajo revijo svojega dela, na delavski praznik 1. maj pa bodo razvili društveni prapor. »Mladinski oder«■ izolske Svobode je uprizoril za Novoletno jelko pravljično igro »Trnuljčica«. O tem smo poročali že ob uprizoritvi, zdaj pa vidite prizadevne igralce in efektno sceno tudi na sliki. ob DNEVU žena ★ ŽENA DANES * ŽENA V NOB ★ ŽENA PO SVETU * OB DNEVU ŽENA * ŽENA DANES * ŽENA V NOB * žena tj' 1 till l¿ m iz romana JATI"; I v ■■"-••■__,_i;__1_____ Ostanek dne je minil v pisani megli spominov, v težki trudno-sti, ki je neusmiljeno oklepala telo in diišo. Pred materjo je kakor siva pega skakal mlad ofi-eirček; svetil se je Pavlov bronasti obraz, smehljale so se Andrejeve oči... Hodila je po sobi, sedala k oknu, gledala na ulico in spet z vzdignjeno obrvjo hodila sem ter tja, se zdrzovala, se i ozirala in brez misli nekaj iskala ... Pila je vodo, ne da bi si mogla uga-siti žejo in ne da bi mogla zadušiti v prsih žgoče tlenje žalosti in gorja nad tem, kar so ji bili prizadejali. Dan je bil kakor presekan — začetek je imel vsebino in smisel, a zdaj je bil prazen, kakor da bi bilo vse izteklo iz njega, brezupna puščoba se je razprostirala pred materjo, in hkrati se je zibalo pred njo osuplo vprašanje: »Kaj bo zdaj? ...« Prišla je Korsunova. Mahala je z rokami, vpila, jokala in se navduševala, cepetala z nogami, nekaj ponujala in nekomu grozila. Vse to materi ni šlo do živega. »Aha!« je slišala Marijin vri-ščeči glas. »Do dobrega so raz-dražili ljudstvo! Tovarna se je vzdignila — vsa je pokonci!« »Da, da!« je tiho pritrjevala mati in kimala in majala z glavo, a oči so ji uprto strmele v tisto, kar je bilo zdaj že minulost, kar ji je bilo vzeto z Andrejem in Pavlom vred. Jokati ni mogla — srce se ji je bilo skrčilo in izsušilo, ustnice so bile prav tako izsušene in v ustih ji je manjkalo mokrote. Roke >so se ji tresle, koža na hrbtu ji je drgetala v drobni groznici. Zvečer so prišli orožniki. Sprejela jih je brez začudenja, brez strahu. Hrupno so stopili v hišo in v njihovem vedenju je bilo nekaj veselega, zadovoljnega. Rumenolični častnik je pokazal zobe in i>prašal: »No, kako se imate? Že v tretje se vidiva, a?« Mati je s suhim jezikom po- EGIPČANKE SO SI SNELE TENČICE Generacije se stekajo kot peščena zrna v roki zgodovine in vara nas občutek, ki pravi, da se ni na svetu nič spremenilo. V Egiptu smo dolga stoletja lahko opazovali vedno iste stvari: ponižano ljudstvo, dvakrat ponižano, ker so bile njihove žene brezpravne in tudi doma le dekle. Toda peščena krogla se je le obrnila in danes pravijo Egipčan-ke » ... in prišel je svetel dan, 15. januar 1956...« Tedaj je namreč Gamal Nasser priznal prve politične pravice ženam »zaradi uslug, ki so jih naredile žene za narodno stvar«. Mnogo žena je padlo v demonstracijah za neodvisnost leta 1919 in nato leta 1930, 1933, 1936 in 1951... Leta 1923 je bila ustanovljena »Zveza hčera Nila« — zveza egipčanskih žena. Ko so se delegatke te zveze vračale z neke mednarodne konference v Rimu, so si v zname- tegmla po ustnicah in molčala. Častnik je mnogo in poučljivo govoril; čutila je, da mu besedovanje dobro de. A njegove besede je niso ne dosegale ne molile. Sele ko je rekel: »Sama si kriva, mamica, če nisi znala ■vcepiti sinu spoštovanja do Boga in do carja...« — je s praga zamolklo odgovorila, ne da bi ga pogledala: »Ne vem, vaše blagorodje. Povsem neizobražena ženska sem, ukvarjam se s trgovino in v svoji neumnosti nič ne vem,..« »No, molči že!« je tedaj velel častnik in mignil z brki. Marija pa se je še in še priklanjala, mu skrivaj kazala osle in šepetala materi: »V uho naj se piše!« Ukazali, so ji, naj Vlasovo preišče. Zamežikala je, izbuljila oči v častnika in preplašeno dejala: »Vaše blagorodje, tega pa ne znam!« Udaril je z nogo ob tla in za-rohnel. Marija je pobesila oči in tiho poprosila mater: »Kaj hočeva — odpni se, Pela-geja Nilovna ...« Ko ji je prebrskavala in- otipavala obleko, je z zariplim obrazom. šepetala: »Oh, ti psi., .. kajne?« »Kaj govoriš, ti tam?« je strogo Med knjigami, ki jih je Izdala založba Mladinska knjiga ob štlrl-desetlctniei velike Oktobrske revolucije, je tudi roman, ki ne bo nikoli izgubil na svoji družbeni vrednosti, roman, ki je bolj kot katerokoli delo volival na velik del mlade generacije — to jc roman Maksima Gorkega MATI. V knjižnici Kondor z originalnimi ilustracijami bratov Kukrvniksv (po sovjetskem filmu »Mati-), v prevodu Vladimira Levstika"^ s spremno besedo Vere Brnčič smo dobili ponatis tega revolucionarno-vzgojnega romana. Prvič jc izšel ta roman v Rusiji leta 1906 in nanj so prisegali mladi revolucionarji z besedo 'in s krvjo, ki so Jo prelili za ideje, za katere so se borili. Zato ni čuda, da je to delo, čeprav ne sodi med umetniško naiboljša dela Gorkega ali poznejših ruskih revolucionarnih pisateljev, doživljalo vedno nove izdaje, ponatise in prevode. kriknil častnik in pogledal v kot, kjer jo je preiskovala. »O ženskih rečeh, vaše blagorodje!« je Marija prestrašeno zamrmrala. Ko je ukazal materi, naj podpiše zapisnik, je z neuko roko in s tiskanimi, mastno se bleščečimi črkami začrtala na papir: »Delavčeva vdova Pelagcja Nilovna Vlasova.« »Kaj si napisala? Zakaj to?« je vzkliknil častnik in zaničljivo skremžil obraz, nato jja s posmehom dodal: »Divjaki...« Odšli so. Mati je stopila k oknu, sklenila roke na prsih in, ne da bi trenila, ne da bi kaj »Da — otroci so naši sodniki. Po pravici nas bodo obsodili za to, da jih zapuščamo na taki poti.« »Kaj?« se je častnik zadri. »Glasneje!« »Pravim: naši sodniki so otroci!« je ponovila in zdihnila. Tedaj je jel hitro in jezno o nečem govoriti, a njegove besede so vihrale okoli nje, ne da bi jo prizadele. Med pričami je bila Marija Korsunova. Stala je zraven matere, pa je ni pogledala, in kadar jo je častnik kaj vprašal, mu je dala s hlastnim priklonom zmerom isti odgovor: Rim, 2. novembra 1951 Mimmo, moj dragi, . . , bojim se, da ti tokrat Tvoja Marina ne bo stala ob strani, zapustila te bo v težkem trenutku, prav sedaj, ko ti je posebno potreben mir, red in pomoč. Toda veliko sem se naučila od tebe, med drugim tudi lepo lastnost, kot je sposobnost, pogumno gledati dejstvom v oči in ukreniti vse, da bi se izognili neprilikam, kar bi lahko kalile normalno življenje, to se pravi tudi delo. Zato boš moral, kakor hitro mine ta neizbežni direndaj, poskrbeti, da bo čimprej zopet zavladal red v Tvojem življenju in v življenju najinih ličcra. Pri Tebi bo to šlo samo ob sebi, kajti delo v partiji ne more čakati, s hčerkami pa bo malo teže in ti jim boš moral veliko pomagati. Žal mi je, da moram povzročiti mami še to bolečino: njeno življenje je bilo tudi brez tega težko. Prepričana sem, da bo ona sama želela, da bi ostala pri nas vsaj nekaj časa. Mislim, do takrat dokler se ti zopet nc poročiš. To pa zelo želim. Nikakor ne moreš živeti sam, brez tovariša in jaz bom naredila vse, kar je v moji nju protesta proti pritisku zakonov in prastarih običajev snele tenčice. Še danes so nekatere »tenčice« le ostale. Kajti pravica do si'obode še ni siwbodna, treba jo je zavojevati z energično in nenehno borbo, pravica ne temelji samo na ustavi, uveljaviti jo je treba 'v razvoju družbe. ŽENE AZIJE IN AFRIKE Na pobudo ženskih organizacij Indije. Ceylona. Indonezije, Burme in Pakistana so sklicali konferenco žena iz Azije in Afrike Konferenci, ki je trajala deset dni, so prisostvovale predstavnice ženskih organizacij iz LR Kitajske. DR Vietnama. Egipta, Japonske. LR Mongolije, Afganistana, Tunizije in drugih azijskih ter afriških dežel, kakor tudi predstavniki UNESCO ter raznih mednarodnih ženskih organizacij. Na konferenci so med drugim razpravljali o izobraževanju žena in o tesnejšem sodelovanju ženskih organizacij obeh celin. Ko jc na konferenci začel govoriti predstavnik OZN o delu UNESCO v Aziji in'"Afriki, je kitajska delegacija zapustila dvorano. Pravosodna ministrica ši Liang je izjavila, da ne morejo poslušati predstavnika liste organizacije. ki odreka njeni domovini pravice vstopa v OZN. Ceylonska delegatka je izrazila kitajski delegaciji vse simpatije. TO JE POTOMKA STARIH INKOV Žena, ki jo vidite na sliki, skuša kljub svoji skromni in vdani drži ter preprostim oblačilom obdržati nekdanje dostojanstvo potomke ene najbolj ponosnih in kulturnih plemen na zemlji — Ink ov. Zgodovina jc ta narod zmlela v pepel, iz naroda gospodarjev so postali narod hlapcev. To jc tragedija mnogih plemen Latinske Amerike, velikega kontinenta. ki so si ga podjarmili tujci, domačim prebivalcem pa vsilili svojo »kulturo« — izkoriščanje. Prav posebno poniževalen pa je položaj žena v teh deželah. Šele leta 1945 so jim v nekaterih državah priznali vsaj nekaj političnih pravic in še te so pozneje razne reakcionarne vlade ukinjale. Še danes n. pr. Para-guay odreka ženam volilno pravico in se s tem, postavlja v vrsto maloštevilnih držav, ki se še ne zavedajo, kako je to početje krivično in poniževalno. Toda dežele 'f^fp^li:-vi 1 i ? í T ' - V-; V m? ¡p \ V- '•SÍvV • V i" ■••\OrS',.;' Latinske Amerike so na pol kolonialne, t. j, pod nadzorstvom tujih sil in kjer dežela ni svobodna, tam. je tudi položaj žene še težji. moči, da bom pojasnila Marinelli, da ljubezen, ki si jo čutil do mene, ne bo prav nič trpela zaradi novega čustva, ki se bo morda vzbudilo v tebi do nove življenjske sopotnice. Seveda bo to težko pojasniti samo z besedami, zato boš tudi ti moral o tem govoriti hčerkam. Prepričana pa sem, da bo tako in da boš ti pri tem našel pravilno pot. Zal mi jc, ker ne bom mogla več biti pri tebi, toda ne žalujem za ničemer, česar nisem imela v življenju. Kajti tisto, kar si mi ti znal dati, Mimmo, je dovolj za dolgo — predolgo življenje. To je »večna radost«. Ce bi se danes vprašala: »Kaj bi me lahko naredilo srečnejšo? Kaj bi želela spremeniti v življenju?« — bi odgovorila: »Nič, kajti tisto, kar smo imeli, je bila celota, bilo je naše življenje, življenje, ki si ga nc ntoreš zamisliti lepšega.« Ce bi to življenje bilo v čemer koli drugačno, ne bi bilo več tako. Kolikokrat bi te lahko izgubila, pa te le nisem. Te velike sreče sem se spomnila vsak dan, vsak trenutek, vsa ta leta. Ker pa sem vedno bila sebična, moram priznati: ne upiram se, ker odhajam iz življenja prva, čeprav me zaradi tega peče vest. Toda ali bi lahko živela brez Mimma? Verjetno me ne bi potolažila misel na »večno radost«, kajti sama si ne bi znala izpolniti praznine. Tebi pa bo to uspelo, čeprav bo morda v začetku težko. Ne vem zakaj mi je tako lahko ob misli na najino ločitev? Ko pa si ti o tem govoril, sem bila zelo jezna! Gotovo zaradi tega, ker v sebi in okrog sebe čutim tvojo veliko, neskončno ljubezen . .. Ne zdi se mi, da bi se karkoli med nama spremenilo zaradi fizične odsotnosti enega izmed naju. Poglej, če boš ti popustil in zbolel, sc bom morala razjeziti. Najino »razdelitev dela« ne bova mogla več uresničevati in to pomeni, da boš imel na svojem hrbtu veliko več skrbi. Premisli, kako usoden pomen bo lahko imelo to dogajanje na najine otroke, posledice lahko čutijo vse nadaljnje življenje. Ce bodo ob tebi, se zanje ne bojim, toda brez tvoje podpore in stalne pomoči bodo težko zdržali vse življenjske tegobe, posebno Marinella. Ne vem, kako naj izrazim partiji svojo veliko hvaležnost, da je dala mojemu življenju to vsebino, ker mi je nudila možnost, da delujem v naj-odloencjših trenutkih njene zgodovine. Brez tega tlela se danes ne bi čutila polnovredno, nekaj v življenju bi bilo izgubljeno. Partija se je zlila z mojim osebnim življenjem tako lesno, tako popolnoma, da sem se čutila delčkom te velike moči. ki vodi človeštvo vedno naprej. To pa je velika sreča in samo želela bi, da bi to občutile tudi moje hčerke. Z veliko ljubeznijo se spominjam vseh tovarišev, s katerimi smo se borili vsa ta dolga leta. ko se je zdelo, da se nc bo nikoli nič spremenilo in da bodo naši otroci zrasli v pregnanstvu. Ljudem, ki še danes ne verujejo v boljšo bodočnost, vedno govorim o teh časih in o vsem tistem, kar se je zgodilo pozneje. Ali se spominjaš, Mimmo. ko sva se pogovarjala o najini »najmočnejši ljubezni?