Grosuplje (centrala)
sP 908 i
NflŠ KRAJ I
2000 s
352(497.4 Dobrepolje) g
llllll IIII IIIIIIllllllll IIiiiiiiiiiim ii milili c
c:
I II   II    III ~B
r~
120000161,7 *
letnik VI, šl. 7
avgust 2000
PREDSEDNIK VLADE DR. ANDREJ BAJUK
posebej za "JV«s kraj"
Pogovor s predsednikom vlade objavljamo na straneh 4 in 5. Dr. Andrej Bajuk je odgovarjal o prednostnih nalogah vlade do jesenskih volitev, o aktualnem političnem dogajanju po uzakonitvi proporcionalnega volilnega sistema in o ustanovitvi nove stranke, postavili pa smo mu tudi nekaj bolj osebnih vprašanj.
Začela se je obnova Jakličevega doma
Dela so se začela sredi avgusta. To je največja proračunska investicija občine v letošnjem letu in tudi v tem mandatu. Prva faza izgradnje, ki bo predvidoma končana že do novega leta, bo občino stala okrog 150 milijonov tolarjev.
Začetek obravnave odloka o nadomestilu za stavbna zemljišča
Na svoji zadnji junijski seji so svetniki začeli prvo obravnavo omenjenega odloka. Predvidevajo, da se bo s plačevanjem tega nadomestila v občinski proračun nateklo letno okrog 20 milijonov tolarjev. Po županovih besedah plačevanje tega nadomestila zagotavlja precej manjšo obremenitev za občane, kot je bilo plačevanje sedanjega samoprispevka, s katerim je občina zbrala letno 37 milijonov. Več na strani 3.
Mednarodna likovna delavnica PRIJATELJI EVROPE
V tednu od 14. do 19. avgusta je v Dobrepolju potekala mednarodna likovna delavnica PRIJATELJI EVROPE. Udeleženci so bili iz različnih evropskih držav. Odprtje razstave njihovih likovnih izdelkov je bilo v prostorih občine v soboto, 19. avgusta 2000.
Več o tem pomembnem kulturnem dogodku bomo objavili v naslednji številki.
Naslednja Številka Našega kraja bo izšla konec septembra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu.
120000161,7
Županova stran
avgust 2000
Začeli smo največjo investicijo v tem mandatu - JAKLIČEV DOM
Mesec dni dopusta za občinski časopis je zelo hitro minil. Na občini dopusta skoraj ni bilo, saj smo prav v teh mesecih v fazi največjega dela. Kot lahko vsi vidite, se je v naši občini spet postavilo veliko gradbeno dvigalo, ki nam oznanja, da se je pričela neka večja gradnja.
Seveda gre za dolgo načrtovano in zelo /a/eljeno adaptacijo in dozidavo Jakličevega doma, ki je v nekem smislu simbol naše občine in spomenik našemu največjemu rojaku Franu Jakliču. V letošnjem letu je predvidena prva laza te gradnje, to je adaptacija starega dela, dozidava in izdelava ostrešja za kompletno zgradbo. V to prvo fazo je vključena tudi finalna dodelava dvorane, da bodo lahko spet normalno potekale prireditve in ponovno deloval kino. Predvidevamo, da bo ta prva faza končana do novega leta, če se ne bo spet kaj zavleklo. V naslednjem letu pa bomo z deli nadaljevali, seveda v skladu z razpoložljivim denarjem. Prepričan pa sem, da občina s tako razvito kulturno tradicijo, kot jo imamo mi, nujno pol rebuje tudi urejene prostore za kulturno delovanje, glasbeno šolo, knjižnico, prostore za vaje in rešili bomo tudi problem prostorov za upokojence. Takšna gradnja zahteva seveda mnogo več sredstev in truda, kot recimo izgradnja ene ceste. Prva faza je nekako finančno pokrita, nekoliko težav bo z drugo fazo, vendar sem prepričan, da bo mo z dobro voljo in prizadevanjem vseh nas rešili tudi ta problem.
Na področju investicij v občini bo nastopilo nekaj več težav s tem, ker nam bo z 31. 12. 2000 potekel sedaj veljavni samoprispevek, ki predstavlja izredno kvaliteten vir investicijskega denarja, s katerim smo lahko računali in z njim tudi delali čudeže, če lahko tako rečem. Imeti kvaliteten lastni vir pomeni, da lahko tudi še drugje kaj staknemo, ker nas vsak najprej vpraša, ali imate zagotovljen svoj del. Ker imamo, poleg Jakličevega doma, v bodočnosti načrtovanih še kar nekaj gradenj, je izredno važno, da ohranimo svoje lastne vire financiranja. Zakon in država nas silita v uvedbo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga bomo morali uvesti, če nočemo, da se nam zruši finančni sistem in če se hočemo pojavljati na razpisih za dodatna sredstva. Nekaj občanov mi je predlagalo, da bi podaljšali samoprispevek in, kar zadeva mene, jaz sem za. Nado-
mestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga bomo morali uvesti, pa lahko obdržimo samo na simbolični ravni. Moram reči, da so mišljenja različna tudi v občini, eni trdijo, da je bolj pravičen smoprispe-vek, ker se s tem plačuje odstotek od plače. Torej, kdor ima večjo plačo, plača več, če ima majhno, pa malo. Drugi trdijo, daje bolj pošteno nadomestilo, ker je v tem pri meru obdavčeno premoženje in pravijo, kdor ima več premoženja, naj več plača. Kaj je prav, je težko reči, verjetno je resnica nekje vmes. Za uvedbo samoprispevka mora biti po novem zakonu sedaj absolutna večina, torej za to mora biti več kot polovica vseh volivcev v občini. Ce smo res dovolj zreli in hočemo napredovali, bi lahko zelo enostavno izpeljali referendum ob volitvah in podaljšali samoprispevek še za 5 let in si zagotovili še 5 let uspešnega razvoja. (£ bi nam to uspelo, potem bi lahko nadomestilo pustili na simbolični ravni, samo da zadovoljimo zakon. Dejstvo pa je, in to je, vsaj upam, vsakemu jasno, da se brez denarja ne da naredit i. Vaša mnenja me zelo zanimajo in če ima kilo kakšno idejo, naj se javi na občini, saj gre za naš skupni interes ali pa naj nam svoje mnenje pošlje pisno. V letošnjem letu smo zelo hitro naredili tudi že vse predvidene as-
Afalte, v naslednjem mesecu se začne tudi načrtovana sanacija vodovoda. V letošnjem
letu bomo sanirali del vodovoda v Strugah, saj tam V določenih delih močno pušča in je smiselno, da se tam najprej popra vi oziroma zamenja cevi, obnova poteka preko JKP Grosuplje, ki je pooblaščeni vzdrževalec vodovoda. Pri izgradnji cesl pa se nam pojavlja vse več težav z mejaši ob cestah, saj nekateri izsiljujejo do onemoglosti, pripominjam pa, da vet ina ni takšna in smo v mnogih primerih prijetno presenečeni, saj je kar cela vrsta občanov, zlasti v Strugah, brezplačno prepustila zemljišče za cesto in dovolila odmero in prepis.
In ta naša lekarna, mnogi me sprašujete kaj je zdaj z njo. Z naše strani je popolnoma gotova, dobili smo tudi uporabno do voljenje. Sedaj čakamo, da Lekarna Ljubljana nastavi delavca in izpolni vse pogoje za obratovanje. Kot sem obveščen so delavca dobili, pred pričetkom obratovanja, ko bodo že vsa zdravila na policah, pa je potrebno še zadnje soglasje republiškega inšpektorja, ki se pa včasih tudi nekoliko zavleče. Mi urgiramo vsak teden in upamo, da bo lekarna lahko tudi v kratkem odprta.
Verjetno vas zanima tudi kaj je z zahtevki za škodo po suši. Mi smo vse skupaj poslali naprej, sedaj pa čakamo odgovora. Ko bo kaj več jasno, vas bomo obvestili. Ne pričakujemo zelo hitrega odgovora.
Kot vidite, dela na občini ne manjka, trudimo se na različne načine in še naprej se bomo, da bomo realizirali naše skupne projekte. Poudariti moram tudi, tla je sodelovanje v občinskem svetu zelo solidno, razen manjših izjem, in resnično si želim, da zadnji politični dogodki in bližajoče dr žavne volitve ne bi pokvarili tega sodelovanja. V občini je predvsem pomembno, da peljemo skupne projekte in skrbimo za razvoj občine v interesu vseh občanov.
Vaš župan Anton Jakopič
Ko bo Jakličev dom obnovljen, bo tudi center Vidma dobil drugačno podobo
17. seja občinskega sveta
Od desetih točk dnevnega reda, kolikor jih je bilo na dnevnem redu junijske seje, je bila za občane verjetno najzanimivejša prva obravnava odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.
Imenovanje komisije za pripravo odloka o nadomestilu za stavbna zemljišča
Konec leta 2000 bo v občini potekel sa moprispevek, s katerim bo občina zgubila pomemben vir dodatnih sredstev. Izgubo In lahko omilila sredstva, ki bi jih občina pridobila s sprejetjem ()dloka o nadome stilu stavbnih zemljišč. (Ire za sporni odlok, po katerem so pred leti nadomestilo plačevali le krajani Vitima in Predstrug in ga je potem občinski svet v prejšnji sestavi ukinil. Po sedanjem predlogu, ki je podo ben že veljavnemu odloku v Velikih Laž Čah in Grosupljem, bi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč plačevali v ce lotni občini. Župan je v svoji obrazložitvi med drugim dejal: "Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč je na osnovi Zakona v večini slovenskih občin osrednji vir prihodkov občinskega proračuna. Zakon o financiranju občin ga predpisuje kol red ni vir. Uvedbo tega vira financiranja nam vse bolj pogojujejo tudi v različnih repub liških organih, kjer prosimo za dodatna sredstva."
Predvideva se, tla se bo s plačevanjem tega nadomestila oz. davka zbralo letno okrog 20 milijonov tolarjev. S samoprispevkom se je zbralo 37 milijonov, to pomeni v povprečju približno pol manjšo obremenitev za občane, kot jo imajo sedaj s plačevanjem samoprispevka. Tako je
obrazložil sprejem odloka župan, svetniki pa so vsi poudarjali, da gre pri sprejemu odloka za izredno občutljivo zadevo in da bi bilo potrebno pristopiti k obravnavi od loka počasi in z največjo mero razumno sti. Kljub zahtevi po pripravi optimalnega odloka in pripravi čistopisa osnutka so svetniki začeli z obravnavo osnutka že na tej seji. Največ pripomb je bilo na pravilnost točkovanja predvsem posameznih gospodarskih objektov. Zato so ustanovili posebno komisijo, ki naj bi na osnovi po pisa dejavnosti, ki naj bi ga pripravila ob činska uprava, določila ustrezno točkovanje in hkrati odpravila precejšnjo nedefi niranost osnutka. Komisijo sestavljajo Anton Jakopič, Andreja Babic, Slane [akič, Ivan (irandovec in Jože Klim. Vsak od svetnikov pa ima pravico vložiti pripombe v
roku enega meseca. Na naslednji seji bodo ponovno obravnavali osnutek.
Ostale točke dnevnega reda
Po večkratnih obravnavah osnutka in
pretiloga so svetniki sprejeli Odlok O kategorizaciji občinskih test. Zaradi pomanjkanja prostora bomo odlok objavili v naslednji številki. Zaradi nujnosti zagotovitve sredstev za izgradnjo prve laze Jakličevega doma so svetniki sprejeli rebalans proračuna. Po najnižji možni varianti rabijo za prvo fazo 149.500.000 tolarjev. V predlaganem rebalansu so predvideli že obljubljene dotacije ministrstev za kme tijstvo in kulturo, občina pa se je prijavila ludi na razpis (]RP-ov. Svetniki so potrdili tudi odlok o varstvu virov pitne votle na območju občine.
Na predlog komisije za imenovanja so svetniki potrdili v Svet [VIZ i >s I >obrepo Ije Braneta Brodnika, Nevenko Novak in Janeza Šuštarja. Jože Klun je ob tem opozoril, da je prišlo tlo kršitve sklepa ()S, po katerem morajo imeti možnost predlaga nja kandidatov vse politične stranke in ne samo tiste, k imajo svoje predstavnike v komisiji za imenovanja. Zaradi tega so do naslednje seje zadržali sklep o imenovanju nadomestnega člana v upravni odbor MSRVK i občin I )obrepolje, (Irosuplje in Ivančna (Sorica.
Vprašanja, pobude, predlogi
IVAN GRAND( )VE(: je izpostavil vprašanje urejanja nevarnega križišča na Cesti. Tajnik občine je v tej zvezi dejal, da SO bile vaškemu odboru Cesta že predstavljene ni variante, in sicer ležeči policaji, spre memba poteka ceste in dvig celotnega križišča. Občina se navdušuje za zadnjo varianto. S tem se strinja tudi vaški odbor, vendar obenem predlagajo tudi spremembo smeri ceste.
ALOJZ BRČU1J seje obrnil na občinsko upravo z vprašanjem, kdaj bo za< ela delati lekarna. Po informacijah tajnika ob-c ine se je zataknilo pri elektroinštalac ijah, vendar se stvari urejujejo, tako naj bi le karna verjetno začela tlelovati v mesecu avgustu.
Isti svetnik je izpostavil tudi problem
sanacije divjih odlagališč odpadkov. (>btem seje razvila živahna razprava, pri čemer je župan poudarjal, tla občina nima svojega inšpektorja. Še večji problem pa je po njegovem dejstvo, da ljudje poznajo kršitelje, vendar jih nočejo izdati. Svetnik Erčulj je k temu dodal, da se ljudje v večini primerov res nočejo izpostavljati, razen če niso sami prizadeti, vendar pa bi morale v okviru svojih pristojnosti take probleme ure jati ustrezne institucije. Nekaj svetnikov je poudarilo, da se tlo zdaj v tej smeri ni naredilo nič, zato so predlagali postavitev opozorilnih tabel in objavo ustreznih Član kov z opozorili občanom.
STANE fAKIČježelel zvedeti za najnovejše informacije v zvezi z reševanjem problematike kamnoloma. Zupan je dejal, da je prejel iz Predstrug pisno izjavo, da se strinjajo s prestavitvijo kamnoloma, JANEZ PAVLIN pa je informiral OS, da sta bila v Ponikvah dva sestanka o tej temi. Na prvem sestanku so bili po njegovih besedah vsi udeleženci proti prestavitvi kamnoloma, brez navedbe argumentov, drugi sestanek na drugem mestu pa seje končal brez sklepa. Zupan je k temu dodal, tla hodi na sestanke le določen krog ljudi, zato je včasih težko ugotoviti pravo voljo občanov. Dodal je še, da se bodo morali odloči-ti za dokončno lokacijo preti spremembo prostorskega plana.
|( )ZE KLUN je imel pripombo na zadnje poročilo z občinske seje v"Našcm kraju", v tistem delu, ki govori o koči pri Koritu, in zahteval dodatno pojasnilo v zvezi z virom pitne votle, tla ne bo prihajalo do napačnega razumevanja. Ze na seji je tlo bil odgovor, da novinarji poročajo s sej tako, kot slišijo, dodatna pojasnila k svojim izjavam ali izjavam svojih kolegov, pa lahko svetniki napišejo sami.
I VAN CRANDOVEC je dejal, da bo v sep-tembru šolski zobozdravnik ordinira! manj dni v tednu in v zvezi s tem povprašal o verodostojnosti govoric, da direktor ZD Grosuplje sploh ni dal razpisa za to mesto.
< )bčinski svet je nato obravnaval se vlogo JVIZ ()snovne šole 1 >obrepolje o plačevanju določenih dodatnih zaposlitvenih del v vrtcu in šoli. Svetniki so prošnji ugodili, vendar s pripombami in priporočili, da se prouči racionalizacija pri zaposlitvah.
Ker je občin.i v območju rjavega medveda, je dobila dopis kmetijskega ministrstva, na podlagi katerega se je moral občinski svet opredeliti glede problematike.
M. Steklasa
Intervju
POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE DR. ANDREJEM BAIUKOM
Prednostna naloga vlade do volitev je prilagajanje zakonodaje Evropski
uniji
Gotovo se sprašujete, kako pride lokalni časopis do intervjuja s predsednikom vlade. V našem primeru ni bilo težko. Za posredovanje se moram zahvaliti predsednikovi nečakinji in moji prijazni sodelavki Veroniki. Bilo je le nekaj dni po izvolitvi nove vlade, ko nam je v nekem naključnem pogovoru zaupala nekaj zanimivosti iz rodbine Bajukovih - zavedne slovenske družine, ki jo je usoda razkropila po svetu, a so vsi ves čas živeli v tesnem stiku s Slovenijo in med sabo vzdrževali trdne družinske vezi. Med pogovorom se je od nekod pojavila ideja o intervjuju.
"Prepustite to meni. Stric mi tega gotovo ne bo odrekel," je dejala Veronika in res je bilo tako. Od tu dalje je šlo hitro. V kabinet predsednika vlade sem poslala še uradno prošnjo in tiskovni predstavnik vlade je uredil vse potrebno. Ker pa naš časopis poleti ne izhaja, smo za pogovor določili 10. avgust. Medtem so se tudi politični dogodki zvrstili z bliskovito naglico.
Kako kot človek, ki je dolga leta živel v tujini, ocenjujete prehojeno pot slovenske demokracije?
Prvič sem se vrnil v domovino leta 1978 z ženo, tremi otroki in mamo. Med podobami, ki jih imam o Sloveniji iz leta 1978 in tem, kar sem doživljal med svojimi obiski od leta 1990 naprej, je ogromna razlika. Slovenija je v tem času naredila občudovanja velik korak naprej. Toda nismo se na cilju. Slovenci smo se odločili za bistveno spremembo V našem življenju, ki pomeni zgodovinsko prelomnico - za osamosvojitev. Hkrati pa tudi za drugačno družbeno
ureditev ter to tudi zapisali v ustavo. To pa je demokratična ureditev, tržno gospodarstvo in močna sociala. Osamosvojitev smo dosegli, drugo je še na prehodu.
Po znanih dogodkih - spremembi ustave in razpadu koalicije Slovenija ste izstopili iz združene stranke in ustanovili svojo, ki se imenuje Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka. Kaj Vas je spodbudilo k temu?
Moje prepričanje, da je dano besedo treba držati. V Državnem zboru je namreč v času mojega mandata nastala nova koalicija, ki je glasovala tako, da je v ustavo zapisan proporcionalni volilni sistem. Pri tem sem se s svojimi partnerji zavzemal za spoštovanje referendumske odločitve, torej za uzakonitev večinskega volilnega sistema, kot ga je narekovalo Ustavno sodišče oziroma referendumska volja ljudi. Ni nobenega dvoma, da spoštujem voljo parlamenta in ustavo, torej novo nastali položaj. Menim pa, da je del vodstva SI.S I S KI)
izigral lastno vlado in mene osebno kot njenega predsednika. Ta poteza in bliskovito opravljena procedura sta pripeljali do zgodnjega roka rednih jesenskih volitev. S tem se je vladi močno skrajšal mandat v ključnem času, ko izvaja svoj program, naš skupni strateški cilj, vključevanje Slovenije v Evropo.
Vas je pri tem vodilo še kaj drugega?
