CELJSKI TEDNIK GLASILO SDCiALiSTjCRE ZVEZE DELOVNEGA LJUDISTVA CELJE 17. DECEMBRA 1965 — LETO XV. — ŠT. 49 — CENA 50 DIN ODGOVOR M ŽEBIJICO v zvezi z žcbljko objavljeno v 48. številki Celjskega tednika z dne 10. 12. 1965 nam je oddelek za upravno pravne zadeve celjske skupščine poslal tole pojasnilo: Lokacija začasne bencinske čr- palke v ulici XIV. divizije v Ce- lju je bila odobrena trgovskemu podjetju Petrol Ljubljana z odloč- bo št. 351-549 63-3 4 z dnt 14. 2. 1964. Dovoljenje za graditev je iz- dal Republiški sekretariat za go- spodarstvo SRS. V času, ko je bila črpalka že v gradnji, se je na naš naslov obr- nilo Olepševalno in turistično dru- štvo Celje s predlogom, da naj sc omenjena lokacija ponovno prouči iz nekaterih razlogov, ki jih dru- štvo navaja v svojem dopisu. Vse- bina dopisa je bila sledeča: »Včeraj smo ugotovili, da sa jih moramo opremili vsaj z drobno mehanizacijo, s katero bodo povečali proizvodnjo. Tu bi morali posvetiti pozornost tudi kmetijski politiki, ki je že uspela kmete opremiti z manjšimi stroji, se- stavi planov in programov pa bi naj gospo- darska organizacija posredovala skupščini, kjer bi se odborniki — občani seznanili in videli program gospodarske organizacije. Jože CERIAK, sekretar občinskega komi- teja ZKS Žalec: Sredstva, ki se ustvarijo v posameznih obratih, se ne bi smela zlivat' v centralo. V skrajnem primeru bi se lahko odlivala le kot kratkoročna posojila, da ,bi s tem imeli obrati ustrezna sredstva za re- produkcijo. Ravno v tem obdobju nam mo- ra biti jasno (Ob ukinitvi občinskega gozdne- ga sklada, ki se sedaj jJrelije v amortizacij- ska sredstva), da s temi sredstvi ne smemo zasledovati lokalnih interesov, temveč obrat in vprašanje njegovih sredstev za gospodar- jenje. Vprašanje minimalnih odkupnih cen bi morali prenesti na tržne p>ogoje ter ob tem spremljati tudi pogoje, mehanizacijo in so- delovanje. Dosedanja praksa je pokazala, da so neka- teri lastniki gozdov izkoriščali pravico do sekanja lesa za letno uporabo in izredno pravico (ob elementarnih katastrofah), saj js redna in izredna uporaba lesa izredno rasla. Tako je bila sečnja redne uporabe v konji- ški občini pred dvema , letoma 1.100 kubičnih metrov lesa, letos pa že 4.100. Pri izredni pa je ta porast še večji. V isti občini so pred dvema letoma posekali 3.500 kubikov, lanl pa že 14.000 kubikov! S prodajo te hlodovine so lastniki gozdov pridobivali dodatna sred- stva, brez kontrole in prometnega davka, ker so les po večini prodajali — brez vednosti tržnih organov. Na celotnem področju celj- skega Gozdnega gospodarstva je samo redne lastne porabe okrog 19.000 kubičnih metrov lesa»na leto. Ce to pomnožimo s tržno ceno in upoštevamo pomanjkanje lesa za predelo- valno industrijo, lahko vidimo, kolikšno go- spodarsko škodo povzroča ta sečnja. Ta šte- vilka se izredno poveča še ob upoštevanju izrednih dovoljenj Za sečnjo, ki v resnici predstavljajo prekupčevanje z lesom. Novi zakon je te možnosti sedaj'zreduciral na mi- nimum. js Od vsepovsod RECICA: Pred letom dni je ak- tiv mladine v Rečici nad Laškim u'^stanovil mladinski klub, ki ga je imenoval po Karlu Destovni- ku-Kajuhu. Letos so povabili medse'Kajuhovo mamo in z njo vred proslavili praznik republi- ke. MOZIRJE: Na letni konferenci občinske organizacije Zveze mla- dine so mladi odkrito in odločno govorili o problemih, ki jih je gospodarska reforma še ostreje osvetlila. Njihova kritika pa je bila konstruktivna, predlagala je tudi določene rešitve. Takih raz- prav si v Mozirju še želijo. SENOVO: Pred dnpvi je bila tu konferenca Ko SZDL. Preko 60 ljudi je z zanimanjem poslu- šalo poročilo o delu krajevne or- ganizacije, ki ga je podal pred- sednik Karel ŠTEkBAN. V zanimivi razpravi pa so šte- vilni diskutantje nakazali vrsto problemov in želja s področja gospodarstva,, komunalne dejav- nosti, šolstva, zdravstva in trgo- vine. Letos nekoliko bolje (Nadaljevanje s 1. strani) Letos so obrtne delovne organi- zacije vložile v investicije približno 76 milijonov dinarjev, kar je za pri- bližno polovico manj kot lani, med- tem ko znašajo skladi obratnih sredstev okrog 395 miljionov dinar- jev, kar je za tretjino več kot lani. Cene obrtnih izdelkov in storitev so sorazmerno stabilne, vendar nanje močno vplivajo cene reprodukcij- skih materialov, saj so se ravno zaradi njih^cene storitev letos pove- čale za 20 (^stotkov. Problem kvalitetne obrtne dejav- nosti predstavljajo kadri, ki jih v obrti primanjkuje. Zaradi -novih predpisov o minintalnih nagradah vajencev so letos vključili v uk le 30 učencev, kar je občutno manj kot pretekla leta, Posledice te kratko- vidne politike bodo vidne šele kas- neje, ko bo primanjkovalo kvalifi- ciranih delavcev. Po podatkih, ki so^ nam na razpolago, je bilo ob koncu HL tromesečja zaposlenih v obrti družbenega sektorja 821 delavcev. kar je za 4 odstotke manj kot lani. Zasebni obrtniki pa zaposlujejo 266, medtem ko so jih laniJe 189. Delov- ne organizacije sicer fekrbe za izo- braževanje bodočega strokovnega kadra, vendar po mnenju komisije store premalo za splošno izobraže- vanje vseh zaposlenih. BLAGOVNI PROMET Trgovsko mrežo v občini pred- stavlja v glavnem podjetje Savinjski magazin s svojimi 37 poslovalni- cami. Poleg tega je še 21 poslovalnic podjetij, ki imajo svoj sedež izven občine. K temu moramo dodati še 3 specializirane trgovine, 14 mesnic kmetijskega kombinata in pekarno cel jskega Veležitarja ter tri privatne peke. Trgovska mreža je raznolika, vendar občani pogrešajo še trgovine s proizvodi domačih industrijskih podjetij, kot na primer trgovino s polzelskimi nogavicami v Žalcu ter trgovino s proizvodi preboldske tek- stilne tovarne in kmetijskimi pri- delki. Največji promet;'^o obsegu bele- žijo vsekakor poslovalnice v Žalcu, kar je med-drugim odraz tudi večje založenosti in večjih prodajnih ka- pacitet, kljub temu pa se potrošniki še vedno obračajo na večja potroš- niška, središča predvsem zaradi več- je izbire. Poseben problem je še vedno pre- skrba s kruhom. Za celotno področ- je občine skrbi samo ena pekarna — celjski Veležitar ter trije privatni peki. Kapacitete še zdaleč ne zado- ščajo za kritje vseh potreb, posebno v dneh pred prazniki in raznimi pri- reditvami. Problematična je tudi preskrba z mesom in mesnimi izdel- ki. Tržišče v glavnem oskrbuje KK Žalec — obrat Mesnine, delno pa tudi Savinjski magazin. Pri prodaji mesa je bil letos dosežen majhen napredek, saj je na račun kvalitete mesa in same postrežbe manj pri- pomb kot prejšnja leta. Vendar je opaziti, da ni na z^gi vec vrst mesa in mesnih izdelkov/ čemur ni vzroJk le pomanjkanje blaga na tržišču, temveč~tudi nezainteresiranost po- slovodij mesnic. NOVE TURISTIČNE TAKSE Skupščina občine Mozirje je na svoji nedavni seji sprejela odlok o komunalnih taksah, s katerim je na novo določila turistično takso za območje občine. Nove takse v višini 150 din dnevno so za 30 din yišje od sedanjih in bodo veljale od 1. janu- arja 1966 dalje. Plačila turistične takse so oproščeni otroci do 15. le- ta starosti in tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih opro- ščeni taks in davkov. Odlok tudi do- loča, da plačujejo delavci in usluž- benci ter njihovi družinski člani med letnim dopustom in tisti, ki so na službenem potovanju, le tretjino turistične takse t. j. 50 din dnevno. Pomembno je tudi določilo, po ka- terem je treba sredstva, zbrana s turistično takso, uporabljati namen- sl^o za turistično dejavnost. Zbrana sredstva bodo dobila turistična dru- štva in jih predvsem namenila za financiranje splošne turistič- jie urejenosti kraja (parki, na- sadi, sprehajalne poti, propaganda itd.) in delovanja turistične družbe- ne dejavnosti. Poudariti je treba, da so turistično takso zbrano na ob- močju mozirske občine tudi že, do- slej dobivala turistična društva za financiranje splošne turistične de- javnosti. ALI JE BIL SLEP KOLEKTIV IN NEDOLŽEN DIREKTOR LAŠKE »VOLNE« Kdo slepomiši? Z veliko težavo se pred sodnim se- natom celjskega okrožnega sodišča razvozljava klobčič o delu in poslo- vanju v laški tekstilni tovarni Vol- na. »Zakaj nočete priznati, tovariš di- rektor?!« pravi obtoženi Samec. Direktor Ferjančič je vedel za pro- dajo po seznamu, saj sem sezname njemu pošiljal. On je odločal odsto- tek popusta pri prodaji!« trdi pred- stavnik tovarne — Matjaševič. O nepoštenem poslovanju direk- torja tekstilne tovarne Volna v La- škem ALFONZA FERJANeiCA in prodajnega referenta JOŽETA SAM- CA, zoper katera je bila na celjskem okrožnem sodišču vložena obtožnica zaradi zlorabe uradnega položaja in protipravnega pridobivanja premo- ženjske koristi, smo že pisali. V obtožnici je rečeno, da sta ob- toženca začela pred dvema letotoa prodajati svojim znancem in poslov- nim prijateljem normalno blago kot blago z napakami, brez marže in prometnega davka ter zaračunavala pri tem od 30 do 60 odstotkov popu- sta. Po ugotovitvah preiskovalcev sta v tem obdobju iz tovarniškega skladišča prodala^a 28,7 milijonov dinarjev blaga, medtem ko je bila dejanska vrednost 42,5 milijonov di- narjev. Tako je bilo podjetje oško- dovano za 13,8 milijonov din, koli- kor je znašala premoženjska korist priviligiranih kupcev. (^toženi Samec je med preiskavo in obravnavo dejanja priznal, ven- dar se je izgovarjal, da je to delal po naročilu direktorja. Direktor Ferjančič pa je med preiskavo in na začetku obravnave zanikal, da bi ve- del za tako poslovanje, vendar je moral to svojo trditev med sooče- njem z obtoženim Samcem in osta- limi pričami, predvsem z Matjaševi- čem, spremeniti ter kloniti pod te- žo dokazov. Vsekakor je zanimivo že nekaj dejstev, ki jih je sodni se- nat izluščil, ki pa ne bodo vplivala na razsodbo, vendar lepo ilustrirajo razmere v tovarni, ki so pripomog- le, da sta^AMEC in direktor FER- JANČIČ /Temoteno »poslovala«. Pri tem se je Samec še sam okoriščal in kot je ugotovil sodni izvedenec, utajeval del sijedstev. To mu je bilo omogočeno, ker so bile v tovarni kar tri osebe, ki so sprejemale de- nar od iztrškov, od tega nekatere brez, druge pa z lažno dokumentaci- jo- Zanimivi so zagovori in odgovori obtožencev ter prič med samo raz- pravo. Tako.je predsednik senata sodnik Tanko vprašal pričo Matja- ševiča, kdo in kaj so osebe, ki so bi- le na njegovem seznamu. »V glavnem višji uslužbenci...« Sodnik: In zakaj ste pošiljali bla- go individualnim osebam? Matjaševič: Ti ljudje so na ključ- nih položajili. V naši državi je mno- go podjetij, ki ne bi mogla živeti,^če ne bi poslovala na podoben načipij, da ne bi razne osebe obdarila, ali pa jim vsaj omogočala razne cenej- še nakupe. Sodnik: Ali je bilo blago defektno ali kvalititno? Matjaševič: Glede na dokumenta- cijo, ki mi je bila dana na vpogled, sem osebno prepričan, da je bilo vse blago kvalitetno in ne z napakami, ker mi ga je samo eden vrnil. Sodnik Cigoj: Kdo je postavljal ceno in odstotek popusta? Matjaševič: Prepričan sem, da di- rektor, ker sem njemu pošiljal se- zname in vrsto naročila. Zagovornik obtoženega Samca: Ali bi lahko Samec nasprotoval di- rektorju? Matjaševič: Bi. Toda kolikor po- znam razmere, bi bil čez tri dni na cesti, ker direktor ni dovoljeval opo- rekanj in samoiniciative posamezni- kov in ne samoupravnih organov.« Ti jJdgovoH Vvrffki meri lepo ihi- strirajo ^;azipere v tovarni. Dober poznavalec bo še spomnil, da je bilo lani zaradi odnosov i^ nizkih osebnih dohodkov zaposlenih delav- cev nekaj burnih razprav, in prekihl- tev delA. V istem času je morala to- varno zapustiti celo neka mlada to- varišica, ki se je baje tudi okorišča- la. Pred desetimi leti je bil obsojen na daljšo kazen tedanji direktor B. Mlinar zaradi istih obtožb. Torej se je v tej tovarni zgodovina ponavlja- la, medtem ko so delavci ostajali isti. Priča Matjaševič je med razpravo obtožil direktorja Ferjančiča, da je poskusil prepričati enega izmed tr- govskih potnikov, naj obtoži Matja- ševiča, da bi ga lahko spravil v za- por ter poleg tega obremenil obtože- nega Samca. Vsekakor bo sodišče s temi stvarmi razčistilo, vendar osta- ja odprto vprašanje, kdo slepomiši in zavaja sc^išče. Zaradi nel^terih, med razpravo odkritih dejavnosti, je tožilstvo zahtevalo preložitev raz- prave. KAKO DOLGO BOMO STALI OB STRANI? NA STRANPOTEH DRUŽBA NA DANAŠNJI STOPNJI SVOJE RAZVITOSTI NIKA- KOR šE NI SPOSOBNA ZAGOTOVITI VSAKEMU SVOJEMU ČLA- NU VSEH NJEGOVIH MATERIALNIH IN DUHOVNIH POTREB. TAKE DRUŽBENE RAZMERE NUJNO PORAJAJO NEZADOVOLJ- NE^ NEUSPELE OSEBNOSTI IN ZATO LAHKO UPRAVIČENO TR- DIMO, t)A JE STOPNJA DRUŽBENE RAZVITOSTI TEMELJNI PO- GOJ ZA KRIMINALITETO, OZIROMA, DA JE TA NEIZBEŽEN STRANSKI PitoDUKT DRUŽBENEGA GIBANJA. TODA ALI NE BI MOGLI RAZMER, KI NISO VEDNO NUJNOST ODPRAVITI? IN ALI MORA BITI TUDI V NAŠI DRUŽBI KRIMI- NALITETA CELO V PORASTU? Dnevno in drugo časopisje polni vse pogosteje svoje strani s poročili s sodišč, ki obravnavajo mlade pre- stopnike. Iz leta v leto je teh poro- čil več. Da bi seznanili in nakazali vzroke, ki so nujni za razmah tega težkega problema širše družbe, p<> sredujemo nekaj podatkov iz anali- ze, ki jo je pripravila socialoginja ^LAVA MASTNAK-LEGOVIO o mla- 'dinskem prestopništvu v celjski ob- čini. Z objavo nekaterih podatkov iz te analize ne mislimo populari- zirati problemov, niti postavljati pike na i, želimo le zainteresirati širšo javnost, da bi skupno z ustrez- nimi službami pomagala omejiti ah omiliti, če že ne odpraviti mladin- skega prestopništva. Pojav klasičnega kriminala in mla- dinskega prestopništva je znan že od začetnih razvojev družbe. Pred- postavljamo, da je porast kriminala in prestopništva v slabo razvitih dr- žavah, ki prehajajo ^ozi hitro eko- nomsko evolucijo, pogojen z indu- strializacijo in z demografsko kon- centracijo prebivalstva v mestih. Toda, industrializacija in urbaniza- cija ne povzročata neposredno pre- stopništva. Industrializacija pogo- juje porast mest, transformiranje podeželskih področij v mestna, po- spešuje migracijo mladih ljudi iz vasi v mesta. Mladi so iz podeželske sredine pri- nesli tradicionalne norme in lastne kodekse vedenja. Postavlja se prob- lem prevzemanja novih moralnih vr^not in pravil v novem okolju. Ali bodo mladi ljudje prevzeli nega- tivne ali pozitivne moralne vred- note svojih sovrstnikov iz mestne sredine? Prav tu lahko vzgojne in- stitucije, podjetja in družbeno-poli- tične organizacije odigrajo odločilno vlogo! V CELJU PORAST MLADINSKEGA PRESTOPNIŠTVA! Da bi lahko prikazali pomemb- nost probl^a otroške in mladinske delikvence v celjski občini, smo se poslužili podatkov iz popisa prebi- valstva 1961 leta, preračimanih za navedena tri leta in tekoče število rojstev za to obdobje. V Celju je bilo pred dvema letoma 19.620 gospodinjstev, medtem ko je letos to število nekoliko manjše (17.627). Če preračunamo odstotek, ki odpade na otroške in mladinske delikvente, na število gospodinjstev, vidimo, da je bil ta pred dvema le- toma, ko je bilo več gospodinjstev, 0,38 — letos pa že 0,49. Torej je po- rast izredno velik. Gibanje je po le- tih zelo različno, vendar iz leta v leto večje. Pred dvema letoma je bilo na primer 21 delikventov starih do 14 let. Letos ie teh sicer nekoliko manj (18), medtem, ko je poraslo število delikventov, ki spadajo v sukpino mlajših in starejših mlado- ^ letnikov od 54 na 70! Prvo mesto po številu nihanja v skupni populaciji mladoletnih delik- ventov zavzemajo starejši mladolet- niki z 41,5 odstotka na drugem me- stu so mlajši mladoletniki z 31 in otroci s 27,5 odstotkov. Razmerje med moško in žensko delikventno mladino je v navedenih treh letih 85:15 v korist moških mladoletnih prestopnikov. Če pa časovno sprem- ljamo pojav, ugotovimo, da odsto- tek ženske delikventne mladine iz leta v leto raste. Vzrok za to bi lahko iskali predvsem v izimiiranju patriarhalnih odnosov v družini in prodiranju socialističnih odnosov v družino in družbo glede odnosov med spoloma. Podatki kažejo, da narašča delik- venca otrok in mladine, ki spada pod kategorijo otrok in mladine, ki so končali šofanje v višjih razredih osnovne šole in še ne ^loobveznih otrok. Tako je bilo teh otrok pred dvema letoma 75, medtem ko jih je letos že 195! To je nekoliko razumljivo, kajti zadnji štirje letniki osnovne šole dajejo mladini le osnovno znanje, ki jim ne omogoča hitre prekvalifika- cije, torej je to mladina, ki opravlja težaška, manuelna dela. Pomanj- kljivo oziroma nezadostno družbeno moralno vzgojo bi naj tej mladini vcepilo okolje, v katerem dela, to je gospodarske in politične organi- zacije, ki pa v večini primerov ne posvečajo prevelike skrbi mladim. Problem je tem težji, ker se v zadnjih letih največ mladine regru- tira iz šoloobveznih otrok in sicer kar 43,30 odstotkov! Na drugem me- stu so mladi iz delavskih vrst, za- tem učenci v gospodarstvu, delavci brez zaposlitve itd. Če primerjamo poklicne kategori- je po letih, pa vidimo, da je pred dvema letoma močno izstopala ka- tegorija šoloobveznih otrok pred ka- tegorijo zaposlenih delavcev, med- tem ko je letos iz te kategorije že največ delikventov. OKOLJE IZ KATEREGA IZHAJAJO Razmere v družini so eden izmed najvažnejših činiteljev v obliko- vanju otrokove osebnosti. Prvo me- sto zavzemajo otroci in mladoletni delikventi, ki izhajajo iz delavskih družin (78 %)» za njimi so otroci in mladoletniki iz kmečkih družin (12%). Največji odstotek delikven- tov prihaja iz nepopolnih ali dopol- njenih družin, iz rejniških družin, nezakonski otroci in otroci iz razve- zanih zakonov. Najvišji rang (29%) zavzemajo mladoletniki, ki so izšli iz popolpih družin, v katerih so odnosi med za- koncema v redu. Takoj za njimi so mladoletniki iz popolnih družin, le da so odnosi med zakoncema naru- šeni, bodisi zaradi alkoholizma ali drugih negativnih lastnosti staršev. Pri tem je zanimiva tretja katego- rija nepopolnih družin, v katerih mati ali oče ni sposoben za vzgojo otrok, iz katerih časovno naglo na- rašča število