« In poglej, zdaj je Se močnejša, veliko močnejša, z njo sem vsa prežeta in njej se moram zahvaliti, da vedno čutim, da sem v tvojem srcu. Prav ta ljubezen pa ti bo tudi dala moč, da nadaljuješ svoje življenje, ki ti je hkrati tudi Mari-nino življenje in ti bo dala moč. da nadaljuješ z delom v partiji, da se brigaš za »ligurijce« in za mnoge druge bodoče knjige o starih in novih časih, da skrbiš za hčerke velike in male in za tiste, ki bodo prišli še pozneje, za vnuke in pravnuke. Tudi za Leo bo to močan udorcc. toda računam s Totijevo ljubeznijo in uvidevnostjo. Znal ji bo pomagati, da bo prenesla. Potrudila se bom in obema pisala, če mi ho le uspelo, ti jima pa povej, da so vsi z menoj če- videla, z visoko dvignjenimi obrvmi i?i stisnjenimi ustnicami dolgo strmela predse; tako krčevito je stisnila čevljusti, da so jo kmalu zaboleli zobje. Petrolej v svetilki je bil dogorel, plamen je drobno prasketal in ugašal. Upihnila ga je in ostala v temi. Temni oblak bolestnega mrtvila misli ji je polnil prsi in dušil utripanje srca, Dolgo je tako stala —- noge in oči so ji obnemogle. Slišala je Marijo, kako se je ustavila pod oknom in s pijanim glasom kričala: »Pelagcja! Spiš? Mučenica ti moja nesrečna — le spi!« Mati je oblečena legla v posteljo in se kmalu pogreznila v težko spanje, kakor da bi padla v globok tolmun. POSLEDNJE PISMO MARINE SERENI prav daleč proč, vsi skupaj z Mari-nello in Klaro, skupaj z Andrejem, z malima dvema in s tistim, ki se bo šele rodil. Zdelo se mi je, da ti imam toliko povedati, toda zdaj se ne spomnim več kaj. Hotela pa bi, Mimmo, da nikoli nc pozabiš tole: v življenju tvoje Marine ni bilo niti trenutka, ko iti ji lahko dal več, kot si ji dal. V svoji notranjosti čutim vso tvojo ljubezen — In prav zato umiram tako mirna. Želela bi le, da ne bi bilo materialne strani vsega tega — to je tako zapleteno in mučno za tiste, ki ostanejo in tako ovira novo življenje, na katerega se morajo navaditi. Želela bi, da dekleta ne bi videle mojega trpljenja in nenormalnega stanja, v katerem se bom gotovo znašla. Spomin na to jim bi bil sicer mučen za vse življenje. Posebno otrokom to ni potrebno. Prav tako se mi zdi, da ni potrebno prirejati ceremonij postavljanja itd. Prav v naši dobi je toliko nesreče, človek lahko umre v trenutku, ne da bi vedel, ne od česa. ne kdaj. To je pa tudi veliko bolje kot vleči kdove kako dolgo nesrečno življenje. Toda ker nam ni dano, da izbiramo, se moramo potruditi. da shajamo brez običajnih ceremonij, ki otežujejo smrt tistemu, ki mu je usojeno umreti, življenje pa tistemu, ki ostane na svetu. Prav pravijo, da je v da;iašnjih časih redkost, da umre komunist v lastni postelji! Scclba pa si upa govoriti o »komunistični nevarnosti«! No, to sem ti hotela reči. Ce že umiram v lastni postelji, torej brez koristi za ljudi, ukreni tako, da se bodo vsaj obogatile zdravniške izkušnje. Zdi se mi, da je to potrebno in zdravniki naj se prav nič ne obotavljajo zaradi mene .. . V moji mizi in v predalih boš seveda našel nered, toda to je samo prvi vtis. Videl boš, da lahko večino pisem zavržeš. Ohrani samo tista pisma, ki si ml jih pisal ti in naše hčerke. Pred kratkim, ko sem se počutila nekoliko bolje, sem vzela k sebi v posteljo Klaro in sem jo poljubila. Takoj me je vprašala: »Ali boš naredila tako tudi jutri?« Kako je lahko priti v zadrego in izgubiti pogum! Z vso silo moram poditi od sebe misel, da je Klari potrebna nežnost in da ji materinske nežnosti nc bo mogel dati nihče drugi. Ne. na to ne bom mislila! Zadnje čase sem se tako trudila, da sem se privadila na misel, da bo tudi brez mene vse lepo in v redu. Sicer je to tudi res. Teta Er-melinda bi se ml gotovo zopet smejala: jaz pa tudi v tem trenutku brezmejno verujem v tebe in sem prepričana, da boš znal narediti to, česar ne hi zmogel noben drug oče: nadomestiti mater . . . V Italiji je izšla pred kratkim peta izdaja knjige DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA (»I giorni della nostra vita«). To so pisma in dnevnik MARINE SERENI, ki se jc ramo ob rami borila s svojim možem Einiliom Serenijcm proti italijanskemu fašizmu in hitlerje-vim okupatorjem. Umrla je po dolgi in težki bolezni. V prevodu objavljamo pismo, ki ga je pisala Marina v zadnjih dneh svojega življenja. Marina Sereni jo živela čudovito in težko življenje človeka, v katerem so se združili v harmonično celoto visoki ideali borca za srečo navadnih, preprostih ljudi in čustva skromne žene, zvestega tovariša in ljubeče matere ter žene. OB DNEVU ŽENA * ŽENA DANES * ŽENA V NGB ★ ŽENA PO SVETU * OB DNEVU ŽENA * ŽENA DANES ★ ŽENA V NOB * ŽENA PREKO ORGANOV DELAVSKE IN DRUŽBENE SAMOUPRAVE ; - - rw. '¡s,-. ŠE SI ŽELIMO TAKIH PREDAVANJ Dejal bi, da se znana marksistična resnica o zakonitosti razvoja družbenih procesov prav nazorno zrcali tudi v razvojni poti borb in prizadevanj za resnično enakopravnost naših žena, kajti naša zmagovita revolucija in z njo pri nas uzakonjene tolikanj najnaprednejše pravne norme o enakopravnosti državljank in državljanov, nedvomno predstavljajo naravnost oprijemljiv primer odločnega hotenja subjektivnih sil — partije in delovnega ljudstva, zbranega okoli nje — ■da bi pripravila vse potrebno za kar hitrejše uresničenje tega načela v praksi. In vendar: navkljub vsem prizadevanjem in hotenju se nikoli nismo slepili z upi, da je možno ostvariti dejansko enakopravnost žena čez noč, zgolj z zakonom ali z uredbo. Na to, kot na ostala vprašanja, porajanja in utrjevanja novih, socialističnih odnosov med ljudmi, smo in moramo tudi v bodoče gledati predvsem skozi prizmo materialnih možnosti, kar pomeni, da je dejansko poglabljanje in utrjevanje enakopravnosti dr-žavljanov-žena uresničljivo le postopno; da je proces, ki ne more dozorevati hitreje in mimo tvarnih, to je gospodarskih zmogljivosti naše socialistične skupnosti. Glede na pravkar omenjeno odvisnost in medsebojno vzročnost med ekonomsko osnovo, to je uspehi našega dela na eni ter razširjenjem in utrjevanjem plemenitejših in pravičnejših odnosov med nami na drugi strani, se nam — ko obravnavamo odnos do žene v naši družbi, postavlja Žena-delavka pri skobelniku v podjetju LIP v Postojni Kaj pl predvsem vprašanje, ali in kako smo uspeli v okviru naših komun, oziroma našega okraja kot njihove skupnosti, omogočiti in pomagati državljanom - ženam, predvsem pa ženam-materam doseči tisto stopnjo enakopravnosti, ki jo dopušča in terja sedanji ekonomski položaj? Sodeč tako po številu zaposlenih žena, predvsem pa po čedalje uspešnejšem uveljavljanju žena v delavskih svetih in upravnih odborih svojih gospodarskih organizacij, po sodelovanju v številnih drugih organih neposredne družbene uprave državljanov, moramo odgovoriti na zastavljeno vprašanje vsekakor pozitivno. Število zaposlenih žena se je tako povzpelo, zahvaljujoč izredno naglemu razvoju gospodarstva, posebno pa industrije v našem okraju, z nekaj nad 8700 zaposlenimi že na eno tretjino celotnega števila stalno zaposlenih oseb. Še bolj pa je seveda razveseljivo dejstvo, da se je sestav delavskih svetov ob lanskoletnih volitvah v primerjavi na izvoljene žene v delavske svete in upravne odbore leta 1956 vidno spremenil. Tako je bilo v 86 podjetjih, ki so na področju našega okraja v letu 1957 volila DS in UO, od skupnega števila 1631 izvoljenih članov v DS 279 žena, a od skupnega števila 572 izvoljenih v UO le-teh gospodarskih organizacij 61 žensk. Posebno spodbudni pa so glede izvoljenih žena podatki o njihovi izvolitvi v upravne odbore gospodarskih organizacij s 7—29 zaposlenimi. V teh podjetjih, ki jih je bilo lani 75, je bilo od skupnega števila 345 izvoljenih v upravne odbore 91 žena. Če se spomnimo, da je bilo v 1956. letu v primeri s pravkar navedenimi podatki iz 1957. leta okoli 25 »/o manj žena v delavskih svetih, ter blizu 30% manj v upravnih odborih gospodarskih organizacij, ki imajo delavsko Delavke se vedno bolj uveljavljajo tudi pri delu s kompliciranimi stroji. Na sliki delo pri hidravlični stiskalnici v Tovarni lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici samoupravo, potem moremo pač zanesljivo zaključiti, da se žene v proizvodnji čedalje bolj uveljavljajo ne le kot proizvajalci, temveč tudi kot upravljavci. Prav to pa je hkrati tudi najbolj zanesljiv pokazatelj pozitivnega procesa v smeri utrjevanja in poglabljanja enakopravnega odnosa žene v proizvodnji kot ključnem področju družbene aktivnosti. Rezultati bližnjih letošnjih volitev v DS in UO nam bodo služili kot dragoceni pokazatelji o količinskih in kakovostnih spremembah, ki so se na tem področju dogodile v enem letu, med zadnjimi in letošnjimi volitvami. Podoba je, da smemo tudi v tem, mnogokrat neopaženem, a vendar nezadržnem procesu uveljavljanja dejanske enakopravnosti žena v proizvodnji zopet upati na spodbuden korak naprej, -žek. V okviru predvolilnih zborovanj je na povabilo Društva žena predaval v ponedeljek, 3. t. m., zvečer v Portorožu dr. Jože Potrč o »Družini in komuni«. S pestrim, a vendar preprostim in širokim, vsakomur razumljivim razlaganjem vsakdanjih pojavov v okviru družine in komunalne skupnosti je pritegnil poslušalce tako, da so njegovo izvajanje spremljali s polno pozornostjo, in jih navdušil tako, da so se ob koncu oglasili spontani klici: »Se, še!« »Še si želimo takšnih predavanj«, je bilo soglasno mnenje vseh, ki so ta večer skoraj popolnoma zasedli dvorano portoro-: škega ljudskega doma in ki so j prihiteli na predavanje tudi iz oddaljenejših krajev, nekateri celo iz Kopra. Tovariš dr. Potrč se je v svojem predavanju dotaknil vseh problemov, ki so v zvezi s pojmoma družine in komunalne skupnosti, predvsem pa je poudaril problem enakopravnosti žena in problem zaupanja, ki je osnova sožitja tako v družini kot v širši skupnosti. Za vsak problem je navedel kopico slikovitih primerov iz zgodovine ali iz svojih lastnih izkušenj. V vseh dogajanjih, na katere je opozoril doma in po svetu, je znal potegniti zaključke, ki so podprli osnovno misel njegovega predavanja: Ljudje nismo samo dobri, pa tudi ne samo slabi, smo pač ljudje. Toda človeštvo postaja vedno boljše. Dokaz za to je izboljšanje družbenih odnosov na splošno in med moškim in žensko še posebej. Urejanje teh odnosov je ena izmed osnov za razmah socializma. Vsi narodi gredo v socializem, čeprav na različne načine in z različnim tempom. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! IZ ZBORNIKA »SLOVENSKA ŽENA V Kakor po vsej Sloveniji zbirajo v teh mesecih tudi v naših krajih gradivo o deležu, naših žena v narodnoosvobodilnem boju. Tega dela so se lotile naše žene z velikim razumevanjem in tudi našle na terenu velik odziv. Pri tem zbiranju in zapisovanju naletijo na pretresljive in zanimive zgodbe, ki jih pripovedujejo o svojem trpljenju, borbi in delu žene kurirke, borke, aktivistke, matere. Objavljamo odlomek iz spominov »Matere junakinje« iz Nove Sušice. LAŠKE ŽENE V NOVI PRALNICI Zone v Laškem vedo, da je treba pravilno prati, da Čuvamo dragocene stroje in perilo. Zalo so nedavno sklicale širši posvet o pravilni uporabi pralnega stroja. Posveta sta se udeležila tudi tehnični vodja in direktor »Standardi iz Trbovelj, kjer je bil pralni stroj kupljen. Strokovnjaka sta navzočim ženam tolmačila pravilen tehnološki postopek in potek pranja z ozirom na čas, zaščito stroja in zaščito perila. Zene so bile z njunim tolmačenjem in nasveti zelo zadovoljne. Kazalo bi, da bi previdne in razumne Laščanke posnemale tudi žene v drugih pralnicah, ki se že poslužujejo novih pralnih strojev. MARIJA HREŠČAK, mati junakinja iz Nove Sušice (občina Pivka): . »Štiri sinove sem imela in vzgojila sem jih v borce proti fašizmu, kar so dokazali takoj leta 1941, ko se je začela naša borba za osvoboditev. Jeseni leta 1941 je prišel od vojakov na dopust najstarejši sin Tone. Prav tedaj so prvi partizanski borci trosili letake in pozivali v borbo proti okupatorju. Tone se je takoj odločil, da se ne vrne več v italijansko vojsko. Vpoklicu se ni odzval niti drugi sin Jože in prav kmalu sta se oba vključila v prvo partizansko skupino. Do prvega oboroženega spopada med partizani in italijanskimi karabinjer-ji je prišlo 4. aprila 1942. Ker sta bila ubita dva italijanska oficirja, je prišlo veliko število fašistov, vojakov in lcarabinjerjev in so po vaseh strahovali ljudi in jim grozili. V prvi veliki ofenzivi na Nanosu nekaj dni pozneje so ujeli mlajšega sina. Mene so aretirali in odpeljail v zapor v Trst, pozneje pa v internacijo v Italijo. Po kapitulaciji Italije sem se vrnila domov, medtem pa so ustrelili v Rimu Jožeta, starega komaj 20 let. Doma so mi fašisti pobrali vso živino in pohištvo. Po kapitulaciji se je vrnil domov iz italijanske vojske tudi sin Stanko in takoj odšel k partizanom. Bil je kurir, toda še isto leto so ga Nemci ujeli pri Vol-čah, kjer je čakal na vezo. Ustreljenega so pripeljali