/, ustanovitvijo nove stranke želimo prispevati k ustvarjalnemu vzdušju, k poživitvi in širitvi demokratične kulture. Politika ne more in ne sme biti samo iskanje kratkotrajnih političnih rešitev. Ore za verodostojnost. Cilj nove stran ke je pomagati ustvariti v javnem življenju več pravičnosti, zvestobe dani besedi, skratka poštenost.
Kako konkretno?
Naprimer iskanje pravice državljanov na sodiščih. Naše geslo je: pravica odložena, je pravica odrečena. To, kako dolgo iščejo ljudje pravico na sodiščih, presega vse meje.
Gospod predsednik, cene bencina so se znižale, v časopisih in na TV pa slišimo, da to ni dobro.
Tudi sam sem presenečen nad takimi pogledi. Neki komentatorje celo zapisal, naj bi vlada na tiho dvignila trošarine, da državljani ne bi opazili, pa bi lahko skrpali luknjo v proračunu. To pravijo tisti, ki so to luknjo povzročili. Ste že kdaj slišali, da bi se mediji prito zevali nad pocenitvijo? Nam nekateri ljudje v medijih očitajo zdaj že svoje lastne neumnosti. Slovenija sejez ured bo vlade letos spomladi obvezala, da bodo cene goriv nihale v skladu z nihanji na svetovnem naftnem trgu. Zdaj naj prelomimo lastne sklepe? In pa nemoralno namigovanje, da naj bi vlada ne-
kaj naredila potihem. Ti ljubi bog, kaj takega pa še ne, da se lahko v medijih navaja k nepoštenju.
Sicer pa se s povišanjem trošarine proračunski primanjkljaj ne bi bistveno /manjšal.
In objava davčnih dolžnikov?
Podobna zgodba. Za nekatere je herojsko dejanje, če uspejo prikriti ali ne-plačati davek. Toda to je kaznivo dejanje in nepošteno do ogromne večine, ki davke - denar za skupno dobro - redno plačujejo. Vrhunski pravniki, ki pri vladi skrbijo za zakonodajo, so jasno povedali, do kod sega tajnost in od kod naprej tO ni več. Sicer pa vlada (do 10.8. op. uredništva) tlo zdaj ni uradno objavila seznama davčnih grešnikov, tem več, po nam neznanih kanalih, tisk.
Kakšne so prednostne naloge vlade v obdobju do volitev?
Te, ki sem jih obljubil v Državnem zboru in slovenski javnosti - prilagajanje naše zakonodaje Evropski uniji in priprava proračuna oziroma spremljanje tekočega proračuna. V I )ržavni zbor smo poslali predlog dvakrat 22 zako nov, ki jih bo potrebno sprejeti do konta septembra, to je tlo datuma, ki ga bo v poročilu o napredku Slovenije upoštevala Evropska unija. Pripravljamo seveda še več zakonov do konca leta. Ven tiar so bistveni t ist i, ki jih bo Bruselj zajel tlo svojega poročila o nas. Na tem polju deluje vlatla usklajeno in tekoče.
Gospod predsednik, veliko potujete po Sloveniji. Kaj opažate?
Veliko potujem, ker me vabijo na vse konce in kraje, tako tla se morajo zaradi mojih rednih delovnih obveznosti moji sodelavci pogosto opravičevati, ker ne morem ugoditi vsem prošnjam. Predsednik vlade je bolj pristno seznanjen s problemi ljudi, če za težave sliši neposredno in ne samo posredno pre ko kabinetov ministrstev. Tako smo uspeli rešiti že marsikatero zadevo, ki bi sicer tičala predolgo v birokratskih kanalih. A nazaj k vašemu vprašanju. ()pazujem, s kakšnimi težavami - naj bo to samo en droben primer - rešujejo finančne probleme v občinah pri izgrad-
nji cest, vodovodov, skratka, učeno povedano, probleme infrastrukture, zmanjka pa jim denarja za šole, kulturo. Zakaj nebi te investicije in upravljanje z njimi prepustili koncesionarjem, zasebni pobudi in zasebnemu kapitalu tako kot po svetu? To se drugje dobro obnese. Zakaj je naprimer potrebno ceste graditi neposredno iz lastnega žepa, da se tako izrazim, potem pa zmanjka denarja na vseh koncih za znanost, kulturo in šolstvo, za bistvene naložbe, za obstoj in identiteto Slovenije in Slovencev. Ali pa donatorstvo, ki je v Sloveniji sicer dobro razvito, ko kakšen klub ali posamezniki darujejo in zbirajo denar za kliniko ali medicinsko aparaturo. Meni gre za globalne, strukturne spremembe, ki vključujejo tudi to, da bi bogati Slovenci, ki jih je na srečo vse več, darovali denar za humanitarne name ne, to pa bi se jim obrestovalo z znižanjem davčne stopnje, pri čemer bi bila oba zadovoljna, država in darovalec.
Zavzemam se torej za zasebno gospodarsko pobudo. Vendar ne za vsakršno. Za odgovorno! Torej za zasebno lastnino v odgovornih rokah. To naj bo smer privatizacije gospodarstva.
Kaj pa preteklost?
Ali nisem o tem že dovolj povedal? O njej so me spraševali nenehno, da ni bilo celo priložnosti povedati kaj o prihodnosti, ki me zanima, faz uporab [jam računalnik, internet in se ukvarjam s prihodnostjo. Ne glede na podtikanja, da so bili moji starši domobranci. To ni res. Res pa je, da niso bili komunisti. Povedal sem že, da spoštujem vse in vsakogar, ki se je uprl fašizmu in nacizmu, pa seveda tudi vse tiste, ki so se uprli komunizmu. Vse to je za nami. Zgodovino moramo sprejeti, kakršna je bila. Čas in zgodovinarji pa jo bodo ocenili. Ne moremo pa sprejeti, da sodobnike ocenjujemo po stališčih, ki so jih imeli njihovi starši ali stari starši pred 55 in več leti. Ključni korak je spoštovanje do vseh, ki so se borili zoper taksne
in drugačne totalitarizme.
Dovolite še nekaj osebnih vprašanj. Ljudje Vas poznajo po tem ,da ste dalj časa živeli v Argentini, ZDA in kasneje
v Parizu, manj pa poznajo Vaše dosedanje funkcije in zaposlitve v bančnih ustanovah.
Od leta 1977 sem deloval pri Meda-meriski razvojni banki v VVashingtonu. V tem času sem bil sest let direktor predsedniškega urada in Član predsedniškega sveta, kasneje pa sem bil šest let, vse do pred kratkim, predstavnik te banke v Evropi. Njeno predstavništvo je v Pa rizu.
Ste se kdaj ukvarjali s športom?
Žal, ne. V mladosti sem imel raje študij in knjige. Danes pa opažam, tl.i se premalo gibljem. Toda sem že na dobri poti - rad hodim in to tudi vse pogoste je počnem.
S soprogo Kat i?
Seveda.
Kdaj sta se spoznala?
Trenutek ... 32 let sva poročena. Spoznala pa sva se sedem let pred tem.
Vi ste študirali na državni univerzi v Mendozi ekonomijo, magistrirali v Chicagu in doktorirali na sloviti kalifornijski univerzi Berkelev. Pa gospa?
Ona je diplomirala i/angleškega jezika in literature v Argentini, v VVashingtonu pa se magistrirala iz španske m latinsko ameriške književnosti. Imava tri otroke. Najmlajša hči študira v Parizu, sin je javni pravobranilec v ZDA, hčerka, zdravnica, pa je poročena m živi v Ljubljani.
Hvala lepa za pogovor, gospod predsednik.
Pogovarjala se je: M. Steklasa
MISEL
Dežela, kjer pošteni ljudje niso toliko energični kot pokvarjetii, je izgubljena.
(F. D. Roosevelt)
Aktualno
Pogovor z bralci
Pozdravljeni!
Pred vami je po poletnem premoru spet nova številka "Našega kraja". Kar zadeva aktualnost, se je izkazalo, da premor v juliju ni najboljša rešitev, saj smo lahko že nekajkrat ugotovili, da se prav v tem poletnem mesecu dogajajo pomembni ali celo Usodni dogodki, tako v okviru občine kot v državi. Tako se nam je zgodila dokaj nenavadna stvar. Težko razumljiva za pozornega bralca, ki po kakšnem naključju ni spremljal dogajanja v državi. Medtem ko v isti številki objavljamo še poročila o prireditvah v juniju, na katerih so govorniki, in mi z njimi, še navijali za koalicijo Slovenija, na naslednjih straneh že lahko berete članke, v katerih eni obžalujejo, drugi se veselijo razpada koalicije, ki še dobro zaživela ni ...
No, mi se veselimo, da smo lahko objavili pogovor s predsednikom vlade. Veselimo se, da na naših straneh predstavljamo naše občane in da vas lahko obveščamo o vsem, kar se dogaja v občini. Veselimo se, da vas lahko povabimo na zanimive prireditve v naši občini, kakršni sta prireditvi obeh turističnih društev in razstava naših pridnih izdelovalk vezenin. Vedno smo tudi veseli odzivov občanov, posebno tistih, ki se pozitivno odzivajo na dogajanje pa tudi tistih, ki bi jim to težko pripisali. A taka je naša vsakdanjost. In zakaj naj bi bil drugačen tudi naš časopis?
In še na nekaj pomembnega ne smemo pozabiti. 15. oktobra bodo redne državnozborske volitve. Odločili smo se, da bomo približno teden dni pred njimi izdali posebno predvolilno številko, v kateri se bodo lahko predstavile vse politične stranke. Seveda tiste, ki bodo zainteresirane, da se predstavijo občanom naše občine.
Vsaka politična stranka lahko brezplačno objavi gradivo v obsegu največ dveh strani, velikosti A4. V enakem obsegu se lahko predstavijo tudi kandidati.
Glede na to, da imamo v občini dva volilna okraja, imajo stranke pravico do predstavitve v obeh volilnih okrajih.
Gradivo, ki naj bo po možnosti na disketi, oddajte najkasneje do 29. septembra.
Urednica
Politični utrip
Politični dogodki v Sloveniji po izvolitvi nove vlade so pomladne idealiste ne le razočarali - kot že tolikokrat -, ampak tudi postavili na
realna tla. Za tiste pa, ki so politiko spremljali malo bolj pozorno, zadnji dogodki in preobrati niso pomenili posebnega presenečenja, saj del zgodbe presenetljivo podoben tisti izpred štirih let, ko se takratna SLS prav tako ni držala dogovora z ostalima dvema pomladnima
strankama.
Tokrat je šlo dlje. Poleg zaključene zgodbe o volilnem sistemu smo lahko sprem Ijali razplet dalj časa trajajočih trenj med pomladniki. Medtem ko smo na levici priča združevanju malih strank ali vsaj precejšnji enotnosti in nenapadalnosti, je na desnici prišlo do drobitve.
Pa pojdimo po vrsti.
Nova vlada je po izvolitvi v parlamentu začela z resnim delom, hkrati pa je izvedla nekaj pričakovanih kadrovskih sprememb, predvsem na ministrstvih. ()dziv opozii i je, zlasti pa nekaterih medijev, je bil silovit.
Medtem, ko je kazalo, da jc obe vladni stranki ( SDS in SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko) skupna oblast končno le poe notila in okrepila, so se kmalu začeli pojavljati znaki, da temu ni tako. Pri tem so odigrali veliko vlogo mediji, v katerih so nekateri komentatorji neprestano poudarjali, da je nova združena stranka v vladi v podrejenem položaju. Kampanja je naletela na plodna tla, poenotila poslance in ministre združene stranke in jih še bolj oddaljila od koalicijske partnerice.
Kmalu po izvolitvi nove vlade so se zaradi bližajočih se volitev začele odvijal i in tenzivne dejavnosti o volilnem sistemu. SLS l SKD Slovenska ljudska stranka je, resda obotavljajoče v besedah, a vendarle z. večkratnim glasovanjem v parlamentu in podpisom pogodbe o koaliciji Slovenija skupaj s SDS ves čas podpirala večinski volilni sistem.
Na drugi sirani pa seje po Drnovško vem umiku celoten levi blok zavzemal za proporcionalni volilni sistem. V procedu ri je bil že nekaj časa Potrčev predlog o spremembi 8o. člena ustave in uzakonitvi proporcionalnega volilnega sistema, s čimer bi se legalno izognili referendumskemu izidu in odločitvi Ustavnega sodišča, ki je zahtevala, da mora parlament uzako niti večinski volilni sistem.
V situaciji, ko ni bilo legitimnega volilnega sistema, za nobeno obliko novega pa ni bilo mogoče zbrati dvotretjinske večine glasov, seje vlada odločila za kompromisno rešitev - razglasila je, da država nima
veljavnega volilnega sistema in predlagala uzakonitev ustavodajnega referenduma, na katerem bi se volivci odločili, kateri volilni sistem podpirajo. Istočasno se je pred sednik združene stranke dr. Franc Zagožen dogovorjal z opozicijo. Med Potrčevim in njegovim predlogom, ki ga jc že pred tem predstavil kot predlog svoje stranke, ni bilo velikih razlik, saj sta oba vsebovala proporc ionalni volilni sistem, uskladila sta le nekaj podrobnosti, naprimer 4 odstotni volilni prag. Tako je združena Stranka podprla Potrčev predlog, ki je že bil v proceduri. V parlamentu je nastala nova koalicija.
Tako je 25. julija parlament brez prisotnosti poslancev SDS s 70 glasovi sprejel spremembo 80. člena ustave in uzakonil proporcionalni volilni sistem.
Predsednik države je že dva dni za tem razglasil, da bodo volitve I S. oktobra.
Koalicija Slovenija, ki jc bila podpisana in pripravljena za razmere večinskega sistema, je razpadla. Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle se z. dejanji svoje stranke nista strinjala. Ker gaje lastna stranka izigrala in se ni držala dogovora, je dr. Bajuk izstopil iz. nje in ustanovil svojo stranko z imenom Nova Slovenija Krščansko ljudska stranka. Sledil mu je tudi Lojze Peterle.
V ozadju so svojo vlogo ves čas igrali mediji. Na pomoč so priskočili združeni stranki in njeno dejanje označevali za državotvorno potezo, napadi na Marjana Podobnika so se nenadoma ustavili, zalo pa sta že ves čas toliko večjih diskreditacij deležna fanša in predsednik vlade.
Zdaj poteka boj za interpretacijo vsega, kar se jc zgodilo. V SLS+SKD Slovenski ljudski stranki svojo odločitev, da podprejo predlog ZLSD za proporcionalni sistem, označujejo za državotvorno dejanje, češ da v parlamentu ni bilo mogoče priti do dvotretjinske večine in da so s podporo Potrčevemu predlogu rešili ustavno krizo. V SDS in Novi Sloveniji krščansko ljudski stranki pa dejanje združene stranke označujejo kot enostranski prelom koalicijske pogodbe, oddaljevanje od pomladne opci-
je in hkrati doka/, da je cilj združene stranke le biti "zraven", ne pa skupaj z vsemi pomladniki ustvarjati novo globalno politično in duhovno kakovost, kot je bil to cilj koalicije Slovenija. Zanimivo bo opazovati, katera stran bo
uspešnejša pri prepričevanju javnosti in koliko SO se volivci naučili v osmih letih. Vsekakor je strankarska preglednost sedaj dovolj jasna.
M. 5.
Zapisano v številkah...
I/ letošnje raziskave MEDIANE povzemamo nekaj podatkov. 'Tokrat je bil cilj raziskave razlika med branostjo tiskanih medijev med tako imenovanimi bralci desne politične usmeritve in bralci leve politične usmeritve. Kratek povzetek:
' bralci, ki so desno usmerjeni, manj berejo kot levo usmerjeni;
* Desno usmerjene bralec najbolj zanimajo verske teme, nato gospodarske
itd;
' levo usmerjene bralce najbolj zanimajo politične teme, nato gospodarske itd;
' ()d slovenskih dnevnikov desni bral-ii največ berejo Slovenske novice, na drugem mestu je Delo itd;
* Pri levih bralcih je vrstni red obraten, na prvem mestu je Delo, na drugem so Slovenske novice.
I (S svetnikov državnega sveta je I 9. julija podprlo protest no izjavo zoper ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. kotleta, češ da vnaša v slo venski prostor nestrpnost. ()menjeno izjavo je pripravil dr.Veljko Rus, ki je med drugim tudi predlagal, tla bi od Vatikana morali zahtevati njegov odpoklic.
Izjava je bila prvič obravnavana v meseni juniju.Takrat SO takšni izjavi nasprotovali svetniki iz. vrst SDS in SLS I SKD Slovenske ljudske stranke. Sprejem so preprečili z, obslrukcijo na
seji, s prisotnostjo in glasovanjem proti bi zaradi manjšine v državnem svetu sprejem prav t.iko omogočili.
Na seji. I1), julija, ko je bila izjava v ponovni obravnavi, so izjavo s svojo neudeležbo spet hoteli preprečiti svetniki SI )S, dogovora pa se niso držali svetniki iz vrst SI.S i SKD Slovenske ljudske stranke. Pet njihovih svetnikov je ostalo v dvorani, kar je bilo dovolj za sklepčnost in sprejem izjave. I )va izmed njih pa sta celo podprla predlog sporne izjave...
Prebrali smo za vas...
Ivan Stuhec,"Družina", 30.7.2000 "jasno je, daje politika umetnost možnega.Vendar pragmatičnost, ki se odpoveduje sleherni načelnosti, nima nobene zveze z umetnostjo možnega. So na mreč točke, na katerih ni mogoče skle niti kompromisa, ker s tem zapraviš verodostojnost, S tem pa svojo program sko vizijo. Načelo, daje bolje biti zraven - pri oblasti namreč - kakor v opoziciji, je na daljšo dobo slabo in se maščuje. Te vrste politično razmišljanje pa privede do situacije, ko so v ospredju medoseb-na obračunavanj.i in skrb za skupno dobro. Politični nasprotnik pa si takšne raz mere lahko samo želi, saj je to zanj naj boljša volilna propaganda, ko lahko kaze S prstom na moralne probleme tistih, ki jim v politiki gre za moralno in kul-
turne) vprašanje."
Matej Makarovič, "Ampak" julij 2000 "Razen kratkega obdobja Demosove vlade se je slovenska demokracija dosled no ravnala po konsociativističnem modelu: povezovanju največjih strank v vladno koalicijo, ne glede na programsko usmeritev. ()e je bil cilj tega modela v umirjanju kakšnih stvarnih ali namišljenih zgodovinskih delitev, lahko z gotovostjo trdimo, da tega namena ni dosegel. Čas velikih koalicij je namreč prinesel kvečjemu kakšno obnovitev kultur nega boja med "rdečimi" in "črnimi", ki se je zdel v začetku devetdesetih let že praktično presežen oziroma omejen na peščico fanatikov na obeh straneh."
Strokovnjaki prihajajo z leve...
(GLOSA)
Ali morda kdo v zadnjem mesecu ali dveh živi slabše kot je morda še v aprilu ali maju? Ali se je okrog vas naenkrat začelo vse rušiti? (!e niste nič takega opazili, potem niste brali komentarjev v našem osrednjem dnevniku. I'risluhnimo"strokovni"oceni novinarja ode lu sedanje vlade, ki jo je napisal v Delu 26. julija:
"... slovenski politični eliti je uspelo obeta jočo deželico V rekordnem času pririniti na rob prepada.""... Ljudstvu je (skoraj) vseeno, ali vladajo levi ali desni, samo da v trgovinah ne zmanjka robe in da vlaki vozijo kolikor toliko po voznem redu. To dvoje, hvalabogu, še je, ni pa gotovo, kako dolgo še..."