delikventov. V skupini, kjer je mati gospo- dinja, oče pa zaposlen, je največ de- likventnih otrok, sledi ji skupina, v kateri je mati zaposlena in za tem še skupina, v kateri se oče ukvarja s kmetijstvom, mati pa gospodinji. Preseneča nas prva skupina, v kateri je oče zaposlen, materi pa je prepu- ščena vzgoja in gospodinjstvo. Kljub tej načelni ugotovitvi podatki ka- žejo, da je največ delikventov izšlo prav iz družin te grupe. To se pravi, da samo čas, ki ga imajo starši na razpolago za varstvo in vzgojo o- trok, ne more biti najvažnejši čini- telj, s katerim bi se starši lahko opravičevali pri oblikovanju otro- kove osebnosti. Otrok mora čutiti, da so starši dorasli njegovemu raz- voju, da mu predstavljajo in nudijo oporo pri njegovem družbenem, mo- ralnem ter estetskem oblikovanju. Podatki kažejo, da je naklonjenost do alkohola v družini in zanemarja- nje vzgoje otrok s strani staršev naj- važnejši vzrok prestopništva pri mladoletnikih, saj je kar enajst od- stotkov vseh delikventov zašlo na stranpota ravno zaradi tega. In ta številka iz leta v leto narašča. Na drugem mestu je slaba družba, na tretjem pa so nezakonski otroci za vzgojo nesposobnih mater. Za ilu- stracijo še podatek, da vsi navedeni Vzroki, ki so neposredno pogojih mladoletnikov delikt, izvirajo iz ož- jega družinskega okolja, zato je sa- nacija družin, čeprav je to največ- krat dolgotrajen proces, prvi korak družbe pri preprečevanju nadaljnje rasti delikventne mladine. Ob koncu bi navedli morda še en Zato bomo v prihodnje objavili še razgovor in mnenja družbeno po- litičnih predstavnikov ter predstav- nikov strokovnih služb, ndadinske organizacije; vzroke, konkretne pri- mere delikventov in mnenja mladih, kaj sodijo o delikventih. podatek, ki nekoliko ilustrira pomoč družbe zaposlenim materam. V Ce- lju je dnevno odprtih sedem vzgojno varstvenih ustanov z 31 oddelki in sicer s 23 oddelki za predšolsko in osem za šolsko mladino. V Celju je približno 12,380 otrok do 15. leta starosti. Od tega je vklju- čeno v vzgojno varstveno ustanovo v oddelkih za predšolsko mladino 412! (z besedami ŠTIRISTO DVA- NAJST otrok!) V oddelke za šolsko mladino pa 271(!!) otrok! Dejstvo, da je samo 5,52 odstotkov otrok vključenih v vzgojno varstvene usta- nove v celjski občini, nikakor ni r^- veseljivo in še manj ohrabrujoče. Posebno še, če upoštevamo, da v Sloveniji že 83 odstotkov za ddo sposobnih žena prištevamo za aktiv- no prebivalstvo. Torej kdo varuje in kako varuje 10.000 otrok v naši ob- čini?! In če ob tem potrdimo že toliko- krat preverjeno hipotezo: »DA JE MESTO KOT KULTURNO IN DRUŽBENO —POLITIČNO SREI51- ŠČE DOLOČENEGA PODROČJA HKRATI TUDI NAJVEČJI REZER- VOAR PRESTOPNIŠTVA, nam osta- ja še vprašanje, kaj in koliko je šir- ša družba naredila, da bi ta problem omejila ali ga odpravila. V VAŠEM KRAJU FRAN KOLO VO Na oni strani hriha je korakal mož, za njim pa je ženska nesla v bel prt zavitega dojenčka. Spodaj so trobili in divjali avto- mobili. Zvijugana cesta je razpo- lavljala dolino. Kolo, ki ga je po- ganjala voda, je teklo, kot pesek v peščeni uri. »Malo postojva,« je dejal moža- kar in glčdal moža in ženo, ki sta se na oni strani zagrizla v hrib. šla sta počasi, na vsakem zavoju se je mož ozrl za ženo, ki je nenavad- no visoko držala otroka, kot bi se bala, da se bo novorojenček pre- hitro dotaknil hriba. »Veste, zadnja leta človek le red- ko vidi takšne prizore,« je dejal in pokazal na ono stran. Iz notranje- ga žepa je izvlekel zavitek Drave in si prižgal. Skozi zamazane in redke zobe je nato počasi, kot da razmišlja, izpuščal dim. »Že nekaj let je manj rojstev kot smrti. Prej se je dogajalo, da je v nekem kraju število prebivalcev upadalo, v dru- gem pa naraščalo. Tam, kjer je bilo več ženskih otrok, je upadalo, ker so se po navadi poročile v drug kraj.« FRANKOLOVO. Petinpetdeset hiš- nih številk, trinšetsdeset gospodinj- stev, dve sto triindvajset prebi- valcev. Gostilna, trgovina, pošta, šola, graščina in bazen. Kopalni ba?en, v katerega lahko stopiš, in če imaš srečo, pobereš nekaj dinarjev, ki jih vanj mečejo turisti. Iz vražver- nosti! V resnici pa to ni tako enostavno. Mislim glede Frankolovega. Pride občan v mesto na občino in prpi: doma sem iz Frankolovega, številka ta in ta. Pride drugi občan na nabor in pravi: doma sem iz Frankolove- ga, številka ta in ta... In vendar je v Frankolovem samo 55 hišnih številk in 63 gospodinjstev ... Toda Frankolovo združuje 15 vasi in zaselkov — krajevna skupnost namreč. Večina teh vaščanov trdi, da je doma iz Frankolovega; Zato se edino pošt^ar znajde, tako da le redkokdaj pismo poroma na napa- čen naslov, kljub temu, da so vsi iz Frankolovega... »Tega prej ni bilo. Namreč, da bi vsi bili iz Frankolovega, ker je to ime mlajšega izvora. Tako tudi spomenika stotim obešencem ni v Frankolovem. To ljudje pravijo, ne zato, da bi si ga hoteli lastiti. Dru- gi so rekli in je ostalo.« Počasi sva lezla navkreber. Na oni strani se je odprla mala dolinica z novograd- njami. sv »čujte, oče! Tu vidim lepe nove hiše. Tam spodaj pa sem videl dvo- je podrtij. Doslej nisem slišal, da bi kdo težil...« »Ne, zakaj bi naj tožil? Ljudje se odseljujejo, priseljujejo, nakupu- jejo. Za vse enaenkrat nimajo de- narja. No, pa tudi v Frankolovem je prej kot sedaj, moral marsikateri stisniti pas. Drži, da imamo tri to- vorne avtomobile, pet osebnih ... toda, nekdo je bil in ostaja siro- mak ...« »Kaj pa turizem. Saj so pred leti rekli, da bo Frankolovo rekreacijski center občine.« »Lepo vas prosim! Zame je turi- zem, ko grem v dolino po sol, ve- zalke in ncT davkarijo. Pa še to mi zdaj ni treba več. Poleg tega smo maj pred leti, sicer ne vsi — dobili elektriko. Danes pa — turizem, beži- te, bežite ...« Skozi zobe je pljunil daleč v sneg. »Kje pa bodo vzeli de- nar? Kaj mislite, da bo švaba šel na koruzne žgance^ k meni?, sicer ga jaz ne bi niti vzel pod streho, pa naj bo stokrat turist.« Lani so razgrnili urbanistični načrt za Frankolovo. Ko so se občani sez- nanili z načrtom, so se najprej nemo spogledovali, nato začeli negodovati. Urbanisti so namreč predvideli nov center Frankolovega. Od 16 poslopij bi jih naj 8 porušili in na njihovem mestu zgradili nova ... Tudi mlin in vse tisto, kar je danes v resnici naselje. Pet strokovnih komisij je obravnavalo ta problem, razne orga- nizacije, pisali so pripombe, Ki jih nato ni nihče upošteval. Bilo^ je mnogo vroče krvi... V bazenu 7&n- ske še vedno perejo perilo, turisti pa tu in tam mečejo vanj dinarje. Kljub temu se marsikateri moto- riziran popotnik ustavi na Franko- lovem, ker imajo v gostilni dobra vma. Turška kava je specialiteta, sveže ribe so dobre. Toda naj ne prihaja nikar v ponedeljek, ker ti takrat kuharica da na primer por- cijo krompirja, takšno, ki ni por- cija. Če jo opozoriš, ti prinese dru- go. Toda reči je treba takrat, ko na- takarica ravnp ne pometa, ker dru- gače skozi prah ne bi videl — por- cije. »Poglejte, v Savinjski se gredo tu- di kmetje gostilničarje. V redu, toda kako bo to pri nas, če ne moremo spraviti skupaj niti ene igre, ki bi jo domači odigrali tako kot nekdaj. Saj ne pravim, da je bilo nekdaj lepše, toda tako nekam domače si se počutil. Zdaj pa tega ni več. Zaviješ v gostilno, nekoč je bilo še in še voznikov, sedaj pa samo šoferji, ki se drže tako učeno, ko da so prav- kar prišli iz seminarjev. Skoraj na skrivaj popiješ tisto šilce in odrineš nazaj v hrib. Kakšen turističen cen- ter. Saj bi bilo lepo, ljudje bi imeli dosti dela, denar bi ostajal v vasi. Toda zakaj bi naj zato morali po- rušiti pol vasi? Da bi gradili nebo- tičnike, v katerih nihče ne bi hotel spati? Tu sedaj jaz grem na levo. Lindek je še firklc ure hoda. Saj bo- ste našli, kar po cesti..., kakšen turizem neki, kdo bo pa dal de- nar ..vprašajte, kako so v Lin- deku čakali na elektriko; vsi vemo, kdo in kako žive v Lin^eku...« Zavil ^e med sneg. Za njim se je vlekel dim od cigarete. Nenadoma se je obrnil, me gledal in zakričal: »Že od nekdaj teče cesta skozi Fran- kolovo. Že od nekdaj je imelo Fran- kolovo malo od lega. Kaj mishte svet kar tako na glavo postaviti? Lepo bi pa bilo, da bi se vsaj vsak deseti avtomobil ustavil, vsaj vsak deseti. Pa se noče. Vidite, noče. In mislite, da se bo, če bodo to, kar sedaj že stoji — porušili? Tale se bo ustavil,« je kričal in mi molel figo. J. Sever PO KONFERENCAH SZDL V LAŠKI OBČINI Mnogo koristnih pobud v laSki občini je imela skoraj večina krajevnih organizacij SZDL svoje letne konference, na katerih so obravnavali predvsem vlogo orga- nizacije pred kongresom, dejavnost in vlogo krajevnih skupnosti, vpra- šanje zbiranja sredstev za gradnjo šol ter probleme komunalnih služb. Ko so na konferencah razprav- ljali o problemih krajevnih skupno- sti, so ugotovili, da so zlasti v več- jih krajih že prebrodile začetne te- žave, da pa je njihovo delo okrnjeno zaradi preskopih finančnih sredstev. Mnogo delovnih programov ne bodo uresničili in tudi ne izkoristili vseh sredstev. V razpravah so predvsem naglasili potrebe, da bi morali svete krajevnih skupnosti izpopolniti z državljani, ki bodo sposobni uprav- ljati skupnosti. Spričo finančnih te- žav ponekod že razpravljajo o uved- bi samoprispevka. Na ugoden odmev je na konferen- cah naletel predlog občinskega od" bora SZDL, da bi podprli akcijo za zbiranje sredstev za gradnjo novih šol v Laškem in Rimskih Toplicah. S tem v zvezi so sklenili, da bodo v ustrezen sklad prenesli obveznice skopskega posojila, nato pa bodo pričeli zbirati les ter pomagali s samoprispevki in prostovoljnim de- lom. Skoraj na vseh konferencah so posvetili dobršen del razprave ko- munalnim problemom, kot cestam, ki so slabo vzdrževane, s tem v zvezi pa predlagali, naj bi občinska skup- ščina ustanovila lastno cestno pod- jetje, ker da celjsko podjetje, ki po- godbeno vzdržuje cesto Laško —- Lahomno — Vrh — Jurklošter nima dosti interesa, čeprav, kot so pouda- rili, je res, da je za vzdrževanje po- trebno precej denarja. Tudi gozdno gospodarstvo, ki tod prevaža les, po njihovem mnenju do kraja uni- čuje ceste, pri vzdrževanju pa se izo- giba obveznosti. V zvezi s kmetijstvom so na kon- ferenci ugotovili, da je pogoj za večjo proizvodnjo le v pogodbenem sodelovanju med kmetijsko zadrugo in individualnimi kmetovalci, zato bi bilo nujno, da bi dosedanji si- stem kooperacije toliko spremenili, da bi bil kmetijski proizvajalec ude- ležen z večjim delom ustvarjenega dohodka in da bi v skupno proiz- vodnjo tudi zadruga več vlagala kot doslej. Kmetijski proizvajalci v bli- žini Laškega se navdušujejo za grad- njo provizorične tržnice, kjer bi lah- ko vnovčili svoje tržne viške. O tem je bilo sicer že mnogo razprav, ven- dar je ostajalo le pri sklepih. Prav tako je znova stopilo v ospredje vprašanje laškega sejmišča, ki ga bodo verjetno le zgradili. T. K, LOČE PRI SLOVENSKIH KONJICAH PREMAGUJEJO TEŽAVE V korak z napredkom Ko smo v teh dneh bolj mimogre- de z nekaterimi predstavniki delov- nih in političnih organizacij v Ločah pri Slovenskih Konjicah razpravljali o različnih vprašanjih tega kraja, so nam povedah, da kar uspešno premagujejo težave, čeprav so med njimi še zmeraj tudi take, ki jim niso kos v celoti. »Slaba cesta iz Loč — torej proti Poljčanam in Slo- venskim Konjicam je eden največ- jih problemov našega kraja,« je bila prva njihova pripomba. Videti je, kot da bi bila cesta slabo vzdrževa- na, čeprav so ji trije cestarji v Ko- njiški vasi pridno zasipavali številne večje in manjše jame. Cesta je bila v teh letih že velikokrat na dnevnem redu zborov občanov, rešitve pa še zmeraj ni. Ker pa je tako osebni kot tovorni promet na cesti zelo močan, bo slej ko prej le morala priti na vrsto. V mizarskem podietju »Pogled« nam je direktor Adolf Klokočovnik povedal, da imajo naročil še vedno toliko, da jih komaj sproti izvršu- jejo. »Naši odjemalci so večinoma iz sosednje republike Hrvatske, naj- večje pa je povpraševanje po grad- benem pohištvu. Letos poleti smo nekoliko razširili delovne prostore, prodali pa bi lahko še veliko več kot so naše zmogljivosti«. Skladiščnik v opekarni tega kraja tovariš Kovačič pa nam je v raz- govoru dejal, da s prodajo opeke nimajo težav, temveč da je večji problem v tefn, ker pozimi ne more- jo delati. »V zimskih mesecih lahko le žgemo to, kar naredimo poleti. Zato vsako leto zmanjšamo število zaposleni^ že v oktobru, saj pozimi razen žganja opeke lahko le kop- ljemo in pripravljamo glino za pri- hodnjo sezono«. Od nekaterih zadružnikov v kraju smo zvedeli, da pripravlja konjiška zadruga skupaj z delavsko univerzo ciklus predavanj iz različnih podro- čij. Poleg strokovnega dela bodo ob- ravnavali še davčno politiko in za- varovanje. Tako bodo tudi na tem področju začeli široko akcijo, ki naj pripomore, da. bo splošnemu na- predku v tem okolišu sledilo tudi kmetijstvo. OBISK V AGROKOMBINATU V KRŠKEM Na poti k uspehom Ali je gospodarska reforma prizadela kolektiv agrokombinata, ki posluje šele od februarja letos? Kako bo s prodajo mesa v Krškem, ali ne bi kazalo odpreti še eno mesnico? To so bila vprašanja, ki so nam dala povod za razgovor z direktor- jem agrokombinata STANETOM NUNČIČEM. Bralcem tednika po sredujemo nekaj misli: Letošnje deževno vreme je bilo za kmetijsko proizvodnjo neugodno. Kljub temu pa je obračun za tretje četrtletje zadovoljiv in kaže, da bo agrokombinat zaključil gospodar- sko leto ugodno. Tudi za sklade bo ostalo nekaj denarja. Gospodarska reforma ni presenetila kolektiva te kmetijske organizacije, ki je pravo- časno analiziral svoje poslovanje in nenehno izdeloval izračune za posa- niezno proizvodnjo. Agrokombinat ima v osnovni de- javnosti vključeno proizvodnjo me- saTh mleka, proizvodnjo sadja ter proizvodnjo vina — cvička. Poljedel- stvo pa opravlja samo toliko, koli- kor je potrebno za kolobarjenje pri proizvodnji živinske krme. Trenutno ne obstaja bojazen, da ne bi bilo dovolj mesa na izbiro in si bodo pri- zadevali, da v bodoče ne bo primanj- kovalo suhega svinjskega mesa. Dve mesnici pa v mestu zadostujeta. Vino trenutno prodajajo »preko ceste« v kleti kombinata. Sedaj pa že urejujejo novi prostor, ki ga bo- do primemo opremili in l3o za kup- ce vin dostopnejši. Vsekakor bo vino cenejše kot v gostilnah. V prizadevanju za večjo storilnost kombinat ni odpuščal delovne sile, temveč je opravil notranje premike v tem smislu, da bi bila delovna sila racionalnejše zaposlena in njen uči- nek večji. Proučujejo tudi sistem nagrajevanja z željo, da z novim le- tom v celoti preidejo v nagrajevanje po delu, vključno z upravnimi in strokovnimi delavci. D. K. OSKRBOVANCEM ZA PRAZNIK Komisija za socialna vprašanja pri občinskem odboru Rdečega kri- ža Celje je organizirala obisk oskr- bovancev v Polzeli. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor društva upokojencev iz Celja, fol- klorna skupina L osnovne šole iz Celja in tov. Kores, ki je s harmoni- ko spremljal program. Oskrbovanci so bili nad posamez- nimi točkami izredno navdušeni. Pe- sem in veselo mladostno razpolože- nje jih je za trenutek vrnilo v pre- teklost, v lepe spomine. Občutek po- zabljenosti je bil vsaj za krateik čas odsoten. Solze v očeh, prijazen na- smeh, in neprisiljeno ploskanje, je bilo bogato plačilo za trud vsem, ki so pri izvajanju programa sodelo- vali. Majhna finančna sredstva, veliko vloženega truda in dobre volje, vse to je bilo bogato poplačano. Nič ne- navadnega, saj je vodilno načelo v programu Rdečega križa skrb za hu- mane in človekoljubne medsebojne odnose. Občinski odbor Rdečega križa Ce- lje izreka vsem, ki so sodelovali pri izvedbi programa, iskreno zahvalo, še p>osebno zahvalo pa smo dolžni vodstvu celjske Cinkarne, ki nam je omogočilo brezplačen prevoz nasto- pajočih na Polzelo. PREPLAH V SEVNICI, NA BLANCI IN V KRŠKEM 180 MINUT GROZE IN STRAHU 28. november bo v ljudeh ž^Blance ter Spodnjega Posavja ostal še dolgo v nepozabnem spominu. Tega dne se je na Blanci pripetil dogodek, ki bi kmalu terjal življenje štirih ljudi. Trije potniki so s potniškega vlaka, ki prispe na železniško postajo na Blanci okoli 12. ure, na vsak način želeli priti preko narasle Save, da bi preživeli 11 praznike doma, med svojimi znanci ... Pregovorili so brodarko Cveto NUNIČ, 29-letno mater dveh otrok, da je ugodila njihovi želji. Sava pa je bila narasla za cele 3 metre in vodni sunki so kazali, da še raste. Grozeč je bil pogled na rjavo reko, pa vendar so v čoln nič hudega sluteč stopili Marija VAJDIč, 53, z Velikega Trna, Stane VAJDlč, 22, iz P^kraja št. 70 pri Hrastniku in njegov prijatelj Anton STRGARŠEK, 11, yl Šavne peči pri Hrastniku. Želja po domu je to pot premagala strah pred nevarnostjo, pred deročo vodo. Sami potniki pa tudi čolnarka se še danes ne zavedajo, kaj se je zatem odigralo. Močan vodni sunek jib je že ob obali zagrabil in jih z veliko brzino zanesel na sredino Save. Tedaj so na obeh straneh Save popustili nosilci vrvi. Nosilna vrv, ki je držala 13 metrov dolg in 2 metra širok čoln, je hipoma padla v vodo, kar je povzročilo trenje. Čoln je obrnilo počez. Deroča voda se je z vso silo zagnala vanj. Ali bo jeklena vrv vzdržala pod vodo, ali bodo nosilci vsaj še toliko močni, da ne bodo popustili pred rešitvijo, so se spraševali ljudje v čolnu. Sava pa je naraščala, v čolnu je bilo vedno več vode, nastala je panika .. .Pričeli so klicati na pomoč! Ljudje so prihajali, pa so bili brez moči, saj niso imeli čolna. Prišli so tudi gasilci iz Sevnice in Brestanice. Vsi pa so lahko le opazovali ljudi, na obrazih katerih je bilo polno groze in strahu ... Alarm je bil kmalu zatem tudi v Krškem. Hitro se je razvedelo za tragedijo in ob ^alah Save se je zbralo polno radovednežev. Krški gasilci pa so rta mostu pripravljeni čakali z vrvmi. Frnac ZORKO, upravitelj šole in predsednik KO SZDL na Blanci je pohitel z osebnim avtomobilom v vas Brezovo k starim čolnarjem. Alojz CIRNSKI, upokojenec in Lado BOŽIČ, železničar, nista niti za hip oklevala. Hrabro sta zaveslala po Savi z mislijo, da bosta morda le rešila življenje ljudem v čolnu. Srečno sta prispeia na Blanco in v čoln vzela še Jožeta SLEMEN^KA, gostilničarja z Bre- zovega. Z vso močjo so veslali proti čolnu, previdno, toda brez strahu. Žarek upanja je zasijal med nesrečniki sredi Save. 20, 10 metrov in naskočili so čoln. To pot je zmagala deroča voda. Zanesla je čoln nekaj sto metrov. Več sto ljudi z obale pa je nestrpno opazovalo nepo- pisen boj treh pogumnih ljudi z vodo. Ko so se drujič približali čolnu, je nekdo vrgel drog, ki ga je čolnarka tako močno prijela, da bi kmalu vrglo v vodo reševalca. Prišla je rešitev, po 180 minutah prestanega strahu in negotovosti. Na srečo ni bilQ žrtev, toda do- godka ne bodo kmalu pozabili. Oba mladeniča sta bila tako prepla- šena, Ma sta komaj spravila iz sebe kakšno besedo. 