v vas in spraševali, kdo ga pozna. Pri meni je bil takrat sedež okrajnega odbora za Pivko in k sreči ni bilo nikogar pri hiši, ko so prišli k meni Nemci. Pokazali so mi mrtvega sina in me vprašali, ako je to moj Stanko. Gledala sem svojega mrtvega otroka in ga v srcu prosila odpuščanja, glasno pa sem izjavila: ,To ni moj sin, ne poznam ga.' Aretirali so me'in me skupaj z mrtvim sinom na istem vozu odpeljali v Vreme. Bila je to pot, ki se je ne da popisati. Solze so padale na mrtvega sina in srce mi je krvavelo. V Vremah so me Nemci zasliševali, zahtevali, da povem, s kom je bil sin povezan, kdo je prihajal k nam v hišo. Grozili so, da me ustrelijo. Toda moja usta so bila nema. Po osmih dneh so me pustili domov. Po tem strašnem dogodku sem odšla tudi jaz v ilegalo. Bila sem članica vaškega odbora AFŽ, pozneje pa sem delala na okrožnem odboru za Pivko. Ko je bil sin Tone ranjen v Brežcu pri Divači, smo ga skrivaj ponoči pri- peljali na Kal, kjer je ležal deset dni, potem pa v Novo Sušico. Ko mu je bilo bolje, sem ga peljala v bolnico v Brkine. Takoj ko je ozdravel, sva skupaj hodila po sestankih: sin po politični liniji, jaz pa po gospodarski, kot članica okrožne gospodarske komisije. Na pokrajinski konferenci AF2 na Štjaku so me izvolili za častno članico pokrajinskega odbora AFZ in mi dali naziv »mati junakinja«. Sina Toneta in mene so ujeli 14. junija 1944 v Novi Sušici. Iz zapora v Pivki in Trstu so me odpeljali v internacijo v Auschwitz in Ravensbrück. Tu sem ostala do osvoboditve. O teh taboriščih so že veliko pisali, toda ne da se popisati, koliko smo tam pretrpeli,« Amerika je ekonomsko celo bližja socializmu kot mi, ne pa po družbeni ureditvi. Toda tudi tam je tistih 60 milijonov delavcev s svojimi družinami že jedro bodoče splošne socialistične ureditve. Življenje samo namreč sili k temu, Življenjska potreba sili ženo proletarske družine, da se zaposli, potem pa se čuti enakopravna možu — in se te pravice tudi drži. Visoko število ločitev, kot nam je znano iz Amerike, je samo posledica zavesti žena, da so enakovredne moškemu in da jih nič ne more prisiliti, živeti vse življenje v neskladju z nekom, za katerega so ob poroki mislile, da se bodo ujemale z njim. Kakšen napredek je to od krščanskega pojmovanja zakona »Zena MORA ubogati moža do konca dni, če naj bo zakon trajen«, do našega pojmovanja: »Zakon bo trajen samo, če bosta zakonca živela v enakopravnosti in harmoniji«. Naš ideal niso ločitve zakonov, temveč zakoni, v katerih se bodo združili ljudje z istimi nagnjenji in istimi cilji. Tudi pri nas še ni popolne enakopravnosti žena. Zene delajo mnogo več kot možje. Poleg dela v službi imajo še delo doma in z otroki. Toda njihovo stanje se ne bo izboljšalo, če mislijo, da jim bodo možje lepega dne kar na krožniku prinesli, kar si želijo. Tudi same si morajo prizadevati za to. Predvsem' naj dokažejo svojo družbeno koristnost. Vsi skupaj se še vse premalo zavedamo, da žene lahko mnogo in rade koristijo, če se jih postavi na res primerno mesto, Kot pa v družini pomagajo dorasli člani k vzdrževanju družine, tako bi moralo biti v komuni in širši skupnosti. Za to pa je potrebno — kot v družini — zlasti resnično medsebojno zaupanje, ki temelji na prepričanju, da delamo vsi samo za skupni blagor. V sedanjem predvolilnem obdobju bi se morali volivci zavedati, da je tako zaupanje potrebno tudi med njimi in njihovimi kandidati, bodočimi ljudskimi poslanci. Tudi zaupanje ne pade z neba, treba si ga je pridobiti. Poslanci morajo dati zgled čuta odgovornosti in vseh drugih vrlin socialističnega človeka, če naj upravičijo položaj zastopnika velikega števila ljudi, ki so se odločili živeti v socializmu. Ljudje verjamejo dejanjem, ne samo besedam. Vse nas je preveč izučil primer s Stalinom. Nikdar se tudi ne smemo zadovoljiti z doseženo stopnjo zaupanja. Volivci imajo pravico — katere se še vse premalo zavedajo — da pokličejo svojega poslanca na zagovor ali ga celo odpokličejo, če je treba. Demokracija je pri nas dosegla že lepo stopnjo, vendar je to le izhodišče za nadaljnje še pravil-nejše urejanje odnosov med ljudmi. Tovarišu dr. Potrču so se poslušalci zahvalili z navdušenim ploskanjem in mu izrazili upanje, da bo še našel med svojim delom čas in prišel v Portorož Jule ___. ..(i*?*1 Dokazali bomo svetu, da bo triindvajseti marec zgodovinsko potrdilo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov v boju za lepše življenje delovnih ljudi Vedno več žena se vključuje v proizvodnjo: zadnji statistični podatki pravijo, da jih je v našem okraju zaposlenih 8700. Na sliki: delavke v lakirnici podjetja LIP v Postojni. Prva v ■vrsti je Irena Bencina, članica občinskega zbora proizvajalcev 2ENA IN DOM * ZDRAVSTVO m VZGOJA ŽENA m DOM * ZDRAVSTVO BN VZGOJA >V 2EMA ¡K DOM ZDRAVSTVO SN VZGOj POSVETOVANJE O DRUŽBENI PREHRANI '■■i' ' :'■''-■■'■..' ' - T! ■ UVfc f ffe $ Okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru jc sklical v torek, 4. t, m., ožje posvetovanje, na katerem so govorili o problemih družbene prehrane pri nas, predvsem pa prehrane delavstva. Objavljamo izvleček iz poročila strokovne učiteljice zavoda Fani Jerebove; o razpravi pa bomo poročali prihodnjič. Poti družbeno prehrano pojmujemo prehranjevanje odraslih in otrok izven družine: v otroških vrtcih, šolskih in mlečnih kuhinjah, internat» skih kuhinjah, obratnih delavskih in splošnih menzali, bolnišnicah,- domovih onemoglih in podobno. Tc obrate in zavode vodijo organi družbenega upravljanja. izdatna in cenena hrana Ho vlagamo vse sile za dvig življenjskega standarda delovnega človeka, moramo predvsem poskrbeti, da se bo ta delovni človek izdatno in ceneno hranil. Prehrana je prav gotovo med najvažnejšimi činitelji, ki vplivajo na produktivnost, dela, na zdravje ter na sposobnost in voljo do dela. Zavedati so moramo tudi, da so stroški za zdravo prehrano vedno neprimerno manjši od tistih, ki jih mora družba vlagati za zdravljenje posledic "nepravih»s prehrane, ¡c temu 7,a moramo prišteti tudi gospodarsko izgubo, Ici nastane- v uodjetjih zaradi majhne produktivnosti in izostankov. ZAPOSLENI STARŠI in mrzli tek pomanjkljivi obroki uranej Uieditčv tiruSbeilO prehrane nam hareuuje tudi stalno naraščanje števila zaposlenih žena. V naiem okraju je žc okrog 32 "k žena zaposlenih v tovarnah in ustanovah, C0 "/» žena na vasi pa je vključenih v kmečko proizvodnjo. Večje število zaposlenih ljudi, ki se vozijo iia delo. ostane do popoldanskih ur brez toplega obroka. Prav tako številni učenci in dijaki, ki licdijo v oddaljene šole. Večji del naših družin obeduje šele it,ed tretjo in četrto uro popoldne, ko se mati vrne z dela in pripravi kosilo. In še takrat jc to kosilo kljub temu da je drago, enolično in nepravilno sestavljeno. Nakupovanje in pripravljanje pa pomeni za zaposleno ženo preobremenitev. Potrebno bi torej bilo, da bi imele naše družine možnost dobiti toplo malico in kosilo izven doma, v obratu ali delavski menzi, v šolski kuhinji ali vrtcu. m »sv«. •<>.'.:. Karirast plašč s pletenimi vložki — priljubljeno in praktično oblačilo, za službo, za potovanje in za šport. V dogovoru z Zavodom »Primorske prireditve« je Društvo za izobraževanje žena v Kopru skle- . nilo, da letos ne bo proslavilo praznika žena — 8. marec -— z običajno akademijo, marveč z uprizoritvijo drame »Dnevnik Ane Frank« v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. V načrtu je si-. ccr bilo, da bo ta predstava že v petek, t. j. na predvečer praznika, toda ljubljanski gostje so morali zaradi tehničnih vzroKov preložiti gostovanje na nedeljo. Razen predstave v gledališču bo pripravilo koprsko Društvo za izobraževanje žena tudi širše posvetovanje, obisk v bolnišnici v Valdoltri in na sam praznik, v soboto, 8. marca, družabni večer v prostorih hotela »Triglav«. ZANEMARJANJE PREHRANE NA RAČUN OBLEKE IN ZABAV V obalnem pasu, zlasti v Izoli, je zaposleno večje število mladine, ki živi ločeno od svojih družin. Po izjavi nekaterih vodilnih ljudi v podjetjih se hrani ta mladina v menzi le nekaj dni po prejemu plače, ostale dni v mesecu pa živi le ob suhem kruhu, krompirju, kavi in čaju. Razumljivo je, da ob taki hrani ne more biti zadovoljiva delovna storilnost, in prav tako ne zdravstveno stanje. Vzrok za to seveda ni le v neurejeni družbeni prehrani, ampak tudi v štabom gospodarjenju z mesečnimi prejemki. Mladina rada porabi vse preveč denarja za obleko iu razne zabave, zanemarja pa prehrano, ker sc no zaveda njene važnosti. Zato jc družbena naloga nuditi delavcem tako možnost, zdravo in cenene hrane, kot tudi prosvetljevati ljudi v tej smer!, IZ ANKETE VSEH INTERNATSKIII KUHINJ Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru je anketiral vse inter-natskč kuhinje v okraju. Iz analizo na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je hrana iV.Srsikje enolična in pripravljena tako, da ne ohrani hranljivih vrednosti živil. Tečaj za kuharice internatov je imel predvsem namen, seznaniti osebje s pravilnim sestavljanjem jedilnikov m pripravljanjem hrane. Od takrat sc je sestava in kvaliteta znatno zboljšala. Prav tako so šolske kuhinje odklanjale mleko v prahu, ker ga niso znale pravilno uporabljati. Skupno z RIv in socialnim skrbstvom smo zato organizirali več tečajev. Kljub temu se stanje ni veliko zboljšalo, ker so šolske kuhinje siabo opremljene, kuharice pa nimajo časa za pripravo raznih jedi. V PODJETJIH PREMALO ZANIMANJA Raznim podjetjem je Zavod svetoval, da bi pripravili tople malice iz mleka v prahu, ki ga nudi RK brezplačno. Kljub prizadevanjem so uvedli te malice le v osmili podjetjih (v Izoli 4, v Sečovljah 1, v Pivki I in v Sežani 1 podjetje). Res je, da ni povsod primernih prostorov, vendar bi se dalo marsikaj urediti z razumevanjem in dobro voljo. Teh malic bi sc delavci gotovo radi posluževali, ker imamo številne primere, da si prinašajo ljudje na delo samo suh kruh. Kot primer naj služi tovarna Lama v Dekanih, kjer so zaposleni številni delavci iz bolj ali manj oddaljenih vasi, V bližini podjetja ni gostišča ali trgovine, kjer bi si lahko nabavili toplo ali drugačno malico in so zato do poznih popoldanskih ur brez tople in izdatne hrane. Zato je tudi razumljivo, da je zdravniška ekina ob krvodajalski akciji ugotovila, da je precej teh delavcev podhranjenih. Isto velja tudi za delavce tovarne Partizanka v Kopru in Ermo v Šmarjah kot tudi za nekatera podjetja v Izoli. Gradbeno podjetje I. maj v Seme-dell ima približno 200 delavcev iz različnih krajev Slovenije 111 iz drugih republik. Ti delavci stanujejo v barakah, ki so vlažne in neprimerne za bivališče. Prehrane nimajo urejene in si po končanem delu sami kuhajo v prostorih kjer spijo. ANKETIRANJE MENZ IN GOSTIŠČ V novembru lani smo začeli z anketiranjem menz in gostišč koprskega okraja. Ugotovili smo. da imamo 28 menz, od tega 7 gosiišč z uvedenim abonentskim sistemom In 21 obratnih menz zaprtega tipa. V vseh teh menzali se hrani približno 2.270 delavcev in uslužbencev. Ce to številko primerjamo s številom zaposlenih, ki jih je v okraju 25.011, je to komaj 11 SPLOŠNE UGOTOVITVE Vse menze, ki sestavljajo jedilnike, razen nekaterih gradbenih podjetij, ne nudijo v tednu niti enega brezmesnega dneva. Jedilniki so standardni: pečenke, golaži. testenine z mesom, juhe in podobno. Sestava hrane je zelo neekonomična, kvaliteta pripravljanja ni najboljša in v večini primerov je hrana preveč pikantna. Pripravljajo jo vedno po istem načinu in uporaba, vedno istih dišavnic daje jedem enak okus. Marsikje je tudi postrežba abonenlov slaba in se hrana iz kuhinje do jedilnice skoraj popolnoma ohladi. V jedilnikih pogrešamo zelenjavne jedi, drobovino, jedi iz sira in skute ter predvsem ribe. Kuhinje so tehnično slabo opremljene, nimajo univerzalnih strojev, hladilnikov, lupilcev za krompir in podobno. Zaposleno osebje je kvalificirano le v gostinskih obratih, medtem ko je v obratnih kuhinjah le priučeno. Delovni prostori ustrezajo le v nekaterih večjih menzah, večinoma pa so pomanjkljivi in ne ustrezajo higienskim zahtevam, PREDLOGI ZA ZBOLJŠANJE o menze v okviru gostišča naj bi se reorganizirale v menze zaprtega tipa; abonenti naj bi izvolili upravni odbor o menza naj bi bilrt prosta vseh dajatev, razsvetljavo in vodo naj hi plačevala po gospodinjski tarifi, podjetja pa naj bi krila del režijskih stroškov o menze naj bi imele po možnosti lastne ekonomije za pridobivanje zelenjave in krmljenje prašičev z od-padki iz vrta in kuhinje o hrano