Pravzaprav nič presenetljivo novega. Kaj nismo nekaj takega že slišali v času Demosove vlade, ko smo v zgodnjih jutranjih urah po na cionalnem radiu poslušali pozdrave: "Dobro jutro, revščina!" Toda že prvo jutro po padcu Peterletove vlatle, ko so se staro- novi oblastniki v svoji sveži preobleki prvič odpravljali v vladno palačo, revščine ni bilo veččez noč pa seje začela zgodba o uspehu ...
In čemu programi in razprave o uspešni gospodarski politiki, evropski zakonodaji itd, ko pa je vse skrajno preprosto. Na oblast morajo priti strokovnjaki in ne zadrti politiki in ideologi ...
In kdo je strokovnjak? Vprašanje je odveč. Že ves čas nam tO pripovedujejo. Pa vendar v ponazoritev tistim, ki tega nikakor ne morete razumeti ...
Strokovnjaki prihajajo z leve. Verjemite, kmalu bodo genetiki odkrili, da se strokovnost veže le z levo politično opcijo ... Naj vas ne moti, če ti strokovnjaki v svojih nastopih in dejanjih kažejo svojo pripadnost zelodoloče ni politični opciji in ideologiji, vseeno veljajo za strokovnjake. Seveda je vse skupaj bistveno drugače, če ste se opredelili za desno politično opcijo in če prisegate na krščanski etos. Tedaj boste v primeru, da vas kdo utegne predlagati za vodilno funkcijo, gotovo deležni medijskega linča. Nič ne bodo pomagali doktorski na slovi in še tako blesteča znanstvena kariera.
Strokovnosti vam v javnosti ne bodo priznali, saj ste, če še ne veste, zaslepljeni s politiko in ideologijo ...
Kdo bi si mislil, tki so pri nas merila o strokovnosti pogojena s"pravilno" svetovnonazorski) in politično opcijo...
M. S.
Prireditve v juniju
Prireditev za dan državnosti je bila letos v Strugah
Občina Dobrepolje, organizator proslav za dan državnosti, uresničuje dogovor, po katerem je prireditev izmenoma enkrat v Strugah drugič v Dobrepolju. Letos so bile na vrsti Struge, od koder je bilo tudi večji del nastopajočih.
Tako se je na predvečer praznika zbralo pred šolo v Strugah veliko število ljudi, ki so najprej prisostvovali kulturnemu programu v izvedbi učencev domače podružnične šole, sodelovali pa SO še Moški pevski zbor Struge, Moški pevski zbor Rafko Fa-biani z Vidma, harmonikar Andrej Obcrstar in Andrej Debeljak
Moški pevski zbor Struge
Recitacijska skupina PŠ Struge
z recitacijami lastnih pesmi. Slavnostni govornik je bil predsednik Sveta Sl.S+SKD Slovenske ljudske stranke Jože Zupančič, ki je najprej poudaril, da je šele leto 1991 prineslo Slovencem pravo osvoboditev, vse prejšnje so nam pripeljale tuje gospodarje. Zato je še posebej žalostno, da poskušajo zagovorniki kontinuitete omalovaževati osamosvojitveno vojno. "Naša dolžnost je povedati svetu resnico in preprečiti širjenje popačene resnice," je med drugim dejal Jože Zupančič in dodal, da so šele dogodki zadnjih dveh mesecev, ko smo dobili novo vlado, obrnili Slovenijo v pravo smei'. jesenske volitve bodo po njegovih besedah za Slovenijo prelomne, zato moramo volivci nujno podpreti koalicijo pomladnih strank.
Šolski pevski zbor
Zupan Anton Jakopič pa je med drugim pozival k optimizmu in dvigu slovenske zavesti. "Vrnimo Slovencem slovensko dušo, dvignimo slovensko zavest, nenasedajmo lažnim prerokom. Vsi, ki se zavedamo, da potrebujemo narodov preporod, stopimo skupaj. Pomlad naj zaveje v naša srca, zapojmo slovensko pesem," je dejal župan Anton Jakopič in se nato priključil pevskemu zboru, ki je zapel nekaj narodnih pesmi.
Množica ljudi, največjih je bilo iz Strug, precej pa tudi z do-brepoljskega dela občine, seje nato zbrala okoli velikega kresa, ki ga je pripravila struška mladina. Dobro razpoloženje pa seje nato nadaljevalo še na gasilski veselici v Kompoljah.
M. Steklasa
Prireditve
se je
udeležilo
precejšnje
število
obiskovalcev
Andrej Debeljak
avgust 2000
Politične stranke
9
Nova generacija za prihodnost
Samo enotna močna desno sredinska stranka je porok za stabilno Slovenijo
Mnogi izmed nas smo celo desetletje čakali, da bo prišlo do združitve SLS in SKD v enotno in močno stranko. Meni osebno in vsakemu, ki
kaj razmišlja, je bilo jasno, da bi s takšnim rezultatom, kot so ga skupaj dosegale na volitvah prejšnja SLS in SKD, lahko že od vsega začetka naše samostojnosti imeli mandatarja in vodili vlado, če bi bili
združeni v eni stranki.
I. julija 2000 sta se združila podmladka bivših SKD in SI,S. Nastala je NOVA GENERA« :i]A SLS, podmladek združene stranke. Takrat je bil /a mnoge mlade, ki smo tako v /družitev strank kol podmladkov vložili veliko energije, velik dan. Končno je v Sloveniji politični prostor začel postajati jasnejši in mladi smo se veselili, da homo lahko tudi / Novo generacijo doprinesli k demokratizaciji našega političnega
prostora.
Nova generacija je podmladek stranke SLS S KI), katere cilj je predvsem delovanji' in soodločanje na različnih področjih javnega življenja s posebnim poudarkom na področju mladinske politike in mladinske civilne družbe, vnašanje stališč mladih V politično diskusijo, izobraževanje in druženje, ki povezuje in združuje mlade ljudi. Nova generacija v svojem delovanju izhaja iz vrednot kot so svoboda, odgovornost,enakopravnost, pravičnost in solidarnost. Nova generacija je in bo glasnik interesov mladih, zato je odprla z.i vse mlade, ki želimo na temelju krščanskega etosa m principih demokracije ter prav nega reda v dialogu z drugimi reševal i a k lualna vprašanja, ki se tičejo nas mladih in prihodnosti naše drŽave in našega naroda.
"Z drznostjo, pogumom in pametjo, z mladostno zagnanostjo in razsodnostjo, skupaj za Slovenijo", so besede predsednice Nove generacije, Nataše Kavaš. Mladi, v svojem imenu in v imenu vseh, ki sodelujemo v Novi generaciji, vas vabim, da sku paj soustvarjamo lepšo slovenske prihodnost.
Janez Tomšič
Ker smo bili razbiti, so vladali drugi, mi pa smo se lepili nanje, kot figovi listi, enkrat eni, enkrat drugi. Zaradi nerazumnih delitev in osebnih ambicij posameznikov smo ta primat prepustili LDS, ki je, mimogrede, stranka, ki ni primerljiva z no beno stranko v Evropi, takega profila stran ke ni nikjer na svetu. Vedeti pa moramo, da tudi desne socialdemokratske stranke, kot se hoče prikazati pri nas, ni nikjer na svetu. Napačno mišljenje dodatno onemogoča zaživeli močni desno sredinski stranki. SDS že po svojem bistvu ne more bili nosilec desne politične opcije, lahko pa jelo demokratična zmerno leva stranka. Povsod po svetu pa imajo desno sredinske stranke s poudarjeno katoliško in ljudsko usmeritvijo, ki se imenujejo različno ali ljudska stranka ali krščansko demokrat ska, kar sploh ni pomembno, važno je kak šno ima svojo usmeritev in koliko ima moči /a spreminjanje razmer, kakšna stranka, dovolj široka in dovolj množična, je nastala tudi z /družitvijo SI ,S in S KI) v novo močno desno sredinsko stranko SLS SKD Slovensko ljudsko stranko. To smo večinsko zahtevali tudi člani obeh strank v naši občini in bili v svojih prizadevanjih tudi uspešni.Tudi počeli Sloveniji je bilo to i/redno dobro sprejeto, saj so se te stranke /družile že v 164 občinah v
Sloveniji od skupno I 92, kolikor jih je sedaj. Da mi ne bi kdo kaj očital, moram poudariti še to. Tudi SI )S je vsekakor pom ladna stranka, ki jo naš politični prostor nujno potrebuje, s katero bomo se naprej sodelovali, toda bodimo samostojni, ponosni in samozavestni, potem bomo zelo lahko sodelovali / njimi. Tudi v naši občini lepo sodelujemo in si v nobenem pri meni ne želimo, tla bi se to sodelovanje
poslabšalo, lahko bi bili /a zgled v državi,
kjer pa je vendar potrebno stvari postavili na svoje mesto in reči bobu bob.
Predvolilni čas je hud m prav preti vsakimi volitvami se skuha neka] takega, tla nas nekoliko zmede ali potre. Tudi sedaj se je, toda ne dajmo se zmesti. Vsi, ki nam je ljuba ta naša draga Slovenija in smo celo desetletje čakali, da bomo končno dočakali pravo močno desno sredinsko stran ko, v kateri bomo vsi krščansko čuteči ljudje res z veseljem pristopili in z množičnostjo in velikostjo stranke tudi učinkovito vplivali na dogajanje v naši državi m na njen razvoj v pravi smeri, bomo znali spregledati pasti, ki nam jih nastavljajo. (ilejte razno razne sile so delovale m tlo segle, tla se lune ta stranka ponovno razbijati. To je velikanska škoda /a Slovenijo in predvsem /a našo krščansko ljudsko ali
VABILO
na ustanovni zbor občinskega odbora Nove generacije SLS Dobrepolje
Vse mlade med 15-im in 30-im letom, ki vas zanima sodelovanje v NOVI GENERACIJI SLS, (podmladku SLS SKD Slovenske ljudske stranke) vabimo, da se udeležite ustanovnega zbora občinskega odbora Nove generacije SLS Dobrepolje, ki bo v četrtek, 7. septembra 2000 ob 20. uri v prostorih
občine Dobrepolje.
Nova generacija SLS
ljudsko kršćansko opcijo. SLS SKD Slovenska ljudska stranka je hotela že s svojim imenom povedati, da združuje v sebi vse te elemente, to se pravi krščansko tradicijo in ljudskost, hkrati pa s svojo velikostjo in širino nagovarja kar najširši krog ljudi. Mnogo mi jih je reklo, ko se boste združili bom zraven. Ta združitev pa očitno ni bila pogodu vsem starim silam in so spretno vnašale razdor med nas in na vse načine onemogočale združevanje. Vse tisto, kar mi beremo in poslušamo v javnih medijih, je skonstruirana resnica, večji del laž, prikrojeno za potrebe druge opcije, kot jo mi zagovarjamo, pa čeprav posladkano in napisano tako, da bi nas zavedlo. Resnica je gotovo večplastna in ima več obrazov, vse /. istim ciljem, cla se oslabi krščansko ljudsko opcijo. Majhne stranke, z zelo ozko usmeritvijo, ki si med seboj pulijo volivce, ne bodo nikoli spremenile razmer v Sloveniji. Pravo resnico za razkopavanje stranke bomo morda zvedeli kdaj pozneje ali pa bo o njej pisala zgodovina. Resnica, ki nam jo vsi vsiljujejo, ni resnica. Vedeti moramo, da SAMO ENOTNA MOČNA DESNO SREDINSKA STRANKA, KI TEMELJI NA KRŠČANSKIH IN NA RODNI LI VREDNOTAH, LAHKO DOLGOROČNO STABILIZIRA SLOVENIJO IN JO OBRNE V SMER, KI NAM DOLGOROČNO ZAGOTAVLJA PREŽIVETJE IN PRIMERLJIVOST Z DRUGIMI DRŽAVAMI. Ime pri tem ne igra nobene vloge. Vsako drobljenje, ustanavljanje novih strank in iskanje svojih osebnih ambicij ali koristi je za Slovenijo škodljivo in ŠE NAPREJ OMOGOČA STARIM SILAM, DA VLADAJO BREZ NAS. Velika stranka je močnejša, lahko več doseže, razdrobljeni ne moremo doseči ničesar.
Vse stare sile in mediji, ki jih le te obvladujejo, bodo naredili vse samo, da bi jo uničili. To pa delajo prefinjeno, mnogokrat tudi s prilizovanjem, predvsem pa s spodbujanjem notranjih razprtij v stranki. Vsi mediji, takšni in drugačni, se trudilo kako bi nas bolj sprli in si pri tem ma-nejo roke. Zato ne verjemite, ne, če nas hvalijo, ne, če nas grajajo, mi moramo vedet i, kaj želimo in delati v tej smeri. Tudi toliko opevani večinski sistem, ki ga ni mogoče uvesti brez dvotretjinske podpore v parlamentu, je bil v glavnem kost za zaviranje združitve in predmet predvolilne propagande. To so spoznali tudi poslanci nase stranke in so se temu uprli. Verjetno pa čas pred volitvami ni bil najboljši in se
sedaj to zlonamerno izrablja za predvolilno propagando. Zadeva pa ni bila taka, kot se prikazuje, črno-bela ampak mnogo globlja in dolgoročno za krščansko ljudsko opcijo škodljiva. Poslanci SLS SKD Slovenske ljudske stranke so štirikrat glasovali za večinski sistem, vendar ni bil nikoli izglasovan, ker je zato potrebna dvotretjinska večina, ki jo pa v parlamentu ni bilo možno doseči. Če bi s tem nadaljevali, bi dosegli samo to, da bi bile volitve razpisane po starem sistemu, za katerega pa pravimo, da ni dober in je bil tudi ustavno sporen zaradi odločbe ustavnega sodišča.
In še dve besedi o novi stranki, ki jo ustanavlja gospod Bajuk. Ustanovitev še ene stranke nam lahko dolgoročno napravi zelo veliko škode, vendar si bomo krivi sami, če se bomo pustili z lahkoto preslepiti. Dve stranki smo imeli doslej in smo videli, kako smo bili močni in kako je to slabo. Slovenska desna sredinska opcija ali, če hočete, krščansko-ljudska opcija, je s tem ponovno razklana. To je zelo kratkovidno dejanje. Gospod Bajuk, ki je prav gotovo dober po srcu in strokovnjak in zna tudi povedati, ne obvladuje in ne pozna naših razmer in se je dal preslepiti drugim, ki pa
imajo čisto druge cilje. Moral bi živeti dlje časa med nami, da bi vse spoznal. Prepričan sem, da ne bomo nasedli. Z ustanovitvijo še ene stranke se nam skupni cilj, dejavno poseči v spremembo razmer spet odmika za daljši ali krajši čas. Verjamem, da je to zares težko razumeti ali pa tudi ne, te trezno razmislimo. Volitve so pred vrati in naša stranka SLS SKD Slovenska ljudska stranka lahko po volilnem sistemu, ki je izglasovan, doseže relativno večino in s tem dobi mandatarja. Postati moramo tudi zre lejši za demokracijo. Drugačno mnenje ne sme biti osnova za gojenje sovraštva, do kogarkoli. lasno nam mora biti, da bomo morali po volitvah sodelovati tudi z. novo stranko in s SI )S, zato zavračam vsako medsebojno blatenje.
V politiki ni razočaranj, so samo manj prijetne in bolj prijetne odločitve, ki pa jih je potrebno vedno reševati s strpnostjo in s pogledom v bodočnost in večjo širino du ha. Držimo skupaj, skupaj smo močnejši.
Predsednik OO SLS SKD Slovenske ljudske stranke I )obrepolje Anton Jakopič
(Pwi šo(š/q dan
OŠ Dobrepolje
Vse učence in starše obveščamo, da se bo pouk na prvi šolski dan, 04. 09. 2000, začel ob 8.00 uri na vseh šolah.
Učenci in starši prvih razredov z Vidma, Ponikev in Kompolj ste vabljeni TA DAN ob 15.00 uri v šolo na Videm, kjer bomo skupaj začeli novo šolsko leto.
Starši malčkov zunanje male šole, ki jo bodo obiskovali v Strugah, ste vabljeni v ponedeljek, 4. septembra ob 17.00 uri na roditeljski sestanek. Prav tako bo takšen sestanek v torek, 6. septembra ob 17.00 uri na Vidmu za starše otrok, ki bodo obiskovali malo šolo na Vidmu.
Učenci 4. razredov, ki boste v šoli plavanja na Debelem Rtiču, imate pouk 11. 9. 2000, ob 8.00 uri.
Učenci 4. razredov, ki ne greste v šolo v naravi, imate pouk že od 4. septembra, skupaj z učenci 3. razredov.
V primeru, da starši nimate v tednu od 5. do 8. septembra varstva za četrtošolce, naj le ti pridejo v šolo in se pridružijo pouku tretjih razredov.
Od srede, 30. avgusta, lahko med 8. in 15. uro naročniki v šolski knjižnici dvignete delovne zvezke in učbenike iz učbeniškega sklada. S seboj prinesite potrdila o plačilu.
Šolski avtobus bo peljal iz Zdenske vasi ob 7.10, iz Brezij ob 7.25, iz Kompolj ob 7.27, Podgore 7.30,
Iz Bruhanje vasi ob 7.33, iz Ponikev ob 7.40, iz Predstrug ob 7.43.
Ca. Marija Strah bo opravila prevoze po naslednjem razporedu: 7.10 iz Hočevja, 7.20 iz Zdenske vasi, 7.30 s Ceste, 735 iz Podpeči, 7.40 iz Bruhanje vasi, 7.45 iz Zagorice, 7.50 iz Podgorice, 7.50 iz Male vasi.
Vsem malčkom in učencem želim uspešno šolsko leto z željo, da boste pozorni udeleženci v prometu.
avgust 2000
Kultura
11
Ob stoletnici rojstva Toneta Kralja (23.8.1900 - 9.9.1975)
Primorci dihajo z umetninami Toneta Kralja
Prisluhnimo na začetku, kaj je o sebi povedal slovenski slikar Tone Kralj, ki mu je zibel tekla v Vintarjevi hiši v Za-gorici. Ob sedemdesetletnici njegovega rojstva je zagnani dolenjski galerist Lado Smrekar, ljubitelj in poznavalec umetnosti bratov Kralj, leta 1970 pri -pravil v Kostanjevici na Krki veliko razstavo umetnosti Toneta Kralja. Ob tej razstavi je izšel katalog, kjer je v rokopisni obliki objavljen tudi avtobiografski članek Toneta Kralja Moja pot , kjer je na začetku zapisal:
Rodil sem se pred sedemdesetimi leti na Dolenjskem v kmečki hiši. Ker sem bil odprte glave, so me že zgodaj namenili za "gospoda. "Zasukalo pa se je drugače. K temu je pripomoglo dejstvo, da nas je bilo več otrok nadarjenih za risanje, kar smo podedovali po očetu. Mu ni bilo dano, da bi postal izučen kipar, ker je kot edini sin moral ostati na kmetiji. Starejši brat France je študiral na obrtni šoli v Ljubljani, milo pu mi akademiji na Dunaju. Pri njem sem se naučil stroke še predno sem končal gimnazijo. Med šolskim poukom sem pod klopjo risal ali pu sknvši premle-val 1 hivalovo anatomijo, predmet za akademijo.