53-letna Marija pa je rekla, da se v svojem življenju nikoli več ne bo peljala s čolnom. Zanimali smo se pri čolnarki, zakaj je sploh peljala in kako je bilo. Povedala je: »Prosili so me, naj jih prepeljem čez Savo. Moj mož se ni upal, meni so se ljudje zasmilili. Potnika sta samovoljno obrnila krmilo tako, da nas je vodni sunek zanesel na sredino Save in čoln obrnil počez. Preživeli smo nepopisen strah. Iskreno povem, da se zase nisem bala, pač pa za ljudi, za katere sem se čutila odgovorna. Najhuje je bilo, ker je voda pljuskala v čoln. Bala sem se, da ne bi potonili. Potniki so klicali na pomoč, minute in ure so bile za vse nas neskončno dolge. Jaz sem sicer imela dovolj dela, saj sem morala zlivati vodo s čolna, pa tudi odrivati dračje, ki se je nabiralo ob čolnu. Nikoli ne bom pozabila dogodka in nikoli ne bom več vozila na taki vodi. Zame je bil najsrečnejši trenutek v življenju, ko smo vsi srečno zopet stopili na trda tla. Zahvaljujem se reševalcem in vsem, ki so nas z obale bodrili«. Želeli smo obiskati tudi reševalce, vendar smo našli doma samo Alojza CIRNSKEGA, 56-letnega upokojenca, ki je pripomnil samo tole: ^ »Naredil sem le svojo dolžnost!« Ne bi želeli ugotavljati vzroke nesreče, vendar je prav, da bi v bodoče vozili preko Save samo ob normalnem vodostaju. Drago Kastelic PRIZADEVANJA ZA RAZVOJ OBRTI V MOZIRSKI OBČINI Še vedno premalo obrtnikov Po izidu novega zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrt- nikov se je položaj obrtništva v mozirski občini izboljšal, vendar ^e ne krije vseh potreb občanov. Da je bilo število obrti do leta 1960 stalno v upadanju, je bila pre- cej kriva tudi neustrezna davčna politika, število obrti, ki je je naj- bolj padlo v letih od 1961 do 1963, je letos precej porastlo. V občini je sedaj 141 rednih obrtnikov, medtem ko jih je bilo leta 1962 le 102. Lani in letos je močno porastlo tudi šte^ vilo tistih, ki se ukvarjajo z obrtni^ mi storitvami kot s postranskim po- klicem. Teh je v občini 195. Od red- kih obrtnikov so v občini najbolj razvite mizarska, krojaška in avto- prevozniška obrt, od obrtnih stori- tev, ki jih opravljajo kot postran- ski poklic, pa šiviljska, zidarska, mi- zarska in čevljarska. Kljub temu pa je v občini še vedno čutiti močno pomanjkanje kleparske, ključavni- čarske, vodovodno-instalaterske, clektro-instalaterske, avtomehanične obrti in servisnih delavnic za popra- vilo gospodinjskih strojev, radio aparatov in televizorjev. Zelo neugodno je tudi stanje obrt- niškega naraščaja v občini. V vseh obrtnih strokah vključno v trgovini in gostinstvu je vključenih v uk le 56 vajencev. Od 22 obrtnih strok v občini nima 10 strok nobenega va- jenca, medtem ko letos ni moglo, dobiti učnih mest okrog 60 absol- ventov osnovnih šol. Da bi pospešili razvoj obrti v občini je občinska skupščina že doslej oprošč^ila pla- čevanja občinskega prometnega dav- ka določenih samostojnih obrtnikov. V glavnem je oproščala take sto- ritve, ki služijo za neposredno zado- voljevanje potreb občanov, ko je po- trebno storitev opraviti koristniku po -usakokratnem naročilu. Davčne olajitive so bili deležni tudi tisti obrtniki, ki so imeli v uku vajence. O problemih obrtništva v občini je pred nedavnim razpravljala tudi občinska skupščina Mozirje. Zavzela se je za pospešitev razvoja obrti v občini, zlasti take, ki jo v občini pri- manjkuje. Lov na divjega prašiča UPLENIL GA JE JANEZ FERLEŽ IZ LAŠKEGA Lovska družina jč te dni doživela prvi lov- ski krst, ko je nedaleč od Laškega ustrelila prvega divjega prašiča. Lovska družina jc bila vsako leto s števi- lom uplenjene divjačine med prvimi, le s trofejo divjega prašiča se do sedaj ni mogla pohvaliti. Ta sreča pa ji je bila naklonjena pretekli četrtek, ko so lovci v svojem revirju izsledili divjega prašiča. Senzacionalnega lova se je kljub hitro orga- jiiziranemu pogonu in poleg tega še skrajno slabemu vremenu udeležilo precejšnje šte- vilo lovcev. Že ob samem pričctku pogona je kazalo, da prašič zlahka ne bo mogel uteči, •kmalu za tem pa je že pričelo pokati kot na fronti. Vsak je hotel biti med tistimi, ki bi si prilastil trofejo. Ta sreča pa je bila naklo- njena dolgoletnemu članu lovske družine^ Ja- nezu Ferležu. Uplenitev divjega prašiča je med laškimi lovci izzvala veliko veselje, zato ni nič čudno, da se je »lovski krst« nadaljeval v gostilni Perdih, kjer so po vseh pravilih za prašičem opravili tudi »sedminoc. T. K. Med polzelsko mladino Mladinski aktiv v tovarni nogavic na Polzeli vključuje 266 mladincev in mladink. Značilnosti dela tega velikega aktiva so v njegovem sode- lovanju z mladino sorodnih delov- nih organizacij. Tako so imeli raz- govore s predstavniki tovarne noga- vic Udarnik iz Zrenjanina, s kateri- mi so največ govorili ,o položaju obeh podjetij v gospodarski refor- mi. Predstavniki mladinske organi- zacije pa so obiskali tudi tovarno nogavic Jadran v Zagrebu in se ude- ležili mladinske konference v Zre- njaninu. Bili so tudi v mladinski brigadi v Črni gori. Poleg tega pa so aktivni tudi doma, saj v okviru Svch bode sodelujejo pri izvedbi igre Partizanski miting. Njihova trenutna najpomembnej- ša akcija pa je tekmovanje med vsemi tovarnami nogavic v Jugosla- viji, da bi povečali produktivnost in izboljšali delo na kulturnem področ- ju. To Ta ORGANIZACIJA ZB MARIJA GRADEC O SVOJEM DELU Nekateri člani odlašajo Na konferenci zveze borcev v Ma- rija Gradcu, ki se je je udeležil tudi predsednik občinskega združenja borcev NOV občine Laško Ivan Če- rin, so dali vse priznanje dosedanje- mu odboru za požrtvovalno delo, ki ga je opravil, prav posebno pa še predsedniku te organizacije Martinu Demovšku pri gradnji in postavitvi spomenika padlim borcem v Laži- šah. Tako se je tudi ta organizacija ZB častno oddolžila borcem Xiy. divizije, ki so padli za svobodo v bli- žini Lažiš in bili na tamkajšnjem pokopališču tudi pokopani. člani zveze borcev so se na kon- ferenci tudi podrobno seznanili s spremembo statuta svoje organiza- cije in z zakonom, ki daje aktivzum udeležencem NOV pravico do uve- ljavljanja posebne dobe in brezplač- nega zdravniškega varstva. Ugoto- vili so, da so si nekateri borci to že uredili, veliko jih je pa še, ki po- stopka za uveljavljanje pravic niso pravilno začeli, zato se rešitev nji- hovih zahtevkov po nepotrebnem zavlačuje. V ostalem pa so bili ude- leženci konference mnenja, da se je zlasti v zadnjem času skrb za borce kmete znatno povečala, saj imajo poleg ugodnosti zdravstvenega var- stva še ugodnost davčnih olajšav. Na konferenci so tudi sklenili, da bodo člani zveze borcev med prvimi, ki se bodo odzvali akciji za zbiranje sredstev za gradnjo šol v Laškem in Rimskih Toplicah. T. K. OB ZADNJIH GLEDALIŠKIH PREDSTAVAH V CELJU ZAMLADINO IN DRUŽINO SL GLEDALIŠČE »KLOVN« — DEL. ODER »RDEČE VRTNICE« Že v novembru je začelo SLG Ce- lje opozarjati mlade in najmlajše na vesele dni, ki se' pribliiujejo z Novim letom, s Seilerjevo veselo igro »Klovn in njegov cirkus«, ki jo je zrežiral absolvent AGRFTV Janez Povše, koreografsko izpopolnil Ja- kob Hafner z domiselnim posnema- njem igrivih plesov (2. dejanje). Vi- da Zupan-Bekčičeva z živahnimi ko- stumi, scenograf Vlado Rijavec z enostavno, a učinkovito »gibljivo« sceno in igralci s prizadevno in pri- srčno igro. Otroke je navduševala predvsem cirkuška menažerija pa še razbojniki (Pavle JeVšin, Sandi Krošl in Janez Bermež), Branku Grubarju moramo priznati napor zaradi obsežnega besedila, ki je z njim često mdral krotiti prešerni smeh otrok, omeniti moramo tudi Gospo Cvenkipenkijevo (Marija Gor- šič) in njeni hčerki (Minu Kjudrova in Mi j a Mencejeva). Četudi pri vseh predstavah ni u- spelo uveljaviti neposrednega stika z mladino (predvsem z nekoliko sta- rejšo), je veseloigra prisrčen pri- spevek SLG Celje mladini pred No- vim letom, kar dokazuje tudi precej veliko število zaključenih predstav, ki se nanje naročajo šole, saj je tudi cena za take predstave zelo nizka. V Delavskem odru pa so pred dne- vi pripravili Benedettijevo veselo- igro »Dva ducata rdečih vrtnic«, ki jo lahko imenujemo »družinsko« kar iz dveh razlogov: saj v njej tri glavne vloge igra ožje sorodstvo, hkrati pa bi mogla komedija mar- sikoga opozoriti, kako škodljiva mo- re postati enoličnost in zdolgoča- senost. Alfonz Kumer, ki je režiser, scenograf in nastopa v vlogi ing. Verrania, si je morda nadel neko- liko preveč zahtevno nalogo, zato ni povsem obvladal samega sebe, med- tem ko je njegova soproga (resnič- na in v igri) pokazala zelo ljubko igro. Njun prijatelj advokat Savellt (Jaki Jeršič) je sicer nekoliko pre- tiraval, a je kljub temu ugajal. Zelo hladno pa je učinkovala Jelenca Pavčnik v vlogi Rosine. Ob vsem je škoda predvsem to, da je bila dvorana bolj ko ne prazna. Sabe KOLEKCIJA GRAFIK V FOYERJU GLEDALIŠČA Razstava Hoze Dževada Akademski slikar in grafik Hozo Dževad je bil gojenec Ijubljansk^ akademije, študij je zaključil na grafični specialki prof. Debenjaka. še kot študent akademije je prejel za ciklus barvnih akvatjnt Prešerno- vo nagrado. Za natečaj plakata ho- kejskega svetovnega prvenstva v Ljubljani si je priboril prvo nagra- do. Za mladega, še ne tridesetletne- ga ustvarjalci, so to odlični uspehi po vnanji strani. V Celju srečujemo njegove grafične liste sedaj prvič. ' Umetnost našega grafika je po tehnični izvedbi virtuozno — vrhun^ ska. Barvitost njegovih akvatint je subtilna, v pogledu skladnosti in odtenkov očarljiva. Vtisi, ki jih ob ogledu dobi človek, so različni, od- visni od njegove predizobrazbe in razgledanosti v likovnem svetu. Za one, ki jim je v dojemanju umetno- sti edino trdno izhodišče realna na- rava, ob fantazijskih notranjih ob- razih likovnega izražanja sodobnih smeri, ne najdejo sozvočja. Grafika Hoze Dževada odpira le nemara stič- ne točke po dekorativni plati. Sle- herni list nosi v sebi poleg drugih globljih vrednosti učinkovito deko- rativnost. Na celjski razstavi pre- vladujejo barvne akvatinte z bosan- sko motiviko. Tisti, ki bi pričakoval narodopisne prizore, se jim računi izjalovijo. Ob teh je umetnik dobil le inspiracijo, katere zapis je daleč od vsega, kar bi vzbujalo interes folklore, njegove realizacije so po- vsem svobodne in je iskati izhodišče v Parizu, mimo Bosne. Sodobna umetnost je odraz dobe s prven- stveno razumsko noto. Odpira as- pekte na povsem novega človeka z doslej neznanim razmišljanjem, po intelektualni in čustveni plati. Po- prej kdaj se umetnik ni dotaknil teh predelov, saj je bila njegova indivi- dualna miselnost polna svojstvenih preokupacij. Moderna umetnost je revolucionarna in kot taka širokim krogom teže pojmljiva, ogromni ve- čini pa nedostopna. Hozo Dževad združuje v grafiki dvoje smeri svoje izrazite nadarje- nosti. Poleg svobodnega ustvarjanja je dejaven tudi v uporabni grafiki. Obe značilnosti sta v enem umetni- ku malokdaj združeni. Celjski pod- odbor likovnih umetnikov je s pri- čujočo razstavo srečno izbral. A. S. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 17. decembra pb 10.30 uri: C. Seiler: KLOVNI IN NJEGOV CIRKUS. Zaključena predstava za osnovni šoli Liboje in Petrovče. Nedelja, 19. decembra ob 10.30 uri: C. Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS, Zaključena predstava za osnovno šolo Šmart- no ob Paki in IV. osnovno šolo Celje. Ponedeljek, 20. decembra ob 10.15 uri: C. Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Zaključena predstava za osnovno šolo Šem- peter. Petek, 24. decembra ob 19.30 uri: Anton Novačan: VELEJA. Premiera. Pre- mierski abonma in izven. Vstopnice bodo v prodaji dan pred premiero od 18.30 do 19.50, na dan premiere pa dve uri pred pričetkom. Sobota, 25. decembra ob 10.30 uri: C. Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Zaključena predstava za osnovno šolo Vransko. Sobota, 25. decembra ob 19.30 uri: Anton Novačan: VELEJA. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 26. decembra ob 10.30 uri: C. Seiler: KLOVN IN NJEČOV CIRKUS. Gostovanje v Štorah. POSEBNO SOLSTVO PRED PROBLEMOM FINANCIRANJA Mačehovski kos kruha Prejšnji teden je bila v Celju seja pred- sedstva stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb ccljskega bazena. Konferen- ca, ki je bila ustanovljena pred letom dni, naj bi kot družbeni organ spremljala, aktivi- rala in koordinirala delo vseh, ki se bavijo z rehabilitacijo in zapo?ilovanjem invalidnih oseb, skrbela naj bi za to, da bi postala re- habilitacija invalidov v medicinskem, socio- loškem in psihološkem pogledu ena izmed komponent vsega družbenega življenja. Med sklepi prve konference za rehabilitacijo naj- demo tudi naloge o spremljanju problemov zaposlenih prizadetih oseb, o razvijanju .vseh metod sodobrtega poklicnega usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, o rehabili- taciji prizadete mladine ter ne nazadnje o skrbi za integracijske procese na področju rehabilitacije. Da jc na področju celjske re- gije po teh vprašanjih veliko problemov, ni nobenega dvoma. Celjski bazen je s svojo nakopičeno težko industrijo, z zastarelim strojnim parkom med tistimi področji v de- želi, kjer je gostota invalidnih oseb največja. Skoraj petnajst tisoč invalidov (v to eviden- co pd še niso zajeti vsi), kolikor jih živi na območju nekdanjega celjskega okraja, tvori 5,3 odstotke vsega prebivalstva. Kljub raz- meroma precejšnjim uspehom pri rehabili- taciji invalidnih oseb pa je še veliko vpra- šanj nerešenih, služba je še vedno premalo učinkovita in pot, jbo kateri mora invalid d() ponovne vrnitve na delovno mesto, še zmeraj predolga. Na omenjeni seii predsedstva stalne kon- ference za rehabilitacijo invalidnih oseb pa so se tokrat lotili nekega drugega perečega problema — posebnega šolstva. f)oslcj l.atc- goriziranih otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju je na tem območju 1362, to pa je po ocenah strokovnjakov samo tret- jina vseh prizadetih otrok. Od kategorizira- nih bi se v posebni šoli moralo usposabljati 817 otrok, kapacitete pa so samo za 467 go- jencev. Ko bodo kategorizirani vsi otroci, bo število otrok, ki bi se morali šolati v poseb- nih šolah, prav gotovo naraslo na dva tisoč. Ker je povsem razumljivo, da zavod Ivanke Uranjekove vseh otrok ne bo mogel zajeti, bi bilo prav, če bi občinske skupščine upo- števale priporočilo predsedstva stalne konfe renče za rehabilitacijo invalidnih oseb in v posebnih oddelkih osnoYnih šol zagotovile štiriletno šolanje mentalno prizadetih otrok svojega območja. Zavod Ivanke Uranjekove pa bi morali z medobčinskim sodelovanjem usposobiti tako, da bi se v njem lahko šolali otroci še naslednja štiri leta. Tak način šola- nja prizadetih otrok pa pomeni seveda oranje v ledino, saj je na območju nekdanjega celj- skega okraja še kar šest občin, ki nimajo posebnih oddelkov za prizadete otroke. Znano je, da se posebno šolstvo bori s težavami — zlasti s finančnimi, zatc^bi mor- da še enkrat opozorili na to, da v sosednjih republikah Hrvatski in v Srbiji krijejo razliko med ceno šolanja normalnega otroka in men- talno prizadetega iz republiškega sklada za šolstvo. To pa bi bil pri nas seveda samo del rešitve, saj bi tudi občinske skupščine morale spremeniti svoj mačehovski odnos do posebnega šolstva. I. B. ^ USPEH KOMORNEGA ZBORA Še med prvimi Letošnji spored IV. mednarodne- ga tekmovanja v polifonskem petju (Ouarto Concorso Internazionale di Canto corale), ki ga je — kot prej- šnja leta — priredil vodilni goriški zbor »C. A. Seghizzi« pod pokrovi- teljstvom pokrajinske Turistične zve- ze in goriške občine 11. in 12. t. m., je najprej povzročil med slovenski- mi udeleženci majhno presenečenje. Tekmovanje bi namreč po prvotnih prijavah lahko označili kot »tekmo- vanje slovenskih zborov na tujih tleh«, zakaj med 24 prijavljenimi zbori iz Italije, Avstrije in Slovenije, so bili kar štirje iz Slovenije: »Slava Klavora« iz Maribora (dir. Jože Gre- gorc), »Tone Tomšič« (dir. Marko Munih) in »Vinko Vodopivec« (dir. Marjan Gabrijelčič) iz Ljubljane ter naš Komorni moški zbor (dir. Egon Kunej). Hočeš nočeš bi torej Slo- venci iz republike tekmovali tudi za višjo ali nižjo uvrstitev na domači rang lestvici. Toda iz ne povsem znanih vzrokov nista prispela na tekmovanje »Slava Klavora« in »Vin- ko Vodopivec«. Vendar se je k^jub temu na tekmovanju še zelo veliko slovensko pelo. Med drugimi so namreč nastopili dijaki celovške slovenske gimnazije (dir. France Ci- gan), moški zbor »Prosek-Kontovel« (dir. Ignac Ota) ter zbor tržaških Slovencev »Jacobus Gallus« (dir. Ubald Vrabec), torej med 24 zbori kar dobra petina čisto slovenskih zborov... A če bi upoštevali še kak goriški zbor, v katerih pojo Sloven- ci in jih vodi Slovenec? ,.. Komorni moški zbor je letos so- deloval drugič. Za razliko od lan- skega tekmovanja se je prijavil tudi za tekmovanje v narodni pesmi, zato je obvezno nastopil dvakrat: v so- boto zvečer z narodno in v nedeljo pof^oldne s polifonsko pesmijo, vsa- kokrat s tremi skladbami, med kate- rimi je bila ena polifonska predpi- sana in so jo peli vsi tekmovalci. Na tekmovanju z narodno pesmijo