naj sestavljajo iz domačih, preprostih jedi: več enolončnic, več glavnih jedi z uporabo drobovine, skute In zelenjave; s tem bo hrana tudi bolj pestra in zdrava. o kuhinje naj bodo po možnosti opremljene s tehničnimi pripomočki, kar tudi zniža režijske stroške o menzam naj se omogoči nabava mesa v klavnicah brez maloprodajne marže, ki znaša 30 dinarjev za kg o menze naj uvedejo tudi polpri-pravljcne jedi (kuhan krompir, fižol, juhe, omake itd.), da bi imele zaposlene ženo možnost odnašati hrano na dom o osebje naj bi imelo možnost kvalifikacije, kar naj bi poskrbela gostinska zbornica skupaj z Zavodom za pospeševanje gospodinjstva o podjetja naj bi uvedla toplo malico v delovnem času; to velja zlasti za podjetja v Izoli. Piranu in Kopru, kjer je zaposlene precej mladine, Žene v Postojni zelo rade obiskujejo zdravstvena predavanja, ki so ob sredah zvečer v »Klubu Svobode«. V februarju sto, bili dve predavanji, in sicer »O raku pri ženah« in »O zanositvi in kontra-cepciji«. Obe predavanji sta privabili številne žene. Tako se je prvega ¡predavanja udeležilo 64 žena, drugega pa kar 110. Predavanja so bila zlasti zanimiva in privlačna, ker jih je spremljal film o isti temi. Predaval je dr. Sčulca. Razen zdravstvenih bodo imele žene v »Klubu Svobode« tudi vzgojna predavanja. Zene zanimajo tudi gospodarski problemi IZ DELA ZVEZE ZADRUŽNIC Pretekli teden, 27. februarja, so se sestali v Postojni odbori za-družnic s področja Zadružne zveze Ilirska Bistrica. Udeležba je bila dobra, saj so se odzvale vabilu žene iz vseh krajev, O programu razvoja kmetijstva za to področje je govorila inž. Vida Mlač. Govora je bilo tudi o štednji, kreditnih odsekih pri KZ in ostalih nalogah žena Zadružnic. V razpravi so se žene predvsem zanimale za razne oblike kooperacije v živinoreji. Bile so mnenja, da je prav na tem področju možno razviti lepo sodelovanje. Potrebna pa bodo o tem številna strokovna predavanja in napotila za pravilno vzrejo živine. da se izognejo primerom, da bi kako žival po pogodbi ne priznali. Udeleženke konference -so se tudi ukvarjale s površnim odnosom kmetovalcev do škropljenja sadnega drevja in zatiranja koloradskega hrošča ter zahtevale, da odgovorni organi ostreje nastopijo proti takim kmetovalcem. Tovarišica iz Planine je bila mnenja, da mora organizirati zadruga škropljenje za vse, kmetovalci pa morajo plačevati. Pri njih to prakso uspešno uveljavljajo že več let. V zvezi z nalogami Zveze za- t "^«f • •>-.--. ' Hi.' ; r "'-.v, ■ ■ , «. -te- ^ •-' :-:.• • r-.. v. '•:•:>< v;:; . , * '■ •: '"; v, 1 ¿MJ-*. <"••" .' I "Z ¡¡."i:. -Tf-^Ž-i - , i ■ - . . '..■•_ V : -'- 'v ! - -• * Tt-i-li ■ ' • I'' - . -.-.V>) V T "-it. 3 i ' v- ' -J Pariz propagira ia pomlad in poletje zelo kratka, krila in ohlapne jope brez pasu. Italijani pa še vedno dajejo prednost takimle oprijetim modelom. družnic V predvolilni kampanji so tovarišice poudarile potrebo po večjem sodelovanju na zborih volivcev ¡kakor tudi na. zborih KZ, kjer naj bi prišle, prav posebno do izraza razprava o vprašanju dviga' proizvodnje. Glede stanovanjske skupnosti na vasi so bile žene mnenja, da bodo prav v tem okviru lahko organizirale razne uslužnostne obrate kakor pralnice, šivalnice, čuvanje otrok in podobno. Seveda je treba oblike prilagoditi potrebam in pogojem v različnih krajih. Vsekakor pa je treba predvideti, da gre vse iz lastnih sredstev. M, A. KANDIDATI ■j ; •NI w SODOBNO GOSPODINJSTVO št, 2 Pred tednom je izšla februarska številka revije »Sodobno gospodinjstvo«. Tiskana na lepem papirju in v večiem obsegu kot lani je postala še bol:) privlačna. Za čedno zunanjo opremo ne zaostaja tudi vsebina, ki zajema najširše področje gospodinjstva. Februarska številka prinaša poročilo o prvem konservirnem centru v Sloveniji, ki bo imel velik pomen za vso svojo okolico, Zelo zanimiv je članek o aluminijastih ovojih, v katerih lahko hranimo vroče in mrzle jedi. Tisti, ki si želijo urediti lepše stanovanje, bodo našli v vsaki številki revije nekaj nasvetov, Ta številka priporoča čedne pisalne mizice, primerne za mestno in podeželsko stanovanje ter lep jedilni kot. Strokovnjak piše o uporabi sintetičnih pralnih sredstev za pranje različnih tkanin, Zelo pomemben po svoji vsebini je članek o kuhanju živil, kakor tudi članek o neprekuhanem pasteriziranem mleku, ki bo odgovoril na vprašanja mnogih gospodinj. Kakor vsaka, ima tudi ta številka navodila za pripravljanje različnih jedi, za pletenje in za šivanje. Vsaka družina, ki ima vrtiček, oa je že komaj čakala nasvetov za delo na vrtu v tem mesecu. Članek o posodi za mleko ie namenjen mestnim n podeželskem potrošnikom kakor tudi proizvajalcem. Predstavnik CARE pomoči Kurt Bachmann, je na svojem službenem potovanju po Jugoslaviji obiskal tudi Koper ter se prepričal, da je organizacija razdeljevanja in uporabe živil, ki jih prispeva naši državi organizacija CARE, popolnoma v skladu NEPREKAJENA SVINJSKA GLAVA Z JEŠPRENJCKOM '/.I ješprenjčka. '/: kg sviniske glave, t dkg masti, 1 čebula. 2 stroka česna, l korenček. >/• gomolja zelene, 2 žlici paradižnikove mezge, 2 '/• 1 vode. Opran in čez noč v 2 V: l vode namočen ješprenjček skuhamo na pol. Nato mu dodamo nn 5 kosov razsekano 'njsko glavo, očiščeno in na koščke zrezano korenje in zeleno -n kuhamo dalje, da se vse skupaj zmehča. Jed oso-limo, ji primešamo na masti pre-praženo čebulo, strt ali sesekljan česen in paradižnikovo mezgo Se ta mesec bomo tiolili novo republiško in zvezno ljudsko skupščino. Izbrali smo kandidate, med katerimi je tudi nekaj žena. Zaupanje, ki ga uživajo žene pri svojih sodržavljanih in tovariših v podjetjih, da so jih predlagali za svoje predstavnike, je znamenje priznanja za dosedanje delo in uspehe žena na raznih področjih našega družbenega udejstvo-vanja. Upamo, da bodo s svojim, nadaljnjim uspešnim delom kandidatke upravičile to zaupanje in se uveljavile kot družbeni delavci in graditelji socializma. Med. našimi kar.dide* i ženami je tudi TONČKA BANOVEC roj. Sajne. Čeprav še mlada po letih (roj. 1930 v Smadolah) in po dobi službovanjr. ■>■> tmmrni ribjih kon-serv »Irir,« v Tzoli (od ;?6. XI. 1956) si je Tončko, uspelo, pri'.fo-biit tako zaupanje, da so jo predlagali kot svojega kandidata, za republiški zbor proizvajalcev v volilni enoti izolo—Piran. s programom CARE pomoči. Kurt Bachmann je na nedavni konferenci v Ljubljani tudi poudaril, da so dosegli zavodi za napredek gospodinjstva s tem, da so organizirali razne senrnarje in publi-cirali številne recepte za kuho, izdatno prispevali k raznoliki in pestri pripravi hrane iz ž:v;l, ki jih daje na razpolago CARE. Ta organizacija je doslej podelila Jugoslaviji okrog 70 milijonov kg raznih živil, Slovenija pa je od te količine dobila več kot o milijonov kg. ................................................................................ VSAKO NOVOST S KNJIŽNEGA TRGA dobite na posodo takoj v LJUDSKI KNJIŽNICI KOPER NAŠI POSLANSKI KANDIDATI MED SVOJIMI VOLIVCI ihv Po vnaprej določenem programu, ki smo ga objavili tudi v našem listu, obiskuje v. teh dnevih svoje volivce med drugimi kandidati tudi tovariš Branko Babič, ki kandidira za poslanca v republiški zbor ljudske skupščine v LADJA, KI NI HOTELA ZGORETI Osemdeset let poteče letos, kar se je ladja »Ada Iredale«, naložena s premogom, daleč od kopnega sredi Tihega oceana vžgala. Ogenj je zajel premog. Ker posadka tlečemu premogu ni bila kos, se je izkrcala in prepustila ladjo usodi. Dvajset mesecev kasneje je zapuščeno ladjo treščil vihar na sipine v bližini pristanišča Papiti na otoku Tahiti. Premog je še vedno tlel v njenih železnih bunkerjih, komaj šest let stara ladja pa ni podlegla. Temeljito obnovljena je opravljala svojo službo v častitljivo starost tja do začetka druge svetovne vojne, ko je postala žrtev japonske vojne mornarice. MRTVEC S »TITANICA« Oddelek za razstreljevanje ledenikov pri ameriški obalni straži je zaradi varnosti plovbe nedavno opravljal svoj posel na Severnem Atlantiku. Pri tem je v razpoki nekega ledenika naletel na moško truplo, oblečeno v smoking. Domnevajo, da bi utegnil biti eden izmed 1509 brez sledu izginulih ponesrečencev vele-parnika »Titanic«, ki se je tam nekje potopil v aprilu 1912. ZAHODNONEMSKA TRGOVSKA MORNARICA Po nedavni izjavi zveznega prometnega ministra zajema trgovska mornarica Zahodne Nemčije 2487 enot s skupno tonažo 3,023.076 BRT. Da je to dosegla, je potrošila daleč nad štiri milijarde mark. Nemški lastniki ladij in obalni brodarji pa so za novogradnje v zahodnonemških ladjedelnicah vložili okrog 1,4 milijarde mark. Pričakujejo, da bo zahodno-nemška trgovska mornarica v do-glednem času presegla pet milijonov brutoregistrslcih ton, P/l »BIHAČ« prispe danes, 7. marca, iz Gibraltarja v Alek-sandrijo (Egipt). P/l »DUBROVNIK« je na poti za Buenos Aires. M/l »GORENJSKA« je 4. marca odplula iz Ravenne za Šibenik. P/l »GORICA« je 2. marca odplula iz Odese za Šibenik. P/l »LJUBLJANA« je 28. februarja odplula iz Pirana na nadaljnji remont v suhi dok pulj-skega pristanišča. M/l »MARTIN KRPAN« je ' 3. marca odplula iz Aleksandrije v Port Said, kjer naklada blago za Jadransko morje. P/l »NERETVA« je 3. marca od-plula iz Casablance za Billing-ham. P/l »POHORJE« je v Portorožu, kjer razklada sol. P/l »ROG« je 27. februarja priplula v Antwerpen, kjer naklada blago za FLRJ. P/l »ZELENGORA« je 2. marca plula mimo Southamptona na poli za Albany (ZDA). M/j »DEVIN« je 3. marca priplula iz Šibenika v Benetke. M/j »STRUNJAN« je 2. marca priplula iz Benetk v Piran. SREČANJE PRED ANTARKTIKO Javna borba za posest v Antarktiki se še ni začela, kaže pa vse tako, da "brez nje ne pojde. Preveč držav se že zanima za svet okrog Južnega tečaja. Argentinija n. pr. vzdržuje tam doli že pol stoletja svoje vremenske postaje, ki z njih vihra njihova državna zastava, v angleških zemljevidih pa je tisti svet označen kot »britansko ozemlje«. Da bi svoje prvenstvo in lastništvo poudarili, so Argentine! v letošnjem poletju — od decembra do februarja — z velikim hrupom priredili več izletov tja doli. Ze prvi parnik pa je doživel neljubo presenečenje, Skoraj tik pred izkrcevališčem, kjer na večnem ledu leži argentinska vremenska postaja, se jc nenadoma pojavila neka angleška vojna ladja. Prisilila je Argentince, da so se ustavili, nato jih je angleški kapitan ljubeznivo pozdravil »na. ozemlju Nj. Vel. kraljice Velike Britanije«, potem pa jih je povabil, naj z vožnjo nadaljujejo. drugi volilni enoti koprske občine — v njenih perifernih vaseh. Tako je imel tovarič Babič minulo nedeljo predvolilno zborovanje v. Gradinu, bivši občini sosedne hrvatske republike. Gradili z okolico tare cel kup perečih vprašanj od preskrbe' z vodo in elektriko nekaterih naselij pa do specifičnih vprašanj obmejnega področja, ki za las ni vključeno v Videmski sporazum. Tovariš Branko je pred volivce razgrnil pisano prepogo naših uspehov in dosežkov v zadnjih letih, kar so konkretno občutili tudi prebivalci Gradina in okolice, saj je nova koprska komuna kljub skromnim možnostim že veliko storila za to področje. Najbolj pereče vprašanje pa je problem šolske reforme, vendar pa se ta rešuje v skladu s splošno veljavnimi načeli in bo treba še mnogo truda in časa, da bodo ljudje lahko v celoti razumeli skromnimi sredstvi, ki so nam na razpolago, skušamo nuditi našim otrokom čimveč solidnega znanja. To pa lahko storimo samo v dobro opremljenih šolah, ki stanejo ogromno denarja in jih ne moremo imeti v vsaki Vasi, posebno še, ker nam že v tem položaju silno primanjkuje učiteljskega kadra. O takih in podobnih vprašanjih se je pogovarjal tovariš Branko Babič skoraj na vseh svojih sestankih z volivci na Koprskem. rb NOVI DRUŽBENI PLAN □ □ V Remontni ladjedelnici »Splošne plovbe« — DOLŽNOST ODKRIVANJA REZERV V Piranu so prav tako že sprejeli družbeni plan in proračun liri?? Svet za finance in družbeni plan ObLO Piran je v ponedeljek na skupni seji s Svetom za blagovni promet in turizem ter Svetom za obrt, industrijo in kmetijstvo razpravljal o osnutku družbenega plana in proračuna za leto 1958 ter ta osnutek tudi priporočil v potrditev obema zboroma ObLO. Družbeni plan gospodarskih organizacij v občini Piran je za leto 1958 za vse skupaj 17 °/o višj kot lanski plan, in za 10 %> nižji od lanske realizacije. Najbolj napet je novi plan pri gostincih in v trgovini, kjer je približno za 19 % višji od lanskega. Močno se poveča tudi na področju komunalnih podjetij in kmetijstva. Zmanjšan pa je v industriji (za 