Prva svetovna vojna me je potegnila v svet z vsemi za mladostnika negativnimi posledicami /.../. Poslali so me na italijansko fronto, ki je bila takrat na Plavi. S Seboj sem vedno nosil plastelin ter svinč mk m napravil veliko skic za delo, ki me je čakalo v prihodnjosti,
1920, leta, še ko sem imiluriral, je moje prve "produkte" razstavil P. Jakopič v svojem paviljonu na vseslovenski pomladni razstavi. S tem je bila moja usoda zapečatena. Od takrat nisem imel nobenega smisla za kakšen drug poklic, tudi za pe dagoškega ne, ampak le za "svobodno" likovno ustvarjanje. Na Jakopičevo priporočilo me je sprejel v svojo specialko direktor praške akademije prof. Jan Slurza. Po niegovi tragični smrti 1923. leta sem se poslovil od Prage in se izpopolnjeval na Dunaju m v Parizu, v Benetkah in Rimu pa še v arhitekturi, ki mi je prišla prav pri mojem delu ua Primorskem.
S svojimi deli je Tone Kralj skupaj s starejšim bratom Francetom Kraljem in v skupini mladih od leta 1921 vsako leto razstavljal v Ljubljani pa tudi v Splitu, Sarajevu, Pragi, Hudoninu, Berlinu. Vsako leto se je udeležil spomladanske razstave v Beogradu. Svoja dela je razstavljal tudi v Barceloni, Londonu, trikrat v Parizu, Amsterdamu, Padovi, Leibzigu in Sti assbourgu. Velik uspeh je doživel v Benetkah, saj je v obdobju meti obema vojnama kar trikrat razstavljal na Beneškem bienalu in si je s kvaliteto svojih del pridobil pravico, da je smel razstavljati na tej izjemni likovni prireditvi celo brez žirije. Leta L945 je imel samostojno razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, kasne je dolgo sodeloval le na skupinskih razstavah, dokler ni leta 1970 njegova velika samostojna retrospektivna razstava v Kostanjevici na Krki opozorila na gigantski umetniški opus Toneta Kra lja.'Ta razstava je bila njegova renesansa! Tega leta je dobil hkrati tudi visoko priznanje, Prešernovo nagrado za življenjsko delo,"je ob srečanju tlejala umetnikova hči Tatjana Kralj. Lado Smrekar, ki je po vzgledu primorske
prav ted.i) snoval tudi dolenjsko Foi mo vivo v Kostanjevici na Krki, je povabil k sodelovanju tudi Toneta Kralja. Sedemdesetletni kipar je v lesu oblikoval monumentalno plastiko Tri dobe (1971), leta 1972 pa kip Matije Gubca, ki tako mogočno zaznamuje pogled na dvorišče kostanjeviškega gradu, ki je iz ruševin zrasel v zadnjih desetletjih v pravi slovenski Louvre, ki ga v veliki meri bogati tudi umetnost dveh bratov,
Franceta m Toneta Kralja. Iz Kostanjevice je v sedemdesetih letih poromala tudi v rodno Dobrepoljc po zaslugi tedanjega ravnatelja dobrepoljske šole Eda Zgonca. Umetnika je tedaj predstavil slovenski slikar Božidar Jakac. Po nedeljski maši sem obiskala razstavo skupaj z mojo mamo. Uživala sem ob iskrenem in spontanem sprejemaju sporočila razstavljenih umetnin. Kako so se gledalci poistovetili s "kraljevskimi slikami! V njih so odkrivali svoj svet, ki je prav v tistem času tako naglo spreminjal svojo prvotno podobo. Tudi sama sem zapuščala razstavo z notranjim zadovoljstvom, občudovanjem pa tudi z nostalgijo.
Junija 1994 smo v šoli na Vidmu odprli stalno razstavo Toneta Kralja, zbirko lesorezov iz cikla Zemlja. Umetnika in njegovo delo je tedaj predstavil dr. Milček Komelj. Gotovo smo si številni domačini ogledali v osrednji slovenski hiši moderne umetnosti veliki retrospektivni razstavi , ki jih je pripravil najprej o Francetu, leta 1998 pa o Tonetu Kralju mag. Igor Kranjc. Lani in letos nas je mag. Igor Kranjc popeljal tudi v svet neskončnih umetniških poljan, ki jih je done Kralj desetletja oživljal s svojim delom v primorskih cerkvah. Hvala dobrepoljskemu Turističnemu društvu in hvala mag. Igorju Kranjcu za izjemna doživetja z obiskov v izbranih primorskih cerkvah.
Nekatere Kraljeve cerkvene poslik,našem poznala že iz svojih študenskih ekskurzij. Naši ogledi so bili pospremlja-ni s kritičnimi pripombami naših mentorjev o tem, kako je Tone Kralj podrejal spomeniške zakonitosti svojim slikarskim vizijam, ki jih je hotel uresničiti v tej ali drugi cerkvi. Na območju nekdanje Kranjske so prevladala spomeniška načela m tako onemogočala ustvarjalni slik,uski zagon, ki zaznamuje stensko slikarstvo Toneta Kralja, lako je
Kultura
propadel že leta 1920 izdelan Kraljev načrt za poslikavo naše farne cerkve. Tudi kasnejša prizadevanja v tej smeri niso obrodila sadu. Za oba, za Franceta in za Toneta Kralja je za vedno ostala bolečina, da nista smela poslikati domače cerkve. Tone Kralj je svoje ustvar-jalne vizije o cerkvenem slikarstvu v polni men udejanjal v prvi polovici in v sredini 20. stoletja v številnih primorskih cerkvah. Znano je, da je tam poslikal nad štirideset cerkva. Prva med njimi je bila cerkev sv. Helene na Premu, rojstnem kraju meni vseskozi tako priljubljenega pesnika Dragotina Ketteja. (Tam, pravijo, je urejena tudi Kettejeva spominska soba). V letih po prvi svetovni vojni, ko je padla v vodo namera 0 poslikavi cerkve na Vidmu, je bil župnik na Premu naš rojak /gajnar (če se ne motim, so mu pri nas rekli Joškn gas-pud s Ceste). Zgajnar je povabil komaj enaindajsetietnega Toneta Kralja, da mu je poslikal farno cerkev. To je bilo leta 1921. Kraljeve slike v cerkvi na Premu zaznamuje moćan, izrazit ekspresivni naboj: slikar podreja obliko notranjemu, duhovnemu sporočilu podobe. Tako izrazito monumentalno eks-presionistične Kraljeve stenske poslika-ve v cerkvah, ki jih je poslikal v dvajsetih letih (poleg Prema še Avber, Tomaj), tako kvalitetne so bile tudi njegove stenske slike v Strugah (1927), ki so zdaj že skoraj petdeset let prekrite z. Deležem. Struško cerkev je slikal Tone Kralj na povabilo župnika Orehka, ki je poprej služboval na Vidmu v Dobrepolju, in ga zlasti France Kralj omenja kot svojega dobrotnika iz. deških let. O svojem delu na Primorskem je zapisal "Tone Kralj:
Se ena veja mojega udejstvovanja je želu važna, če ne v marsičem odločilna. V času največjega zatiranja našega življa v fašistični Italiji so me primorske protifašistične tajne organizacije poklicale na delo. Prepovedano slovensko besedo naj bi nadomestila slika, ki In bila po stilu in vsebini naša - slovenska. Tako je nastala cela vrsta notranje preurejenih cerkva. Od /92/. /c/d se jih je nabralo več kot štirideset, po katerih sem postal tako rekoč njihov ter delam tudi poslej zanje. Vse te cerkve so bile predelane brez odobritve in celo vednosti oblasti, z izredno malimi sredstvi, predvsem z mojo osebno žrtvijo, ko sem bil kot umetnik v boju z najvišjim klerom naše krvi in navkljub grožnjam
goriške kvesture, da me bodo izgnali in zaprli. Zaradi te zaposlenosti v trdi "tlaki" za naš narod onstran meje, kije terjala dosti požrtvovanja, samozatajevanja, opreznosti in poguma, nisem mogel držati koraka z dogajanji v domovini. () tej popolni človeški in umetniški predano sli in zavezanosti umetnika poniževa nemu in teptanemu primorskemu človeku pod fašističnim jarmom mi je pripovedovala tudi njegova žena Mara Kralj. Pogosto ga je spremljala pri njegovem delu onstran meje in mu pri nekaterih cerkvah pomagala pri slikanju posameznih detajlov, npr. na Visarj i h pa na Šentviški gori je naslikala okrasno borduro, v Tomaju in v Mengorah je napravila angelske glavice, v Grimal-di v Istri je Mara naslikala oltarno sliko sv. Jurija. Mnogo prijateljev si je pridobil 'Ione v času svojega delovanja na Primorskem. Nekateri so še živi in se s hvaležnostjo spominjajo, kako jim je stal ob strani.
Izročilo o 'Tonetu Kralju se tam živo prenaša na mlajše rodove. Zato se Primorci tako zavzeto pripravljajo na praznovanje stoletnice tega Človeško plemenitega, skromnega, a samozavestnega umetniškega pričevalca svoje in ljudske vere v Boga ter naše kulturne m narodne samobitnosti. V svojem cerkvenem slikarstvu se nam Tone Kralj z globino svoje misli in doživetja vsebine razodeva kot duhovnik, tako nekako je svojo predstavitev stenskih slik na Premu predstavil ob naši ekskurziji mag. Igor Kranjc. Kanadski Slovenec 'Tone Zrnec, duhovnik, ki je že vrsto let v času svojega bivanja v domovini zbiral gradivo o cerkvenih p oslikavah Toneta Kralja, tudi na svoj način odkriva Tonetova ustreznih izpovednih sredstev, kako svetopisemsko sporočilo vtkati v pokrajinski in duhovni kontekst v posebnih okoliščinah življenja primorskega človeka.
Prav zdaj opravljajo restavratorska dela v premski cerkvi, kjer so bile slike že zelo ogrožene in načete. Gigantski Kraljev opus stenskega slikarstva, ki je ogrožen tudi v nekaterih drugih cerkvah, je klical k reševanju. Po fragmentih je restavratoska služba začela nekaj že pred leti. Veliki stroški, ki so s tem v zvezi, je niso opogumljali. Razstava v Sežani in velika retrospektivna razstava v Moderni galeriji v Ljubljani sta ob zavzetosti umetnikove družine prispe-
vale k, mogli bi reči, kar prelomnim premikom pri reševanju te veje Kralje ve dediščine. Januarja 1999 je bila ustanovljena fundacija Toneta Kralja, kjer naj bi se zbirala sredstva v ta namen, del sredstev bo odmerjen kompletiranju evidence onjegovih umetninah. Z združenimi gmotnimi močmi Ministrs tva za kulturo, fundacije TT in občine Ilirska Bistrica načrtujejo, da bodo re stavratorska dela na Premu zaključili v treh letih. Ce bi se našel kakšen peličen donator, lahko že dosti preje. Po stop nji ogroženosti sledita Premu Avber m 'Tomaj. 'Te tri cerkve bodo najprej na vrsti za restavriranje. fundacija si pridobiva sredstva z benefitnimi akcijami in pri red i tva mi.
Osrednja jubilejna slovesnost ob stoletnici umetnikovega rojstva bo v Ilirski Bistrici dne 15. septembra 2000. Predstavili bodo jubilejne znamke, ki jih bo za to priložnost izdala PTT Slovenije. Restavratorski center Slovenije, ki opravlja restavratorska dela v premski cerkvi pod vodstvom akad. slikarja prof. Franca Kokalja obljublja, da bo del poslikav restavriral do te prireditve. Spremljal jo bo kulturni program, kjer bo s programom slovenskih pesmi pela umetnikova vnukinja, sopranisl ka, prof. Irena Baar. Sotlelovali bodo domači pevci in domači godalni kvar tet.
Tudi zamejci na italijanski strani se živi vključujejo v priprave na jubilejno obeležje našega umetnika. Naš rojak iz Zdenske vasi dr. Zvone Štrubelj, sedanji župnik na Občinah, organizira v ne deljo, I. oktobra popoldne koncert cerkvene glasbe v izvedbi vrhunskih slovenskih umetnikov iz matične domovine. Sodeluje Tonetova vnukinja Irena Baar, ki je prevzela tudi izbor soizvajal-ccv. Prostovoljni prispevki ob koncertu bodo namenjeni za obnovo Prema. Predviden je še drugi benefitni koncert na Goriškem, v Stari Gorici, v kulturnem domu Alojza Rratuša.
Dr. Zvone Štrubelj organizira tudi razstavo Toneta Kralja iz privatnih zbirk na Primorskem. Podobno razšla vo so zamejski Slovenci pripravili tudi že leta 1985 v Trstu in (iorici.
Anka Novak
Dan godbe
Dan godbe ni le glasbeni dogodek, ampak je vedno bolj praznik za vso občino, saj ta dan gostimo godbenike in obiskovalce iz številnih slovenskih krajev. Tudi v zavesti naših občanov se je ta dan že dodobra
utrdil, kar ni presenetljivo. Pogled na slavnostno parado godb z narodnimi nošami nudi obiskovalcem lepo doživetje in polno glasbenih užitkov, ki jih želijo vsako leto znova doživeti.
Kulturno društvo (iodba I )obrepoljeje skupaj s pokroviteljema, Občino Dobre-polje in SI,KI) Izpostava Ivančna Gorica,
prestavila prireditev Z nedelje na soboto, 1. julija.
7 godb seje /. igranjem koračnic v slavnostnem sprevodu /vrstilo mimo množice obiskovalcev. Večina teh godba je že stalnih udeleženk. 1 ,et0S so poleg domačinov nastopile Še godbe i/. Novega mesta, (Iro-supljega,Stične,Mengša,Kočevja in Kranja. Vrhunec prireditve je predstavljal
skupni nastop vseh sodelujočih godb S šli
Več kol petdeset Muljavcev nastopa v /godbi o tujcu, ki je prišel na Kostanjevico in vnesel nemir med domačine. Jurčič jc snov za povest našel v očetovem domačem kraju, fablanici nad Kostanjevico, kjer ga je navdušila slikovita okolica in "otočno
mesten'" Kostanjevica z mogočnim samo stanskim zidovjem. Za pisatelja je samostan pomenil določeno spoštovanje in imel hkrati čar skrivnostnosti.
V snovanju močno razgibane /godbe se je Jurčič močno približal kriminalki. Raz pletel je /godbo o tujem človeku, ki prinaša slovenskemu narodu nesrečo. Se /lasti, ker je druge vere; ljubezensko čustvo in dober namen ne štejeta. Na pobudo prior-ja Avguština pride v Kostanjevico zemlje mereč Adam Žabranek, poljskega ali češkega rodu, da bi postavil mejnike med samostanom in zemljo sosednjega grašča-ka. Domačini, ki budno spremljajo vsak prišlekov korak, inženirja poimenujejo "žolnir", Ko konča tlelo, ga menihi dobro izpla< ajo, sam pa se odloči ostati v Kostanjevici in se naučili slovenskega jezika. Ker ne hodi kot drugi ljudje v cerkev, postane kloštrski prior nezaupljiv do mladega mo-
rimi skladbami. Med prireditvijo, ki jo je vodila Vesna Fabjan, je spregovoril tudi žu pan lakopič. Nastopile pa so tudi narodne noše in Konjeniško društvo Dobrcpoljc. Medtem ko seje slavnostna parada s skupnim nastopom odvijala pred zgradbo občine, se je drugi del nadaljeval na igrišču. Vsaka od godb je nastopila še s tremi skladbami, ki so jim obiskovalci lahko prisluhnili ob mizah ob pijači in hrani, za kar so poskrbeli člani Turističnega društva Pod-gora, ki so prevzeli zabavnejši del prireditve.
M. Steklasa
ža, ki je precej samosvoj in tih. ()ele dneve se sprehaja po kraju in ljudje začnejo kmalu govoriti, da zahaja na Kodranijo h Ka trici, priorjevi nečakinji. Priorja skrbi prihodnost Katrice, ki živi sama z bolno materjo, zalo poskuša preprečiti njuna srečevanj.). Po eni strani naroča prior vsem, ki so v stiku s Katrico, naj nanjo pazijo, na drugi strani pa si žolnir /denarjem kupuje njihovo zaupanje, tla lahko pride do lepe deklice. Ribiču daje denar, da se lahko vozi po Krki s čolnom, olj ar j u I lolteju /a pijačo, vdovi Lc.špeti /a skromno sobico ... (leprav so odnosi nerešeni, se vsi trudijo,
da bi živeli vsaj navidezno v miru.
/godba se zaplete, ko prior najde žolnir-jevo pismo, v katerem prosi prijatelja /a lažen krstni list, da bi se lahko poročil s Katrico. Prior se odloči, da bo dokončno preprečil ljube/en med nečakinjo in neiskrenim tujcem. Hkrati se tudi lokalni mladeniči /menijo, tla bodo branili domačo fantovsko čast pred Katrico, zato v gozdu žolnirja pretepejo. Mladi tujci se hoče maščevati priorju, /vabi ga v čoln in odveslata v temno noč, v kateri prior umre. Oljar I lolte, ki seje tisto noč vračal domov
mimo reke, je edini slišal obupane klice na pomoč. Ker je bil bolj čudaške narave, je to pripisal nadnaravnim silam oz. podvodnemu možu, ki naj bi nesrečnika zvabil v votlo. (,c/. pol leta po priorjevi smrti se v Novem mestu srečata žolnir, ki se je tiste usodne noči odselil, in Maklen, ki je novi varuh sirote Katrice. Naredita kupčijo, da se žolnir lahko poroči s Katrico. V tem času hudo zboli ribič Vitle, ki se zaveda, tla je samo žolnir lahko ubil priorja, ker je še edini imel dostop tlo čolna. V njem je našel tudi žolnirjevo pismo. Hoče se izpovedati in preprečiti poroko, kar mu s pomočjo I lolteja in menihov tudi uspe. Zol nir si od hudega vzame življenje.
Amaterski igralci so že osemnajstih za pored na Muljavi uprizorili Jurčičevo delo. Letošnja uprizoritev Kloštrski žolnir je še posebej zanimiva zaradi manj znane zgodbe in same vsebine. Roman je furčič napisal islega leta kot Desetega brala (1866) in je nastal po Domnu, Tihotapcu in Juriju Kozjaku. Zgodovinska zgodba je aktualna v smislu tolerance in strpnosti do tujcev,,i hkrati opozarja na samozavest slovenskega človeka in identiteto s svojim narodom. Muljavski igralci so dogajanje poudarili z dolenjsko narečno govorico, žolnir (igra ga Igor Adamič) pa se je od njih ločil že v bolj izborno-pogovornem jeziku. Zelo dobri so skupinski prizori v krčmi in na razpotju, kjer ženske, otroci in pivci ves čas komentirajo žolnirjeva dejanja, kol protiutež pa je režiserka I )anica
Kastelic izvrstno postavila konflikte med priorjem (Jože Sinjur) in žolnirjem, Iju bežen med mladima dvema (Katrico igra Maja Koželj) ter naivne pogovore dveh po-sebnežev, ribiča Vidcja (Samo Matkovič) in I lolteja (Dušan (irtlen). Igralci z naj vet izkušnjami pa so gotovo: (liril Jun it, pisateljev pranečak, Slavko Kastelic, Lojze Ihan, Milena Jurčič, Milka Zaje, Marija Rus in drugi.