je naš zbor pel Mokranjčev XI. Ru- kovet, Pregljevo priredbo »Oj, le prebudi se« ter medjimursko narod- no »Dil, dil, duda v priredbi Slavka Mihelčiča. Med 19 zbori, ki so tek- movali v tej skupini, se je Komorni moški zbor odrezal kot najboljši, sledil mu je ljubljanski študentov- ski zbor »Tone Tomšič« s pesmimi »Venci bejli« (Fr. Marolt), »Stoji, stoji mi polje« (M. Kogoj) ter »Kad igra kolo« (B. Papandopulo). Torej, res — »Zmaga slovenskih zborov*, kakor je takoj zjutraj naslednjega dne kot edini poročal Primorski dnevnik . .. v tekmovanju s polifonsko pesmijo so sa mesta zamenjala: v skupini mešanih zborov so bili prvi izredni »Tomšičevci«, drugi pa Vrabčev mešani zbor tržaških Slovencev;" v skupini moških zborov pa je bil prvi trža- ški zbor »Antonio Illersberg« (tržaški skla- datelj 1882—1953) pod vodstvom temperament- nega maestra Lucia Gaghardia, ki je tudi prejšnja leta v6dno bil med prvimi, drugi pa naš Komorni moški zbor. Celjani so se — nadvse toplo sprejeti — predstavili razen z obvezno P. Mariana Miolij^ »Ecce quai' bKmum« še s Srebotnjakovimi »Bori« (solist Jože Kores) ter z Gallusovo »Currit parvus lepulus«. Za sklep: Ne glede na eno prvo in eno drugo mesto več iz mednarodne (!) vokalne arene, ki obvezujeta tako zbor, kakor domače usmerjevalce kulturnoprosvetne dejavnosti, je zbor že zgolj s svojo seriozno pripravlje- no udeležbo dosegel smoter: prvorazredno reprezentanco jugoslovanske (ne samo celjske in ne samo slovenske) zborne reprodukcije ter pristno manifestacijo prijateljstva med tremi sosedi. G. G. KULTURNO MRTVILO V KRŠKEM ZAORATI LEDINO ... ? Na nedavnem občnem zboru DPD Svoboda Krško je prišla na dan tista boleča resnica o kul- turnem mrtvilu, ki zadnja leta vlada v kraju. In kaj je temu vzrok, so spraševali diskutantje? Nerazumevanje ljudi do tovrst- ne dejavnosti, ali...? Jasnega odgovora seveda tudi na občnem zboru ni bilo. Morda bodo na to delno odgo- vorile misli, ki jih je nekdo izre- kel na občnem zboru: »Naše društvo je delavsko prosvetno društvo, vendar danes ne vidim med nami nobenega de- lavca. To dokazuje, da je potreb- no več konkretnega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami tudi na področju kulturno pro- svetne dejavnosti, še bolj žalost- no pa je to, da je v Krškem kar 80 prosvetnih delavcev, ki bi mo- rali biti steber in nosilci kulture na podeželju, pa je danes navzo- čih samo 5 učiteljev. Svojčas je v Vidmu uspešno deloval pevski oktet, danes lahko samo še obu- jamo spomine nanj in nihče ne more trditi, da nimamo ljudi, ki bi radi peli. Zame še ni uspeh, če je društvo leto ugodno zaklju- čilo finančno, ali če so -delovale le nekatere sekcije. Menim, da je tu potrebna prelomnica, da je potrebno globoko zaorati ledino«, je zaključil diskutant. Vsekakor je težko oceniti delo- vanje društva po izredno slabi udeležbi na zboru, pa tudi ne po filmu, ki je bil po zboru predva- jan z namenom, da bi le-ta pri- vabil ljudi na občni zbor. Res je, da so prizadevanja marljivega predsednika društva DARKA MI ŽIGO JA, pa tudi celotnega od- bora že rodila nekaj sadov. Ljud- je v mestecu ob Savi bi prav go- tovo tudi morali z večjo dovzet- nostjo sodelovati v Svobodi in tako opravičiti kulturno tradici- jo, ki ima že stoletja globoke ko- renine. Drago Kastelic S polic Študijske knjižnice Friščič L: Društveni proizvod i njegove Sad 1963. S. 27232. Stajic v.: Politički lik Vase Stajica. Novi komponente. Beograd 1964. S. 27234. Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik. L Jese- nice 1964 (1965). Sabec S.: Tehnologija surovega masla. Ljub- ljana 1965. S. 27236. Kolarič V.: Ekonomika i organizacija sa- obračajnih preduzeča. Beograd 1964. S. 27237. Paič v.: Osnovi radiacione dozimetrije i zaštite od zračenja. Zagreb 1962. S. 27239. Opšta taktika kopnene vojske. Beograd 1964. S. 27246. Dimitrijevič K.: Nušič — čarobnjak sme- ha. Beograd 1965. S. 27247. Sekelj T.: Djambo rafiki. Ljubljana 1965. S. 27250. Ristič M.: Mcčtunarodna trgovinska sarad- nja i GATT kao njen instrumenat. Beograd 1961. S. 27253. Toličič L. Zorman: testi znanja in nji- hova uporaba v praksi. 2. izp. Ljubljana 1965. S. 27252. Kopčavar I., C. Kopčavar: Kako je prav. Slovarček napak v slovenskem knjižnem je- ziku. Ljubljana 1^65. S. 27249. Avramov S.: Medunarodno ja^Tio pravo. Be- ograd 1963. S. 25207. Islarske freske. Zagreb 1963. S. II 2980. Durkovič — Jakšič Lj.: Istodja srpskih biblioteka (: 1081—1850 :). Beograd 1963. S. II 2988. Posvetovanje o mestnih omrežjih. Ljublja- na 1959. II Pejovič D. D. P.: Iseljavanja Crnogoraca u XIX. vijeku. T-t.«rad 1962. S. 27-144. Belič A.: O-m-vi istorije srpskohrvatskog jezika I. Be-.;-. d 1960. S. 27145. Kochanskv-Do\ide V.: Paleozoologija. Zag- reb 1964. Š. 27147. Vranič V.: Vjerojatnost i statistika: 2. proš. i prer. izd. Zagrtb 1965. S. 27148. Cirkovič S.:'Istorija srednjcvekovne bosan- ske države. Beograd 1964. S. 27149. Profesionalna orientacija i škola. Beograd 1963. S. 25534. Kleinberg A.: Evropska kultura novog vi- jeka. Sarajevo 1959. S. 25203. Leovac Š.: Helenska tradicija i srpska knji- ževnost XX. veka. Sarajevo "1963. S. 25202. Bandič M. I.: ZagonetKa vedrine. Novi Sad. 1963. S. 25533. Monografija o Jakiju čeprav pomeni beseda »monogra- fija« spis o enem samem predmetu, smo dandanes vajeni pod to oznako razumeti izčrpno študijo, ki zajema kar se da široko problematiko za- ključene snovi. V tem smislu letoš- nje publikacije Pomurske založbe o »nazarskem samorastniku«, pač ne gre razumeti. Pričujoča edicija je prvi poskus »monografije« o tem vidnem slovenskem slikarju. Ob takšni izdaji bi si ljubitelj morebiti želel manj splošnoevropske repre- zentativnosti, zato pa več temeljito- sti; tu mislimo predvsem na dokaj skromen prispevek k razmišljanju o Jakijevem slikarstvu izpod peresa Zorana Kržišnika; izdajatelj bi si lahko privoščil stvamejšo in teme- Ijitejšo študijo, ki bi segla preko konvencionalnih okvirov, kakršne smo vajeni ob običajnih uvodih v razstavne kataloge, polnih pesniških ekskurzov (kadar gre za moderno umetnost) v svet »onkraj sveta naših izkušenj«. O slikarstvu je treba go- voriti predvsem kot o slikarstvu: psihologija in metafizika sta vedno bolj ali manj v zraku, celo kadar razpolagata z bogato metaforiko. Kljub temu je »monografija« o Jožetu Horvatu razveseljiv dogodek v tovrstni slovenski publicistiki. Pri- znati ji je treba, da prinaša sicer maloštevilen zato pa posrečeno se- stavljen izbor iz bogatega Jakijeve- ga opusa. Priključena je bibliografi- ja dosedanjih spisov o slikarju in njegovem delu in kronološki pregled njegovih razstav. Spričo dejstva, da je s to izdajo Pomurska založba »za- orala ledino«, ji je treba izreči pri- znanje (z željo, da bi prihodnjo mo- nografijo zastavila v današnjem po- menu besede, da bi vsaj nekatere reprodukcije opremila -z izčrpnejši- mi komentarji in ne nazadnje, da bi bila slikovna priloga obširnejša). —gg Razpisna komisija podjetja »Moda« — modna konfekcija Šentjur pri Celju razpisuje delovno mesto upravnika ' Pogoji: visokokvalificiran krojač (mojster) s petnajstletno prakso, od tega 8 let na vodilnem mestu. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Pismene ponudbe naslovite na upravo podjetja. PIPEC IZIDE. Po določitvi višjega aktiva Društva novinarjev Slovenija v Ceiju bo tudi letos izšlo njegovo humoristično glasilo PIPEC. Letošnja tretja številka bo izšla pred koncem leta in bo v prodaji v vseh trafikah. 6 I 17.12.1965-št.49 VABIMO VAS NA IZLETEl KOLEKTIVU DRSALNA REVIJA V CE- LOVCU V ČASU OD 3. DO 20. FEBRUARJA 196«. OB TEJ PRILOŽNOSTI SI BODO UDE- LE2ENC1 LAHKO GLEDAII TUDI VRO- SKO JEZERO. GOSPOSVETSKO POUE. DE- ŽELNI MUZEJ V CELOVCU LN NEKATIi- RE DRUGE ZNAMENITOSTI. SPREJEMA- MO PREDPRIJAVE- POSEBNA UGOONO&Tt KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCIi PoMbna ugodnost za zaključek aezonet 1. DVODNEVNI AVOTOBUSNI I/LET V TRST IN BENETKE! Cena potovanja vkljui- no potni Ust 14.900 din. 2. ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST. Cena aranžmana vključno potni Ust 5.200 din, 3. DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU- DIMPEŠTO, Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni list. 4. TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA TISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžma- na din 25.000 po osebi. 5. DUNAJi Tridnevno avtobusno potovanje Cena aranžmana po osebi 19.500 din. 6. TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DU- NAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena a- ranžmana po' osebi 25.600 din, 7. PROSVETA! ZA DIJAšTVO POSEBNO ZNIŽANE CENE! 1 DNEVNI IZLET Z OGLEDOM CELOVCA GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA, CENA PO OSEBI din 3.200. - VKLUCNO SKU- PINSKI POTNI LIST Z AVSTRIJSKO VIZO! PREVOZI BODO IZVRŠENI S 45 SEDEŽ- NIMI AVTOBUSI TIPA »MERCEDES«, ŠOLE! Za- Vaše šolske ekskurzije imamo pripravljene programe izletov po domovini —• GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA. BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA, Nudimo Vam usluge po zelo znižanih cenah, KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva- Utetnih prevozov, ki Vam jih nudimo v ča- su posezone po zelo znižanih cenah v najso- dobneje turistično opremljenih avtobusih typa »Mercedes«, KOMPAS CELJE sprejema do vključno 10. i. 1966 prijave za DRSALNO REVIJO V CELOVCU! PRED VSAKLM POTOVANJEM AH IZ- LETOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. # PRODAM ^ MOSKl usnjen plašč skoraj nov prodam za 30.000 din. Naslov v upravi lista. PRALNI stroj »r<.ex« — ^ kg, ix)polnoma nov prodam. Menliart, Celje, Zvezna 10 (Jože- fov hrib). GLINASTO peč s sedežem prodam. Ivan Str- le, Celje, Na rebru 9. JUNCE težke 900 kg prodam. Vinter, Škofja vas 34. BENCINSKI motor znamke »Raks« 5 KS prodam. Cena po dogovoru. Alojz Plevniiv, Olimje 3 — Podčetrtek. TELICO plemensko staro 18 mesecev, in zi- dan štedilnik prodam ugodno: Martin Ku- mer. Rudnik Pcčt>vniiš(n- Celje. LAZ50''Rravo''9 'ihesecCvfbVŽjo in'8 m' trdih drv prodam. Naslov v upravi lista. ZIMSKE gume 5.20 X 12, akumulator 6 V, kombiniran štedilnik proda: Strupeh, Ce- lje, Kersnikova 1. POSESTVO 8 ha na lepi sončni legi, sado- nosno, prodam takoj. Jože R e z e c. Reka 20 Laško. • ZAPOSLITEV SPREJMEM gospodinjsko pomočnico. Mar- tin Kprdiš, Celje, Šercerjcva 12. DOBREGA krojaškega ponjpčnika sprejme takoj: krojač Kari Gluk, Braslovče. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem, lahko začetnica. Ulica 29. Novembra 15 Celje. # STANOVANJE SOSTANOVALKO vzamem na stanovanje. Na- slov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam solidnemu mo- škemu. Naslov v upravi lista. OPREMUENO sobico oddam zdravi delavki za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru.* Naslov v upravi lista. ZA POMOČ v gospodinjstvu oddam oprem- ljeno sobo. Naslov v upravi lista. ISCEM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. DVE SOLIDNI OSEBI vzamem na stanova- nje. Naslov v upravi lista. • RAZNO Upokojenko ali mlajšo žensko sprejmem za 4 urno varstvo otroka. Gabrijela Platov- njak, Celje, Ljubljanska c. 28 B. OSAMLJENA premožna vdova po upokojen- cu, brez otrok, stara 50 let, želi pri upo- kojencih ali mirni družini .stanovanje (sobo in kuhinjo). Poleg najemnine bi pomagala v gospodinjstvu. Najraje v okolici Celja. Naslov v upravi lista. ZA POMOČ v gospodinjstvu sprejmem dek- le ali upokojenko do 55 let starosti. Soba zagotovljena. Naslov v upravi lista. Ing. arhitektu PAVLETU ŠIFER JU iz Celja za uspešno diplomo iskreno čestitajo mama, oče in vsi sorodniki. • KINO Kino »Svoboda« Šempeter v Savinjski dolini Dne 18. in 19. decembra 1965 »OBIJAC« angleški barvni film Dne 21. decembra 1965 »PATROLA SMRTI« ameriški film Dne 23. decembra 1965 , »TARZANOVA SMRT« ' češki film Kino »Partizan« Sevnica / Dne 18. in 19. decembra 1965 »KAPETAN FRAKAS« francoski film. Dne 22. decembra 1965 »POTEPUHI« španski film Kino Kozje Dne 18. !n 19. decembra 1965 »TRETJA ŽELJA« madžarski film Dne 24„ 25, In 26. decembra 1965 »SEDEM IZZIVANJ« Ualijanskl film ,, , . Kino KZ Kostanjevica na Krki Dne 19. decembra 1965 »CUDODELKA« ameriški film Kino sekcija DPD »Svoboda« Brestanica Dne 18. in 19. decembra 1965 »ZAKON PRERIJE« ameriški film Dne 22. decembra 1965 »TRENUTKI ODLOČITVE« jugoslovanski film Kino »Svoboda« Štore Dne 18. In 19. decembra 1965 »JULES IN JIM« francoski film PD »Jelka« Nazarje Dne 20. in 21. decembra 2965 »SKRIVNOSTI VZHODA« nemški film Kino »DOM« Gornji grad Dne 18. iri 19. decembra 1965 »TARZANOVE NAJVEČJE PUSTOLOVŠČI- NE« ameriški film MLADINSKI KLUB Odprt vsak dan od 10.30 do 15. in od 17. do 21. ure. Prireditve: 18. 12. Nastop godal- nega orkestra »Ivan Cankar« pod vodstvom prof. Dušana Sancina. 21. 12. O življenju v JLA, združeno s kul- tu rno-umetniškim sporedom celjske gamizi- je. * 25. 12. Nemi film »Ko je kraljevala kome- dija«, komentar Jože Volfand. TURISTIČNE OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH V turističnih objektih na našem področju je dovolj prostora razen v Zdraviliškem domu v Rog. Slatini. RAZVEDRILO Vsako soboto in nedeljo ples na Gori Oljki, vsak torek in soboto v hotelu TRIGLAV na Dobrni, kjer so tudi vsako soboto domače koline. Vsako soboto, nedeljo in sredo ples v restavraciji POšTA v Rog. Slatini, vsako soboto v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI v Celju, vsak dan razen ponedeljka ples v HOTELU PAKA Velenje, SILVESTROVANJA HMELJAR ŽALEC prireja sUvestrovanje v veliki dvorani Kmetijskega kombinata v Žal- cu. Silvestrov menu 2.000 dinarjev, žrebanje vstopnic, rezervacije v upravi podjetja. Kolektiv HOTELA TRIGLAV na Dobrni va- bi na Silvestrovanje. Rezervacije v upravi hotela. SUvestrov menu z rezervacijo 3.00!J dinarjev. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO Šempeter v Sav. dolini vabi na silvestrovanje v HMEUARSKI DOM V ŠEMPETRU. Pred- prodaja vstopnic od 22. 12. pri blagajni kina Šempeter. Komunalno podjetje »Ceste - kanalizacija« Celje razpisuje prosto delovno mesto AVTOMEHANIKA. Pogoji: izučen mehanik s šoferskim izpi- tom. Osebni dohodek po Pravilniku. Ponudbe dostaviti na naslov podjetja do 25. 12. 196S. Vojna pošta 1693 Celje RAZPISUJE JAVNO USTNO LICITACIJO ZA NABAVO MESA IN MESNIH IZDELKOV V LETU 1966 in sicer za: sveže goveje, telečje in svinjsko, suho meso in mesne iz- delke ter suho slanino. Predračunska vrednost znaša di- narjev 80,000.000. Licitacija bo ustmena dne 27. de- cembra 1965 ob 8. uri. Informacije o tehničnih pogojih ter količinah dobijo ponudniki vsak delovni dan pri Vojni pošti 1693 Ce- lje, Mariborska 29, v pisarni št. 15 od 8. do 12. ure. Ponudniki morajo poslati ali od- dati pismeno izjavo komisiji, da so jim znani pogoji licitacije ter da jih priznajo, kakor tudi potrdilo Narod- ne banke o vplačani kavciji 2 % predračunske vrednosti. izletnik CELJE PUTNIK vam nudi turistične utluge In vas vabi na Iz- lete In potovanja po Jugoslaviji In v Inozem- stvo s turističnimi avtobusi. CELOVEC — ogled DUNAJSKE DR- SALNE REVIJE I novim programom, imeno- vanim MAVRICA, v čM^u od 3. du 2U. febru- arja 1966. Nail prljavljencl bodo napravili Iz- let tudi na GOSrosVETSKO POUE In v 22 km oddaljeno OSTROVICO, kjer Je zna- meniti srednjevaikl grad. Sprejemamo PRIJAVE za kolektive, dru' itva, organizacij« in posameznike du 10, JA- NUARJA 1966. PohiUte s prijavo in izberite si dan potovanja! BUDIMPEŠTA, mednarodni bal z izbiro - balske kraljice, ki bo 12. II. 1966. IZLETNIK Celje vas vabi na to edinstveno mednarodno prireditev v času II. — 13. II. 1966. Poto- vanje se vrši z avtobusom. Rok prijav do 1965. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avto. busni izlet za kolektive in posameznike, cena potovanja 17.500 din, datum potovanja po do- govoru z naročnikom. ISTAMBUL—SOFIJA, 8-dnevno potovanje z vlakom 23. — 30. I, 1966. Rok prijav do 27, XII. 1965. GRČIJA, 8-dnevno potovanje z avtobusom 24. I. — 1. II. 1966. Rok prijav do 30. XII. 1966. RIM — NEAPELJ — POMPEJI — FIRENCE — BENETKE, 7-dnevno potovanje z vlakom, 21, — 28. I. 1966. Rok prijave do 31. XII. 1965. PARIZ—NICA—MONTE CARLO—BENET- KE, 10-dnevno potovanje z vlakom 23. I. — 2. II. 1966. Rok prijav do 27. XII. 1965. TRST—DOBERDOB—BENETKE, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, cena Izleta je 15.000 din, TRST—MIRA.\IARE enodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike cena po- tovanja po osebi je 6.300 din. CELOVEC — s prevozom k Vrbskemu Jezeru in na Gosposvetsko polje, cena potova- nja po osebi je 3.700 din, datum potovanja po dogovoru. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje in Krško. SILVESTROVANJE - vabimo vas na sU- vestrovanje v hotel Celeia in Evropa Celje, v gostišče Stari grad Celje, v Dom na Svetini, na Celjsko kočo pri Celju, v Zdravilišče Do- brna, v Dom na Gori Ooljki, v hotel Paka Velenje, v restavracijo Jezero Velenje, v Ka- juhov dom Šoštanj, v Zgraviliško gostinsko podjetje Rogaška Slatina, v. gostinsko pod- jetje Jelen Slov. Konjice, v Zdravilišče Roga- ška Slatina, v Rovinj ter v ostale turistične kraje. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov, IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnic za letalski promet za tu in inozemstvo. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE nasproti Avtobusne postaje Sklad za stanovanjsko izgradnjo občine Laško, ki ga zastopa Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Laško razpisuje po zakonu o finansiranju gradnje sta- novanj (Ur. 1. FLRJ 47/59) in pravil sklada HI. MTEČAJ za prodajo 6 večjih in 6 malih sta- novanj v 12-stanovanjskem bloku v Laškem. Stanovanja bodo opremlje- na z vsemi sanitarnimi elementi v kopalnicah in straniščih, z električ- nim in dodatnim štedilnikom in umivalnikom v kuhinji. Ogrevanje bo centralno. V pritličju objekta bo samopostrežna trgovina. Tri mala stanovanja je možno uporabiti kot samske sobe s skupnimi sanitarija- mi. Stavba bo 3 nadstropna in bo postavljena v novem stanovanjskem naselju ob cesti Laško—Rimske Toplice v bližini železniškega mostu. Vsakemu stanovanju pripada klet- ni prostor in pravica do souporabe pralnice, sušilnice in drugih skup- nih prostorov. Predvidena cena za malo dvosobno stanovanje po 45 m^^ din 4,500.000, večje dvosobno stano- vanje po 55 m* din 5,500.000. Pri- spevek za komunalna in ureditvena dela zna^ 10 ^.o od vrednosti stano-' vanj a. Prodajni pogoji: 1. Za socialistični sektor: Kupnina je plačljiva: 10 o y in pri spevek za komunalna in ureditvena dela kot predplačilo, 30 % ob vselit- vi, preostalih 60 0/0 kot posojilo iz sklada v 15 letih z 2"n obrestova- njem. 2. Za individualne kupce: Kupnina je plačljiva: 10 " o in pri- spevek za komunalna in ureditvena dela kot predplačilo, 20" „ ob vselit- vi, preostalih 70 " o pa kot posojilo iz sklada v 25 letih z 2'^ ,, obrestmi. Dokončna cena oziroma kupnina, bo obračunana na podlagi končnih obračunskih dokumentov. Razpis ostane v veljavi do prodaje vseh stanovanj, ki bodo vseljiva koncem aprila 1967. Splošno: Interesenti natečaja morajo vloži- ti svojo ponudbo do vključno 30. de- cembra 1965 na naslov: Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in ure- janje naselij Laško. Ponudba mora biti zaprta, na ovit- ku pa oznaka »NATEČAJ«. V kt*«- kor bo ponudnikov več kot število razpisanih stanovanj, bo prioriteta upoštevana po ugodnejših pogojih. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni v 30 dneh po za- ključku natečaja. Iifteresenti dobijo vsa pojasnila pri Zavodu za stanovanjsko gospo- darstvo in urejanje naselij Laško — novi stolpič. Obrtno gradbeno podjetje »REMONT« Celje obvešča cenjene naročnike da je preselilo svoje upravne prostore iz šlandrovega trga 1 v no- ve prostore CESTA NA 0STR02N0 ŠT. 8. Podjetje vrši vsa gradbena in gradbeno obrtniška dela kvali- tetno, hitro in po zelo konkurenčnih cenah. Naročajte svoje usluge pri »REMONTU« in prepričali se boste! 1 Kolektiv »REMO\T« Celje Po določilih 18. člena TZDR in določilih statuta delovne orga- nizacije, razpisna komisija LIK »Savinja« Celje razpisuje prosto delovno mesto ' VODJE DEIOVM ENOTE POMOŽM DEJAVNOST Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: 1. Strojni inženir z najmanj dveletno prakso. 2. Strojni tehnik z najmanj desetletno prakso, od tega vsaj dve leti na vodilnem položaju. Zasedba delovnega mesta je možna takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po določilih pravilnika o delitvi osebnih do- hodkov. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je poslati do 15. 1. 1966 v splošni sektor — kadrovski oddelek delovne orga- nizacije. TRGOVSKO PODJETJE Šmarje pri Jelšah Ko kupujete za praznične dni, se zagotovo zglasite v naših po- slovalnicah v vseh večjih krajih občine Šmarje pri Jelšah, priprav- ljeni smo Vas vsestransko zadovoljiti! Bogat asortiman! — Zmer- ne cene — solidna postrežba — prodaja na potrošniški kredit! ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽtJRNA SLUŽBA Od 18. do 19. decembra IVAM PLETERSKI, veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok) tel. 29-26 Od 21. do 25. decembra JANEZ CERNEJ, veterinar, Celje, Kajuhova ulica 11 blok 3,11, tel. 22-32 OBVESTILO NAROČNIKOM CELJSKEGA TEDNIKA Vse naročnike, ki se pismeno ob- račajo na našo upravo glede številke 48 Celjskega tednika, ki bi naj izšla dne 3. decembra obveščamo, da je ta številka izšla dne 10. decembra, kar smo v zadnji novembrski števil- ki obvestili. Prosimo, da to naše ob- vestilo vzamejo z razumevanjem na znanje, ker vsakega posameznega naročnika, ki to številko urgira ne moremo pismeno obveščati. Uprava Celjskega tednika želim spoznati dob- ro, iskreno, pošteno dekle, ali vdovo srednjih let otrok do 12 let starosti ni ovi- ra, ki ji ni cilj ma- terialni položaj, tem- več si želi mirnega družinskega sožitja v. lepo urejenem domu. v poštev pridejo le resne ponudbe, ki jih' nasfovite na u- pravo lista pod Šil- 10 »POROKA«. OBVESTIIO Kmetijski kombinat Žalec — obrat Mleko — Celje, obvešča vse potrošnike, da bo v času od 15. do 31. decembra letošnjega leta prodajal na tržnici prvovrstno čajno maslo po znatno znižani c^ni z novoletnim popustom in sicer po 1.600 din za kg. Potrošniki pohitite z nakupom in izkoristite to ugodnost. • KUPIM Obdelovalno zemljišče v neposredni bližini Žalca kupimo. Ponudnike vabimo na raz- govor. Nakupna cena ugodna. »Stanovanjsko gospodarstvo« V Žalec 17.12.1965-št. 49 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA OSNOVNA ENOTA 507 — CELJE razpisuje nateCaj za podelitev naslednji!, štipendij: ^ — DVE ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI, — ENO ZA STUDU NA PRAVNI FAKULTETI, — ENO ZA ŠTUDIJ STATISTIKE NA PRVI STOPNJI VISOKE ŠOLE NA VIŠJI ŠOLI, — ENO ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI ŠOLI — KADROVSKO- SOCIALNA SMER. Kandidirajo lahko absolventi srednjih šol in študentje, ki že študirajo na omenjenih vfšjih in visokih šolah. Višina štipendij se bo gibala do 30.000 dinarjev. Interesenti naj pošljejo prošnje, kolkovane z 50 din državne takse, življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih in potrdilo o premoženjskem stanju, najkas- neje do 31. decembra 1965. 7 OBČINSKA TEKMOVANJA IN PRVENSTVA Množična udeležba ZIMSKA SEZONA JE MRTVA ZA ŠPORTNA DOGAJANJA NA ZELENIH POLJANAH IN TEKALIŠCIH; TODA ObZTK JE Z RAZ- PISOM RAZNIH TEKMOVANJ POSKRBELA, DA MED NAŠIMI DELOVNIMI LJUDMI IN MLADINO TUDI V ZIMSKEM ČASU NI PREVEČ MRTVO. TRENUTNO JE BILO KONČANO TEKMO VANJE V ODBOJKI ZA MLADINKE, POTEKATA PA TEKMO VANJI V NAMIZNEM TENISU IN KOŠARKI. Odbojka Pretekli teden je bilo končano občinsko prvenstvo v odbojki za mladinke. Lepo je uspelo in tudi s kvaliteto smo lahko zadovolj- ni. Vse kaže, da odbojka vedno bolj prodira med celjsko žensko mladino. Rezultati so bili tile: Tehniška šola : Ped. gimnazija 0:2, Gimnazija : Šb Borisa Kidri- ča 2:0, ESŠ : Gimnazija II 2:0, Tehn. šola : ŠCBK 2:0, TSŠ : Gimnazija II 2:0, Gimnazija II : ŠCBK 2:0, ESŠ : Ped. gimn. 2:1, Gimn I. : Ped. gimn. 2:1, ESŠ : Gimn. I. 2:1. Vrstni jed: 1. ESŠ, 2. Gimnazija, 3. Pedag. gimnazi- ja, 4. TSŠ, 5. Gimnazija II, 6. ŠC Borisa Kidriča. Košarka Na občinskem prvenstvu v ko- šarki tekmuje kar 11 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Prvi rezultati nam obetajo zanimive borbe za naslov občinskega pr- vaka, saj so ekipe precej izena- čene. V prvi skupini so bili do- seženi naslednji rezultati: Želez- ničarski rokometni klub Celje I : TSŠ 56:42, Gimnazija : Pedag. gimn. 20:0 p. 1'., Dod Dušana Finž- garja : Gimnazija II 78:26, ŽRK Celje I : Gimnazija I 50:51, žRK Celje : Pedag. gimnazija 77:56. II. skupina: ESŠ : ŽRK Celje II 42:21, Košarkarski klub Celje : Štore 20:0 p. f. KK Celje : ESŠ 79:52, ŽRK Celje II : KK Celje 102:46! V tej skupini igrajo še vetera- ni, ki pa še niso pričeli s tekmo- vanjem. Namizni tenis: V sindikalni ligi v namiznem tenisu sodeluje 16 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Od- igrana so bila že štiri kola. Po prvih rezultatih, sodeč nekoliko izstopajo ekipe Celjskega tiska, Klime in Elektra, ki so še brez poraza, ostale pa se bore več ali manj izenačeno. Rezultati A skupine: Klima : Ingrad 5:1, Klima : IFA 5:3, Kli- ma : Zavod za rehab. inval. 5:2, IFA : Ingrad 5:1, Elektro II : Kovinotehna 5:3, Elektro II : TEP 5:1, Zlatarna : Kovinotehna 0:3, Ingrad : Zlatarna 5:2, TEP : Zlatarna 5:3, Ingrad : Zavod za reh. inv. 5:0 p. f. Skupina B: PTT : Tapetništvo 5:4, Celjski tisk : PTT 5:1, Celj- ski tisk : Elektra 5:2, Celjski tisk : Cinkarna 5:2, Železarna : PTT 5:4, Železarna : Zavod za napred. gospodarstva 5:3, Tapet- ništvo : Metka 5:1, Zavod za napred. gospodarstva 5:3, Tapet- ništvo : Metka 5:1, Zavod za napr, gosp. : Metka 5:0 p. f.. Za- vod za napr. gosp. : PTT 5:2. Tekmovanje se nadaljuje. V torek 21. 12. ob 19.30 uri pa bo v telovadnici TVDP-mesto pri- četek ženskega Sindikalnega tek- movanja v namiznem tenisu. Or- ganizator poziva k čimveč j i ude- ležbi tega tekmovanja. T, G. ObZTR CELJE IZDAJA SVOJ v želji, da bi vzpostivili tesnejši stik med telesnovzgojnimi organizacijami ia Občinske zvezo za telesno kulturo, je za- čela ObZTK občasno izdajati Bilten, v katerem naj bi posredovali najvažnejše sklepe organov Občinske zveze, delovne programe, razpise in podobno. Že v prvi številki Biltena lahko zasledi- mo vrsto zanimivih ugotovitev in napot- kov novega upravnega odbora, katerega predsednik je Veljko Repič, podpredsed- nik pa Vinico Jovan in Marjan Nunčič. Medtem ko je bil za sekretarja izvoljen Milan Božič, je bilo vodstvo tehnične ko- misije poverjeno Karlu Jugu, predsednik komisije za gospodarska in finančna vpra- šanja pa je Milan Hohnjec. Poleg njih pa so bili v sekretariat izvoljeni še Pav- le Božič, Ivan Putnik in Vlado Delakorda. Na prvih sejah sekretaiata so že spre- jeli nekaj zaključkov, ki naj pripomorejo k boljšemu vodenju športne politike v Celju. Tako naj bi v prihodnje vsa dru- štva odprla pri službi družbenega knjigo- vodstva samostojne žiro račune. Društva naj bi prosto razpolagala s finančnimi sredstvi, ki bi jih pridobila v obliki do- tacije ObZTK, "dotacije gospodarskih or- ganizacij, dohodkov od prireditev, pobra- ne članarine, reklam in ostalih dohodkov. Zanimivo gradivo v prvi številki Biltena so tudi sklepi zadnjega občnega zbora: zagotoviti je treba samostojnost pri ob- ravnavanju vseh problemov telesne kul- ture, zavzeti je treba stališče do finanč- nega vprašanja zveze in financiranja or- ganizacij do konca letošnjega leta, novi upravni odbor naj pri oblastnih forumih doseže uveljavitev predpisa, po katerem bi morala vsaka organizacija — ustanovi v Celju odvajati v sklad za telesno kul- turo do 1 promilje mesečnega zaslužka od zaposlenih delavcev in uslužbencev, zago- toviti smotrnost in načrtnost pri gradnji športnih objektov, skrbeti za vključitev zdravstvenega kadra v telesno kulturo in zagotoviti cencne zdravstvene preglede športnikov, podvojiti skrb za pridobiva- nje športnega podmladka, plavalni bazen in drsališče naj bi v bodoče vzdrževalo komunalno podjetje itd. Vsekakor bo ravno Bilten Občinske zve- ze za telesno kulturo pripomogel k tesnej- ši povezavi med zvezo in društvi, saj jih bo sproti seznanjal z delom ObZTK, za- željeno pa je seveda tudi obratno, da dru- štva prispevajo svoj delež v novo glasilo ObZTK. S prvim snegom se je pričela tudi letošnja zimsko športna sezona. Sneg je pobelil breg in mlado in staro je že prvo nedeljo v zimski sezoni napolnilo teren okrog »potegavščine« pri Celjski koči. Prvih čarov zim- skega veselja je bilo na pretek. Pri smučarskem klubu Celje pa so imeli tudi svojo letno konferenco, ki je nakazala v začetku sezone celo vrsto problemov glede vzgajanja naraščaja, pogojev za smučarske šole in trening. Odveč bi bilo ponovno ugotavljati vlogo in pomen smučarskega športa kot rekreacije in ugotav- ljati, da za to nimamo pogojev, kot še vedno nekateri trdijo. Praksa kaže ravno nasprotno, smučanje je v vedno večjem razmahu in ravno zaradi tega ne moremo mimo neljubega dejstva, da je delo pri izgradnji rekreacijskega centra pri Celjski koči in Svetini zastalo. Sicer pa je med najvažnejšimi nalogami CSK prav gotovo delo z mladino in piorinji, ki bi naj v perspektivi seveda na podlagi ustreznih pogojev dosegali uspehe tudi v tekmovalnem smučanju. V ta namen bi bila potrebna še boljša povezava društva s šolami. —ed ŠPORT M DROBNO Kegljači KK Celja tekmujejo v klubskem prvenstvu. Po prvem ko- lu je v vodstvu Vanovšek s 886 po- drtimi keglji ^red Krajncem 868, Marinčkom 842 in Lubejem 837 po- drtimi keglji. Dvigalci uteži pri Partizanu Celje- mesto so imeli v nedeljo svoje dru- štveno pregledno tekmovanje. Naj- več je dvignil v triatlomu v srednji kategoriji Jože Urankar 307,5 kg. V lahki je Pešec dvignil 205 kg, v lah- ko težki Marjan Urankar 242,5 kg ter v srednjetežki kategoriji Slavko Urankar 292,5 kg. MARIMEK 915 V prijateljskem dvoboju v keglja- nju med Celjem in ekipo maribor- skega Konstruktorja so bili boljši Celjani, ki so premagali goste. Po- sebno se je v celjski ekipi na keglji- šču Ingrada izkazal iMarinček, ki je podrl kar 915 kegljev, kar je po dol- gem času spet znamka, ki je bila med celjskimi kegljači včasih pogo- sta. ŠPORTNO DRUŠTVO V LESICNEM Pred dnevi so dijaki osemletke narod- nega heroja Tončke Cečeve osnovali skup- no s študenti, ki študirajo v Ljubljani športno društvo »Tončke Cečeve«. Že v začetku so si zadali precej obširen prog- ram. Formirali naj bi sekcije za namiz- ni tenis, atletiko, rokomet in smučanje. Nameravajo tekmovati v medobčinskih tekmovanjih z drugimi osemletkami. Po- sebno skrb so mladi športniki v Lesič-. nem posvetili pripravam za zimsko sezo- no. Pobudo za to društvo so dali domači študentje, ki študirajo v Ljubljani. Moč- no zaslombo so dobili v ravnateljici šole tov. Ravterjevi, ki je obljubila vsestran- sko pomoč pri razvoju društva. S. M. V INGRADU SO TEKMOVALI Celjski delovni kolektiv podjetja In- grad je priredil v počastitev praznika republike, interno tekmovanje v odoboj- ki, kegljanju streljanju, namiznem teni- su in šahu. Nastopilo je skupaj preko 300 športnikov. V odbojki je nastopilo kar šest ekip, kar kaže na množično raz- vitost te športne panoge v Ingradu. Prehodni pokal, ki ga podjetje podeli vsako leto so osvojili Centralni obrati z malenkost boljšo razliko v točkah od uprave. Zmagovalne ekipe v posameznih panogah so prejele praktična darila. Že- leti bi bilo, da bi tudi ostala celjska pod- jetja množično gojila športno udejstvo- vanje svojih članov. B. ŽRTVE PROMETA s KOLESOM v SMRT Voznik dostavnega avtomobila CE 20-33 JO- SIP JERAM, ki je vozil proti Vojniku, je za- radi močnega dežja zagledal kolesarja IVANA VIDENSKA, ki je vozil pred njim, šele v zadnjem trenutku. Zadel je kolesarja tako močno, da ga je sunek zbil na prednji del avtomobila, nakar je padel na cesto, kjer je obležal. Hudo poškoilovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je štiri dni kasneje umrl. TRČENJE z AVTOBUSOM Ko je voznik avtobusa CE 83-24 ALOJZ CEBULAR vozil iz Celja proti Konjicam in pri Slednjih Prelogah prehiteval traktor, je privozila iz nasprotne smeri voznica osebn,- ga avtomobila MB 164-65 Amalija Udovič, ki na spolzki cesti ni mogla pravočasno usta- viti. Trčila je v avtobus; na obeh vozilih je za okrog 2M tisoč dinarjev materialne ško- de. SREČANJE Z JABLANO Ing. JOŽE VELEJ, ki je vozil iz Rimskih Toplic proti Laškem, je v bližini naselja Ud- mat zavozil s ceste in trčil v jablano. Vzrok: spolzka cesta. Posledice: 250 tisoč dinarjev škode. SPREGLEDAL SMEROKAZE Pred odcepom na levo v Skofji vasi sta tr- čila avtomobila CE 110-04, ki ga je vozil Ja- nez Vipotnik iz Žalca in LJ 402-16, ki ga je upravljal Peter Slabe iz Ljubljane. Prvi av- tomobil je namreč zavijal v levo, pravočasno nakazal smer, drugi voznik pa je smernike spregledal in trčil v prvi avto. Materialne škode je za okrog 200 tisoč dtearjev. VINJENOST Ko je Miroslav Popovič iz Celja hotel vr- niti na cesto tovorni avtomobil, ki ga je za- neslo v jarek, se je zaletel v zadnji del to- vornjaka kolesar Alojz Bovka iz Bukovžlaka. Prepeljali so ga v celjsko bolni^ico, kjer so ugotovili, da ima zlomljenih več reber in ključnico. Vzeli so mu kri. NI UPOŠTEVALA PREDNOSTI Kolesarka Apolonija Vetrih je privozila iz Arje vasi proti Petrovčam. Ko je prečkala cesto prvega reda, ni upoštevala prednosti osebnega avtomobila MB 126-03 z voznikom Pranjem Rakušem. Le-ta se je kolesarki sicer umaknil in zaviral, vendar je le trčil vanjo, tako da jo je zbilo na prednji del avtomo- bila in nato v desno na rob ceste. Apolonija Vetrih je med prevozom v celjsko bolnišni- co poškodbam podlegla. ŠTIRI MILIJONE ŠKODE V Vrhovem pri Radečah je voznik tovor- nega avtomobila CE 58-44 Ludvik Krampelj zavozil v več kot meter globok jarek in se zaletel v betonski most s tako močjo, da je nastala škoda v vrednosti okrog štirih mili- jonov dinarjev. Lažje poškodovanemO vozniku so vzeli kri zaradi preiskave vinjenosti. POLEDENELA CESTA Voznik osebnega avtomobila CE 104-99 Ivan Repše iz Celja je v vasi Debro zapeljal na poledenelo cesto. Avtomobil je zaneslo ni levo stran ceste, kjer se je prevrnil na trav- nik. Škoda: 200 tisoč dinarjev. V DVA DROGA Stevo Jovanovič, voznik osebnega avtomobi- la CE 20-12 je v vasi Zadreče zavozil na skraj- ni desni rob ceste, najprej trčil v prometni znak, nato še v drog električne napeljave. Oba droga je podrl in «e nato prevrnil na travnik. Dve sopotnici sta bili težje poškodo- vani, voznik in njegova žena pa lažje. Številne nesreče, ki so posledica neupošte- vanja vremenskih pogojev dokazujejo, da v tem času še tako velika previdnost ni odveč. Čigava so kolesa? Znano je, da povzročajo na področju Celja velik nered kolesarji. Prislanjanje teh šte- vilnih prevoznih sredstev ob stene zgradb ovira promet, povzroča škodo, poleg tega pa so tu kolesa izpostavljena tatvinam. Res je, da primanjkuje na tem področju kolesarnic, vendar bi morali kolesarji posvetiti več po- zornosti svoji imovini. Na upravi za notranje zadeve v Celju ima- jo v skladišču preko 100 koles, katerih last- niki niso znani. Povedali so nam, da bod) organizirali 20. t. m. od 9. — 22. ure ogled najdenih koles, ki bo v kletnih prostorih uprave za notranje zadeve Celje, Gregorčiče- va ulica št. 5. Občani s področja občine Celje, ki so bili s tatvinami koles oškodovani, pa še teh niso dobili nazaj, naj se v omenjenem času zglasijo pri upravi za notranje zadeve, kjer bodo po vsej verjetnosti prepoznali svo je kolo. .ROJSTVA - POROKE - SMRTI CEUE Med 4. in 12. decembrom se je rodilo 26 dečkov in 18 deklic. UMRLI: Rozalija Kainer iz Celja, 81 lel; Genovefa Stumpf iz Miač, 64; Alojz Goričan iz Poljčan, 31; Kari Jezernik iz Celja, 76; Amalija Vivoda iz Celja, 68; Kata Suvakovič iz Celja 74; Marija Jekoš iz Vrhovega, 68; Alojz Parfant iz Vrbja pri Žalcu, 71; Maks Kozinc iz Cadrama, 62; Frančiška Dimec iz Šmartnega v R. d., 67 in Pavla Lipovšek iz Zidanega mosta, 69. K0MIIAL BANKA CELJE s svojimi poslovnimi enotami, podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami v ŽALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, SLOV. KONJICAH, ROGAŠKI SLATINI, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU, SEVNICI in BRE- ŽICAH sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: navadne vloge po 5 ^'o vezane vloge do 7,5 ®/o VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KOMUNALNI BANKI CE- LJE, KJER JE VAŠ DENAR ZA VAS VARNO IN KORISTNO NA- LOŽEN! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IiN MALO SERVISI IN REMONT UPRAVA CELJE, MEDLOG 16-TEL. 27-62 PRVI POMLADi\I IZLET I Z NOVIM MOTORNIM VOZILOM FIAT 750 ALI FIAT 1300 VAM OMOGOČA AVTO CELJE, CE VOZILO NAROČITE ŠE V DECf MBRU - CRVENA ZASTAVA OBRESTUJE VPLAČILA PO 5 % LETNO — VOZILO LAHKO ODPLAČATE TUDI V OBROKIH PO 50.000 DINARJEV — CE SI PREMISLITE, DOBITE VRNJENO VPLAČILO Z OBRESTMI VRED — NAROČITE LAHKO TUDI DVOBARVNO VOZILO - IZBIRATE LAHKO PREOBLEKO NA SEDEŽIH (STANDARD, USNJE ALI SKAI) - NAROČITE LAHKO VOZILO Z VGRAJENIM RADIOAPARATOM Podrobnejša obvestila vam radi nudimo v naši prodajalni av- tomobilov na Trgu oktobrske revolucije (Tel. 24-74) in se pripo- ročamo. POGOJI ZA SODELOVANJE L V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, ki Izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno v koliki meri ustreza kandidatka njihovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki Jiimajo primernih slik, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jih bomo na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veliko zabavno-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila vrsto praktičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, ki bo svoje nagrade določilo kasneje. KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svojim prvovrstnim poslovanjem v^- no ustreže svojim strankam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglejte si podrobnosti na 7. strani!), predvsem pa ne zamudite prijave za novo drsalno revijo v Celovcu, ki vam bo nu- dila izredno zadovoljstvo s svojim novim programom. Kompas pa vam zagotavlja izredno ugodno potovanje, za kandidatke pa je določil štiri nagrade: 1. šestdenvno potovanje po Italiji, 2. petdnevno potova- nje po Avstriji in češki, 3. tridnevno po- tovanje po Avstriji in Češki in 4. dvo- dnevno potovanje v Budimpešto! 27. MARJANA VIŠINA: 170 em TEŽA: 75 kg LASJE: Svetlokostanjevi OCI: Sive NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Grof Monte Cri- sto — CVET: šmarnica — NARODA PESEM: Sem deklica mia- •^da, vesela — JED: Pomaranče — OPRAVILO (KONJIČEK): Petje — PREGOVOR: Ne iSči sreče široni sveta, najlep.ša sreča je vedno doma! 28. FANIKA VIŠINA: 166 cm TEŽA: 70 kg LASJE: Svetlokostanjevi OCI: Svetlosive -^<[AJLJUBšE: — ROMAN (POVEST): Razbojnik Guzaj — CVET: Tulipan — NARODNA PESEM: Ko boš spet ti- ho potrkal — JED: Pecivo — OPRAVILO (KONJIČEK): Zbiranje razglednic — PREGOVOR: Brez potu nI medu! KUPON »SLOVENKA« ŠT. 27 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. KUPON »SLOVENKA« ŠT. 28 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Japonska revija Hoseki (Biseri), ki je za- čela izh^ti pred nedavnim, si je za naslov- no stran Xne izmed zadnjih številk izbrala precej nenavaden »biser«: s krožnika, ki je na njeip grah, zelenjava in šunka, strmi de Gaullov obrazi Francoski ambasador na Ja- ponskem, Frangois Missoffc, je ostro prote- stiral, a urednik revije, Kozaburc^ Iga, je po- jasnil, da pomeni kompozicija simbol, ki izraža željo za zdravje in dober tek franco- skemu pi^edsedniku. Pa dekle? Iga pravi, da tudi njej dobro tekne. No, resnično, vsem skupaj prav dober tek! AVTOMOBIL ZA MESEC Trenutek, ko bo človek stopil na Mosec, ni več daleč. Seveda pa je drugo vprašanje, kakšen bo njegov prvi korak, saj bo zaradi spremem- be težnosti naletel na velike težave. Ce bi sc hotel po mesečevi povr.šini peljati z avtomobilom, bi imel ve- like težave že ob vzpetinah, visokih 10 centimetrov, na katerih bi avto- mobil odskakoval celo do 6 metrov. Zato si znanstveniki prizadevajo, da ])i rešili tudi ta problem. Doslej so skonstruirali vozilo s jiosebno elastičnimi kolesi, ki se gibljejo podobno kot traktorji goseničarji po neravnem terenu. STROJ ZA GRADNJO CEST V Angliji so izdelali stroj za gradnjo cest, ki .se giblje 2-4 kilo- metrov na uro. Vanj je mogoče spraviti 11 ton drobijenca in 3.000 litrov katrana. Stroj je popolnoma avtomatiziran, njegova prednost pa je v tem, da katrana ni treba pose- bej valjati. Stroj asfaltira 550 me- trov cestišča, širokega 6 metrov v' treh minutah. MALA KRIŽANKA VODORAVNO: ' 1. izdelovalec tieči, 6. del verskega obreda, 8. ime filmskega 'igralca Ladda, 9. tuja in na- ša črka, 10. veletok v Zahodni Evropi, 11. okrajšava za avto-moto društvo, 12. avtomo- bilska oznaka Krapine, 13. opojnost, 14. o- stanek v talilnici, 16. zapor. NAVPIČNO: 1. kmečka jed, 2. tovarna smuči na Gorenj- skem, 3. dejanje, 4. kemični znak za astacij, .5. znamenit poljski pisatelj (Kmetje), 6. ime ^evca zabavnih melodij Novosela, 7. vodič, 11. sveti bik pri starih Egipčanih, 13. biko- borsi izraz, 15. površinska mera. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: 1. pleva. 6. primera, 8. rosa, 9. it, 10. Ist, 11. Iza, 12. at, 13. Otok, 14. Marjana, 16. Kreka. NAJMANJ!^! PISALNI STROJ Najmanjši pisalni stroj so na- redili že v prej.šnjem stoletju za svetovno razstavo v Parizu. Stroj ni večji od dlani, uporabljali pa so ga za pisanje telegramov na ozkem traku. Čeprav je star skoraj sto let, bi ga lahko še danes s pri- dom uporabljali. STON HENGE 90.000 IZGUBLJENIH DEŽNIKOV Pravijo, da sodijo Angleži med ti.ste ljudi, ki skoraj nikoli ne po- iščejo tega. kar so izgubili. Tako so baje pred kratkim našli v nekem baru diamantno iglo, na ulici biser- no ogrlico, ])a lastnik ni pokazal nobenega zanimanja, da hi te dra- gocenosti dobil nazaj, V vagonih podzemne železnice so Angleži po- zabili 90 tisoč dežnikov, 52 tisoč parov rokavic, številen nakit in po- dobno, Samo deset odstotkov pozab- ljivcev je prišlo v urad za najcUme predmete, druge pa so prodali na javni dražbi. Ob tej priložnosti se je zbralo zelo veliko Londončanov, ki so torej našli čas, da se udeležijo dražbe, niso pa ga Imeli takrat, ko bi ntorali na urad za najdene pred- mete iskat svoje stvari. Na sličici zgoraj vidimo Stonehenge, kakršnega lahko vidimo danes na ravnici Salisbury v Veliki Britaniji, večja slika pa kaže rekonstruk- cijo, kakor jo je izdelal ameriški znanstvenik astronom z bostonske uni- verze Garald Havvkins. Zgodovinarji vseh časov so ugibali, zakaj so pre- bivalci britanskega otbka pred kakšnimi 3500 leti tovorili po 50 ton težko kamenje iobrih trideset kilometrov daleč in zgradili svojevrsten spome- nik svojega časa. Domnevali so, da je bilo tu grobišče, svetišče ali kaj podobnega. Havvkins dokazuje, da je bil Stonehenge eden izmed prvih observatorijev na našem planetu,, saj so lahko prebivalci iz središča dolo- čali letne čase glede na mesto sončnega vzhoda in zahoda. Tudi pomen 56 lukenj okoli zgradbe (krog iz belih točk) je bil zagoneten. Havvkins ga zdaj povezuje z dejstvom, da se pojavlja lunin mrk vsakih 56 let (56 lukenj) in s prestavljanjem šestih kamnov (treh belih in treh črnih) vsako leto od luknje do luknje, so lahko tedanji prebivalci določali čas luninega mrka. Vsekakor upravičeno prišteva Havvkins Stonehenge kot osmo čudo sveta. Boj mnenj - nekoč in danes Venavadna ura Učitelj Tom Cottberg iz Ilamibur- ga je izdehil prototip zelo zanimive ure, ki istočasno ka/e točen čas na Havajskih otokih, Lonthmu, New Vorku in Moskvi. Ura jc v bistvu preprosta, saj je njen poglavitni del nekakšen trak, na katerem so razporejne ure od O (h) 24, ki ena- koiiieriio krožijo poleg časovnih oznak vseh največjih mest na svetu. Pcsnica - analfabet Pravijo, da je trenutno najbolj obetajoča pesnika Kati Kirsinac, ki živi v Helsinkiii, Ccz nekaj tednov bo izšla njena prva samostojna /.l)irka pesmi z naslovom >Jaz in Maija«. IMavolasa pesnica je vse ])esmi narekovala svoji mami, kajti analfabet je, ima šele tri leta. PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA < 1. Sredi furlanske ravnine je na samotnem kraju ležalo fašistično taborišče Gonars. Ob- dajala ga je visoka žična ograja in široke, goste žične ovire; preko njih so mogli jetniki videli žitna in koruzna polja, nasade murv in vinogra- de, daleč proti vzhodu, prav na obzorju, pa se je videla modrikasta črta nizkih gričev — slo- vensko Primorje. Taborišče je bilo dobro za- straženo. Številne stražarske ute in stolpi, opremljeni z žarometi in strojnicami, so se zde- li kakor porog vsaki misli ha beg. 2. Marca 1942 so prispeli v taborišče prvi transporti slovenskih internirancev. Dolge kolo- ne uklenjenih ljudi so se peš pomikale od Pal- manove proti Gonarsu. Italijanski prebivalci so metali vanje kamenje, jih pljuvali in vpili: »Schiavi, schiavi!« Med interniranci je bilo mno- go takih, ki so bili ujeti ob slučajnih racijah v Ljubljani, mnogi pa so prišli z osvobojenega ozemlja ali iz partizanskih enot. Tako se je kma- lu po vsem taborišču razširil silen odmev prvih akcij slovenskih partizanov. 3. Med interniranci pa so bili tudi možje, ki bi bili okupatorju še posebno dragoceni ujet- niki, če bi seveda vedeli, kdo so. Perca Mira — Maksa so po naključju aretirali v Ljubljani. Prav tako je bil tu Boris Kraigher in Jakob Rav- bar, ki sta bila aretirana v Ljubljani, kamor sta prišla iskat zvezo iz prvih žarišč slovenske vstaje. Tudi za Ivana Bratka okupator ni vedel, kdo je. To so bili v taborišču »ilegalci«, ki jih okupatorjevi konfidenti niso mogli razkriti. CElISlil lEDNIl! UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, pošt&i predal 152, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno ki>t »Celjski tednik«. S I. januarjem 1965 ga SOUSTANAVLJ.4JO občine Celje, Laško. Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA IN TISKA CP »Celjski tlsk» — CENA: posamezna številka 50 dinarjev, letna naročnina 2.000, polletna 1.000 in četrtletna 500 dinarjev. Tujina 4.000 dinarjev. — TEKOČI RAČUN: 507-1-656 — EMANIIII HOHLOVIC: ZGODBA o f el jtonn Na hodniku je direktor tovar- ne Dmitrij Pavlovič srečal svo- jega namestnika Funtikova. — Ste že videli lokalni list? ga je vprašal z nasmeškom: — Nisem. Kaj je v njem? Da ni mogoče feljton? — Objavljen je čelo feljton, je zvito odvrnil Funtikov. Dmitrija Pavloviča je pričel glodati črv dvoma. »Tako torej. Zdelo se mi je«, je pomislil. »A Funtikov s&<ško- doželjno smehlja. Lahko je nje- mu, saj je namestnik.« V zadnjem času Dmitrij Pav- lovič ni čital feljtonov. Celo tru- dil se je, da ne bi gledal tistih mest v časopisu, kjer so običaj- no prinašali feljtone. V tovarni namreč ni šlo vse kot bi moralo, pa je zato pričakoval, da se bo vsak trenutek pojavil feljton Z vsemi posledicami. »In dočakal sem«, je pomislil. — Kakšen pa je naslov...? je s pridušenim glasom vprašal Funtikova. — »Malomarnež«, je odvrnil na- mestnik. Dmitrij Pavlovič se je takoj spomnil včerajšnjega dne, kako ga je neki ključavničar iz prvega obrata hotel obiskati v zvezi z nekim racionalizatorskim pred- logom, kako mu vse doslej ni uspelo, da bi se seznanil z ukrepi za uvedbo proizvodnje po teko- čem traku, kako se že dolgo ni nič zanimal za samski blok ... kako... Spomnil se je še dru- gih slabosti. »Res sem malomaren«, je po- mislil Dmitrij Pavlovič. Stopil je v prvi obrat, da bi našel ključavničarja, ki ga je iskal včeraj, nato pa telefoniral glavnemu tehnologu, da bi mu prinesel elaborat o organizaciji proizvodnje. Pozno zvečer je v spremstvu sekretarke komsomolske organi- zacije obiskal samski blok, pri čemer je razmišljal o tem, da je v enem dnevu naredil več kot poprej ves mesec. »Koliko časa izgubi človek na sestankih in po- svetovanjih ... Ni mogoče tako naprej, treba bi bilo spreme- niti ...« Domov se je Dmitrij Pavlovič vrnil dobre volje, toda na pragu se je spomnil feljtona, ki mu je pokvaril razpoloženje. . — Si morda čital Časopis? ga je vprašala žena. — še ne, je jezno iamrmral Dmitrij Pavlovič in odšel v svo- jo sobo. — Si čital časopis? ga je vpra- šal sin Viktor. — Kaj hočete s tem časopi- som? je vzkliknil. Viktor ga je začudeno polge- dal. — Dobil sem avtorski atest za odkritje, je tiho rekel, — poglej članek v časopisu. Dmitrij Pavlovič je vzel ča- sopis. Da, njegov sin je dobil avtorski atest kot izumitelj no- vega stroja. In kaj je s feljto- nom? Odprl je časopis. »Malo- marnež«. Hitro je prebral članek. Sploh niti besedice o njem. Po- tem je pogledal sina. — Čestitam, Viktor! Si prebral feljton? Dobro so podučili te ma- lomarneže. Dmitrij Pavlovič je objel sina, potem pa poklical namestnika Funtikova. — Se pravi, da ste mi zjutraj govorili o tem? O članku?... Hoteli ste mi pripraviti presene- čenje? Hvala, hvala ...A feljtona niste čitali? čitali ste ga?... Se- seda ... tako je prav. Da ne bi pozabili in postali malomarni. Z4DMJI HAREMI Sodni proces proti nekcMnu Itali- janu, ki je bil o])tožen, da je po Evropi zbiral mlada dekleta za sumljive bare v Bli/.njem vzhodu, je jx)novno povzročil živahnejše razprave o haremih. Prevladuje prepričanje, da je v deželah Bliž- njega in Srednjega vzhotla še okrog dvajse't haremov, v katerih so žene skrite kot v zgodJiah iz Tisoč in ene noči. Kot nekdaj, jih tudi da- nes stTažijo evnuhi. Po >zanesljivih informacijah^ je v haremih poleg Arabk največ Nemk. Francozinje so na tretjem mestu. ERNEST TIRAN RAZBOJNIK GUZAJ - 105 - Pa mu je zvezal roke k nasjonjalu stala. »Veste kaj, gospod župnik, saj nisem tak, za kakršnega me imate, res ne! Tegale svetega Frančiška mi dajte, to je moj patron, veste, mislim, da sem jaz bolj potreben njegove priprošnje kakor vi, ki vam nihče nič noče in nihče ne streže po življenju kakor meni! Saj ga smem vzeti s seboj?« »O, o, — pusti mi mojega svetega Frančiška, samo tega mi pusti, lepo te prosim! Vse drugo vzemi, če hočeš, te bo že bog kaznoval za to, samo tega rie! Za novo mašo sem ga dobil, za spomin ga imam, moj najlepši spomin, najdražji, pusti mi ga!« Guzaj je napravil kretnjo, kot da hoče vzeti kip s podstav- ka. župnik se je zdrznil, oči je imel polne solz: »Na, tu imaš mojo zlato uro, vzemi rajši to, samo ljubega svetnika mi pusti, za božjo voljo ite prosim!« Guzaj se je obrnil od kipa k župniku: »Res mi jo daste?«, »Res!,« je obupano rekel župnik in pustil, da mu je Guzaj potegnil iz žepa uro. »Samo, ko mi ne bodo hoteli verjeti, da ste mi jo sami dali! Vsak bo rekel, da sem vam jo ukradel!,« je težkal uro v roki. »Petdeset*goldinarjev je vredna med brati!«, je ugotovil in jo spravil v žep. »Osemdeset sem dal zanjo!«, je ogorčeno oporekel župnik. Zdaj je bil samo še kupček nesreče, debele znojne kaplje so mu stale po čelu. Guzaju se.^e že smilil. »No, zdaj pa grem,« je rakel, pa zdravi ostanite, kot sva se zmenila!« In z grozečim glasom je še pristavil: »Da ne bom nikoli več zvedel, da ste hu j skali zoper mene, v drugo ne vem, v dri^go se vam ne bo izteklo tako gladko!« Potem je zavezal župniku robec čez usta, se obrnil, odšel skozi vrata, jih od zunaj zaklenil. Potem je šel po stopnicah, zaklical v kuhinjo prijazen zbogom! in ga ni bilo več. Župnik je moral še najmanj pol ure ropotati s stolom, privezanim na hrbet, preden so ga slišali in ga prišli rešit. In še nič hvaležen jim ni bil za to, prvo, kar je storil, ko je spet lahko govoril, je bilo, da jih je prav grdo nagnal, naj se mu vsi zgubijo izpred oči! Potem pa je pokleknil pred oltarček in se zahvalil svetemu Frančišku za srečno rešitev iz smrtne ne- varnosti. Seveda mu je bilo tudi za uro žal, pa kaj se hoče, samo da je denar ostal! Ko je bil z molitvijo gotov, ga je pa le zmotilo, da je privzdignil kipec in segel z roko v votlino. Da bi rajši ne bil! Luknja je bila prazna! »O sto vragov!,« je za- klel župnik, sveti Frančišek je pa menda imel slabo vest in ni nobene črhnil. Ko je bil Guzaj spet sam in ko ni bilo nikogar blizu, je odvezal zvitek in preštel denar. Čez štiri tisoč je bilo! »Veš kaj, Francak, sram te je lahko, (tvoj patron tako lepo skrbi za tebe, ti pa se še zmenil nisi nikoli zanj!