5 % — zaradi rudnika, ki je v izgradnji), v gradbeništvu (za 5 %>, ker se podjetje »Konstruktor« vodi pod obrtnimi podjetji) in najmočneje v prometu (za 33 °/o, ker je prišlo do delitve »Splošne plovbe« na »Obalno plovbo« s sedežem v Kopru in ker so se brodnine v svetu občutno znišale). Med razpravo je prišlo do izraza mnenje, da številke ne morejo zrcaliti pravega stanja in razmerja moči gospodarskih organizacij v občini, ker plan ni bil sestavljen od podjetij preko občine, temveč od podjetij preko okraja na občine. Planirati ni mogoče od daleč, ko se iz pisarn niti ne pozna posameznega podjetja, temveč bi to morali storiti ObLO, ki so dolžni poznati problematiko podjetij na svojem področju in ki bi (zaradi tega znali pravilno upoštevati drobne, V Koprskem pristanišču njegove širše blagodati, ki so morda trenutno v navzkrižju z navideznimi prednostmi dosedanjega šolskega sistema. Vsekakor je treba imeti na umu osnovni namen goste šolske mreže, ki jo je vzpostavil v naših krajih nekdanji okupator •— namreč to, da je s šolo ustoličil v kraju že prve državne fašiste, ki so nato intenzivno in sistematično naprej raz-narodovali naš slovenski živelj, Osnovni namen tedanjih šol je bilo vsekakor poitalijančevanje naših otrok in šele nato posredovanje osnovnega znanja, ki je človeku potrebno. Danes pa je seveda drugače. S toda pomembne faktorje, ki lahko vplivajo na dvig ali padec proizvodnje ali prometa v neki določeni dejavnosti. Navsezadnje so vendar ObLO tiste osnovne družbene formacije, ki imajo pravico in dolžnost samostojno voditi svoje gospodarstvo. Plan je bil sprejet in na seji je bilo poudarjeno, da ga bo z združenimi prizadevanji mogoče izpolniti, če bodo posamezne gospodarske organizacije še izpolnjevale med člani svojega kolektiva delovno disciplino, smisel za varčevanje in vse drugo, kar prispeva k dvigu storilnosti in proizvodnje. Občinski proračun za leto 1958 se je povečal od lani za 38 milijonov in bo znašal okrog 148 milijonov- din. Skoraj ves porast proračuna gre na račun vključitve Pomorske in Ribiške šole v občinski proračun. Cela tretjina proračuna piranske občine gre za šolstvo in socialno skrbstvo (46,7 milijonov). Občinski izdatki na posameznega učenca so v piranski občini v vsej Sloveniji najvišji, namreč povprečno okrog 24 tisoč din letno. (V ital. šoli v Piranu celo povpr. 38 tisoč din.) Visoki so izdatki tudi za zdravstveno zaščito, komunalno dejavnost in dotacije raznim družbenim organizacijam. Te izdatke bo piranska občina krila z družbenimi dajatvami, ki so v glavnem enake kot v preteklem letu. Le hotelska podjetja ne bodo več pavšalirana, temveč bodo morala odvajati vse dajatve, kot določajo predpisi, in v kmetijstvu bo povečana občinska do-klada od lanskih 13 na 19%>. V diskusiji je bilo danih več predlogov, med drugim predlog, da bi se za nekaj promilov povečala taksa na potrošnjo električnega toka. Tako dobljena sredstva naj bi šla v fond, s pomočjo katerega bi dokončali elektrifikacijo podeželja, zgradili potrebne transformatorje in podobno. Sprejet je bil sklep, da se davek na alkoholne pijače poveča za 5 °/o, kar bo šlo v sklad za pobijanje alkoholizma. Na ta način — ki je v navadi že skoraj po vsej državi — bi občina imela sredstva za kritje deficita mlekarn in za usposabljanje mlečnih restavracij. Sprejet je bil tudi sklep za ustanovitev sklada za komunalne naprave, ki so najbolj pereč problem v občini. V ta sklad bi se stekala sredstva, dobljena na primer s pomočjo občinskih računskih blokov (»pa-ragonov«), katere bi v času sezone bili dolžni uporabljati vsi gostinci in trgovci na področju občine. Končno so na seji razpravljali še o nujnem primeru hotela »He-lios«. Ker Živahna diskusija ni mogla najti najboljše rešitve za prenehanje stanja prisilne uprave tega podjetja, je bila ustanovljena tričlanska komisija, ki mora v nekaj dneh ugotoviti, če je za podjetje in 'skupnost boljša prisilna likvidacija, ali pa sanacija z znižanjem obrestne mere za dolžne dajatve na najnižjo možno stopnjo in podaljšanjem dobe odplačevanja na najdaljši možni rok. Jule To je nekakšno geslo in cilj, li kateremu teži prizadevanje Uprave komunalne dejavnosti v piranski občini. Narediti iz Portoroža letovišče sredi parkov in cvetlic, posaditi v Portorožu, pa tudi Piranu — čim več cvetlic, vedno zelenega grmičevja in drevesc, to je delo, ki ga je UKD prevzela kot svojo častno nalogo. To nalogo tudi dosledno in uspešno iz-%'aja. Kdor je videl portoroške parke in nasade pred dvema letoma, ko je UKD šele prevzela to dolžnost, in jih primerja s sedanjimi, ji mora priznati hvalevredno prizadevanje. »Toda to je šele začetek oevctliče-vanja Portoroža« — mi je pojasnil upravnik omenjenega zavoda Rtccar-do Giacuzzo. »Naši delavci so že od jeseni marljivo na delu, da pripravijo za sezono poleg dosedanjih nasadov še nove, oziroma da osvežijo in izpopolnijo dosedanje. Tako so samo februarja posadili nad 6.000 sadik raznih lepotičnih trajnic, še več pa raznih enolctnic. Za mnoge vrste cvetlic pa je bilo še prezgodaj. Glavna sezona sajenja bo v marcu, ko bodo posadili predvidoma 13.000 sadik in posejali velike količine semena najrazličnejših cvetlic; • toliko sadik in semena imamo že kupljenega oziroma zagotovljenega v poklicnih vrtnarijah in drevesnicah. Poleg tega bomo v marcu dokončno uredili za sezono že iz prejšnjih let rastoče rastline. Seveda s tem vrtnarsko delo ne bo prenehalo, temveč bo trajalo vse leto. Čiščenje, plevenje, zalivanje in nadomeščanje odmrlih cvetlic in spioh rastlin z novimi zahteva kar mnogo dela, saj moramo na področju Portoroža in Pirana vzdrževati skupno nekaj nad 47 ha parkov in nasadov. Do sezone se bo ta površina še nekaj povečala, do prihodnjega leta pa jo bomo — po naših željah in načrtih — povečali še za četrtino. Ce pa se bodo obnesli poskusi z izdelavo eteričnih cvetličnih olj, bo pa Portorož že prihodnje leto res en sam cvetlični vrt. Ze letos smo sadili pretežno vrtnice. V novo urejenem sprehajališču in sploh v vseli novo pripravljenih nasadih — kot na primer v kopališču — pa posajamo predvsem vedno zeleno grmičevje lil drevesca kot oleandre, vrtnice, morski bor, cedre in drugo.« Tovariš Giacuzzo mi je še povedal, da se UKD pri ocvetličcvanju in oze-lenjcvanju Portoroža in Pirana ne "drži samo zahteve, posaditi čim več, temveč da pri tem predhodno skrbno razmisli, kakšne lepotične rastline bi na določenem prostoru najbolj ustrezale. »Največja ovira pri uresničevanju naših načrtov je ta,« je nekako hudomušno pripomnil, »da ne moremo rastlin prisiliti, da bi raslle tako hitro, kakor bi želeli,« V resnici pa to ni največja ovira pri okraševanju tega našega priljubljenega letovišča. Ko ne bi manjkalo denarja, bi bilo narejenega še marsikaj več. Ze tako v upravi skrbno pazijo, da poteka vse delo po najnižjih možnih stroških in da kupijo sadike tam, kjer so cenejše. Bolj kot problem finančnih sredstev pa boli tovariša Giacuzzo pojav vandalizma v portoroških in piranskih vrtovih in parkih, šolski otroci, pa tudi odrasli ljudje — kakor je sklepati po sledovih stopinj v zrahljani zemlji — brezobzirno hodijo preko komaj obdelanih gredic, teptajo zemljo in sadike in jih celo lomijo in ruvajo iz zemlje. Tako je na primer UKD v začetku februarja posadila okrog 500 oleandrov, že naslednji dan (!) pa so jih z novih grcdic pri piranskem razglednem stolpu neznanci odnesli več ducatov — menda za lastno uporabo. Ali pa primer dlvjaštva šolskih otrok pri teniškem igrišču v Portorožu: komaj zrahljane in na novo posejane cvetlične grede so otroci poteptali, ko so lovili žogo. Na pritožbo UKD, zakaj se otroci ne držijo samo igrišča, je bilo odgovorjeno, da »otroci pač potrebujejo zraka in prostosti«. Menda bo najbolje, če bo ObLO ukazal šolam, da naj hodijo na »zrak in prostost« na neobdelane predele nad Portorožem. Namesto da delajo ško- do, bi si otroci — saj večinoma so menda člani pionirske organizacije — morali šteti v čast, če bi lahko prispevali k olepšanju svojega kraja. Koliko goličav bi še bilo mogoče po-gozditi! Kolikim prezaposlenim staršem bi bilo narejeno veselje, če bi otroci počistili in uredili domače vrtove in drugo okolico. Prepričan sem, da bodo vzgojitelji znali prikazati pomen ureditve vrtov in parkov za zdravo bivanje nasploh in za okras letoviškega kraja posebej in navdušiti mladino za individualne ali pa skupne akcije v tem smislu. O delu piranske UKD pa na kratko še tole: Vzdrževanje parkov ter nasadov je samo del obsežne dejavnosti tega kolektiva. Vzdrževanje čistoče, popravilo in vzdrževanje komunalnih naprav, kakor so ceste, vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava in kopališča, lo so v glavnem dejavnosti, v katerih dosega piranska UKD lepe rezultate. Kes je, da še ni vse urejeno in da služba še ni tako organizirana, kakor si želi uprava sama, toda če pomislimo, s kakšnimi težkočami se mora UKD boriti tako rekoč vsak dan, je treba priznati, da ji je na obupni dediščini preteklih let uspelo v nekaj letih dati Piranu in Portorožu glavno osnovo za zdravo in estetsko ureditev obeh krajev in njune okolice. Ce je v piranski občini treba komu dali priznanje za delo, potem ga je treba dati kolektivu UKD, ki naredi mnogo, kar se zaradi vsakdanjosti niti ne vidi, ki pomaga povsod in se loti celo problemov, katerih se ustrašijo še močnejša ln vplivnejša podjetja. Jule S KONFERENCE ZVEZE BORCEV V HRPELJAH Letne konference Zveze borcev v Hrpeljah sta se udeležila tudi kandidat za zvezno ljudsko skupščino dr. Marijan Brecelj in kandidat za republiško skupščino Albert Jakopič-Kajtimir, ki sta govorila o pomenu in vlogi organizacije bivših borcev NOB v naši gospodarski izgradnji. Preteklo nedeljo se je zbralo v Hrpeljah 65 delegatov druge redne letne konference občinske ZB z območja hrpeljske občine. Predsednik /organizacije Mirko Petaros je v svojem izčrpnem poročilu nanizal vrsto uspehov, ki jih je ta organizacija dosegla v preteklem letu. V občini Hrpelje je sedaj 1.100 članov ZB, od tega 800 moških in 300 žensk. V raznih delavskih svetih in upravnih odborih gospodarskih organizacij sodeluje 35 članov ZB, v organih družbenega upravljanja 115 in 30 v raznih društvih in organizacijah. Lani je občinski odbor ZB posvečal glavno skrb otrokom padlih borcev, ki jih je v občini 60. Povprečni letni izdatki na enega izmed, njih znašajo več kot 48.000 dinarjev in se krijejo iz občinskega proračuna. Predsednik je tudi omenil, naj bi takoj začeli s postavljanjem spominskih plošč na zgodovinsko pomembnih krajih in naj bi smotrneje kot doslej zbirali ves material iz NOB, V razpravo je najprej posegel kandidat, za. zvezno ljusko skupščino dr..Marijan Brecelj, ki je izčrpno govoril o vlogi organizacije Zveze borcev pri socialistični izgradnji družbe in države. Dejal je, da je neprecenljiva zaslu- Pretekli teden, 28. februarja, je Radio-televizija Ljubljana skupaj z novinarji Delavske enotnosti pripravil za pivške občane dvourno predvolilno zborovanje, združeno z glasbenim programom Avsenikovega kvinteta in solistov Korena in Cvetežarjeve. V več kot prepolni dvorani je skoraj tisoč ljudi prvič sodelovalo pri takem predvolilnem zborovanju. Napovedovalec je v prijetnem kramljanju privedel pred mikrofon vrsto domačinov, tako da so poslušalci v dvogovorih zvedeli marsikaj novega o domači občini. Ena takih novic je bila, da ima pivška občina okoli 2.000 naročnikov na časopise in revije, največ, več kot 700, Kmečki glas, nato sledi Slovenski Jadran, ki ima več kot 500 naročnikov. Zelo skromno pa je število naročnikov na dnevnike, veliko preskromno. Doslej smo slišali, da sodeluje vsak 13. prebivalec naše občine pri družbenem upravljanju. Domači kandidat za republiškega poslanca A. Kuret pa je požel največ uspeha s kratko, a zelo izčrpno analizo gospodarstva občine Pivka. Povedal je, da bo letošnje leto najbolj izčrpno za stanovanjsko izgradnjo v Pivki v vseh letih po vojni, saj bo predvidoma dograjenih kakih 36 novih stanovanj. Kmetijstvo bo moralo posvetiti vso pozornost ureditvi pašnikov in sadjarstvu, industrija pa bo morala še bolje izkoriščati obstoječe kapacitete. PRAVO SLAVJE V IL. BISTRICI V torek zvečer je bilo v Ilirski Bistrici veličastno predvolilno zborovanje, na katerega je prihitelo več kot 800 volivcev. Ker je bila dvorana, v kateri je govoril sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije in republiški poslanski kandidat za ilirsko - bistriško občino Janko Rudolf, premajhna, je moralo dokaj ljudi spremljati njegova izvajanja skozi odprta vrata kar na cesti. Tovariš Janko Rudolf je po toplem sprejemu predlagateljev njegove kandidature v republiški zbor Ljudske skupščine obširno govo-x-il o naših gospodarskih in političnih vprašanjih ter se dalj časa zadržal v pogovoru z volivci, ki so ga podrobno seznanili s problematiko tamkajšnjega življenja. ga naših partizanov in aktivistov, da imamo danes politično močno in gospodarsko neodvisno Jugoslavijo, Kandidat za. republiško ljudsko skupščino Albert Jakopič-Kajtimir pa je v razpravi orisal razvojno pot nove Jugoslavije, njeno gospodarsko krepitev, posebej pa je omenil uspehe, dosežene v gospodarski izgradnji koprskega okraja, ki je danes po svoji ekonomski razvitosti na petem mestu vseh okrajev naše republike. Navedel je, da so novi gospodarski objekti, zgrajeni v času obstoja komun, prejšnji kmetijski značaj koprskega območja spremenili v industrijsko področje. Govoreč o nalogah Zveze borcev je naglasil, da je ena izmed najvažnejših nalog njeno neposredno sodelovanje pri osvajanju boljših življenjskih pogojev skupnosti državljanov. Dejal je, da je treba na vsakem koraku prikazovati že dosežene uspehe in odločno zagovarjati na zlonamerno propagando raznih tujih elementov. Pri tem je omenil, da naša skupnost nudi svoji mladini z vzgojnimi sredstvi in izobraževanjem ter usposabljanjem za čim boljše življenje neprimerno več, kakor ga lahko da navidezno razkošje kapitalističnega sveta. Res je, da prihajajo k nam Član delovnega kolektiva »Javor 1.