Sceno je oblikoval Jože Sinjur, poslikal pa I )ore Južna. Luč je postavil Branko < rla van, za kostume pa sta zadolžena Marija Rus in Jože Sinjur. Da smo predstavo lahko slišali vsi gledalci v prelepem, naravnem amfiteatru pod Jurčičevo domačijo, je poskrbel Martin Bele.
Organizatorka predstave gospa Tatjana Lampret je o prizadevnem delu igralcev in letošnji uprizoritvi dejala:"Muljavci, pre dani Jurčiču in gledališki tradiciji, si z režiserko gospo I )anico Kastelic prizadevamo narediti zanimivo, prepričljivo predstavo v sočnem domačem narečju, takšno,
Kloštrski žolnir na Muljavi
Zadnji dan junija so v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi krstno uprizorili Jurčičevega Kloštrskega žolnirja. Izvrstno povest iz 18. stoletja je v dvajsetih slikah dramatizirala in postavila na oder gospa Danica Kastelic.
Turizem, kultura
da boste govorili: Dobri so ti, Muljavci. Še pridemo v to gledališče.Ta prijazna gledališka dru-žina združuje mlade in malo manj mlade, že izkušene igralce in takšne, ki se letos prvič preizkušajo v letnem gledališču. Razdajajo svoj prosti čas, dobro voljo in bogatijo naše življenje. Požrtvovalno ljubiteljstvo v času, ko se mnoge vrednote izgubljajo, zasluži torej še posebno mesto in pozornost".
Ponovitve Kloštrskega žolnirja v letnem gledališču na Muljavi si boste lahko ogledali še zadnji vikend v avgustu OZ. v začetku septembra.
Barbara Rigler Za Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna
Gorica
PRI KORITU
9. septembra 2000
organizirajo
Turistično društvo in vaščani Podgore
Dnevni pohod na Kamen vrh
Zbor ob 14.00 pri cerkvi Sv. Miklavža
Prihod h Koritu, kjer VABIMO VSE PRIDELOVALCE KROMPIRJA, KI IMAJO NAJTEŽJE IN NAJBOLJ NENAVADNE OBLIKE
KROMPIRJA ZA IZBOR IN PODELITEV NAQRAD, KI BODO
PRIPOMOGLE ŠE K BOLJŠEMU PRIDELOVANJU V NASLEDNJEM LETU
V NOČI PRI KORITU pa bomo za vas poskrbeli tudi za pijačo, jedačo in dobro razpoloženje. VABLJENI VSI DOBROVOLJCI!
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE vas vabi na
Srečanja Ijud&lfdffa
pod naslovom
Ko zbrani gremo vsi skoz' vas
V SOBOTO, 26. AVGUSTA, OB 18. URI PRI OSNOVNI ŠOLI NA VIDMU
Sodelujejo: ZAGORIŠKI FANTJE LJUDSKE PEVKE IN PEVCI IZ LOŽNICE LJUDSKI PEVCI IN PEVKE IZ STOPERC JOŽE ZAJC Z VIDMA LJUDSKI PEVCI IZ VELIKEGA TRNA PRI KRŠKEM
VINTARJEVA ANČKA IN IVAN IZ ZAGORICE VAŠKI KOLEDNIKI Z JESENIC NA DOLENJSKEM JOŽE VERGO IZ KOMPOLJ VOKALNI TERCET DOMINA IZ PREVORJA PETKAŠI IZ ŠMARJA PRI JELŠAH TAMBURAŠKA SKUPINA DUPLJAK LJUDSKI PEVCI IZ BOŠTANJA ŠAURINKE IZ SEČOVELJ VOLK FOLK IZ ILIRSKE BISTRICE
PRED PRIREDITVIJO BO OB 17. URI V AVLI ŠOLE ODPRTJE RAZSTAVE VEZENIN IN DRUGIH ROČNIH DEL. MOŽEN BO TUDI OGLED STALNE RAZSTAVE GRAFIK TONETA KRAL)A.
Dobrepoljci, Stružanci in vsi ljubitelji ljudskega petja ter ljudskega izročila! Obiščite srečanje ljudskih pevcev in godcev iz vse Slovenije! Spoznajte njihovo govorico in lepoto ljudskega petja. LEPO VABLJENI!
avgust 2000
Aktivnosti naših občanov
Na V. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK sodelovala tudi ekipa občine Dobrepolje
Že kar nekaj let smo se pogovarjali, da bi se ena izmed naših ekip prve pomoči udeležila vsakoletnega regijskega preverjanja ekip prve pomoči CZ in RK občin ljubljanske regije, vendar so imeli pripadniki teh ekip kar nekakšen strah oziroma odpor pred "tekmovanjem".
I .(.'los je bilo preverjanje v Izobraževalnem centru na Igu in nekateri člani ekip prve pomoči so sc odločili, da se takega preverjanja udeležijo. Pred preverjanjem so se naši pripadniki ekip še dodatno usposabljali. Štiri proste večere so posvetili temu, da si osvežijo znanje. Usposabljanja je vodila V.med. sestra [ožica Lavrih, že prekaljena poznavalka to vrstnih preverjanj znanja, saj že vrsto let pripravlja ekipo prve pomoči ob< me Ivančna Gorica.
Preverjanja se je udeležila ekipa, ki sojo sestavljali: vodja ekipe Jože Pugelj, Marija Bradač, Margareta Petrušen, I [elena Perhaj, Alojz Bost jančič in Marjan Andolšek.
Priznali moramo, da so se udeleženci samega preverjanja kar malo bali, čutiti je bilo odpor do "tekmovanja". Že na samem prizorišču preverjanja, še bolj pa po razglasitvi rezultatov, smo vsi skupaj ugotovili, da je njihovo znanje na visokem nivoju, saj se po rezultatih lahko primerjajo z ekipami, ki tekmujejo že vrsto let. Vendar to ni najpomembnejše, bolj pomembno je, tla so pripravljeni pomagati vsem, ki so pomoči potrebni, čeprav si želimo, da bi bilo takih potreb kolikor se da malo.
Članica Štaba CZ Antonija Pugelj je na srečanju pripadnikov prve pomoči povedala naslednje: "Ce S pomočjo znanja, ki ga pridobimo tako ali drugače rešimo samo eno življenje, se je vredno potruditi. Eno življenje, kaj je to, se sprašujejo nekateri vendar vsak, ki izgubi ljublje no osebo ve, daje ta en človek za njega vse na svetu. In vse na svetu boste rešili vi, ki to znate in želite." In za pripadnike naše ekipe to lahko z gotovostjo trdimo.
Na koncu se zahvaljujem pripadnikom tekmovalne ekipe prve pomoči za njihov odličen uspeh   K), mesto na preverjanju, terge. Jožici Lavrih, ge. Tončki Pugelj, g. Francu Skalji in g. županu Antonu [akopi ČU, ki so pripomogli, da je bilo usposabljanje m preverjanje uspešno izpeljano.
Marija Kramžar
Izšel je zbornik Zamolčani grobovi in njihove žrtve
V okviru domoznanskih večerov je bila 29. junija v knjižnici Grosuplje predstavitev tretje dopolnjene izdaje zbornika Zamolčani grobovi in njihove žrtve. To je obsežna knjiga,
ki odstira pogled v resnico o naši novejši zgodovini, doslej osvetljeni le z ene strani inje napisana v spomin vsem znanim in neznanim žrtvam medvojnih in povojnih pobojev v Sloveniji. Govori o strašnih številkah zamolčanih žrtev in grobišč, ki jih prejšnja komunistična oblast ni hotela priznati.
Zbornik je nastal v društvu za ureditev zamolčanih grobov, katerega soustanovitelj je Franc Pcrme, ki je tudi najbolj zaslužen za izid tako prve izdaje zbornika iz leta I 998 kot sedanje dopolnjene izdaje. Prva izdaja je bila kmalu razprodana in kasneje dot iskana. Medtem ko v njej še ni bilo zajetih grobišč v celotni Sloveniji, so to vrzel dopolnili v sedanji, tretji izdaji, ki obravnava tudi grobišča na Primorskem.
"Slovenci smo 50 let praznovali samo zmage, najbolj tragičen tlel naše Zgodovine pa smo zamolčali. Narod, ki nima celovite Zgodovine, nima tla pod nogami," je začel svoje izvajanje Franc Perme in dodal, da se je po letu 1990 začelo govorili o postavitvi skupnega spomenika vsem žrtvam. Ker se glede tega ni nič premaknilo, so se ljudje zače-li združevati, da bi raziskali celotno zgodovino, lako je prišlo do ustanovitve Društva zamolčanih grobov, katerega člani se na začetku sploh niso zavedali,da bo vse, kar boelo odkrili, tako obsežno in grozljivo. I )<> zdaj je evidentiranih kar 296 grobišč, še vedno pa prihaja do novih odkritij.
Franc Nm'it, eden od petih urednikov zbornika, je prikazal pravne podlage, ki so omogočile medvojne in povojne zunajsodne usmrtitve. Povojna oblast je namreč sprejela zakon o konfiskaciji, ki govori o zaplembi in ugotavljanju, kdo je zločinec in kdo sovražnik naroda. Pripadniki domobranske vojske so bili po tem zakonu vojni zločinci, vsi ostali, ki jih je bremenilo, tla so bili lastniki večjega premoženja, pa so bili obravnavani kot narodni sovražni ki. Zanimivo je po besedah Iranca Nučiča dejstvo, da je taka politika trajala vse do slovenske osamosvojitve, šele leta I 995 je l Istavno sodišče omenjeni zakon razveljavilo.
Sicer pa knjiga, ki obsega več kot 700 strani, vsebuje poleg velikega števila podatkov, tudi širše razsežnosti komunistične revolucije in njen izvor iz Sovjetske zveze. Najbolj pretresljivi pa so opisi in pričevanja posameznikov in izkušnje ljudi, ki so bile priče grozljivim dogodkom.
Vodilo avtorjev pri pisanju knjige je bil po besedah A. Žitnika pregovor: "1 >a se resnici prav spozna, je treba čuti oba zvona." Dovoli velik razlog, tla se odloČimo prebrati knjigo, ki je pravkar izšla pod naslovom Zamolčani grobovi in njihove žrtve.
M. Steklasa
Iz gasilskih društev
75-LETNICA GASILSTVA V KOMPOLJAH
Ob jubileju razvili nov gasilski prapor in prevzeli gasilsko vozilo
"Vasi, v katerih gasilska društva dobro delujejo, so tudi v celoti bolj aktivne in njihovi prebivalci bolj
povezani med sabo," je med drugim dejal župan Anton Jakopič v svojem pozdravnem govoru ob 75-letnici PGD Kompolje. Omenjena slovesnost, bila je 24. junija, je ponovno dokazala, da med take vasi spadajo tudi Kompolje. Ne le v preteklosti, ko so z navdušenjem ustanavljali društvo, tudi v sedanjem času ostaja delavnost in solidarnost njihova vrlina.
Del udeležencev gasilske parade
Aleš Mustar razvija prapor, ob njem na desni so predstavniki GZ Dobrepolje
Kombinirano gasilsko vozilo s popolno opremo
Pred dvema letoma so predali v uporabo gasilski dom z večnamensko dvorano, letos ob 75-letnici društva pa so uradno prevzeli kombinirano gasilsko vozilo s popolno opremo. Tudi pri tej akciji so svojo solidarnost pokazali vaščani Kom-polj in Podgore, saj so prispevali večino sredstev, s 30% pa jim je pomagala Gasilska zveza Dobrepolje. Razvili so tudi nov gasilski prapor z oznakami in simboli slovenske države. Nanj so še posebej ponosni, saj se bodo pod njim zbirale sedanje in nove generacije gasilcev.
Predsednik PGD Kompolje krnil Kramžar seje na slovesnosti zahvalil tako vaščanom kot vsem članom društva in izrazil zadovoljstvo, da kljub vzponom in padcem, ki jih je preživelo društvo v 75-letnem obstoju, tako uspešno praznujejo visok jubilej.
PGD Kompolje sta za njihov jubilej in napredek čestitala tudi predsednik GZ Dobrepolje Jože Lenarčič in župan Anton Jakopič, ki je ob tem tudi predal ključe gasilskega avtomobila poveljniku društva Stanetu Rotarju. Obe pridobitvi, vozilo in prapor, je nato blagoslovil župnik Prane Skulj.
Slovesnost se je začela s parado vseh gasilskih društev s prapori in vozili, končala pa seje s podelitvijo priznanj zaslužnim članom za 20-lctno in 30-lctno delo vgasilskem društvu, s podelitvijo priznanj (lasilskezveze Dobrepolje in odlikovanji Gasilske zveze Slovenije
Vreme, ki je sprva pokazalo organizatorjem neprijazen obraz, seje kmalu izboljšalo, tako da je prijateljsko druženje in velika vrtna veselica, ki sojo organizirali domači gasilci, privabila precejšnje število obiskovalcev.
M. Steklasa
Govor predsednika Gasilske zveze Dobrepolje Jožeta Lenarčiča. Ob njem Jože Prijatelj (levo) in Emil Kramžar (desno)
avgust 2000
Iz gasilskih društev
Za 20-letno delo v PCD so dobili priznanja:
BRODNIK BRANE GRM JANKO MEGLEN IVAN MEGLEN TONE MUSTAR FRENK M U STAR MILAN NOVAK JOŽE PINOSA JOŽE PRIJATELJ JOŽE RIGLER JANEZ TEKAVČIČ JOŽE ŽNIDARŠIČ FRANCI ŽNIDARŠIČ STANE
Za 30-letno delo v PGD
so dobili priznanja:
BUŠČAJ DUŠAN KLINC JANEZ PRIJATELJ MARJAN ROTAR STANE
Priznanja TRETJE STOPNJE Gasilske zveze Dobrepolje:
GRANDOVEC JOŽE MESOJEDEC DUŠAN MUSTAR TONI
Na predlog društva je dobil odlikovanje tretje stopnje GZ Slovenije
ROTAR STANE
Jubilej prostovoljnega gasilskega društva Ponikve
V soboto 8. julija je PGD Ponikve praznovalo 70-letnico obstoja društva. Ob tej priložnosti smo organizirali svečano proslavo z gasilsko parado, kateri so prisostvovala vsa društva GZ Dobrepolje in tudi društva sosednjih zvez. Društvo je prevzelo vozilo Mercedes Sprinter predelano v gasilsko vozilo GV-Vl. Pridobljenih je bilo tudi novih 110 m2 novih površin in obnovljena fasada celotnega objekta.
Nov gasilski avto Mercedes Sprinter GV-Vl čaka na prevzem
Naši predniki so ustanovili društvo po velikem požaru leta 1930. Še v istem letu so si postavili skromen gasilski dom in že drugo leto nabavili novo motorno brizgalno s pomočjo zdomcev v Ameriki. Društvo je bilo zelo aktivno na vseh področjih, posebno pa še na kulturnem, saj so vsako leto postavili na oder novo igro, ki so jo igrali po odrih doma in bližnji okolici. Med prvimi so pričeli svečano
praznovati florjanovo nedeljo, praznovanje katere smo ponovno obudili zopet v samostojni Sloveniji.
V društvu smo se na ta častitljivi jubilej zelo skrbno pripravljali že nekaj časa. V ta namen smo izdali Kroniko društva, v kateri smo na podlagi obstoječih dokumentov in tudi po ustnem izročilu starejših članov zabeležili mnogo dogodkov v celotnem obdobju obstoja društva. Opremili smo jo tudi z bogatim slikovnim gradivom.
Kot je že običaj ob takih jubilejih, smo blagoslovili in predali namenu gasilski kombi Mercedes Sprinter predelan v gasilsko vozilo GV-Vl, ki ima med drugim vgrajeno tudi visokotlačno črpalko s 300 1 vode. To sodobno vozilo je meti modernejšimi v svoji kategoriji. Ob tej priliki smo predali uporabi 110 ml novih prostorov, ki jih bodo uporabljali krajani in mladina. Obnovili smo fasado celotnega objekta in uredili okolico, kar bo tudi pripomoglo k prijetnemu izgledu vasi.
Najsvečancjši del je bila gasilska parada, v kalen je bilo preko 150 sodelujočih. Na čelu parade je bila konjska vprega z gasilskim vozom iz, leta 1933, staro motorno brizgalno II O in gasilskimi veterani. Za njo je bil konjenik v narodni noši, ki je nosil slovensko zastavo, sledile so mu narodne noše. Takt celotni povorki je dajala godba Dobrepolje. Gasilski ešalon je bil sestavljen iz praporščakov vseh desetih sodelujočih društev, mladinske desetine, ženske desetine, članske desetine in članov društev v paradnih uniformah. Na koncu je sledilo še 13 gasilskih vozil. Povorka je krenila pod vodstvom poveljnika parade iz vaškega centra do svečane tribune pred gasilskim domom, na kateri so bili župan občine Dobrepolje, predstavniki gasilskih zvez in domačega društva ter g. župnik.
Za povezovanje programa je poskrbela predstavnica radia Zeleni val, ki je bil tudi medijski sponzor celotne prireditve. Po uvodnem nagovoru je sledil govor predsednika društva, ki je podal kratko zgodovino društva in uspehe zadnjega obdobja v društvu. Na koncu je spregovoril še župan občine. Vse nove pridobitve je po prevzemu blagoslovil še gospod župnik. Sledila so še vročitve odlikovanj, priznanj in zahval najbolj zaslužnim članom in drugim krajanom, ki so na kakršnokoli način pomagali društvu.
Po uradnem delu svečanosti je sledila vrtna veselica, ki kljub slabemu vremenu ni izostala. Prisotni so se razporedili po gasilskih prostorih, najbolj vztrajni plesalci pa so po taktih ansambla Kosobrin plesali na odru kar po dežju. Kljub nemogočemu
vremenu smo vzdržali do        . .      , •, ,    , ...
Avtomobil GV-Vl poleg devetih
zgodnjih jutranjih ur. ^      sedežev v potniškem delu vsebuje
Jože Lenarčič        Vse, kar je potrebno za gašenje
Gasilska tekmovanja v letu 2000
Gasilska športna tekmovanja so preizkus aktivnosti posameznih društev, članov tekmovalnih enot,
njihovih spretnosti, znanja pa tudi borbenosti. Gasilska zveza Dobrepolje daje velik poudarek tem tekmovanjem in jih tudi primerno stimulira.V letošnjem letu so se odvijala na dveh nivojih. V juniju je poveljstvo GZD skupaj z GZ Grosuplje organiziralo skupno tekmovanje v Grosuplju, v mesecu juliju pa sta se dve zmagovalni ekipi iz leta 1999 udeležili državnega tekmovanja v Mariboru.