« PoterA je pa pogledal na uro, še deset ni bila, kopači bodo vsi pravčas obveščeni. - 106 - 18. poglavje VAŠA GROFOVSKA MILOST V tem poglavju se izkaže predvsem prvič: da se človek dandanes ne sme več zanesti niti na svojega najboljšega prijatelja, drugič: da je bilo Guzajevo sodelovanje z oblastjo zelo plodovito, da pa mu oblast ni bila nič hvaležna zanjo, ravno nasprotno, in tretjič: rajši ne glejte zvezd, bi vas potem še štirinajst dni glava bolela po njih. Nazadnje bi rad grof generalu zažvižgal tisto pesmico Re- giment po cesti gre, pa je general brez posluha. Kar je dokaz, da niti grofovski glas ne seže do neba. In na kraju še zelo zanimivo pravno vprašanje: Par konj ima štiri lastnike; kateri je pravi, uganite sami. Imeniten dečko, tale gozdar-Francelj, — kako je že rekel, da se piše? Kozjanski graščinski oskrbnik kar ni mogel poza- biti onega tako prijetnega večera v Pilštanju, ko se je prvič srečal z njim in so potem tarokirali. Res je zabaven, vedno pove kakšno takšno, da se moraš smejati. In koliko jih ve! Nikdar mu jih ne zmanjka. Posebno o Guzaju, o tistem raz- bojniku. Ga mora imeti močno v želodcu. Pravi, da pozna celo njegovo ljubico, samo da ima neki zdaj že spet drugo. Morda sta bila kdaj tekmeca pri dekletu? Z ljudfni se pa res zna, kopače mu je takoj spravil skupaj, on sam pa je prej ves teden zaman letal za njimi. Ustrežljiv je. Očividno ga imajo, ljudje radi, da je tako čisto domač z njimi. Kdo ve, kakšen je kaj v službi? O tem prav nič ne pove, vrag si ga vedi, gotovo mora še kaj tudi po strani zaslužiti, denarja mu ne manjka, drugače bi ne bil mogel tako mirne duše preboleti, da je toliko zgubil pri taroku, hehehe! Pa še nič žal mu ni bilo, še smejal se je! Škoda res, da sta Šmarje in Kozje tako daleč narazen, človek se v njegovi družbi res prijetno počuti. Tako je razmišljal Franz ,Tschwrtitschka o svojem novem znancu. Kako bi se za glavo prijel, če bi vedel, kdo je prav- zaprav ta njegov »najboljši prijatelj« in s kakšno postransko obrtjo se peča, kadar ni v gozdarski službi! Še od daleč ni slu- til, še sanjalo se mu ni, kako bridko se vara v njem in kako drago in kako kmalu bo moral plačati to svojo lahkovernost! Zgodilo se je pa takole: šmarska graščina je imela nti prodaj par konj, eden je bil tri, drugi štiri leta star. Oba sta si bila v vsem tako podobna, da bi ju človek na prvi pogled skoro ne mogel ločiti, če ni bil res strokovnjak. Oba sta bila temno kostanjeve barve, oba sta imela enako lepo zasločen vrat, oba majhno glavo, z veliko belo zvezdo na čelu, oba enako žive pametne oči, vitke noge, gladke drobne biclje, — kdor se je količkaj spoznal na konje, je moral priznati in jih pohvaliti, kako zares lep par sta. Samo, — kje najti kupca zanj?! Nista bila poceni, čeprav sta bila vredna še več, seveda samo za nekoga, ki bi si lahko privoščil tako drago zabavo, za kmečko delo sta bila namreč zanič. Saj nihče nič ne reče, da bi ju ne bilo lepo pogledati, kadar ju je oskrbnik zapregel v kočijo, da jih malo sprevodi in razgiblje. — 107 — vsak se je rad ozrl za njima! Toda kaj jim če taka žival, ki ni nobenega haska od nje! Njim je treba težkih krampov,'takih, ki kaj vzdržijo, za oranje in vlačenje in za gnoj na njivo in seno s travnika in les iz,hoste, takih, ki potegnejo, kadar je treba, kaj bi s temi gosposkimi mrhami, naj so na pogled še tako lepe! Kakor bi kdo mestno gospodično nagnal turščico okapat, ko še pridno ne ve, na katerem koncu je treba prijeti motiko! Graščinski si že lahko tudi to privoščijo, gospoda že, ki jim ni treba garati za vsak krajcar posebej, kmetje pa nismo tako neumni vseeno ne! Oksrbnik je spraševal na vseh koncih in krajih, poizvedoval že najmanj dva meseca, pa nikakor ni mogel najti kupceV zaH^e. Gledat so jih prihajali, to že, še preveč jih je bilo, osrkbnik se je zamudil in zamotil z njimi nič koliko dolgo, nazadnje je p.a vsak samo obljubil, da si bo še premislil in da bo drugič povedal. Drugič že vemo, kaj pomeni, — o svetem nikoli! Resnega kupca sploh ni bilo blizu. Razumljivo, da ne, — tisoč dvesto goldinarjev res niso več mačje solzel To je že prav lepa kmečka dota! Ko je oskrbnik že čisto obupal, da ju bo sploh kdaj spravil v denar, mu je pa le nekdo prišel povedat, da je brežiški okrajni glavar, grof Attems se je pisal, velik ljubitelj konj in konjskega športa, če sploh kdo, potem bi se on utegnil zanimati zanju, če bosta po njegovi volji. Prav zdaj da je neki prodal par svojih in kupuje druge. Okrajnih glavarjev danes ni več in marsikdo od mladih sploh ne ve, kaj je to, zato ne bo odveč, da spregovorimo nekaj besed o njih. Okrajni glavar je bil v stari Avstriij visoka ži- vina. Med navadne ljudi se je le redkokdaj prikazal, še takrat so ga videli samo na konju ali pa v 'kočiji, ki je švignila mimo tebe, da si moral prav hitro odskočiti s ceste in ni bilo časa za zijanje, trenutek kasneje si pa videl kvečjemu samo še hrbet njegov. Peš je šel menda enkrat samkrat v letu, pri Rcšnjega telesa procesiji, ko je šel v svoji paradni uniformi takoj za nebom, držal se je tako dostojanstveno veličastno kakor glavni pogrebec pri kakšnem posebno imemtnem mrliču, da, še lepši in slovesiiejži je bil! Na kapi in na ovratniku in vsepovsod, kjer je bilo kaj prostora, je imel polno zlatih našivoy in še zlat meč ob strani, pogrebnik pa je samo črn iA meča sploh nima! Seveda je za okrajne glavarje postavljali vlada samo svoje najboljše ljudi, večinoma so bili vsi pleme- nitega stanu in naduti Nemci, od drugih skoraj nihče ni bil politično dovolj zanesljiv. Kakšno posebno znanje jim ni bilo potrebno, delali so itak vse drugi, saj jih je bilo dovolj po pi- sarnah, oni so se samo podpisovali in jemali ljudi v rpke, če ni bilo zadosti lepo napisano. Okrajni glavar je imel v svo- jem okraju skoro neomejeno oblast, razpolagal je z žandar- merijo, počel vse, kar je hotel, hotel je pa seveda to, kar je od njega zahtevala vlada. Za to odgovornost je dobival visoko plačo, da je lahko svojemu odlično plemenitemu stanu pri- . - 108 — merno živel, to se pravi, si preganjal dolgčas, kakor se je pač kje dalo in kakor je ,kateri vedel in znal. Kakor ga je veselilo. Grof Attems v Brežicah je na primer, kakor smo že povedali, redil je konje za šport. Imel je v hlevu vedno po pol ducata ali še več skoraj ravno tako plemenitih živali kakor je bil on sam, pa jih je od časa do časa pošiljal na dirke ali na razstave, ki so jih prirejali po velikih mestih, včasih so zmagali in je dobi| zanje visoko nagrado ali premijo, včasih pa nič, in je bil potem užaljen in jezen na takega konja in ga je čimprej prodal in kupil .spet drugega. ' , Graščinski oskrbnik Tschvvrtitschka je torej nekako zvedel, da bi morda on bil kupec, ki ga išče, pa mu je takoj pisal, da ima na prodaj par konj, takih in takih, če bi se njegova grolovska milost zanimala, konjička sta taka, da bi niti sa- mega presvitlega cesarja ne bilo treba biti sram,-če bi se peljal z njima. Naj mu njegova grofovska milost blagovoli dovoliti konja na lastnoročni ogled pripeljati v Brežice njihovi grofovski milosti udano pokorni in globoko se klanjajoči Franz Tschvvrtitschka, graščina Kozje. Na to pismo je že v štirinajstih dneh dobil prijazen odgo- vor, naj bodo konji zanesljivo in točno tega in tega dne ob peti uri popoldne postavljeni pred hleve njihove grofovske milosti v Brežicah, da si jih bo milosti j ivi gospod grof mogel ogledati in tudi sam prizkusiti v napregi. Ako bosta konja milostlji- vemu gospodu grofu vščeč in po vojli, ju bo proti v redu pod- pisani pobotnici plačal takoj ob prevzemu in v gotovini. Sprem- ljevalec, ki bo konja pripeljal, dobi za potne stroške še posebej deset goldinarjev in za čas bivanja v Brežicah vso oskrbo. Oskrbnik je bil tega pisrna seveda neznansko vesel in ga je prebral že najmanj petkrat, ko sc je domislil in pogledal še enkrat v pisanje, kdaj naj pripelje konja v Brežice. Zdaj se je spomnil, da ima prav za ta dan naročene voznike za les in da mora biti pri nakladanju brezpogojno sam zraven, drugače bo spet njjrobc, n.a te preklete vindišarje se človek nikdar ne sme zanesti, hudiči bi se nažrli, les naj se pa sam naklada! Da sc je moral grof spomniti prav tega dneva! Konja morata v Brežice, a kje naj dobi človeka, da jih bo tja peljal, dovolj zfinesl jivega zanje in za denar! Pa še nemško mora znati, se je hkrati spomnil. Nima ga, nikjer ga ni, — hudič, hudič! Ko je stiska najhujša, je pomoč najbližja. Prišla mu je dobesedno sama nasproti v obliki in obleki gozdarja Franceljna, njegovega najboljšega prijatelja. Danes je nosil čez ramo samo * klešče z^ merjenje lesa na panju. Francelj bo šel! On je za- nesljiv, on zna nemško, nikjer ni boljšega! Pa ga je burno pozdravil in prijel pod roko in ga povabil ^eboj, morata se nekaj važnega in nujnega pogovoriti! Da nima časa! Za svojega najboljšega prijatelja si ga mora pač vzeti! Sicer se pa ne bo toliko zamudil, samo četrt ure največ! Pa mu je obrazložil svoje konjske in grofovske križe in težave. Naj mu vendar pomaga v sili, naj bo tako prijazen, velikansko uslugo mu bo napravil! In zastonj mu tudi ne bo! Zna voziti s konji? Š E D A r E s N A R O Č I T^.fe CELJSKI TEDNIK 10 17.12.1965-št.49 »MIGNON« IN ESPRESSO »EVROPA« PO VEČERIH SKORAJ BREZ MLADINE VESELJE V MLADINSKEM KLIBL MLADINA OBŽALUJE, DA NIMA KLUB ŠE VEC PROSTOROV Mesec dni klubskega življenja celjske mladine je prinesel mla- dim ljudem vrsto sprememb. Mnogi so sicer dvomili v korist takšne ustanove. Začetki kažejo vse najboljše. Zadnje dni smo nelcajlcrat stopili v mladin- ski klub, ki je na šlandrovem trgu v dru- gem nadstropju, v prostorih nekdanjega o- krajnega Sveta sindikatov. 2e po stopnišču je kar mrgolelo, eni dol, drugi dol. »Kaj že odhajaš?« je vprašal mladenič znanca, ki se je vračal po stopnicah. »Ce pa ni prostora,« mu je ta odgovoril. Toda mladenič se ni o brnil, šel je dalje: »Vseeno grem pogledat!« Vsako dopoldne in vsak večer je mladin- ski klub poln mladine. Dnevno se zvrsti v klubu 250 mladih ljudi. Največje veselje j'^ sicer ob radio-gramofonu, kjer se vrtijo klub- ske plošče, nekateri pa si jih prinesejo s seboj. Večidel je slišati sodobno zabavno glasbo, včasih morda tudi malce preglasno. v večji sobi sedijo mladi ljudje pri šahu, nekaj miz zasedajo tudi kartači, a v zadnji manjši sobi, kjer je tu8i knjižna polica s knjigami, se zabavajo nekateri z igro »Člo- vek ne jezi se «ali pa prebirajo časopise, či- tajo knjige in — pišejo tudi domače naloge. v tem kratkem času je imel mladinski klub že vrsto prireditev, ki je bila z njimi" mladi- na zelo zadovoljna, le da mnogi zanje niso vedeli. Pogovorili so se o gospodarski refor- mi, o filmu ob predvajanju kratkometražne- ga filma, kulturno-prosvetno društvo Zarja je pripravilo komorno izvedbo »Rdeče in modro v mavrici«, pogovorili so ^e o vpra- šanjih zunanje politike in o dogodkih v sve- tu, ogledali so si vrsto barvnih diapozitivov ob predavanju Lepote naših in tujih gora, imeli so literarni večer, kjer so sodelovali nekateri vidni slovenski književniki in še vr- sto drugih prireditev. Vodstvo kluba je zdaj pripravilo program do kraja leta, ki ga jc razmnožilo in dostavi- lo vodstvom mladinskih aktivov, tako bodo vsi tisti, ki se zanimajo za dejavnost kluba tudi vedeli, kaj je na sporedu. Program ima- jo vsak torek in soboto, vsakič ob 18. ur', sicer pa je klub na razpolago za prostovolj no dejavnost po željah. V klubu smo povprašali tudi tekaj mladih, kako ocenjujejo svojo pridobitev. Aleš Dro- fenik, ki je prišel šele pred kratkim iz Ljub- ljane, je dejal, da je sicer nekoliko razvajen zaradi uveljavljenega klubskega življenja v Ljubljani, a da se v Celju počuti zelo dobro. Hitro je v klubu spoznal vrsto mladih ljudi, ki so postali njegovi prijatelji, medtem ko bi sicer ostal verjetno še dalje časa osamljen. Finomehanik Vlado Lipuš je dejal, da o pro- gramih doslej ni vedel in zato tudi ni videl nobene prireditve. Enako so povedali tudi mnogi drugi. Zdaj bo verjetno tudi to ure- jeno in v prihodnje ne bodo zamujali prire- ditev. ' Silva Kovač in Zorka Selič s pedagoške gimnazije sta menili, da bi morali v klubu prepo\'edati kajenje, sicer pa sta tozili, da je premalo prostora, ker včasih res nimajo kam sesti. Tanja Kompan in Zalka Umek sta prav tako tožili zaradi prostora. Ta tož- ba' se je venomer ponavljala. Vprašali smo tudi Metoda Urlepa, ki je tudi v vodstvu kluba, kaj meni o problemih kluba. Dejal je, da prostorov ne bo mogoče razširiti, četudi je v klubu res tesno. Nasprotoval je, kvar- tanju in je pripomnil, da so . ga že omejili in bo verjetno prej ko slej sploh pojenjalo. »Potrebovali bomo še več obešalnikov, ur<> dili bomo bife z brezalkoholnimi pijačami. naročili še bomo nekaj časopisov, kupiti Se moramo nekaj šahov in še vrsto drugem . .. Tako smo se prepričali, da je mladinski klub na najboljši poti, mladina je zadovoljna, zadovoljni pa so lahko tudi vsi drugi. Ob otvoritvi kluba so si mladi obiskovalci ogledovali prostore še bolj neopredeljeno. Veselili so se, a so vseeno rahlo dvomili. Danes je vse v najlepšem redu! AFORIZMI Kolikor večja je stvar, toliko lažje jo je najti, toda pri iskanju idej je prav narobe. Stalni nasmešek pogosteje ka- že lepe bele zobe kakor dober značaj. Ključne probleme ne moremo reševati s ključi od konzerv. Mnogim so govori o delu po- stali poklic. Bil je tako pošten, da mu niso zaupali kakršnega koli položaja. Na tej strani bomo odslej iz- menoma objavljali sestavke za mladino in o njej pa prispevke in sestavke o najmlajših. Pripo- ročamo se mladinskim vodstvom in aktivom, da prispevajo sestav- ke za svojo rubriko oziroma sve- tujejo, ,o čem bi želeli brati v tej rubriki. Uredništvo aC DEBELJAK (16) S POTI M HIMAIAJO V treh dneh pridejo ostali. Grize nas negotovost: je glavni , vrh naš aili ne. S strahom zremo vsako jutro v oblake ter njih br- zino, od tega je odvisen uspeh onih, ki so ali prav danes na vr- hu ali v oblakih pršiča podirajo šotore. S takimi občutki sta pred tednom zrla v greben tudi moja sostanovalca Ljubo in Metod. Bil sem s kamero med terasami, ko sta drobni piki zapustili ta- bor IV. Za njima še dve Šerpi. Ali bo uspoh tokrat vsaj mali Kangbachen, kota 7535. Počasi so lezle te pike v ledeno strmino, po grebenih je trgalo zastave fir- šiča. —20 in veter je napovedal radio za višino 7.000, pa je bilo toliko že skoraj tu, na terasi, 1.500 metrov nižje. Izginili so za greben. Ure čakanja in končno zopet prav na beli reži. Prvi vrh in prva zmaga. »šerpi sta pokleknili na vrhu, pokleknil sem še sam«, je drugi dan povedal Metod. »Bilo me je strah, da bi stal višje od vseh, pritisk te neizmerne veličine in obzorja je prehud, da bi človek stal pokonci!« Rad sem mu ver- jel. Pripovedovala sta med griž- ljaji jakovega mesa in jedla, jed- la, jedla v neskončnost. Po dol- gih dneh juhe in čaja. Drugega v tistih višinah želodec ne prene- se več , Prvi poizkus postavitve tabora 7 pod grebenom je padel v vodo. Odšli so zjutraj Pablo, Tone in dve Šerpi iz tabora IV v dolgo prečenje severnega pobočja, da bi pod grebenom in glavno pira- mido postavili šotor. Prvi je o- magal Šerpa Karma. Drobna pi- ka se je odluščila od trojice in sestopila nazaj. Takoj za njim druga. Pablo ni vzdržal več. Sa- mo dva sta še rezala strmo, ne- varno pobočje proti grebenu. Jozva je hodil od šotora do šoto- ra, krilil z rokami in preklinjal. Prepovedal jim je včeraj poizkus po obvestilu iz radia; danes so v strmini kljub temu. Samo, da ne bo kaj narobe, da ogromne klože ostanejo na svojem mestu teh nekaj ur. Pod sklanim začet- kom grebena sta piki obstali. Ostala je ena — šotor, nepostav- Ijen, oba plezalca sta počasi se- stopala nazaj. Izgubljen dan, morda nam viharji ne dodelijo več odmora in je vse izgubljeno; nemogoče ostane nedosegljivo. Opečeni in i^^ani so prišli na- zaj. Tudi za njih je borbe konec. Ko smo trije sestopali, je šla na juriš poslednja skupina, šer- pie so nosili kisik, zadnje upanje, ki ga naraščajoči viharji še pusti- jo. Hodili smo navzdol iz snega, iz bele smrti v pomlad. Na prvi travni livadi smo obstali solznih oči. Med cvetjem in naloženimi skladi sem se spomnil Korošice. Prav tako je tam in isti duh v jeseni. Kot da je v ta divji, ne- usmiljeni svet ujet košček domo- vine; kot prvi pozdrav in topli blagoslov novega življenja. Hodi- li smo brez besed, vsak je imel pogovor sam s seboj in obračun; prvo drevo, skrivenčeno in po- teptano k tlom, je vsak pobožal z roko. Da, potolčeno od krute narave kot mi, pa vendar živi. Bolj kot kdaj koli smo živi in ka- ko lepo je, ko to spoznaš. Zopet smo vsi skupaj in prva etapa je za nami. Ena najlepših. Od Ghunze do Jakle je za gospo- de 5 ur, za nosače 3 več in prvič po dolgem času občutim pot na hrbtu. Zimsko, ahtirevmatično perilo gre z dnevnega reda in tež- ki gojzarji v pakete. Dobre volje smo, v prvi bajti v vasi delajo čang za nas. Po dolgem času se- dimo na edinem pogradu te do- mačije brez bund in rokavic. Sneg je komaj uro hoda nad va- sjo in toplomer blizu ničle, pa se zdi kot spomladi. Odkar smo skupaj, gorje kuVjemu rodu. Manj kot pol kure ni večerja pra- vi bara, toda v tej vasi perjadi zmanjkuje. Dve uri je trajalo, preden je naš kuhar Ang Chering našel pravo meso. Najprej so prignali starega kozla, dobrega za trofejo in strup za želodec, končno je prišel pravi. Mlad, re- jen in ne preveč podivjan, pod- legel je udarcu kuharja na žrt- veniku lakote. Andrej je seveda tokrat tiščal u^sa in gledal v klop, zanj je grSh, če kobri spu- stiš kri. Je ga seveda z velikim veseljem, samo pri krv^i si umije roke. Ko to pišem, se tiščimo ppd cerado, na sredi se cvre in peče, oči vseh so uprte v sveto opra- vilo, že dolgo pričakovano, ob meni se muči Tonač z vrečko su- hih sliv. Prste ima obvezane, ob vsakem dotiku zastoka. In Pav- le^ je prav tak. Skrb v očeh, ali bodo ostali prsti celi ali bo mo- ral Jože poseči po nožu. Sicer pa po vrsti, da ne bo luknje vmes in naša himalajska zgodba dobi rep in glavo! Noč od 13. na 14. oktober jc odločila in obenem zapečatila u- sodo naše odprave. Bil jc to zad- nji poizkus za dosego vrha, sicer organizacijsko pomanjkljiv in ne- obdelan, pa vendar edini, čeprav v tveganih razmerah in relativno slabih vremenskih pogojih. 11. oktobra jc bilo stanje na gori ta- ko: Tonač in Pavle z dvema Šer- pama v taboru 4, Marko in dr. Jože v taboru 3, Pablo Andrej in Jazva v taboru 1 z dvema Šerpa- ma. Tone z 2 šerpama v bazi. Ta zasedba taborov bi ustrezala res- nemu namenu za naskok, če bi vsi ti ljudje čaj^ali na ugoden dan v popolni aklimatizaciji in spočiti, da se ob premiku juriš- nih navez pomaknejo po taborih do izhodišča, žal ni bilo tako! PARTIZANSKI VOZNIK ? Odgovori Nasveti ? Doživljaj se je Jožetu s Planine, zdaj že odraslemu možu, najgloblje odtisnil v spomin. Takrat mu je bilo dvanajst let. Pri nas je bilo osvobojeno ozem- lje. Partizanom smo pomagali po svojih močeh š'hrano, z obveščeva- njem, s prevozi in drugim. Nekega decembrskega dne 1943. leta sem šel daleč v gozd, v kraj Fužine, partizanom po drva. Tam sem našel že enega voznika. Najprej sva poseglg. po malici. Mama mi je dala v torbo klobaso in kos kruha. Bilo pa je tako mrzlo, da nisem mogel držati malige v rokah in sem jo zložil nazaj v torbo. Da bi se ogre- la, sva z največjo naglico nakladala metrska polena. Res je pomagalo.^ Nenadoma pa naju nekdo poklič^i^ »Hej, vidva, takoj izprezim vole, drugo pa pustita in bežita! Nemci so nas napadli!