« Damej je na kratko povedal o normah in ureditvi »Javorja«, tako da so poslušalci dobili zares popolno sliko o gospodarskih možnostih in razmerah v naši občini. Enako pazljivo kot svojim so-občanom pa so poslušalci sledili novinarjem, ki so jim povedali marsikaj zanimivega o Alžiru, o Arabcih in tudi o domačih problemih, zlasti o novem odloku o cenah. Avsenikov kvintet in Ježek v škatli sta dala vsemu zborovanju vesel, sproščen in domač občutek. Vsebinsko je bilo to predvolilno zborovanje eno najuspelej-ših, kar smo jih kdajkoli. imeli v naši občini in splošna želja vseh poslušalcev je bila: čimprej ter pogosto naj pripravijo taka zborovanja, za katera so vse naše dvorane premajhne. S. M. Pretekli teden je bilo v Izoli posvetovanje predsednikov upravnih odborov, sindikalnih podružnic, društvenih organizacij, terenskih organizacij SZDL in članov propagandne komisije pri občinskem odboru SZDL. Udeleženci posvetovanja so najprej zelo živahno razpravljali o nalogah, ki čakajo tamkajšnje prebivalce v zvezi z okrasitvijo mesta z ureditvijo izložbenih oken, v katerih naj bi z grafikoni in izdelki raznih delovnih kolektivov prikazali proizvodne uspehe v preteklih letih in s tem kar »najbolj slavnostno počastili bližnje volitve. Udeleženci posvetovanja so bili soglasni, da je treba dokončno rešiti vprašanje ustanovitve ljudske menze, ki bi lahko nudila ceneno in zadovoljivo prehrano delavcem. Glede vzdrževanja godbe prosvetnega društva »Svobode« v Izoli je bilo sklenjeno, da naj za to Poskrbijo sindikalne podružnice in druge množične politične organizacije. Končno je bil sprejet predlog, naj bi v bližnji pri-' hodnosti pričeli s prostovoljnim delom za gradnjo športnega igri- Clani SZDL! Naročajte, berite in širite svoje giasilo SLOVENSKI JADRAN! motorizirani gosti iz sosednje dežele, res pa je tudi, da pri nas lahko dobijo po zmernih cenah osnovne živilske predmete in vrsto drugih uslug. Naši gospodarski in kulturni uspehi, je zaključil tovariš Kajtimir, nam dajejo polno pravico, da s ponosom gledamo v svojo bodočnost in da si sami i-ežemo pošten kos svojega kruha. Konferenca je pred izvolitvijo novega občinskega odbora Zveze borcev predlagala, naj bi bil 4. junij praznik hrpeljske občine in sicer v počastitev organiziranega odpora proti okupatorju. To odporniško gibanje je namreč imelo svoj začetek leta 1941 v Brkinih. J. 2. .' i' f -. t- *' ■' SJ .. :• . •-- ."-".-V; '■M '■ ' " •. ' Í--I." • ■ ■ •, - M> •■■v ■ v:; ■•'>. V: " M , : V; .v ^',<3 V''-' " fflB /r v ..¿J ■ • mmnM t ' m v • g • -s. •• v.::.■ ■ ■ - s, " 'vi.;:-..■ • • •.' • ji / ■ i ''-—-J ' - ' . -v,'! ■ V M — ......-i - bi i „ :. ..--i DESET LET PLANINSKEGA DRUŠTVA V KOPRU V torek je koprsko Planinsko društvo slavilo desetletnico svojega obstoja. Na slavnostnem občnem zboru, ki je bil v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora, je predsednik društva dr. Viktor Vovk podal kratek pregled dela in uspehov v prvem desetletju obstoja. Poudaril je, da je bilo prva leta po ustanovitvi društva zelo veliko zanimanja za planinstvo, ki pa je kasneje nekako upadlo. Vzroki za to so bili predvsem v veliki oddaljenosti od najbližje železniške postaje, kar vpliva na stroške izletov. Ker je že na prvem občnem zboru, ki je bil prav na ta dan pred desetimi leti, bil predlog, da bo treba zgraditi kočo na Slavniku, je odbor to zamisel uresničil. Lani 7. julija je bila koča na Slavniku odprta in bo služila za po- V torek so se na seji okrajnega sveta za telesno kulturo podrobno pogovorili o razdelitvi sredstev iz okrajnega proračuna, namenjenih za telesno kulturo. Pri tem so priznali, da okrajni ljudski odbor kaže zares veliko razumevanje za to panogo družbene dejavnosti. Čeprav so letos sredstva okraj, proračuna skromna, bo vendarle svet razpolagal z 8 milijoni dinarjev. S temi sredstvi bodo morali plačati operativne in funkcionalne izdatke okrajnih telesnovzgojnih in športnih organizacij, del sredstev pa so določili za kritje stroškov za F šča. To delo naj bi prevzela mladinska organizacija ob sodelovanju vseh drugih družbenih in društvenih organizacij. Gostovanje Slov. nar. gledališča Drame iz Ljubljane: Nedelja, 9. 3. 1958 v Kopru: »DNEVNIK ANE FRANK«, ob 16. in 20. uri. Izven. Ponedeljek, 10. 3. v Piranu: »DNEVNIK ANE FRANK« ob 20. uri. Izven. DOGODEK ZA PIVKO V torek sta kandidata za zbor proizvajalcev ing. Drnovšek in Anton Šturm imela zborovanje v kolektivu Javorja v Pivki. Zlasti izčrpno in res po domače je razložil probleme našega plana ter plač kandidat Šturm. Delavci so mu sledili kot malokateremu govorniku, ker je znal tako živo in tako jasno orisati vse, kar jih je zanimalo. To je eno izmed redkih zborovanj, da so delavci zasipali govornika z vprašanji, Za slovo so mu rekli, naj se spet čimprej oglasi med njimi, da jim bo lahko razložil stvari, ki jih zanimajo v našem gospodarstvu. učne, zabavne in razvedrilne izlete za vse, ki čutijo, da jim življenje v naravi utrjuje zdravje in telo. Prav tako se je odbor Planinskega društva z vso odločnostjo zavzel za to, da so planinsko transverzalo podaljšali od Postojne do Kopra. To sta dva izredno "velika in pomembna uspeha, ki ju je v prvih desetih letih obstoja doseglo koprsko Planinsko društvo. S tem, da je slovenska planinska transverzala podaljšana do morja, bodo planinci veliko pridobili. Na vsej dolgi poti po naših gorah bodo spoznavali lepote domovine in njenega bogastva. V vseh desetih letih obstoja društva, upravnemu odboru ni uspelo, da bi bil pritegnil med svoje člane tudi mladino in delavce. Danes ima društvo 247 čla- okrajni festival telesne kulture, Ivi bo letos maja v Kopru. Manjši del sredstev pa bo porabljen za izvedbo tečajev in za druge manjše stroške. Ker okrajne organizacije letos ne bodo mogle več dajati finančne podpore posameznim društvom, bo potrebno, da se le-ta kar najbolj oprejo na pomoč občin in na sredstva iz lokalnih virov območja, kjer delujejo. Zatem, ko so se člani sveta seznanili še s poročilom ih sklepi s seje predsednikov občinskih svetov za telesno kulturo, je dr. Svetozar Polič poročal o pripravah za okrajni festival telesne kulture. Program festivala je že izdelan. V okviru te prireditve bodo izvedena najrazličnejša tekmovanja šolarjev, članov društev Partizan in športnih organizacij in članov sindikalnih podružnic. Tekmovanja,, bodo zaključena neposredno pred glavnim nastopom izbranih tekmovalcev in telovadcev. Za izvedbo nastopa je zadolžen okrajni odbor zveze društva Partizan. Novost tega nastopa pa bo v tem, da bodo s posebnimi točkami sodelovali še taborniki, gasilci in pripadniki predvojaške vzgoje. Ko so ob koncu govorili še o vprašanjih telesne vzgoje v podjetjih in uvajanja telesne vzgoje v kraje, kjer še ne delujejo te-lesnovzgojne ali športne organizacije, so sklenili, da si bodo že letos kar najbolj prizadevali, da v takih krajih po možnosti organizirajo nekakšne telesnovzgojne in športne aktive. VELIKO PREDVOLILNO ZBOROVANJE V IZOLI .V petek, 28, februarja popoldne, je bilo v prostorih kinodvorane podjetja Argo v Izoli veliko predvolilno zborovanje, ki mu je prisostvovalo več kot 200 volivcev. Na tem zborovanju je kandidat za zvezni zbor dr. Marijan Brecelj govoril o petletnem planu, o skrbi za človeka ter o načinih zboljšanja življenjske ravni delovnih ljudi: P-a OBČINSKA KONFERENCA ZB V nedeljo je bila v Pivki druga redna konferenca Zveze borcev občine Pivka. Zbralo se je več kot 100 delegatov in gostov, med njimi tudi predsednik okrajnega odbora ZB Tone Ukmar in predstavnika JLA podpolkovnik Vid Jerič in major Savo Pičurič. Iz obširnega in vsebinsko bogatega poročila je bilo razvidno uspešno delo organizacije na vseh področjih njene dejavnosti. V živahni razpravi pa so delegati poudarili nujnost povečanja skrbi za zaposlene člane ZB in za še boljšo organizacijo vzgoje in izobrazbe otrok padlih borccv, ki jih je v občini 43 in za katere izdajo letno več kot poldrugi milijon dinarjev. Poudarili so tudi, naj se z vso intenzivnostjo nadaljujejo priprave za zgraditev in ureditev grobnice, v katero bi letos prenesli posmrtne ostanke več kot 70 padlih borcev XX. dalmatinske udarne divizije. Na občinski konferenci so tudi govorili o udeležbi na proslavi na Sutjeski in o pripravah za izdajo »Pismenega spomenika«, kronike, ki bo zajela dogodke NOB na področju občine. Dur : . ; : -.v.-. « lasi Takole so možaki iz Gradina in okolice v nedeljo poslušali Branka Babica na predvolilnem zborovanju v gradinski šoli nov, od teh je 186 uslužbencev, ki so večinoma vsi že v letih. Člani so se na tem občnem zbo- I ru pogovorili o tem, kako bi privabili v svoje vrste več mladine. Tovariš Prelovec se je obvezal, da bo v okviru društva ustanovil speleološko sekcijo. 2e sedaj ima šest mladincev, Id se zelo zanimajo za raziskovanje podzemlja. V razpravi so člani poudarili, da je mogoče vzrok za nezainteresiranost mladine, ker ni bilo organiziranih izletov za mladino. V bodoče naj bi prosvetni delavci bolj vplivali na mladino, da bi dobila veselje do planinstva in izletov. Razen gradbenega odseka se je lani zelo izkazal tudi marka-cijski odsek, ki je markiral vseh pet poti na Slavnik in še planinsko transverzalo. Na občnem zboru so sklenili, da bo koča na Slavniku odprta od začetka pa do konca sezone vse dni za obisk in da bo oskrbovana z vsem potrebnim. Ker bo letos dograjena do vrha Slav-nika tudi avtomobilska cesta, pričakujejo v letošnji planinski sezoni velik obisk tako od morja, Trsta, iz Hrvatske Istre in tudi iz notranjosti Slovenije. Gozdarji nameravajo postaviti na Slavniku opazovalnico požarov z radiooddajno postajo na kratke valove, ker je z vrha Slavnika moč videti dobre tri četrtine koprskega okraja. Ob zaključku je bil za novega predsednika Planinskega društva izvoljen direktor podružnice Na-rone banke v Kopru Drago Se-nica, prejšnjega predsednika dr. Viktorja Vovka pa so izvolili za častnega člana in ga bodo predlagali odboru PZS za odlikovanje z zlato značko. V upravni odbor pa so razen nekaj prejšnjih izvolili več novih članov. O. Občina Hrpelje-Kozina je bila ■edina občina v koprskem okraju, ki ni imela ne telesnovzgojnega ne športnega društva. Zdaj so prebili led, kar je zasluga tudi Sveta za telesno vzgojo OLO Koper, Partizana Koper in okrajne zveze TVD Partizan, ki so akcijo gmotno podprli. Ustanovnega občnega zbora TVD Partizan Hrpelje se je udeležilo okrog 70 vaščanov, razen STRELSTVO V nedeljo, 2. marca, je bilo v Piranu izbirno tekmovanje članov TVD Partizan Piran v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 43 mladincev in 20 pionirjev. Zmagovalci tega tekmovanja bodo nastopili na okrajnem tekmovanju, ki bo v Izoli. Med mladinci so bili najboljši strelci: ICveder, Anderlič in Kolcotec. med pionirji pa Glavina, Fuks in Ovnik. Tekmovalci so dosegli povprečne rezultate, kar je. razumljivo, saj v Piranu nimamo nobenega primernega strelskega prostora. M. D tega pa so bili