Grosuplje - štiri ekipe PGD Ponikve na tekmovanju
Tudi letos smo se odločili, da bomo tekmovali skupaj z GZ Grosuplje na medobčinskem tekmovanju v vseh disciplinah po mednarodnih normah CTIF. Za ekipe, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, je bil to tudi zadnji preizkus znanja pred odločilnim nastopom. Tekmovanje seje odvijalo v soboto 16.06.2000 v Grosuplju. Tekmovanja seje udeležilo kar 49 tekmovalnih ekip. Da to tekmovanje ni majhno, dokazuje že veliko število tekmovalcev in sodnikov, ki je štelo skupaj preko 500 nastopajočih. Pri organizaciji in izvedbi pa je sodelovalo še veliko pomožnega osebja.
Iz.GZ Dobrepolje je pri sojenju sodelovalo 9 sodnikov, tekmovalo pa je 10 tekmovalnih ekip, skupno 109 gasilcev. "Tekmovanje je ob prijetnem vremenu in dobri organizaciji potekalo hitro in korektno. Rezultati so bili dokaj izenačeni, kar je kazalo na dobro pripravljenost vseh nastopajočih ekip. Kmalu po zaključku tekmovanja so bili razglašeni rezultati in podeljeni pokali za prva mesta.
Razvrstitev tekmovalnih ekip po kategorijah in doseženih rezultatih (glej tabelo na naslednji strani)
Državno tekmovanje v Mariboru
V petek, 30. junija in v soboto, 1. julija je bilo na Poljanah v Mariboru nadvse živahno. Na državnem gasilskem tekmovanju članic, članov, veterank in veteranov je nastopilo 229 enot, ki so se v konkurenci članic in članov potegovale ne le za pokale in medalje, pač pa tudi za možnost nastopa na gasilskih olimpijskih igrah, ki bodo julija 2001 v Kuopiu na Finskem. Zato ni presene-
V akciji - trodelni napad
čala dobra pripravljenost enot.
Državno gasilsko tekmovanje je dogodek, ko se srečajo vse najboljše slovenske tekmovalne ekipe. Te so že v lanskem letu začele tekmovalno pot, na tekmovanjih gasilskih zvez in regij. Priprave so zahtevale veliko dela in odrekanja tekmovalcev, njihovih mentorjev in vodstvenega kadra gasilskih organizacij.
Tudi iz naše gasilske zveze sta se v letu 1999 dve najboljši ekipi uvrstili na to tekmovanje. Najboljša ženska ekipa je bila iz PGD Zdenske vasi, moška B pa iz PGD Ponikve. Na tekmovanje v Maribor smo se skupaj z navijači odpravili z avtobusom. Potovali
Državno tekmovanje Maribor - moška ekipa B, PGD Ponikve, ženska ekipa A - PGD Zdenska vas
Moška ekipa B - PGD Ponikve
avgust 2000
V
Iz društev
19
smo v prijetnem vzdušju in se kljub tremi pred pomembnim nastopom nismo preveč obremenjevali z mislijo po visoki uvrstitvi. Zavedali smo se, da tukaj nastopajo samo zmagovalci in vsaka uvrstitev je že v ponos nam samim kot tudi našemu kraju. Kaj hitro smo našli stadion, kjer seje odvijalo tekmovanje. Po začetnem ogrevanju, pripravi osebne opreme, je prišel čas za naš nastop. Prijavili smo se komisiji, ki nas je temeljito pregledala in nas usmerila na poligon, kjer smo imeli določen nastop. Pripravili smo si orodje in po znaku sodnikov pričeli z vajo. Dali smo vse od sebe, vse kar smo se naučili na mnogih vajah, pa tudi na preteklih nastopih. Nastopali smo že na veliko tekmovanjih, vendar na takem nivoju še nikoli. Z izvedbo smo bili kar zadovoljni, vendar trema je bila prisotna bolj kot smo si mislili. K rezultatu je sigurno pripomoglo tudi bučno navijanje navijačev obeh društev. Ekipi obeh društev sta kmalu zaključili oba dela tekmovanja, vajo z motorno brizgalno in potem še štafeto z ovirami. Takoj po nastopu smo si šli ogledat mesto Maribor s starim delom na LENTU, saj smo imeli še dovolj časa do zaključka tekmovanja.
Ob petih popoldan so se zbrale vse tekmovalne enote na veličasten zaključek na
		ČLANI A			VAJA Z MB		ŠTAFETA 2 OVIRAMI	
M.	PGD	GAS. ZVEZA	DOS. TOČKE	ZAČET. TOČKE	CAS IZVEDBE	NEG. TOČKE	DOS ČAS	NEG TOČKE
1	Ponikve		862,31	1000	66,69		71	
2	Hočevje		853,33	1000	71,67	0	75	0
3	Zdenska vas		848,67	10(11)	73,33	'0	68	0
4	VidenvDobrep		828,69	1000	76,31	30	65	0
8								
								
		ČLANI B			VAJA 2 MB		ŠTAFETA Z OVIRAMI	
M.	PGD	GAS. ZVEZA	DOS. TOČKE	ZAČET. TOČKE	ČAS IZVEDBE	NEG. TOČKE	DOS. ČAS	NEG. TOČKE
1	Ponikve		863,36	1007	66,64	0	77	0
2								
ČLANICE A
VAJA Z MB        ŠTAFETA Z OVIRAMI
M.	PGD	GAS. ZVEZA	DOS. TOČKE	ZAČET. TOČKE	ČAS IZVEDBE	NEG. TOČKE	DOS. ČAS	NEG TOČKE
1	Zdenska vas		B29 56	1000	75.44	20	75	0
2	Hočevje		821,39	1000	'i') 61	5	74	0
3	Ponikve		799 95	1000	96.05	20	84	0
5								
PIONIRJI
VAJA Z VEDROVKO  ŠTAFETA Z OVIRAMI
M.	PGD	GAS. ZVEZA	DOS TOČKE	ZAČET. TOČKE	ČAS IZVEDBE	NEG. TOČKE	DOS. ČAS	NEG. TOČKE
1	Ponikve		896.3	994	17,7	0	80	0
2	I looevjn		892,5	994	21,5	0	80	0
:t								
stadionu. V svečanih gasilskih ešalonih je korakalo preko 2500 udeležencev. Po po/ dravnih nagovorih župana Maribora, preti sednika GZ Slovenije in predstavnika ministrstva za obrambo so bili razglašeni rezultati, podeljeni pokali, medalje in priznanja. Naši dve ekipi sta se uvrstili v skupino bronastih priznanj in slučajno obe s 34. mestom v svoji kategoriji dosegli zelo
soliden rezultat v izredno močni državni konkurenci.
Z rezultatom tekmovanja smo bili zelo zadovoljni in samo upamo lahko, da se bo čez štiri leta še katera ekipa iz naše gasilske zveze zopet uvrstila na državno tekmovanje.
Gasilska zveza Dobrepolje, Jože Lenarčič
Srečanje družin in prijateljev
Padavine čez cel teden so nam dale misliti, da z letošnjim šestim po vrsti tradicionalnim "Srečanjem družin in prijateljev" ne bo nič.
Kljub slabemu vremenu smo bili or-
Posnetek s prireditve
ganizatorji povsem pripravljeni ponuditi gostom hrano, pijačo in razvedrilo.
"Saj ima Bog Podgorce rad," smo si dejali.
Popoldne je bilo lepo, a proti večeru smo zaskrbljeno pogledovali v nebo.
Majhna plohica je bila dovolj, da se nekateri v nedeljo zvečer niso napotili k nam. Vendar za vse tiste, ki so kljub slabemu vremenu prišli, je bilo poskrbljeno.
Vaški kozolci in garaže so bili zavetišče mnogih obiskovalcev. Odpadla pa je predstava za otroke, ki naj bi jo popestril klovn. Veliko je bilo znanih obiskovalcev, veliko ljudi od drugod, nekateri zvesti Podgorcem in njihovi prireditvi že vsa leta.
Srečke so bile hitro prodane, le hrana je še ostala, zato smo sklenili, da naslednjo nedeljo priredimo piknik pri koči pri Koritu.
TD Podgora, Ana Letanja
Priprave na prireditev
Naša gostja
POGOVOR S PAVLO HOČEVAR IZ STRUG
V Strugah so ženske vse bolj aktivne
Pavlo Hočevar poznam že nekaj časa kot eno najbolj aktivnih članic DPZ Dobrepolje, priložnost za nekoliko daljši pogovor z njo pa se je ponudila šele letošnje poletje. Obiskala sem jo na njenem domu v Strugah, kjer sta si z možem ustvarila prijeten dom. Do svojega 50. leta, ko se je zaradi bolezni predčasno upokojila, je živela v Ljubljani, kjer je bila tudi ves čas zaposlena. Odločitev, da se preseli v Struge, kjer je mož podedoval hišo svojih staršev, je bila za Pavlo težka, saj ji je življenje v mestu kar prijalo, čeprav ni bila mestni otrok.
Ga. Pavla Hočevar pred domačo hišo
Grenki spomini na otroštvo
Njena življenjska pot se je začela v Zvirčah. In namesto spominov na rojstni kraj, ki so zmeraj ožar-jeni /. nečim nerazložljivo lepim, se ii iz časov otroštva porajajo najbolj tipke izkušnje. Tri mesece pred koncem vojne, ko je bilo Pavli osem let, je bila vas požgana, ljudje pa izseljeni. Za vedno ji je ostalo v spominu, kako so jih dvignili iz postelj ob peti uri zjutraj in jih nagnali na sredo vasi. Tam so jih zadrževali do štirih popoldne, nato pa so jim ukazali, naj gredo, kamor kdo hoče. Prvo zatočišče njihove družine je bilo pri Bač-nikovih Pri Cerkvi. Vendar pa so tam ostali le nekaj dni, potem pa so se odpravili v Ribnico. In kako nenavadna so pota usode. Le nekaj ur po njihovem odhodu je bila
Bačnikova družina med bombardiranjem pobita. Pavla in njeni, ki so se po srečnem naključju izognili smrti, so se po dveh letih bivanja v Škrabčevi hiši v Ribnici vrnili nazaj v Struge, v vasico Podtabor, kjer so živeli pet let. Požgana vas in izgon iz rojstnega kraja pa ni bila edina preizkušnja, ki je zaznamovala njeno otroštvo. 9. maja leta 1945 so ji ubili brata, dva meseca pred tem pa je v čudnih okoliščinah umrl oče. Po vojni se je začel drugačen boj - boj za preživetje, saj je mati ostala sama s šestimi otroki.
Pavla je bila bister otrok, v šoli so jo hoteli usmeriti v učiteljski poklic, vendar se je mati bala, da je ne bo mogla vzdrževati meti
šolanjem. Pa so se našli dobri ljudje, ki so ji pomagali, da je v
Ljubljani končala negovalsko šolo in se zaposlila. Nazadnje je bila zaposlena v vzgojnovarslvenem zavodu v Kosezah. V Ljubljani si je tudi ustvarila tlom in družino. Ima dva sinova in štiri vnučke.
Tudi drugačnemu načinu življenja se prilagodiš
Pavla je ena tistih, ki jo je upokojitev močno priza dela, vendar si je kmalu opomogla. Življenje na vasi nudi toliko možnosti, tla lahko svoja nagnjenja in sposobnosti še bolj izkoristiš. Z možem hiše, ki sla jo potledovala, nista podrla, le dozidala sta novi tlel, ki se lept) vklaplja v celoten kompleks gospodarskega poslopja in prostora okrog njega. Umaknjeno od hrupa ceste živita mirno, a delavno. Ukvarjata se s kmetijo. Da pa jima ni dolgčas, poskrbijo vnuki, ki ju pogosto in radi obiskujejo.
Med vsakodnevnimi obveznostmi v gospodinjstvu in delu na kmetiji pa Pavla še najde Čas za svoj priljubljeni hobi - vezenje in tlelo v Društvu podeželskih žena. Polna je življenjske energije in volje do dela, kar jo ohranja mladostno in vitalno. Po njeni zaslugi je v DPŽ Dobrepolje vse več članic iz Strug.
Moja pozornost pa je tokrat veljala njenim čudovitim prtom, ki jih s tolikim veseljem izdeluje. V so bi, kjer jih hrani, je kaj videti. Polna je čudovitih izdelkov različnih velikosti in vzorcev. Vsak je nekaj posebnega in vsak je drugačen. Čeprav jih zadnja leta izdeluje strojno, tega na prvi pogled ni opaziti. V predalih pa se najdejo tudi ročno izdelane vezeni ne, kakršne je delala včasih. Tudi drugi prostori kažejo, da v hiši živi ljubiteljica vsega lepega.
Živeti v Strugah
Pred hišo se nama pridruži Pavlin mož, ki je pravkar prišel iz hleva. "Kraj počasi izumira", pravi, ko ga prosim, naj kaj pove o Strugah in dodaja: "Čez 15 do 20 let bo kar 30 odstotkov hiš praznih. Takt) kaže sedaj. To je težko zaustaviti, živimo v drugačnih ča sih, kot smo preti petdesetimi leti. Mladina vidi, da se tla v mestu lažje živeli. Morda bo zemlja in življenje na deželi kdaj imelo večjo vrednost. Zdaj je na žalost drugače."
Toda živeti v zdravem okolju je že ztlaj prednost. Pa tudi napredek prihaja v te kraje. Občin,i jim je v nekaj letih asfaltirala vse ceste, v načrtih pa so tudi drugi projekti, kot so razširitev igrišča, gradnja mrliške vežice in ureditev parkirnih prostorov. Morda bo to zaustavilo trend odseljevanja. Neokrnjena narava nudi lepe možnosti za razvoj turizma, vendar se tega ne da doseči čez noč. Največja nadloga Strug, proti čemur se ne da nič narediti, pa je ta, da živijo na poplavnem območju, zato se ob večjem deževju vedno čutijo ogrožene. Večkrat pride tlo poplav, vendar tako hudo, kot je bilo leta 1933, kasneje ni bilo. Pred vhodom v stari tlel hiše imajo zarezano črto, tlo katere je segala voda tisto leto.
avgust 2000
Naša gostja
Z možem in dvema vnukoma
O Stružancih
Sicer pa v Strugah živijo prijazni in gostoljubni ljudje. Takšna sta tudi Pa vla in njen mož. Veliko vesla in čas ob klepetu hitro mineva. Za Slružance pravila, da so dobri ljudje in da jih je mogoče za marsikaj navdušili. Le pravega organizatorja manjka, ki bi njihovo energijo in pripravljenost za delo znal izkoristiti, l'a to seveda ne pomeni, da v Strugah vlada popolno mrtvilo. Pavla in njen mož naštejeta kar nekaj primerov njihovih dejavnosti. Pohvalita pev-
ski zbor in gasilsko društvo. Prav tisti konec tedna so praznovali 75-letnico obstoja društva in blagoslovili novo vozilo in sliko na gasilskem domu. Seveda si ne predstavljata, da v kraju ne bi bilo šole, saj ta daje življenje okolju. Marsikaj bi se dalo reči tudi o mladih. So poskusi, da bi se organizirali, vendar vse skupaj ne zaživi tako, kot bi si zaželeli. Ko končajo šolanje, gre vsak bolj ali manj po svoji poti.
Pobudo so prevzele ženske
"V zadnjem času pa se stanje vendarle izboljšuje. Stvar so vzele v roke ženske", pravi Pavlin mož in to najbrž ni samo njegova ugotovitev. Prav njegova žena Pavla in Urška Pugelj sta tisti, ki s svojo vitalnostjo vnašata nekaj novega v struško vsakdanjost. Struške ženske sta navdušile, da se vse bolj vključujejo v Društvo podeželskih žena, kjer med druženjem s sebi enakimi najdejo zadovoljstvo, obenem pa z aktivnostmi, ki jih organizira društvo, popestrijo dogajanje v svojem okolju. Zdaj jih je že, toliko, da v Strugah poskušajo same uresničiti kakšno dobro idejo. Ko je bilo v Tisovcu žegnjanje, so pripravile pravo presenečenje. Vse, ki so prihajali iz cerkve, so pričakale z domačimi dobrotami in jim tako polepšale že tako praznični
dan. "Tako enostavno je bilo. Zmenile smo se, napekle pecivo, za strežbo pa smo zaprosile mlada dekleta," pravi Pavla in zatrjuje, da to niso naredile zadnjikrat.
Vse boljše mnenje o Dobre-poljcih
Članstvo v takem društvu kot je DPŽ nedvomno omogoča tudi odprtost navzven in povezovanje z Dobrepoljci. Rezultat medsebojnega druženja in spoznavanja pa je tudi čedalje boljše mnenje o Dobrepoljcih. "Zdi se mi, da so se spremenili, postali so bolj dostopni in prijazni do nas, Stružancev," ugotavlja Pavlin mož. Prepričan je, da ni bilo vedno tako. Opazil je spremembo, saj večkrat spremlja ženo na razna skupna srečanja in prireditve v okviru občine.
"Posebno ženske v našem društvu so v redu," dodaja Pavla in vsi skupaj se strinjamo, da je pohvalno, če prihaja do takih ugotovitev.
Seveda pa treba precej zavzetosti in truda, da se medsebojno sodelovanje vzpostavi in zaživi. In če ne bi bilo takih posameznikov, kot je Pavla, do tega gotovo ne bi prišlo.
Zato še veliko dobre volje in uspehov pri vašem delu, gospa Pavla!
Pogovarjala se je M. Steklasa
Družabno srečanje članov društva Sožitje Grosuplje
- društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju -POMAGATI ŠIBKEMU JE ZA ČLOVEKA VELIKA PRIDOBITEV IN OSEBNOSTNA IZKUŠNJA. ZAVEDAMO SE, DA V SKRBI ZANJE POTREBUJEMO LJUDI S SRCEM. VSAK ČLOVEK JE ENKRATEN IN NEZAMENLJD7, ZATO JE RAZUMLJIVO, DA SMO RAZLIČNI.
V soboto, 24. junija 2000 smo se zbrali na vrtu gostilne JELENOV ROG pri Višnji Gori. Več kot lani, okrog 60 se nas je zbralo. Varovanci, starši, prijatelji in tudi gostje so bili med nami. Obiskal nas je župan občine Ivančna Gorica g. Jernej Lampret, direktorica centra za socialno delo Grosuplje ga. Jožica Matjašič, g. Vinko Bilič, direktor Želve d.o.o. iz Ljubljane. Župan občine Grosuplje g. Janez Lesjak in g. Tomaž Jereb, direktor Zveze Sožitje sta se zaradi službenih dolžnosti opravičila.
Člani izvršnega odbora društva smo za naše varovance pripravili pravi piknik. Razveselili smo jih z jedačo in pijačo, glasbo, družabnimi igrami, srečelovom in tudi zaplesali so. Da smo
tako prijetno preživeli to sobotno popoldne, pa so nam to pot omogočili naši sponzorji.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi in izvedbi srečanja, saj so obrazi naših varovancev sijali od sreče in veseli smo, da smo bili lahko v njihovi družbi. DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE
Nevenka Zrnec
Iz upravne enote
Povsod je lepo, doma je najlepše
DPZ Sončnica Grosuplje in DPZ Dobrepolje sta se 4.
7. 2000 odpravila na enodnevno ekskurzijo proti Strunjanu. Tokrat je bilo z nami veliko podmladka tako, da je bil avtobus poln.
Dospele smo v Strunjan, kjer smo se kopale v morju, z vodičko smo si ogledale Zdravilišče Krka. Ogledale smo si tudi gojišče školjk. Po zelo dobrem kosilu v zdravilišču smo se odpravile v Portorož. Tam smo si Ogledale kompleks Bernardin.