« Bil je partizan Ja- nez. Ubogala sva in naglo izpregla. Ker nama je bilo volov žal, sva jih gnala proti domu. Spotoma sva sre- čala večjo skupino partizanov. Ko- mandir nama je ukazal, naj pustiva vole in se nemudoma vleževa v po- tok. Tu naj počakava, dokler naju ne pokliče. Med tem pogovorom so se že oglasile strojnice. Z vseh strani so zalajale ko besni psi. Vmes pa je tudi zagrmelo, da se je zemlja otresla. Vlegla sva se v globoko ko- rito tik nad vodo, ki je enakomerno šumela, ne meneč se za dogodke v bližini in po svetu. Partizani so po- skakali za drevesa ali pa so se vrgli po tleh in sprejeli borbo. Midva sva tiščala glavi v goli grm. Ne vem, kako dolgo je trajala borba. Naenkrat so patizani prešli v napad. To sva povzela po glasnem povelju: »Na juriš!« Streljanje se je oddaljevalo. Potem je tudi utih- nilo. Vstala sva. Bila pa sva vsa trda od mraza in prestanega strahu. Po- dala sva se na cesto, od koder sva \'idela več padlih borcev. Drugi so preganjali bežeče Nemce. Kolikor sva le mogla, sva tekla proti domu. Doma so naju sprejeli Z' veseljem in jokom. Povedali so nama, da so voli že pred tremi ura- mi prišli domov sami. Stanko Kesnič Mlajši ljudje čestokrat ne najdejo primernega in zadovoljivega odgovo- ra na kakšno vprašanje, pa tudi sta- rejši ljudje včasih ne vedo prav, ka- ko bi ravnali z mladino. Zato smo se odločili, da bomo skušali pomagati. Vse, ki jih muči kakršnokoli vpra- šanje v zvezi z mladimi in najmlaj- šimi, vabimo, da nam sporočijo svo- ja vprašanja^ K sodelovanju v tej rubriki smo povabili razne strokov- njake za mladinska vprašanja, tako vzgojna, zdravstvena, psihološka in še mnoga druga. Vprašanja so lahko tudi anonim- na (brez podpisa oziroma pod šif- ro), ker se zavedamo, da bi bilo kdaj komu kočljivo, če bi zastavil vprašanje, ki čuti zanj, da je zelo osebno. J^otrudili se bomo, da vas bomo z odgovori zadovoljili, zato pričakujemo, da boste Xe za nasled- njo številko poslali svoja prva vpra- šanja. Uredništvo ZAKRIMAM VOJNA (VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE) (1) že pred II. svetovno vojno, posebno pa še med vojnim časom, je število vohunov vseh na- rodnosti in na vseh kontinentih silovito pora- slo, a vendar so večidel pripadali nacistični Nemčiji, ki je skušalž z vsemi sredstvi razširiti svojo oblast. Proti tem vohunom so se borile številne protiobveščevalne službe z večjimi ali manjšimi uspehi, številne so zgodbe o uspehih britanske protiobveščevalne službe, ki jo je vo- dil podpolkovnik Oreste Pinto, zato smo zbrali za naše bralce nekaj najbolj zanimivih. USODNA NEMŠKA »GRVNDLICHKEIT« V predmestju Lizbone, v majhni neopazni baraki, so se skrivova shajali ljudje vsakovrst- nih poklicev in narodnosti. Vse njihovo početje je bilo sila skrivnostno in previdno, nihče jih ni nadlegoval, saj tudi skoraj nihče ni vedel, da je v tej na videz zapuščeni baraki šolski center nemških vohunov, ki so ga njegovi ožji znanci imenovali »Tante Seele«. Ne bi ponavljal že znana dejstva, kako so Nemci pridobivali raznovrstne odpadnike druž- be, ki so jih najprej moralno štrli, zatem pa sistematično pripravili za vohunske akcije z obljubo, da si bodo tako rešili Uvljenje. Tega dne je -poklical vodja centra »Tante Seele«- belgijskega mornarja Alphonsa Louisa Eugena Timmermansa v svojo pisarno. »So, mcin Lieber,« ga je na kratko ogovoril. »Vse je do potankosti pripravljeno. V zadnjih . preiz- kušnjah nisi ničesar pogrešil. Nalogo poznaš. Jutri pa na pot«. , , , , , m te aprila.1941 so v Claphamu ustanovili po- seben center, ki so ga imenovali »Patriotska 'šola kraljice Viktorije«. Po ustaljenem običaju so tu preverjali vse begunce, ki so se pred vojno vihro zatekli v Veliko Britanijo. Glavni preiskovalec je bil podpolkovnik Oreste Pinto, z njim pa je bilo kasneje še dvaintrideset sode- lavcev. V Patriotski šoli so posvečali posebno pozornost obleki in posameznim osebnim stva- rem. To je bilo potrebno tudi zaradi tega, ker je bila vedno možnost, da bi tudi najbolj ne- dolžen begunec prinesel kakšne razglednice, ča- sopis ali kakšne na videz nepomembne lističe, ki so bili — četudi begunec tega sploh ni vedel — odlična obvestila za izkušene obveščevalae. Vsi tisti, ki so prišli kot begunci, a so v resnici imeli nečedne namene, pa so morali imeti tudi karkoli takega pri sebi, s čimer bi si omogočili nadaljnjo zvezo. Seveda ni mogel nihče priča- kovati, da bi našli radijski oddajnik, pač pa je obstajala možnost za kakšno mikro kamero. Ra- zen tega je zelo malo verjetno, da bi si vohun mogel zapomniti naslove — posebno š^ v tujem jeziku — kjer naj bi poiskal nadaljnjo zvezo. Stvari beguncev so pregledali šele zatem, ko je begunec opisal svojo zgodbo, a vedno poprej, preden so ga natanko izprašali. Alphons L. E. Timmermans je bil Belgijec, star sedemintrideset let in neoženjen. Tako se je začela izpoved našega znanca iz Lizbone. Bil je mornar trgovske mornarice in je bil takšen tudi videti: odrezav, dostojno oblečen, spretnih rok, 'ne posebno inteligenten, vendar poln zdra- vega razuma. Skratka človek, kakršnih najdemo na kupe v vsakem večjem pristanišču. V teh vihravih časih je bila njegova zgodba povsem ustrezna njegovemu izgledu.^ Pripovedo- val je mirno in stvarno: »Ko so Nemci okupirali Belgijo, sem se odločil, da se kakorkoli izmuz- nem v Anglijo in se vključim v trgovsko mor- narico Svobodne Belgije. (Ta je imela svoj se- dež v Veliki Britaniji in je bila pod kontrolo belgijske emigrantske vlade. Op. ur.). Vedel sem, d^a moram proti jugu. Tako sem se pretol- kel skozi okupirano Francijo in uspelo mi je tudi čez Pirineje. Morda mi je odpovedala pri- sebnost, kajti po vseh naporih so me v Španiji strpali v zapor. V Barceloni sem preždel nekaj mesecev v umazani celici. Pravzaprav se ni nihče zmenil zame, niso me niti zasliševali in v tej negotovosti so mi te močneje odpovedali živci. SiSB 17.12.1965-št.49 11 OB RAZPRAVAH O TEZAH ZAKONA O OTROŠKI ZAŠČITI IN DRUŽINSKEM DODATKU veCja skrb za otroka v zvezni skupščini so pred dnevi začeli razpravljati o tezah zakona o zaščiti otrok in družinskem (otroškem) dodatku za otroke zaposlenih staršev. Teze predvidevajo nekatere novosti, ki pa še niso dokončne. Sprejetje novega zakona lahko pričakujemo torej šele v prvih mesecih priliodnjega leta. V tezah je predvideno, naj bi se sredstva za financiranje otroškega varstva in otroškega dodatka formi- rala iz prispevkov od osebnega do- hodka vseh zaposlenih, ki bi ga pla- čevale delovne organizacije. Stopnjo tega prispevka naj bi po tezah dolo- čila skupščina skupnosti socialnega zavarovanja v soglasju z republiško skupščino. Del teh sredstev bi nato izločili in jih prepustili komunal- nim skupnostim socialnega zavaro- vanja za vzpostavitev mreže varstve- no vzgojnih ustanov, sredstva za družinski (otroški) dodatek pa naj bi se zbirala v republiškem skladu za družinski dodatek. Čeprav smo pričakovali spremem- bo, pa tudi teže novega zakona ne govorijo o skrbi za otroke nezapo- slenih staršev. Morda bo v času raz- prav tudi tu prišlo do kakšnih spre- memb. V tezah je namreč več alter- nativ, o katerih se bo treba dokonč- no odločiti. Tako je na primer alter- nativno postavljen rok, po katerem imajo zaposleni starši pravico do otroškega dodatka — odvisno od nji- hove kvalifikacije po enem predlogu in neodvisno po drugem. Tudi o vi- šini otroškega dodatka.je več pred- logov. Po prvi naj bi zvezni zakon zagotovil samo minimum otroškega dodatka, republike pa naj bi ta zne- sek zvišale glede na svoj položaj in potrebe. Po drugi varianti pa naj bi bila višina otroškega dodatka po vsej državj enaka. Naslednja dolo- čila govorijo o višini otroškega do- datka glede na število otrok v dru- žini — ali za vsakega otroka, enako ali različno; obstaja pa tudi predlog, naj bi družine z eniih otrokom ot- roškega dodatka sploh ne dobile. Tudi v zvezi s cenzusom je več vari- ant — od tiste, po kateri imovinsko stanje družine sploh ni pomembno, do druge, po kateri naj bi bila od tega odvisna višina otroškega do- datka. V zvezi z razpravo o novem zako- nu o otroškem dodatku in zaščiti otroka smo se obrnili na poslanko zveznega »socialnega zdravstvenega zbora tovarišico Zofko Stojattovice- vo, direktorico centra za socialno delo v Celju. »Najpomembneje jc v tezah novega za- kona nedvomno to, da se je začel oblikovati sistem financiranja otroSkega varstva. Prob- lem pa prihodnje leto seveda 5e ne bo rešen. Sredstva iz osebnega dohodka, namenjena otroškemu varstvu, pa bodo samo eden iz- med virov financiranja. Bilo bi prav, če bi občinske skupščine že ob ugotavljanju pro- računskih potreb za prihodnji leto določile del sredstev tudi /a ustanavljanje in vzdrže- vanje ustanov otroškega varstva. Tudi z de- lovnimi organizacijami bi se bilo treba od- ločneje pogovoriti. V razpravi o tezah novega zakona prevladuje namreč prepričanje, da bi se sklad za financiranje otroškega varstva moral, ustanoviti pri občinski skupščini in ne pri komunalnih zavodih socialnega zava- rovanja.« »In kaj menite o drugih alternativah v te- zah novega zakona?« »Menim, da bi zakon moral misliti tudi na otroke nezaposlenih star.šev, zlasti na tiste s podeželja, ki so bili vse doslej močno zapostavljeni. O višini otroškega dodatka pa tole: verjetno se ne bo spremenila, prevla- duje mnenje, da bi ga naj dobivali vsi otro- ci — tudi edinci — da bi naj bil določen ne glede na delovni staž itd.« Ker zakon o zaščiti otrok in otroškem do- datku torej ne bo še tako hitro v veljavi, bi bilo prav, če bi občinske skupščine ob ugo- tavljanju proračunskih potrel^ upoštevale po- men otroškega varstva — tako kot bo to za- gotovljeno z novim zakonom. PRI SLOVlii\CEVIH »Seveda,« je odgovorila sosedi, ko jo je le-ta zaprosila za kozarec olja. Potem pa jo je tako žalostno pogledala, da je znanka res morala vprašati, če ni morda kaj narobe. »Ja, kajpak! Sinoči sva se spet sprla. Pomislite, prišel je domov dve uri kasneje, kot je obljubil. Potem pa mi je rekel, da ga naj- rcijši sploh ne bi bilo več. To je vendar nesramno...« Soseda se je udobno namestila v stol, zakaj vedela je, da bo zdaj slišala vso zgodbo, v.«»akoy-podrobnost in vsako besedo, ki sta jo za- konca tisti večer izmenjala. Ne mine namreč teden, da se v družini ne bi sprli in ves blok ter še sosednji trije se na njihov račun vztrajno zabavajo. Ce kdo v družini kaj napačnega stori, mati niti za trenutek ne pomišlja, da ga ne bi pri priči ozmerjala — tudi, če je bil kdo na obisku. Naj ljudje kar vidijo, kako nemogoč je njen položaj v tej hiši. Zakonca se spreta tudi vpričo otrok, ki so zdaj v najbolj kritičnih letih. Drug drugega blatita pred njimi in otroci že zdavnaj ne verjamejo več njunim besedam in obljubam. Zbegani so, nezadovoljni in neradi se vračajo domov. Pred dnevi je hčerka poto- žila sošolki, da si ne želi ničesar drugega kot mir, pa naj bo to kjer- koli, Izjava te štirinajstletne deklice je nedvomno zaskrbljujoča. Dom ji poincni torej samo zatočišče, kamor se vrača zato, ker dru- gam ne more. Poleg tega pa jo zdaj začenja motiti tudi da vedo vse podrobnosti o njihovem družinskem življenju tudi drugi ljudje. Nedvomno je človeku, ki ima koš skrbi, laže, ko komu potoži svoje nadloge. In prav bi bilo, če bi vsakdo imel vsaj enega, ki bi mu jih lahko zaupal. Ponekod je lo možu žena, ženi mož, sestra, pri- jateljica. In vendar je mnogo stvari takih, ki niso tudi za druga uše- sa. To velja za večino intimnih, družinskih zadev, ki bi jih morali reševati v tem ozkem zaprtem krogu. Če so v problem vpleteni otro- ci, naj sodelujejo, če pa gre za nesporazum med zakonskima tovari- šema, naj ga poskusita rešiti sama. Skrbi odraslih bi lahko otroke samo zbegale in če že starši težko nosijo njihovo breme, kako težko bi bilo šele za otroke! Nikakor pa niso družinski problemi zadeva, zavoljo katerih naj bi se zabavali drugi ljudje! Navsezadnje — kdo pa jih bo rešil? Sosedje prav gotovo ne. ČEVLJI Ko sezujemo čevlje, bi se morali spomniti starega, še vedno veljav- nega pravila: čevlje smemo namaza- te s časopisnim papirjem. Tako ne dobra odstranili prah in morebU^- na blato. Če pridete domov z mo- krimi čevlji, jih dajte na leseno ko- pito, če ga pa nimate, jih napolni- te z časopisnim papirjem. T,ako ne .bodo izgubili svoje prvotne oblike. Čevlji se ne smejo sušiti blizu izvo- ra toplote, šele, ko so popolnoma suhi, odstranimo blato, jih namaže-' mo s kremo in zloščimo. Čevlje iz semiša najbolje očisti- mo s specialno gumijasto ščetkico, ki z usnja odstrani tudi neljubi »si- jaj«. Če,je usnje že nekoliko poško- dovano, bo pri čiščenju dobro slu- žil smirkov papir. Lakaste čevlje čistimo s ploščico rdeče čebule, nato pa jih nalahno zdrgnemo z mehko krpo. Zelo uma- zane lakaste čevlje očistimo tudi ta- ko, da jih umijemo s krpo, ki smo jo ovlažili v raztopini milnice, ko pa se usnje posuši, ga namažemo še — toda zelo na tanko — z vaze- lino ali posebno kremo za čiščenje laka. čevlje je nato treba seveda tudi zloščiti. Enkrat vsako sezono bi morali čevlje očistiti tudi z bencinom. Na ta način, bomo odstranili umazani- jo tudi iz gub, ki jih s kremo ne moremo očistiti. Dvoje ljubkih oblek za dorašča- joča dekleta. Prva, je ukrojena iz tvveeda s svetlim zgornjim de- lom, ki ga dopolnjuje pas iz iste- ga blaga kot je krilo, druga pa je karirasta, z belim mladostnim ovratnikom. Modela sta iz zadnje številke Manekena, ki prinaša ce- lo vrsto prikladnih in lepih mo- delov za hladne dni. ŽIVIJENJE SRČNEGA BOLNIKA Različni so vzroki srčnih obolenj, prav tako so različne tudi terapije, ki jih zdravniki predpišejo vsakemu konkretnemu primeru posebej. To- da nekaj pravil, po katerih naj bi se ravnali vsi srčni bolniki, vendar- le je. Nimajo prav tisti, ki.mislijo, da hoja, delo in šport — omejena se- veda — škodijo la^im srčnim bol- nikom. Nasprotno — zdravniki so že marsikateremu bolniku priporo- čali tak način življenja in prav bi bilo, če bi se ravhaii po njegovih na- vodilih. Pretirano varovanje srca^ ima namreč prav nasprotni učinek Težji srčni bolniki pa morajo se- veda varovati in smotrno koristiti svoje moči. Prav je, da vedo, da je lažje prehoditi daljšo pot počasi kol pa kratko hitro. Težji srčni bolniki torej ne bi smeli teči, tudi če bi bik le kratek čas. Pri hoji v prvo nad stropje "JJbrabimo prav toliko ener gije, kot če prehodimo kilometei dolgo pot! žene, ki so bolne na sr cu, tudi tega ne bi smele pozabiti da je gospo^dinjstvo težko delo. Srčni bolniki bi morali imeti mi ren spanec, če pa ga nimajo, naj za prosijo zir pomoč svojega zdravnika Tudi pri prehrani bi morali bit nadvse previdni. Bolje je, da jede pogosteje, kot pa da se morda dva krat na dan najedo do sitega. Hra na naj vsebuje malo soli; jedila p£ naj previdno izbirajo tudi tisti bol niki, ki so nagnjeni k debelosti. Je do naj hrano majhne kaloričn« vrednosti, zelenjavo, sadje itd. Tud kadijo naj zmerno. NASVETI Ce želite zelo dobro juho, goveje meso p kot samostojno jed, potem dajte za lite vode vsaj dvesto gramov mesa. Kuhana govedina bo lepše oblike, če boste pred kuhanjem povezali kot »rol-šun- ko«. Po kuhanju vrvico odstranite in meso poljubno raznežite. Cma, pa tudi bela čebula sta okusen doda- tek k juhi. Toda — če želimo juho prihranili za naslednji dan, moramo čebulo odstraniti, ker razvije sicer H;katere bakterije. Najbolje je, da svežo zelenjavo ostrgamo tik pred uporabo, kajti sicer izgubi veliko C vitamina. Od_športov je najprimernejša pa- sivna gimnastika, torej v ležečem položaju, priporočajo pa tudi blago, masažo v smeri venozne cirkulacije. Lažji bolniki naj bi se bavili tudi s plavanjem, sprehodi in sobno gim- nastiko. Srčni bolniki bi se morali o zdrav- ljenju in načinu življenja temeljito posvetovati s svojim zdravnikom. Le-ta bo zdravljenje prilagodil nje- govemu primeru in mu s tem vsaj oljašal, če že ne odpravil, številne nevšečnosti, ki so posledica njegove bolezni. NAGRADNI NATEČAJ »moda« Maneken na sliki nosi pleten vol- nen pulover z norveškim vzorcem, izdelek priznane tovarne »Rašica« in lasteks zimske hlače, izdelek to- varne »Mura«. Oboje je trgovsko podjetje »Moda« prikazalo na svoji zadnji reviji, vse tiste, ki pa revije niso videli, obvešča, da ima v svo- jih prodajalnah na zalogi številne kombinacije vzorcev in barv na zim- skih športnih puloverjih, prav tako tudi smučarske lasteks hlače v raz- nih barvah. Oboje lahko dobite v vseh ustreznih številkah in v zmer- nih cenah. Četudi ob novoletnih praznikih ne boste smučali, vam tak komplet ne bo odveč, saj je za hlad- ne zimske dni zelo prikladno, če se pokažete v takšni kombinaciji tudi na ulici, v pisarni ali še posebej na terenu. Stopite še danes k »Modi«, kjer vas bodo hitro in skrbno po- stregli! Zbiralce kuponov opozarjamo, da gre naš natečaj h kraju, še v pri- hodnji številki boste našli kupon, potem pa bomo med pošiljatelji iz- žrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli praktične nagrade v skup- nem znesku 30.000 dinarjev! Kupo- ne hranite, v prihodnji številki vam bomo sporočili, do kdaj in kam jih morate poslati. VABIMO VAS NA OGLED NAŠIH PRODAJALN POHIŠTVA V CELIU: 0 Zidanškova ulica 15 # Savinjsko nabrežje 8 % Ulica XIV. divizije ter 9 prodajalno polfinalnih izdel- kov in stavbnega pohištva v Tkalski ulici 15 KVALITETNO, SODOBNO POHI.ŠTVO »SLOVENIJALES« LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH NASLEDNJIH TRGOVSKIH PODJETIJ: 0 »Savinjski magazin« Žalec, Petrovče, Zabukovca, Griže, Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko, Polzela »Izbira« Laško »Resevna« Šentjur, Slivnica, Ilotunje, Ponikva 0 »Jelša« Šmarje pri Jelšah, Kozje, Rogatec 0 »Savinja« Mozirje, Nazarje, Rečica 0 »Zarja« Šoštanj »Dravinjski dom« Slovenske Konjice % »Mercator« Gornji grad, Ljubno, Luče, Solčava Trgovsko podjetje Radeče 9 Trgovsko podjetje Sevnica »Preskrba« Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica 17.12.1965-št.49 9