prisotni tudi zastopniki krajevnih oblasti ter okrajne zveze TVD Partizan in sveta za telesno vzgojo . OLO Koper. Glede na živahno razpravo in glede na vnemo, s katero so obravnavali člani društva načrte o svojem delu, lahko upamo, da bo nove društvo dobro delalo. M. S. Znano je, da je predvsem v obalnih krajih mnogo podgan in miši, ki jih je treba s sanitarno-epidemiološkimi ukrepi popolnoma zatreti. Že lani so posebne ekipe Zavoda za dezinfekcijo iz Maribora izvedle generalno deratizacijo vseh prostorov zasebnikov, gospodarskih organizacij, ustanov in vseh objektov komunalnega značaja. Ta akcija je že- Ob požarno-varnostnem tednu "8 W D V preteklem letu je bilo v Sloveniji 1143 večjih ali manjših požarov, od tega samo na področju koprskega okraja okrog 160. Škoda, ki so jo ti požari povzročili, je bila cenjena na skoraj 697 milijonov dinarjev. Požrtvovalnim gasilskim enotam, tako poklicnim kot prostovoljnim,. pa je uspelo, da so s hitro intervencijo obvarovali številne objekte splošno-Ijudskega in privatnega lastništva ter blaga pred uničenjem za več milijard dinarjev vrednosti. So bili primeri, da so gasilci rešili razne kulturne in umetniško-zgodovinske vrednosti, dela, ki jih ne bi bilo mogoče obnoviti in, kar je najvažnejše, mnogo človeških življenj. Danes, ko z družbenimi sredstvi še nadalje gradimo pomembne ključne, važnejše in manj važne objekte, razna skladišča surovin in blaga za široko potrošnjo, lope za shranjevanje raznih vrst kmetijskih strojev, zadružne domove, ki so ponos vsake vasi in žarišče vsega kulturnega in naprednega življenja na podeželju, sodobne hleve, silose, šole in številna stanovanjska poslopja, se vse bolj postavlja zahteva po smotrnem izvajanju požarno-varnostne službe. So namreč primeri, ko predpisov o požarno-varnostnih ukre- pih marsikje ne upoštevajo v dovolj ni meri. Tudi malomarnost in površnost sta mnogokrat vzroka požarov, predvsem v gospodinjstvu, ob uporabi električnih aparatov in .njihovih pripomočkov. V obrtnih delavnicah sta površnost in nepravilna uporaba zaščitnih sredstev mnogokrat cesta vzroka požarov. Požari tudi nastanejo zaradi nepoučenosti ljudi, ki imajo opravka pri ognja-nevarnih delih, cesto tudi v gozdovih in na žitnih poljih. Mnogo požarov povzročajo tudi otroci zgolj zato, ker jim starši posvečajo premalo pozornosti. Da bi se naši prebivalci bolje seznanili s požarno-varnostno službo, je v Sloveniji med 3. in 9. marcem organiziran požarnovarnostni teden. Namen tega tedna je: seznaniti vsakogar s škodo, ki jo povzročajo požari našemu gospodarstvu — in s preventivnimi požarno-varnostnimi uk repi. Ob tej priložnosti so prirejene tudi razne razstave in predavanja. Prav bi bilo, da bi delovni kolektivi v tem tednu pregledali svoje požarno-varnostne naprave in jih vskladili s predpisi, ki težijo po izboljšanju varnostnih ukrepov in obvarovanju našega imetja pred ognjem. Na osnovi 30. člena Zadružnih pravil uprave Kmetijske zadruge Koper in okolica razpisujemo mesto Pogoji: popolna srednja ekonomska šola in pet let prakse na vodilnem mestu zadruge ali trgovskega podjetja ali popolna srednja kmetijska šola in najmanj pet let prakse na vodilnem mestu večje zadruge ali trgovskega podjetja ali pa nepopolna izobrazba srednje ekonomske ali kmetijske šole ter deset let prakse na vodilnem mestu zadrug ali trgovskih podjetij e Plača po kolektivni pogodbi zadruge o Interesenti naj vložijo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo zadruge najkasneje do 25. marca 1958 Ob koncu leta bodo Člani Prešernove družbe prejeli za redno članarino 320 din pet, za 550 pa celo sedem knjig. Ena izmed njih je HO NO IlfS DE BALZAC Da ustreže splošni želji svojih naročnikov, je Prešernova družba uvrstila v svoj program tudi prevodno delo. Odločila se je za »KI Verdugo« druge zgodbe francoskega pisatelja Honoreja Balzaca. V luči njegove osupljive pripovedne umetnosti gledamo predvsem brezobzirni vzpon meščanstva, njegov pohlep po denarju in časti, njegovo nemoralnost, lažnivost in plilvost, skratka njegovo življenje in mišljenje. Sijajni opazovalni dar, domišljija in neverjetna energija so omogočili pisatelju, da je napisal celo serijo izvrstnih romanov. Balzac je velik glasnik, pa tudi sodnik svoje dobe. POHITITE Z VPISOM! ČLANE VPISUJEJO POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE, KI SO SKORAJ V VSEH ŠOLAH IN VEČJIH PODJETJIH, VSE KNJIGARNE, PODRUŽNICE SLOVENSKEGA POROČEVALCA IN LJUDSKE PRAVICE EN UPRAVA V LJUBLJANI, ERJAVČEVA CESTA 14'a. ŠAH Na šahovskem turnirju, za prvenstvo Izole vodita Mišura in Cijan s 7,5 točkami, sledijo Oman 5 (2), Dolinšek 5, Hojnik 4,5 (1), Belamarič 4 (2), Sorgo 4 (1), Cah 4 (1). Do sedaj sta še neporažena Mišura in Cijan, ker sta med seboj remizirala, odpravila pa tudi že vse resnejše nasprotnike. Kaže, da si bosta neporažena delila prvo in drugo mesto. db la velik uspeh, vendar pa se je pokazala potreba, da jo letos ponovimo. Zato sta sanitarna inšpektorata v Izoli in Kopru odločila, da mora biti deratizacija v Izoli opravljena do 15. marca, v Kopru pa do 31. marca. Ob tej priložnosti vabimo vse državljane in vodstva gospodarskih organizacij ter ustanov, naj sodelujejo z delovnimi ekipami omenjenega zavoda in naj upoštevajo vsa navodila sanitarnih inšpektoratov. Deratizacija je nujna tem bolj, ker je razmnoževanje glodalcev nevarno ljudskemu zdravju in našemu gospodarstvu na sploh. Zato bi bilo prav, da bi s tem ukrepom bili seznanjeni vsi, ker le tako lahko preprečujemo in zatiramo nalezljive bolezni, ki često razsajajo prav v obmorskih krajih, kjer so komunalne naprave za sedaj še nezadovoljive in dopuščajo možnost nemotenega razmnoževanja podgan in miši. Ta akcija pa je obenem uvod v nadaljnje akcije v okviru letošnjega Tedna čistoče, ki bo prihodnji mesec. Namen tega tedna je, gojiti čistočo doma in na cesti. /j KOBARID je s svojim enoletnim strokovnim poslovanjem pokazala koristnost svojega dela, tako v korist proizvajalcev mleka, kakor tudi svojih odjemalcev ° V svojem obratu izdeluje: EMENTALSKI SIR, GRO-JER, TRAPIST, EDAMEC, topljeni sir znamke ,KRN' in v blokih 1/1 NOGOMET V pripravah za spomladansko prvenstveno nogometno sezono je Nova Gorica na svojem igrišču premagala domači Branik s 4:0, Koper je premagal Nafto z Reke s 3:1, Postojna pa je igrala z domačim vojaškim moštvom neodločeno 2:2. Prvo kolo ljubljansko-primor-ske nogometne lige bo na sporedu prihodnjo nedeljo. Idrijski Rudar se bo pomeril na svojem igrišču z Tržičem, Nova Gorica prav tako doma z ljubljanskim Grafi-čarjem, Izola pa bo morala na precej težko pot v Kranj, kjer se bo pomerila s Triglavom. Medtem ko lahko pri Novi Gorici in Rudarju računamo na ves izkupiček, bi bil za Izolo že neodločen rezultat v Kranju velik uspeh. Primorsko nogometno prvenstvo pa se bo predvidoma začelo prvo nedeljo v aprilu. V prvem kolu se bodo pomerili Branik— Koper, Piran—Adria, Postojna— Tabor in Anhovo—Primorje. Slovensko avtomobilsko podjetje s turistično poslovalnico ali kratko »SAP-Turi-st biro« Ljubljana, je po svoji specifičnosti edino tovrstno podjetje tako v republiškem kot v zveznem merilu. To podjetje se ukvarja predvsem z avtobusnim prometom in turizmom. Praksa je namreč dokazala, da se ti dve dejavnosti popolnoma dopolnjujeta. Zato je bilo nujno, da ima »SAP-Turist biro« tudi lastne karoserijske delavnice, servisni oddelek in remontne obrate. Podjetje iz dneva v dan beleži povečevanje povpraševanja po njegovih uslugah, kar je dokaz kakovosti prevoza, popravil in ustrežljivosti. Poudariti moramo tudi, da so karoserije izdelane v delavnicah tega podjetja priznane kot najboljše. Vsekakor je to zasluga požrtvovalnega delovnega kolektiva, ki vztrajno stremi za čimboljšo izdelavo karoserij in celotne opreme avtobusov, po solidnih remontnih in servisnih delih, pri tem pa, da bi delovni človek čim ceneje koristil kar najbolj prijeten letni odmor oziroma krajše izlete. Teh nekaj skopih besed nam torej odkriva veliko prizadevanje delovnega kolektiva »SAP-Turist biro« Ljubljana za modernizacijo našega prometa in za pospeševanje domačega turizma. BPB Svobodi Izola Gledališke! sekcij® Petek. 7, marca, ob 20. uri: Fran Žižek »Miklova Zala«, premiera — predstava v počastitev Dneva žena. Sobota, S. marca, ob 20. uri: Fran Žižek »Miklova Zala«. Nedelja, 9. marca, ob IG. uri: Fran Žižek »Miklova Zala«. Veste, z Juco se še zmeraj rada zavrtiva. Zato seveda nisva mogla dopustiti, da ne bi izkoristila takšne priložnosti, kot je bil naš koprski planinski ples. Komaj sva čakala nanj in tudi med prvimi rezervirala mizo in sedeže, ker sva oba navdušena za planine. Na tihem pa vam. povem, da me ni zanimal samo ples. Šel sem tja tudi zato, da bi dodobra proučil organizacijo postrežbe, ker bom moral naposled tudi jaz prirediti kak ples za svoje zveste prizadete in neprizadete. Pri tem proučevanju pa sem videl, doživel in občutil marsikaj. Naj vam povem svoje dogodivščine kar lepo po vrsti. Zapomnil sem si namreč vse, kar se je zgodilo, saj ni bilo prav nobene nevarnosti, da bi se napil in pozabil, ko pa nas je postrežba blagovolila obiskati le trikrat od osmih do polnoči. In še so sosedje grdo gledali na naše omizje, češ da imamo protekcijo! Najbolj mi je bil všeč tisti natakar, ki sem ga pobaral po re-fošku, a mi je kratkomalo odbru-sil; »Ga ni!« K sreči sem■ našel neko vljudno dekle, ki je stregla popolnoma na drugem koncu, da nam. je vendarle prinesla zaželeno pojačo. Jaz bi seveda ne bil Vane, če ne bi spričo tega dogodka pozneje navezal prijateljskega razgovora z našim rajonskim natakarjem. Žal pa ta ni bil dobro razpoložen. Zato ¿e samo divje zaloputnil z vrati, tako, da se je vsa dvorana ozrla na naš kotiček, češ tam se že krišpajo. Nazadnje nam ni preostalo drugega, kot da se spravimo domov, preden pd lakote in žeje obnemoremo. Dobili smo torej pravi planinski vtis. Kot da bi bili recimo nekje na Slavniku, a da hodijo natakarji sproti po pijačo in jedačo nekam na Kozino ali v Podgorje. Povem vam pa še to, da sem prišel mimogrede do velikega spoznanja: na stara leta, ko mi bodo noge naposled popolnoma odpovedale, bom še zmeraj dober za natakarja! Za vse to pa ni Planinsko društvo nič krivo. Za postrežbo je namreč »skrbelo« neko naše »visoko leteče« gostinsko podjetje. Sicer je imela ta reč tudi st)ojo dobro plat. Glede na politiko varčevanja namreč. Zakaj bolj ko se je kdo trudil, da bi kaj zapravil, manj mu je šlo izpod rok. Če ne bi bilo okrog prvega še nekaj drugih priložnosti, bi mi ostal nedotaknjen ves fond, ki sem ga ta mesec namenil za gostinstvo. Da sem ga spiskdl, sem se moral KOPER — 7,, 0, in 9. marca ameriški barvni film DOLINA MAŠČEVANJA; 10. in 11. marca angleški barvni film LEPO JE biti MLAD; 12. in 13. marca ameriški film POKLICAL JE TUJEC. IZOLA — 7. marca francoski barvni film VZPON NA MOUNT EVE-REST; 8. in 9. marca angleški barvni film LEPO JE BITI MLAD; 10. in 11, marca ameriški film POKLICAL JE TUJEC: 12. in 13. marca sovjetski barvni film DELO RUMJANCEVA. PORTOROŽ — 8, marca jugoslovanski film RISANI FILMI; 10. marca poljski film SENCA; 11. marca sovjetski film ZGODBE VOJAKA BROVKINA; 12. marca avstrijski film ZARADI MOJE LJUBEZNI; 13. marca ameriški barvni film STEKLENI ČEVELJČKI. PIRAN — 7, in 8. marca ameriški barvni film ŽENA Z NEAPELJSKIH ULIC; 9. marca jugoslovanski barvni film RISANI FILMI; 10. marca poljski film SENCA; 11. in 12. marca sovjetski film ZGODBE VOJAKA BROVKINA; 13. marca avstrijski film ZARADI MOJE LJUBEZNI. SEČOVLJE — a, marca francoski barvni film VZPON NA MOUNT EVEREST; 9. marca ameriški film POKLICAL JE TUJEC; 13. marca italijanski barvni film ODISEJ. ŠMARJE — 8. marca ameriški film POKLICAL JE TUJEC; 9, marca francoski barvni film VZPON NA MOUNT EVEREST; 12. marca italijanski barvni film ODISEJ. DEKANI — 8. marca ameriški barvni film MOŽ IZ KOLORADA; 9, marca ameriški barvni film DVOBOJ V DŽUNGLI. POSTOJNA — 7.„ 8. in 9. marca ameriški barvni film POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCl: 11. in 12. marca ameriški film VIKEND v VALDORFU. SEŽANA — 8. m 9. marca ameriški film PO SLEDI UBIJALCA: 11. in 12. marca angleški film JOKAJ, LJUBLJENA ZEMLJA; 13. in 14. marca ameriški film LJUBEZEN NA BOJIŠČU. PRODAM dobro ohranjen kavč po zelo ugodni ceni. Renco Koman, Ribiška 19, Koper. Ogled v popoldanskih urah. ZAMENJAM dvosobno stanovanje z vrtom v Lovranu pri Hrvatinih (poleg avtobusne postaje) za enako dvosobno v Kopru. Etka Drobež, Lovran 337, pošta Škofije. DVOKOLESA od 7.000.—' dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. RIŽANSKI VODOVOD KOPER išče gradbenega DELOVODJO za stalno delo v Kopru. Ponudbe s kratkim življenjepisom dostaviti na upravo. obrniti na pol privatni sektor. Tam se mi je to takoj posrečilo. In sicer temeljito. Res prava .sreča, da nameravajo za Praznik žena poseči vmes tudi jiašl./ko-lektivi, ker sicer ne-.f^fn^^kakb bi se z Juco kaj pogledala.' ■'■;]>■'. . Ker smo že pri postrežbi in-pri gostinstvu, pa ostanimo. Bil sem preteklo nedeljo ■v Sežani in povedati vam moram, da se mi tudi v tamkajšnjem Triglavu niso prav nič prikupili. Saj je vse še nekako redu, le tega ne prenesem, da bi moral skakati okrog za osebjem in iskati, kdo se me bo usmilil iin prinesel kaj za pod zob. Ne vem če je zmeraj tako. Morda le ob nedeljah in praznikih. To kar sem doživel v slaščičarni v Čevljarski ulici, je pa že prehudo. Pomislite: tamkaj so pristojni organi ugotovili, da prili-vajo vodo slivovki, s katero gostom potem postrežejo! Malce huda, kaj? Jaz sem pa dolž;l razne fabrikante. Res nisem ■mislil, da se jim. še kaj takega več ne ljubi drugače počenjati kot med uradnimi urami. Samo to za danes. Pohabili- so me sicer Se na Tatre. da bi si ogledal tamkajšnjo šoln in nato agitiral za. kakega učitrlm. ki si ga ne morejo priboriti pa .nisem utegnil. Ko bom prišel, ^n-n prinesel tudi eno ali dve žarnici ža šolo in za zadrugo. Do takrat pa na svidenje Vaš Vane. »Mogoče. Všeč so mi, kakršni so.« »Morda pa bi bili lepi, če bi bili postriženi. Tedaj bi bila oba enaka. Ah, dragi, tako zelo, te želim, da bi hotela biti ti.« »Saj si. Midva sva isto.« »Vem. Ponoči sva.« »Noči so čudovite.« »Želim si, da se popolnoma združiva. Nočem, da odi-deš. To sem rekla kar tjavendan. Kar pojdi, če želiš. Toda vrni se kmalu. Veš, dragi, jaz sploh ne živim, če nisem s teboj.« »Nikoili ne bom odšel,« sem rekel. »Ni mi dobro, če ni tebe zraven. Zame tedaj sploh ni življenja.« »Iloeem, da živiš. Hočem, da imaš lepo življenje. Toda imela ga bova skupaj, kajne?« »In zdaj — želiš, da si pustim rasti brado ali ne?« »Pusti si jo. Pusti, naj raste. To bo prav vznemirljivo. Morda ti bo do Novega leta zrasla,« »Bi zdaj rada igrala šah?« »Rajši bi se igrala s tabo.« »Ne. Igrajva šah.« »Se bova igrala potem?« »Da.« »Prav.« Vzel sem šahovnicq in razmestil figure. Zunaj je še vedno močno snežilo. Ponoči sem se nenadoma zbudil in začutil, da tudi Cahterine bedi. Skozi okno je svetil mesec, na postelji pa so bile sence okenskih okvirov. »Bediš, dragi?« »Da. Zakaj ne spiš?« »Pravkar sem se zbudila in začela premišljevati, kako neumna sem najbrž bila, ko sva se prvikrat srečala. Se spo.iuinjaš?« »Bila si samo malce prismojena!« »Nikoli več ne bom taka. Zdaj sem veličastna. Ti tako lepo rečeš — veličastna. Reci: veličastna.« »Veličastna.« »Ah, ti si tako ljubek. In jaz nisem neumna. Samo tako zelo srečna sem, tako zelo srečna.« »Zdaj pa zaspi,« sem rekel. »Prav. Zaspiva natanko v istem hipu.« »Prav.« Toda nisva zaspala v istem hipu. Dolgo sem bedel, premišljal o vsem mogc*čem in gledal Cahterine, kako spi. Mesec ji je osvetljeval obraz. Potem sem tudi jaz zaspal. XXXIX Sredi januarja sem že imel brado. Zima se je bila ustalila, dnevi so bili jasni in mrzli, noči pa zelo hladne. Spet sva se lahko sprehajala po cestah. Sneg je bil trdo steptan ter gladek od sani, natovor-jenih s senom in drvmi, in od hlodov, ki so jih vlačili s hribov. Sneg je pokrival vso pokrajino skoraj vse do Montreauxa. Hribi na drugi strani jezera so bili čisto beli in tudi ravnina ronske doline je bila pokrita s snegom. Delala sva dolge sprehode na drug'o stran hriba, proti Bains de 1'Alliezu. Catherine je nosila čevlje, okovane z žeblji, in zimski plašč, v roki pa je imela palico z ostro jekleno konicq. V plašču ni bilo videti, da je noseča, pa tudi sicer nisva hotela prehitro hoditi, ampak sva se ustavljala in posedovala na hlodih ob cesti in počivala, če jc bila Catherine trudna. V gozdu v Bains de l'Alliezu je bila gostilna, kjer so se drvarji ustavljali pri pijači. Sedela sva v gostilni pri topli peči ter pila kuhano črno vino z začimbami in li- mono, Pravili so mu »G.iu.(<.v;cin ; i'o vino ji- bilo prav dobra stvar, če si se bo-el pogreli in bit' d.phre volje. Gostilna je bila znoiraj rarr.vaa in nakaj; na in ko sva potem stopila ven, nama je ufcrH v pljuča, mrzel zrak in nos je postal ves rdeč, ko sva dihala. Ozrla sva se na gostilno in na svetlobo, ki je prihajala skozi okna, in na drvarjeve konje, ki so stali pred gostilno, topotali z nogami in trzali z glavo, da bi se ogreli. Na kocinah okrog gobca se jim je nabralo ivje in ko so dihali, so v zraku nastajale ccle perjanice ledu. Pot proti domu je bila nekaj časa gladka in spojzka, led pa je bil od konjev oranžne barve vse do kraja, kjer je cesta, po kateri so vlačili hlode, zavila na drugo stran. Potem je bila cesta spet trdo steptana in je peljala skozi gozd. In ko sva sc zvečer vračala domov, sva dvakrat videla lisice. Tq so bili čudoviti kraji in vsakikrat, kadar sva šla ven, nama je bilo zelo lepo. »Zdaj imaš čudovito brado,« je rekla Catherine. »Prav takšna je, kakor jih nosijo drvarji. Si videl možakarja z malimi zlatimi uhani?« »To je lovec na gamse,« sem rekel. »Uhane nosijo zato, ker menijo, da z njimi bolje slišijo.« »Res? Ne verjamem tega. Mislim, da jih no.sijo zato, da pokažejo, da sq lovci na gamse. So tod naokrog res gamsi?« »So, onkraj Dent de Jamana.« »Prav zabavno je bilo videti lisico.« »Ko spi, se ovije z repom, da ohrani toplo,to.« »To mora biti čudovit občutek.« »Vselej sem si želel imeti tak rep. Kaj ne bi bilo zabavno, če bi imeli kožuh kot lisica?« »Najbrž bi se bilo zelo težko oblačiti.« »Imeli bi že izdelane obleke ali pa bi živeli v kraju, kjer bi bilq to čisto vseeno.« »Saj že živiva v kraju, kjer je vse čisto vseeno. Kaj ni čudovito, da nikoli nikogar ne vidiva? Saj ne želiš nikogar videti, kajne, dragi?« »Nikogar!« »Ali ne bi za trenutek sedla? Nekoliko trudna sem,« AFRIKA ODGOVARJA ... 2o pred mnogimi meseci jc ugledni ameriški učenjak, zamorec dr. W. E, B. du Bois, izjavil naslednje: »Afriška celina daje rlanes 03 "/o vseh diamantov, 00 °/o kobalta, 75 »/o sizalove konoplje, 70 »/o palmovega olja, G0 "I« zlata, 35 % kroma in mangana, 20 "/o bakra in 15 "/o kave, čeprav se jc razvoj te celine komaj pričel. V tem tiči skušnjava za povečano izkoriščanje. ki obvladuje danes kapitalistični svet. Kot odgovor na to tti Afrika od Tunisa do Kapskega mesta .. .« ZRAČNI MOST ZA PSE Ko so Nizozemci nedavno morali zapustiti Indonezijo, svojo stoletno kolonialno posest, tudi svojih štirinožnih prijateljev niso pozabili. Trgovci, ki so tam doli obogateli — pravijo, da jih je okrog 10.000 — so organizirali zračni most za živali med Džakarto preko Singapura in Londona do Amsterdama. Dobil jc Ime »Operacija Hou-hou« (Opera-tion Wau-wau). Trideset psov in tri mačke letijo s svojimi lastniki in lastnicami za 240 goldinarjev čez pol zemeljske krogle v novo domovino. Vsaka žival jc nameščena v lastni kletki, ki jc opremljena s podatki glede morebitnih izjemnih potreb štirinožnega potnika. Živali oskrbuje poseben strežnik, M®h©d m Nahod jc najbolj neprijetna bolezen, ki nadleguje človeštvo in ki ji kljub vsem napredkom medicinske znanosti še vedno ne more prav do živega. Zdajle ob prehodu v toplejši letni čas je še posebno nevšečna. Na milijone ljudi onesposablja za delo ali jim vsaj zmanjšuje njihovo dela-zmožnost. V borbi proti nahodu tovarne zdravil bogatijo, na drugi strani pa prinaša ta .OD KOD IME MAREC? Mars, mitološki bog vojske, mu je dal ime. Rimljani so ga imenovali »Mensis Martius«, Martov mesec. V starorimskem koledarju je bil prvi mesec v letu. S koledarsko pre-osnovo po G. J. Cezarju leta 45 pred n. št. je stopil na tretje mesto. V ljudskih običajih ima marec na severni zemeljski polobli posebno vlogo: v njem preganjajo zimo in proslavljajo rodovitnost. PROTI ATOMSKI TANKI Maršal sovjetskih atomskih enot P. A. Rostmistrov je izjavil, da imajo v Sovjetski zvezi takšne tanke, ki jim atomska bomba ne more do živega. Posadka v tanku je zavarovana tudi proti radioaktivnemu izžarevanju, zato ti tanki lahko prodirajo po po-dročju, ki je »okuženo« od atomske ali vodikove bombe. Maršal je poudaril, da pomeni konstrukcija teh tankov velik uspeh sovjetske znanosti in tehnike. Mesto v puščavi. Ze dalj časa arheologi, odkopavajo iz peščenega morja sredi velike afriške puščave Sahare staro rimsko naselbino. Sodijo, da gre za vojaško obmejno utrdbo, katere prebivalci so bili predvsem vojaki, vendar so se ukvarjali tudi s poljedelstvom. Danes ni 300 kilometrov naokrog drugega kot pesek, ki je zabrisal sleherno sled o kakršnemkoli življenju. Na sliki vadimo ostanke svetišč in drugih zgradb. NEZNANJE Neki japonski trgovec z alkoholnimi pijačami je iznašel postopek za Izdelovanje »starega« viskija. Pijača se skoraj ni razlikovala od pravega, več desetletij starega žganja niti po barvi niti po okusu. Svoje žganje je prodajal v okrašenih steklenicah z napisom »Pravi ameriški viski iz leta 1484« in kupčija je šla v klasje, dokler se ni nekdo le spomnil, da je bila Amerika cdkrita šele leta 1192. GoljuP.io so nato seveda kmalu odkrili in mož jc moral pred sodiSče. »Hladna demonstracija«. Med zadnjim zasedanjem japonskega parlamenta je neki državljan pripeljal pred zgradbo te ustanove kad ledeno mrzle vode in sedel v njej v znak protesta proti vladni politiki. Radovednežem, ki so se zbrali okrog njega, je pojasnjeval, da je vladna politika še bolj ledena kot voda, v kateri se namaka. SPUTNIK V ZDA Po vesteh ameriškega časopisja imajo tudi ZDA že svoj Sputnik. V bolnišnici Baldin Park je namreč neka Mrs. A. Ornelas rodila sina, ki mu je dala ime Aleksander »Sputnik« Ornelas. Pišejo, da se je mali Sputnik zares takoj javil s pretresljivim »Piiip, piiipl« in da s tem še venomer nadaljuje. V ledenem oklepu. Nedavno je kanadsko mestece Bas-seville preplavila voda. Potem pa. je nenadoma pritisnil mraz in voda se je spremenila ponekod v več metrov debel led, ki je dobesedno zalcoval mesto. Ustavljen je bil ves promet in le z veliko težavo so naposled, uspeli, da so očistili vsaj nekaj glavnih ulic, ki so jih morali izsekati iz leda. POKOPALO GA JE Tale lepi volčjalc je vzbudil veliko zanimanje na pasji razstavi v Neiv Yorku. Ugotovili so namreč, da je pes največji v ZDA, saj meri iztegnjen kar 2,10 m. Kljub svoji velikosti in moči pa je miren kot jagnje. Pragozd sredi Evrope. V Slovaškem Rudogorju se na višini 700—900 m nad morjem razprostira nad 50 ha pravega pragozda. To področje jc namreč že desetletja zaščiteno in človek se sploh ne vmešava, da bi s svojimi posegi spreminjal naravni razvoj rastlinskega sveta. Tu lahko vidimo orjaške smreke, ki se dvigajo med. gnijočimi debli odmrlih velikank, bujno praprot in drugo rastlinje. Največja jelka ima v premeru 183 cm, insoka pa je 56 metrov. Če bi jo posekali, bi dobili 4S kubičnih metrov lesa. Izračunali so, da tehta 45.000 kg. malenkost nebodigatreba narodnemu gospodarstvu neverjetno občutno škodo. Ugotovljeno je, da izgubi skupnost v ZDA letno G0 milijonov. Velika Britanija pa 40 milijonov delovnih dni, Zahodna Nemčija — računa v urah — spet okrog 300 milijonov delovnih ur. V Vzhodni Nemčiji so izračunali, da bi brez prehlada naraslo število delovnih ur za 568.000 na dati in bi stroški socialnih dajatev bili dnevno za milijon mark manjši. ZDA stane nahod letno okrog dve milijardi dolarjev zaradi izostanka od dela in izdatkov za zdravila. ČIGAVI SO OBLAKI? O tem bo moralo razsoditi sodišče v Sydneju, Do spora je prišlo med farmarji, ki »naročajo« dež pri podjetju, ki se ukvarja s tovrstnimi uslugami Farmarji trdijo, da so oškodovani. če strokovnjaki izzovejo dež i/, oblakov, ki bi sicer od-ložili svoj blagodejni tovor popolnoma na drugem kraju. KOLIKO INVESTIRAJO V ZAHODNIH DRŽAVAH Pregled investicij po prebivalcu v zahodnoevropskih državah nam pove, da je v tem pogledu na prvem mestu Norveška, V tej deželi investirajo povprečno okrog 283 dolarjev po prebivalcu letno. Sledi Luksemburg z 250 dolarji, Švedska z 240, Francija Zahodna Nemčija 184, Belqna 373. Ilolandska 164, Danska liio. Velika Britanija 154. Avstrija 136 in Italija z 9ii dolarji investiranih po prebivalcu, v ZDA pa medtem investirajo okrog 400 dolarjev po prebivalcu vsako leto. — 2e spet. si pil! WEE85BEE!£E5£3E&EE3tE!& BS1T BSHMHESGW&Y* — »3 rOSuSVENIL KADO BOHDOM