Po enournem odmoru smo se odpeljale v vasico Hrastovlje, kjer smo videle trdnjavo v bran proti Turkom in si ogledale cerkev iz 12. stoletja, kjer so nam zgodovino prikazali z video posnetki.
Povratek domov je bil mimo Postojne, Cerknice, Rakovega Škocjana, kjer smo si ogledale naravni most ter naravoslovno
učno pot. V poznih večernih urah smo se vrnile domov.
DPŽ Sončnica se zahvaljuje Svetovalni službi za dom in družino ge. I rini I.ekan, ki nam je razlagala značilnosti teh krajev.
DPŽ Sončnica
Predsednica: Stanka Ahlin
Pokojnine po novem
V Sloveniji sedanji pokojninski sistem ne more več garantirati izplačil pokojnine na nivoju izpred prejšnjih let. Razlogi za to so v zastarelosti sedanjega sistema, demografskih spremembah in tako imenovani preveliki velikodušnosti sedanjega sistema.
Zaradi naštetih vzrokov se je pojavila nujnost po reformi obstoječega pokojninskega sistema. Z reformo pokojninskega sistema je država prevalila del odgovornosti za starost na posameznika. To pomeni, da se bodo pokojnine iz naslova obveznega zavarovanja s časom zniževale in da je dolžnost posameznika, da si sam priskrbi dodatni vir prihodkov za starost.
Dohodki povprečnega posarr-- :ka pa v večini primerov niso tako vise lahko investirali v nepremičnine al ne na-
ložbe, iz katerih bi na starost ,nal dodatno rento. Zato je država ponudila organizirano možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ob davčnih olajšavah nudi posamezniku, da si s čim manjšim odrekanjem ustvari kar največje premoženje, iz katerega bo na starost prejemal dodatno pokojnino.
Kako do dodatnega pokojninskega zavarovanja?
Najvišjo davčno olajšavo, ki jo omenjamo, omogoča kolektivno zavarovanje oziroma pokojninski načrt, ki ga financira delodajalec. Za posameznika, ki bi želel imeti vsak me-
sec na svojem varčevalnem računu 9.000SIT, pomeni to, da bi se moral odreči od 0 SIT do 4.500SIT neto dohodka mesečno. Koliko od 0 SIT do 4.500 SIT je odvisno od tega, koliko bo prispeval delodajalec v smislu povečanja plač.
Slika 1 (spodaj): Primer sestave premije posameznika
Na sliki 1 so predstavljeni trije primeri oblikovanja posameznikove premije na mesečnem nivoju 9.000 SIT.
* V prvem primeru bi delodajalec pokrival celoten prispevek. Pri tem primeru gre za povečanje plače za celotnih 9.000 SIT. Delodajalec bi povečal plačo delavcu za 9.000 SIT, da bi imel posameznik na svojem osebnem varčevalnem računu 9.000 SIT.
* V drugem primeru bi delavec z državo in delodajalec prispevali vsak polovico. Povečanje plač s strani delodajalca bi bilo v višini 4.500 SIT, delavec bi prispeval iz svojega dohodka 2.250 SIT in z naslova davčnih olajšav bi prispevala država v višini 2.250 SIT, da ima posameznik na svojem varčevalnem računu 9.000 SIT.
* V tretjem primeru bi delavec pokrival celoten prispevek. Delavec bi se odrekel
svojemu dohodku v višini 4.500 SIT, 4.500 SIT bi prispevala država.
Prvi in tretji primer sta skrajna primera. Za prvi primer ne moremo pričakovati, da bo delodajalec v celoti pokril prispevek, saj bi tolikšno povečanje stroškov dela lahko ogrozilo normalno poslovanje podjetja. Bolj verjetno je za pričakovati, da bo posameznik prevzel pobudo, kot je prikazano v tretjem primeru, saj bo s tem pridobil enkrat več sredstev na svoj varčevalni račun, kot pa če tega ne bi storil.
Najmočnejši interes in pobuda pri dodatnem pokojninskem zavarovanju je s strani posameznika, da izkoristi večje premoženje, saj da manjši del državi. Za pričakovati je, da se bodo zaposleni dogovorili z vodstvom podjetja, da v začetku leta (torej 1.1. 2001) namesto uskladitve plač z rastjo inflacije, del tega porasta namenijo za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Na kakšen način bomo izbrali med različnimi ponudniki?
Ko smo se odločili za dodatno pokojnino, in se dogovorili, kolikšna bo naša mesečna premija, nas zanima, kolikšna bo naša pokojnina in na kaj moramo biti pazljivi.
Bistvene stvari, ki vplivajo na višino pokojnine so:
* čas varčevanja (dlje ko varčujemo, hitreje se večajo naša sredstva)
* stopnja donosnosti (višja kot je stopnja donosnosti, hitreje se večajo naša sredstva)
* stroški izvajalca ( nižji kot so stroški, večja so naša sredstva)
Kaj to pomeni na našem primeru, ko varčujemo 9.000 mesečno? Predpostavimo:
* da je sklad posloval z deset odstotno donosnostjo
* da so stroški (vstopna 5%, izstopna premija 5% in stroki ob upokojitvi 5%)
* da smo že odšteli plačilo 25% dohodnine.
Iz informativnega izračuna dobimo podat-
Možnosti:
Prispevek
delodajalca
Prispevek
države
Prispevek
delavca
SKUPAJ
1
9.000 SIT 9.000 SIT
2
4.500 SIT
2.250 SIT
'.250 SIT
9.000 SIT
3
4.500 SIT
4.500 SIT
9.000 SIT
avgust 2000
Iz upravne enote
ke, da bi posameznik, ki bi plačeval 9.000 SIT na mesec, ob upokojitvi začel prejemati dodatno pokojnino v višini nad 7.000 SIT mesečno do doživetja. V primeru, da bi posameznik vplačeval 9.000 SIT mesečno trideset let, bi ob upokojitvi začel prejemati dodatno pokojnino v višini nad 75.000 SIT mesečno do doživetja.
To pomeni, da bi posameznik, ki varčuje trikrat dlje, dobil več kot desetkrat višjo pokojnino.
Sedaj smo že ugotovili, kako pomembno je, da varčujemo dlje časa, se pravi, da čimprej začnemo varčevati za starost. Prav tako pa lahko na podlagi informativnega izračuna vidimo, kako pomembno vpliva še tako majhna razlika v donosnosti na našo pokojnino.
Če bi posameznik varčeval trideset let po 9.000 SIT mesečno ob 10% donosnosti, bi ob upokojitvi začel prejemati dodatno pokojnino v višini nad 75.000 SIT mesečno do doživetja, kot smo že ugotovili v prejšnjem primeru. V primeru 5% donosnosti pa bi prejemal nekaj manj kot 30.000 SIT.
To pomeni, da bi posameznik v primeru 10% donosnosti prejemal skoraj trikrat višjo pokojnino kot v primeru 5% donosnosti.
Možnost koriščenja davčnih olajšav je omejena!
Država je z dodatnim pokojninskim zavarovanjem dala možnost in odgovornost posamezniku, da si oblikuje lastna sredstva, iz katerih bo prejemal dodatno pokojnino na stara leta, saj država sama ne more več jamčiti pokojnin v višini, kot so bile doslej. Ker pa je država dala na kolektivno dodatno pokojnsko zavarovanje velike davčne olajšave, po drugi strani zahteva tudi izpolnitev določenih pogojev in omejitev za dosego teh olajšav.
Eden od pogojev je ta, da se mora znotraj podjetja najmanj 66% zaposlenih odločiti, da pristopijo h kolektivnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. In pa omejitev, ki omejuje posameznika, da ne more vplačati več kot 30.000 SIT mesečno oziroma največ 5,844% bruto plače. Ta omejitev je dana, ker bi zaradi ugodnih davčnih olajšav in drugačnim načinom varčevanja za starost (pri dodatnem zavarovanju smo dejansko lastniki vplačanih sredstev, ki so nam neodtujljiva in se v primeru smrti pred upokojitvijo dedujejo) vsi raje odločali za dodatno pokojninsko zavarovanje, kar bi pomenilo propad osnovnega zavarovanja.
Obstaja pa tudi spodnja meja mesečnega vplačila v višini 3.000 SIT. Spodnja meja je postavljena zaradi administrativnih stroškov nadzora, ki jih ima država z nadzorom izvajanja danih davčnih olajšav. Nadzor manjših zneskov bi pomenil višje stroške nadzora, kot pa je vrednost zbranih sredstev.
Želimo se vam predstaviti kot Prva pokojninska družba d.d., ki je specializirana zavarovalnica za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
Prva pokojninska družba je specializirana zavarovalnica, ki podjetjem ponuja možnost, da omogočijo svojim zaposlenim varno in donosno varčevanje za starost.
Prva pokojninska družba si je postavila za
cilj ustrezno naložbeno politiko dosegati donosnosti, ki jih dosegajo tudi pokojninski skladi v nekaterih razvitih državah in je zadnja leta 10,71%. Prepričani smo, da bomo na ta način omogočili posamezniku višjo pokojnino kot alternativni ponudniki.
Prednosti Prve pokojninske družbe d.d. pred drugimi izvajalci z vidika lastnika so naslednje:
* lastniki imajo svoje predstavnike v nadzornem svetu in imajo s tega stališča nadzor nad upravo Prve pokojninske družbe d.d. kot v primeru, da jim pokojninske načrte vodi drug izvajalec;
* relativno visok donos na vložena sredstva, ki je zaradi usklajenosti z rastjo plač manj občutljiv na inflacijo;
* Prva pokojninska družba d.d. nudi večjo transparentnost stroškov administracije ter uprave Prve pokojninske družbe d.d. kot tudi boljši pregled nad stroški upravljanja s sredstvi glede na druge izvajalce.
Prednosti Prve pokojninske družbe d.d. pred drugimi izvajalci z vidika zavarovancev:
* majhnost - hitrejša in bolj dinamična
* tuj strateški partner - ne bomo se učili, temveč znanje imamo
* nižji stroški - posledično višja pokojnina
* optimalni izbor naložbenih produktov -višji donosi
* manj konservativno nalaganje - višje pokojnine
* višji donosi - enaki riziki
* kapitalska povezanost
* varnost
Prva pokojninska družba d.d. opravlja naslednje posle v skladu s pokojninskimi načrti:
* zbiranje premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja in vodenje osebnih računov zavarovancev
* upravljanje s premoženjem pokojninske družbe
* izplačevanje pokojninske rente.
Poleg tega Prva pokojninska družba d.d. nudi:
* svetovanje podjetjem in sindikatom na področju oblikovanja pokojninskih načrtov, ki jih financira delodajalec;
* izobraževanje in osveščanje delavcev v podjetjih o pomenu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vsebini pokojninskih načrtov.
* Na koncu lahko povzamemo, da ni res, da pokojnin ne bo. Lahko pa se nam zgodi, da zaradi brezbrižnosti do samega sebe pridemo v situacijo, ko nam prejemki na stara leta ne bodo zadoščali za normalno življenje. Zato je nujno, da že sedaj vsak posameznik začne razmišljati o tem problemu in ga čim prej reši.
* Država ni več sposobna garantirati pokojni v dosedanji višini, zato je že ponudila rešitev za posameznika v obliki kolektivnega dodatnega zavarovanja.
Prva pokojninska družba d.d. Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc
Dodatno pokojninsko zavarovanje PRVA POKOJNINSKA DRUŽBA, d.d. Dunajska 58, 1000 Ljubljana 01/436-12-06
Se nekaj ufpehov naHh učencev v frefinjein tolikem letu
SPORT
ODBOJKA (medobčinsko tekmova nje):
7. in 8. razred: 3. mesto NAMIZNI TENIS (medobčinsko tekmovanje):
Erčulj Ana (8. razred): 3. mesto Meglen Andrej (5. razred): 3. mesto ATLETIKA - TEK TROJK, ekipno (medobčinsko tekmovanje): 5. razred (deklice) - Sevšek Andreja, Glač Anita, Kaplan Darja: 2. mesto 7. razred (dečki) - Hočevar Jure, Zev-nik Jure, Štrubelj Bojan: 3. mesto TAE KWON DO
Križmančič David: 3. mesto na evropskem prvenstvu
KR.TEK V VELIKIH LAŠČAH (regijsko tekmovanje) Kuplenk Miha: 3. mesto ŠTAFETNI TEK TROJK (medobčinsko tekmovanje) 1. razred dečki: 3. mesto TROBOJ GROSUPLJE (medobčinsko tekmovanje) 4. razred: 3. mesto 24-urni TEK SREČE GROSUPLJE Ternovšek Brina - pretekla 21 km - 4. mesto in 2. družinsko mesto - 74km (vsi OŠ Videm) VELIKI ATLETSKI POKAL TEK na 60 m - Škulj Rajko: 6. mesto, 8,1 (rekord šole)
SKOK V VIŠINO - Celarc Toni: 6. mesto, 1,35
VRTEC PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA KOMPOLJE
Ko naštevamo uspehe naših učencev v preteklem šolskem letu, moramo vsekakor omeniti otroke iz vrtca in učence PŠ Kompolje, ki imajo za sabo že kar nekaj uspešnih projektov s skupnim naslovom "Živimo z ljudskim izročilom". Del projekta so tudi posneli za oddajo "Slovenska zemlja v pesmi in podobi" pod vodstvom Jasne Vida-kovič. Radijski oddaji smo lahko prisluhnili v torek, 30. 5. 2000, ob 20. uri na 1. programu radia Slovenija. S tem so otroci in učenci dokazali, da z učenjem in znanjem prenašanja ljudskega izročila iz roda v rod prispevajo k ohranitvi starih ljudskih običajev, ki so del tradicije naše dobrepoljske duše.
T. Steklasa
Zaključek male šole drugače
Zaključek male šole ni kar tako, saj postaneš pravi mali maturant, ki se za vedno posloviš od vrtca in
vstopiš v tisto pravo, zaresno šolo, na katero moraš biti kar dobro pripravljen. Eno od prvih preizkušenj in zrelost so pokazali otroci zunanje male šole in vrtca, ko so se šli pravi orientacijski pohod. Če bi hoteli videti, kako dobro jim je šlo, bi se morali
pridružiti njim, njihovim staršem in vzgojiteljicam, ki so se zbrali 20. junija na začetku vasi Podgora.
Čez 30 otrok se je zbralo okrog svojih vzgojiteljic. Ko so starši slišali, da bodo tudi oni sodelovali pri izpolnjevanju nalog, so se hitro priključili in skupaj z otroki prisluhnili navodilom vzgojiteljic Marije Žnidaršič in Martine Prhaj. Nobenih ponovnih navodil ni bilo potrebnih, starši so se hitro organizirali, sc razporedili po kontrolnih točkah in čakali posamezne ekipe z vprašanji in različnimi praktičnimi nalogami. Šest skupin otrok se je podalo na pot proti Koritu in samo videti bi jih bilo treba, kako borbeno tekmovanje je bilo to. Tek na vse ali nič do prve kontrole, kjer so jih čakala prva vprašanja in potem hitro naprej. Kar veliko ovir je bilo na poti, od težkih vprašanj do brcanja žoge v gol, petja in izdelave ladjic iz papirja, ki jih je bilo treba še spustiti po koritu.
Sele tu, pri Koritu, je bilo konec pohoda, a ne še konec programa. Na vrsti je bil prijetnejši del - piknik. Najprej so si /asopihani otroci zaslužili pijačo in okusne čevapčiče, ki jih je medtem že pripravila skupina staršev.
Starši, ki so bili na kontrolnih točkah, so tako opravili svojo nalogo, ne pa še njihovi otroci. Ko so si opomogli po tako resnem tekmovanju, so zapeli, zaigrali in prisluhnili razglasitvi rezultatov. Sledilo je slovo vzgojiteljic od otrok in otrok od njihovih vzgojiteljic. Bilo je prisrčno, prijateljsko in pristno, kot je lahko slovo med dobrodušnimi in razigranimi otroci in vzgojiteljicami, ki čutijo in živijo z otroki, ki so jim zaupani. Prodno so se razšli, je bilo še smeha in zabave ob vleče-
nju vrvi, pomorili so se kar starši in otroci.
Tekmovalni del in piknik jo uspel. Otroci so se zabavali. Kaj pa starši? Tudi oni z njimi. Predvsem pa so bili navdušeni nad dobro idejo, organizacijo in počutjem v res čudovitem kotičku pri Koritu, ki so ga vaščani Podgore tako lepo uredili. In marsikdo je dejal, da bo tja še prišel s svojo družino.
M. Steklasa
Hitro do kontrole, rešimo naloge in hitro naprej
Na eni od kontrolnih postaj so otroci poskušali zadeti gol
Tako veselo je bilo pa na koncu
avgust 2000
Iz šole
25
ZAČENJA SE NOVO ŠOLSKO LETO
V teh avgustovskih dneh nam spomin uhaja v šolsko leto, ki ga zaključujemo. Naši možgani shranjujejo mnoge lepe dogodke preteklega
leta, hkrati pa so misli že uperjene naprej. V preteklem letu smo v našem zavodu dosegli fantastične uspehe na najrazličnejših področjih. Ne bom jih omenjal, ker ste bili o njih sproti obveščeni tudi s pomočjo
Našega kraja.
Mnogo težje kot /nanje je meriti vzgojne uspehe.Mnogokral se učitelji in vzgojitelji sprašujemo tudi 0 tej pomembni postavki življenja. Ali nam jc s pomočjo vzgojnih metod uspelo oblikovati osebnostno zrele, samostojne, svobodne in ustvarjal ne otroke - mladostnike! V šoli se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo kol posa-
mezniki pri delu z mladimi, /a katero pravi Federico Mayor, generalni direktor Unesca: "Učiteljeva vloga jc temeljna. Samo učitelji zmorejo posredovati vrednote, oblikovati drže, vplivati na obnašanje in nuditi vsakemu učencu možnost, da postane dober državljan". Pri delu z mladimi nam ogromno lahko
pomagate tudi starši. Vzgoja in dek jiteljic ter učiteljev izvođeni, če ravnai ma drugače, kot smo se pogovarjali z vaši->troki v šoli. Tudi starši morajo biti po-do vrtca in šole, šele potem lahko pri-caKujemo dobre sadove vaših otrok. Vsi naši napori glede kajenja, osebne higiene zob, pijančevanja, poštenosti so zaman, če vidijo otroci doma slabe vzglede. Pretekli te deri sem v trgovini opazil mamo m hčerko, našo učenko, ki sta nakupovali hrano za mačko in psa. Prijateljici je razlagala, kako njihovi hišni ljubljenčki jedo le hrano iz trgovine. Ob tem sem se spomnil njenih prošenj naslovljenih na šolo za pomoč njenim otrokom. Kje ima ta mati srce! Njeni hišni ljubljenčki so ji pomembnejši kot lastni otroci. ()troke naj vzdržuje kar družb.i. Vsako dejanje ima svoje meje in menim, da morajo starši najprej poskrbeti za zadovoljitev osnovnih otroških potreb, potem pa naj mislijo ludi na razkošje.
Ker se v ) VI/. ()Š I )obrepolje vsakodnevno srečujemo tudi s financami, naj omenim še eno napako nekaterih staršev v vrtcu. Šolsko leto poteka ml 1. septembra do 31. avgusta. Za čas dvanajstih mesecev je izračunana tudi cena oskrbnine otrok. V letošnjem letu zaključuje svoje delo in ustvarjanje v vrtcu 24 otrok. Ti bodo v jeseni vstopili v prvi razred. V mesecu juliju je sedem staršev izpisalo te otroke, v avgustu pa jc izpisalo svoje otroke še osem staršev. Tako smo zgubili 752.000,00 SIT. Kakšno nevestno in hinavsko delo je s strani teh staršev. Sprašujem se, kdo naj da denar za regres in dopust vzgojiteljicam, ki so se deset mesecev razdajale njihovim otrokom. Ali ne piše že v Svetem pismu, tla si delavec zasluzi plačilo. Kje na) dobi šola denar za ogrevanje, za nabavo novih igrač.... Vsak starš, ki jc to napravil, naj se resno zamisli nad lastnim egoizmom. Dobro vem, da ima palica dva konca in da narava zna sama kaznoval i napake.
V teh dneh, ko je prišel Naš kraj v vaše domove, utripa skoraj v tiŠOČ mladih srcih otrok in mladine v naši občini srce hitreje. Polni so pričakovanj, kaj bo prineslo novo šolsko, študijsko in veroučno leto. Vsem želim, da se njihova pričakovanja in upanje uresniči, da vedoželjnost, ambicioznost ter razigranost vstopijo v okvire človečnosti. Starše in vse, ki učimo in izobra-Žujemo mlade rodove, pa naj spremi],i zvi bana mera potrpežljivosti, optimizma, veselje ob kakršnem koli uspehu otrok in življenjske energije.
Ivan Crandovec
Poletni utrinki
SLIKA 1 (levo)
Sekcija za planinarjenje pri TD Podgora, katere vodja je FRANC MEGLEN, vsak mesec organizira izlet oz. gorsko turo. Na fotografiji je posnetek z njihovega nedavnega pohoda na Triglav.
SLIKA 2 (desno)
Na fotografija zgoraj: Franci Adamič in Peter Prašnikar (iz Tržiča), spodaj: Albin Kralj in Miro Zupančič.
Posnetek je bil narejen letos poleti na najvišjem vrhu Evrope Mont Blancu (4807).
"Vsako leto gremo približno v isti sestavi na enega od evropskih vrhov, lani smo bili naprimer na Grossglocknerju," je dejal Franci Adamič. Letošnji vzpon je bil pravi podvig. Izpred koče, ki je na višini 3800 metrov, je bilo treba kreniti že ob 2. uri zjutraj, da so lahko prišli do vrha do 7. ure. Zgodnje jutranje ure so za pohod najugodnejše zaradi blažjega vetra, ki sicer na vrhu doseže približno 80 km na uro. Kljub redkejšemu zraku in mrazu, ki pod vrhom znaša kar minus 20 stopinj, na poti niso imeli nobenih težav.
Ogledali pa so si tudi Albertville, Chamo-nix in Savojske Alpe.
Od dopisnikov
NEKAJ NAPOTKOV ZA LAŽJE UČENJE
Poletje je minilo kot bi trenil in učenci ter dijaki bodo znova prestopili šolski prag. Spet se bo potrebno - to besedo bi želel marsikdo preslišati - učiti, pripravljati na preizkuse znanja... Zakaj je učenje za marsikoga nekaj mučnega, dolgočasnega, zoprnega? Za uspešno učenje sta potrebni predvsem prava motivacij,i in učna metoda, vplivajo pa nanj tudi drugi dejavniki.
Motivacija za učenje ali nagib je dejstvo oziroma razlog, ki nas privede do tega, da se učimo. (le se želimo uspešno in intenzivno učiti, nas mora vodili pozitivna motivacija, predvsem lastna želja po znanju, po doseganju čim boljšega uspeha ali želja po pridobitvi nekega poklica ali naziva. Učenje zaradi zahteve staršev ali kogarkoli drugega ne more biti nikdar tako uspešno kot učenje iz lastnega nagiba.
Vendar tudi sama motivacija za uspešno učenje ne zadostuje. Potrebna je tudi prava učna metoda, pravi način učenja, ki pa ni za vse enaka. Ljudje smo med seboj različni in vsakdo ima svoje zmožnosti, ki mu omogočajo njemu lasten način učenja in pomnenja. Nekdo si lažje zapomni, če se uči iz zapiskov, drugi, če bere iz. knjige, tretji se znajde samo iz miselnih vzorcev... Kateri način učenja je za posameznika najboljši, mora vsakdo ugotoviti sam. Najlažje je, tla se preizkusi več načinov učenja in s lem ugotovi, katera metoda je za posameznika najboljša.
Napisanih je veliko priročnikov za učenje. Naj naštejem nekaj pravil uspešnega učenja, ki se v teh priročnikih najpogosteje pojavljajo:
1. Med učenjem bodi dejaven; misli na to, kar poslušaš ali kar bereš.
2. Podčrtuj samo pomembne misli in pojme (največ 20% besedila)
3. Potrudi se, da vse kar prebereš tudi zares razumeš.
4. Pred učenjem si ustvari sliko o vsebini, ki se jo boš učil (preglej kazalo).
5. Za vsakim poglavjem obnovi, kar si prebral.
6. Delaj si zapiske in povzetke snovi, ki si jo predelal.
7. Učenje naj traja 30 do 30 minut, potem naj sledi odmor.
8. Uči se po učnem načrtu; vnaprej določi, kaj se boš kdaj učil.
9. Ponavljaj gradivo najprej bolj pogosto, nato redkeje. O naučenem gradivu se pogovarjaj z drugimi, s sošolci.
10. Uči se vsakdan na istem mestu in ob istih dnevnih urah.
Vsem bralcem Mladinske strani, ki se boste učili, (in tudi tistim, ki boste učili), želimo veliko uspehov.
Janez Tomšič
MISLI
Tisti, ki ne poznajo preteklosti, so obsojeni na vedno nove začetke.
(hindujski pregovor)
Najlepše veselje doživi človek vselej takrat, kadar to najmanj pričakuje.
(A. de Saint-Exupery)
Vsak človek beži pred polnostjo, ker se je boji, in bi rad užival nad praznoto v sebi, če bi mogel.
(Karel Mauser)
SMEH JE ZDRAV
* V porodnišnici: "Dragi mož, ali ne razumeš?! Dva nista zato, da bi izbiral, oba morava odnesti domov".
* Padalci imajo vajo in skačejo iz letala. "Na pomoč, padalo se mi ne odpre," zakli-če eden od padalcev. "Nič hudega, ga tolaži drugi, "saj je samo vaja..."
* Deček pozvoni pri sosedu: "Moj ata prosi, če bi nam lahko posodili odpirač za steklenice?" "Zakaj pa ne, dragi dečko. Takoj pridem."
* Srečko svojemu prijatelju Tomažu: "Ali sta s Kristino srečno poročena?" Tomaž po kratkem razmišljanju odvrne: "Kristina je srečna, jaz pa sem poročen!"
NAPISI, K JESI BIL
Počitnice so minile. (iotOVO si je vsakdo privoščil vsaj nekaj dni pravih počitnic in odšel na morje, v hribe ali kam drugam. Nekateri pa ste se odpravili tudi na potovanja v tujino, v kraje, ki jih malo manj poznamo.
Delite svoja doživetja iz potovanj in izletov tudi z. bralci Mladinske strani in na kratko napišite, kam ste odšli, kaj zanimivega ste videli in kaj vse doživeli. Napišite prispevek za mladinsko stran in ga pošljite na uredništvo Našega kraja ali oddajte
fanezu,
Planinsko društvo Dobrepolje vabi na
SREČANJE PLANINCEV NA KAMEN VRHU
' .....:
27.8.2000 ob 14. uri s tradicionalnim programom in postrežbo.
9.9.2000, v soboto ob 7.00, vabimo člane na izlet po Štajerski, na Pohorje, mariborsko kočo, ruško kočo, Fram in Pttijsko goro.
Prijave do 2.9.2000 na tel. 7807 344, Novak.
avgust 2000
Od dopisnikov
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
iti JL. *Ji
Po dveh mesecih se spet oglašam, v tem času se je nabralo kar nekaj novic, l fpam, da ste se imeli med tem časom lepo, kjer koli ste že bili na letovanju v gorah, na morju ali pa pri delu doma,
kar je še največ vredno.
V tem času smo imeli dve seji, na katerih je bilo tudi burno. Največ dela smo imeli s piknikom, ki je bil K. julija. Udeležilo se ga je 63 naših članov in 2<S Dragomerčanov. Njih smo najprej sprejeli na Raščici pri Trubarju, nato pa še v 1'odkraju pri Zakrajš kovih. Zelo so bili zadovoljni in veseli in bodo se prišli. Nas pa vabijo v Dragomer 2. septembra 2000. Na pikniku sta igrala fože Vergo in lože Zupane ič, ker je imel Frenk nekaj težav s harmoni ko. Imeli smo (udi srečelov, ki je lepo uspel. Vsi ste se lepo in korektno odzvali in pomagali pri zbiranju dobitkov po vaseh. V denarju ste prispevali 92.100 tolarjev in zbrali 25.3 dobitkov, kar je zneslo 76.500 tolarjev. Skupno smo s srečelovom dobili L68.600 tolarjev. To smo vložili v banko za nakup opreme v našem domu, ki seje v naše veliko veselje ze začel graditi. Prispevali pa so tudi vaše hčerke in sinovi, vsak v svojem podjetju, kjer so zaposleni. Vsem skupaj, ki ste prispevali ali kako drugače pomagali pri src čelovu, iskrena hvala za ves trud in dobro voljo. Zahvala pa velja tudi Franciju Adamiču iz Podgore, ki nam je poceni pripravil meso, in Franciju Prelesniku iz Zdenske vasi, ki ga je tako dobro spekel, da so vsi hvalili, kako je okusen. Oba sta delo opravila z dobro voljo, zato jima še posebna hvala. Zahvaljujem se tudi Anici, ki je pekla drugo meso in pripravila solato in sadje in vsem našim članicam, ki so stregle. Seveda se naj zahvalim tudi Za-krajskovima, ki sta nam spel odstopila prostor. V času piknika smo imeli na razpolago vodo, elektriko, W(!, kuhinjo in vse prostore, Toliko nam ne bi nihče nudil. Posebej naj se zahvalim lože tu za čiščenje šip, saj jih je kar In dni pomival.
V tem času smo imeli tudi izlet v Idrijo, letos nas je bilo na tem izletu 37. Najprej smo si ogledali zanimiv rudniški muzej v Idriji. Kar 500 let je Idrijčanom dajal kruh. Ogledali smo si tudi muzej čipkarstva. To je lepa obrt in umetnost in krasi tudi nase domove'. Potem smo si ogledali muzej bolnišnice Pranja, ki je se posebej zanimiv. ( ,elo vojno je niso odkrili niti Italijani niti Nem ci, 1 Judje so takrat držali skupaj, vsi vaščani in okoličani so bili enotni, nihče ni izdal. Kako težko so morali prenašati ranjence po vodi v zimskem času. Kosilo smo imeli pri < lačnku blizu bolnice, tam smo se kar malo zadržali.
Ustanovili smo mešani pevski zbor pod vodstvom Vesne Pabjan iz PredstrUg. Vodenje našega zbora je rada sprejela. Vključili smo se tudi v Kulturno društvo I )obrepolje in preko njih v Kulturno društvo Ivančna (iorica, od koder bomo dobili honorar za vodjo zbora. Dvakrat smo že nastopili, bilo nas je M, mislim pa, cia nas bo skupaj 20 članov.
Ponujajo se nam tudi razni prevozniki brez vodiča, mi pa imamo Vinka Zabukovca, ki je tudi vodič in šofer, in nas vozi že vsa leta.
Kot je bilo sklenjeno na letni konferenci, bo po novem letu članarina 1000 tolarjev. Pri pobiranju za izlete pa bomo prispe-
vali še 5% za stroške izleta. Sed mja članarina ne krije vseh stroškov čez leto, ki jih porabimo i zbor, za plačevanje elektrike, kurjave in še kakšne nagi d ,<abili bomo tudi za nabavo nove opreme v našem domu. Naše prireditve pa krijemo s pobranim denarjem vsakokrat posebej.
Še obvestilo za naslednje izlete. Nas naslednji izlet bo na Brezje, Brnik in gostilne Avsenik 29. septembra. Cena je 2000 tolarjev. (,ena za I )ragomer 2. septembra je 1600 tolarjev. Lepo pozdravljeni do naslednjič!
Kako pripraviti otroka na vstop v šolo
V otrokovem življenju je veliko prelomnih trenutkov in eden od njih je prav gotovo začetek šolanja. Mnogi starši želijo svoje otroke čim uspešneje pripraviti nanj, saj so prepričani, da jim bodo tako olajšali prehod v šolo. Nekateri starši učijo svoje otroke šteti, brali in pisati, drugi pa spet vse prepustijo naključju, češ saj bo v šoli nadoknadil vse, kar je zamudil v predšolskem obdobju. S takšnimi odločitvami starši otrokom ne pomagajo, ampak jim povzročajo dodatne težave.
Že v predšolskem obdobju se otroci med seboj zelo razlikujejo v znanju in sposobnostih. Nekateri otroci že obvladujejo branje in pisanje, zato si Starši želijo predvsem, naj priprava na šolo pomaga zmanjšati razlike med bodočimi šolskimi začetniki, zlasti na lem področju.
Ta strah staršev, da bi bil njihov otrok neuspešen, je popolnoma odveč, saj je šola tista, ki zagotavlja, da bodo v njej uspevali tudi otroci brez predznanja branja in pisanja.
Kako torej otroka uspešno pripraviti na šolo?
Prvo in najpomembnejše je, da otroku ob vstopu v šolo zagotovimo varno pot do nje.
Druga dolžnost staršev je, da ima otrok zjutraj dovolj časa, da opravi vse, kar je zanj potrebno. To pa je mogoče le, če pravočasno odhaja spat.
Zjutraj naj ima otrok dovolj časa za zajtrk, za umivanje zob, za pravočasen odhod od doma brez naglice.
Otroci se večinoma veselijo vstopa v prvi razred, saj mnogi poznajo svoje vrstnike že iz, priprave na šolo.
Nekateri otroci res potrebujejo dalj časa, da se prilagodijo novemu okolju in novim oblikam dela. Socializacija otrok, ki se je začela ze v zgodnji otroški dobi, se lahko uspešno nadaljuje le, če so ustvarjeni pogoji za to.
Prav je, da se starši z otrokom pogovarjajoč) pravilih družinskega življenja. Tako se otrok nauči razpolagati s svojim časom. Z različnimi vprašanji pa ga spodbujamo k razmišljanju in govoru.
Vedno se moramo zavedati, da so prvi otrokovi vzorniki starši, ki jih imajo najraje in jim tudi najbolj zaupa. Zato je nujno, da starši uspešno pripravijo otroka na vstop v šolo, hkrati pa mu pomagajo na poti k uspehu.
Učiteljeva dolžnost pa je, da v svojem razredu opazuje in spremlja različne oblike prilagajanja, istočasno pa otrokom - učencem nudi pomoč pri premagovanju težav.
Anica Štrubelj
Majski hrošč
1. Mnenje o vzrokih močnejše invadirano-sti kmetijskih zemljišč z ličinkami majskega hrošča
Majski hrošč (Melolontha) je v preteklosti predstavljal večjo nevarnost uspešni predelavi hrane, ki je bila bolj dragocena, kot pa je danes. Zato so bolj budno spremljali njegov razvoj in s pravočasno izvedenimi ukrepi preprečili prekomeren pojav (invazijo) njegovih ličink. Te zaradi objedanja korenin in gomoljev povzročajo propadanje pojščin. Verjetno se še marsikdo spominja, kako je bilo treba po vojni in v 50-ih letih, če je le bilo hroščevo leto, zbirati majske hrošče v zgodnjih jutranjih urah, ko so še otrpli, jih popariti in nato uporabiti kot krmo ali gnoj. Na osnovi opazovanj je prof. F. Janežič že takrat predvideval, da bo leto '99 hroščevo leto (kebrovo) in tako je tudi bilo. Ker ličinke majskega hrošča (ogrci) naredijo največ škode v letu, ki sledi hroščevemu letu, je bila letošnja invazija ogrcev na Cerkniškem polju pričakovana. Lastniki in najemniki zemljišč na tern območju, bi morali kot dobri gospodarji, že lansko leto in letošnjo pomlad izvajati ukrepe, ki vodijo v zmanjšanje števila ličink majskega hrošča v zemlji Cerkniškega polja.
Velikost invazije, to je število ličink, je odvisno od števila samic majskega hrošča, ki se prehranjujejo z objedanjem listja sadnih rastlin, grmovnic in gozdnega drevja. Obrobje Cerkniškega polja se je v zadnjih dvajsetih letih močno zaraslo z grmovjem zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč in to je privedlo do postopnega povečanja populacije samic majskega hrošča., lansko leto so bili na nekaterih delih Cerkniške doline skoraj do golega objedeni celi orehi, ki jih majski hrošč le redko objeda. Razredčena ruša, slabo oskrbovanega in neustrezno izkoriščenega travinja, tega je vse več na Cerkniškem polju, nudi odlične razmere samicam hrošča za odlaganje jajčec v zemljo, o čemer je veliko napisanega v strokovni literaturi. Manj pa je znanega o tem, da v dobro rodovitnih in zdravih tleh veliko jajčec majskega hrošča propade, ker se z njimi prehranjujejo številni organizmi v tleh in izlegle ličinke napadajo številne zajedalske glive. Ampak to se dogaja v zemlji z veliko vsebnostjo humusa in uravnoteženo oskrbo rastlin s hranili. Rodovitne zemlje z veliko življenjsko močjo pa je na Cerkniškem polju vse manj. To je tudi posledica neustreznega gospodarjenja s temi kmetijskimi zemljišči, predvsem tistimi, ki jih imajo zakupniki v najemu ali pa jih samo izkoriščajo tudi brez veljavne najemne pogodbe.
Na osnovi zapisanega menim, da je pristransko, strokovno nepravilno, morda celo nepošteno (koristoljubje) iskati kot edinega krivca za slabše uspevanje poljščin in poškodbe na travinju Cerkniškega polja samo v neustreznem načinu kmetovanja v letu 1997 na 25 ha kmetijskih zemljišč, ki so last SKZC
RS. Ustrezno in veljavno razlago pojava škodljivcev je mogoče podati samo na osnovi večletnih opazovanj na dovolj širokem območju in dobrem poznavanju sprememb v načinih kmetovanja, ki spremljajo razvoj določenega območja, ki je včasih tudi v škodo ljudem, ki tam živijo.
Pred leti so veliko škode povzročile ličinke majskega hrošča tudi na travinju v okolici Gornjega Logatca, pa tam pred tem ni bilo opuščenih krompirišč, manj pa je bilo škode na območju Pusto polje (D. Logatec), tam, kjer pasejo govedo.
2. Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti močnega pojavljanja majskega hrošča.
V razpoložljivi literaturi so navedeni številni ukrepi in pojasnjena tudi njihova učinkovitost ter višina izdatka pri uničevanju ličink majskega hrošča. Naj omenim le nekatere:
- valjanje z dovolj težkimi in posebno oblikovanimi valjarji;
- plitva obdelava in brananje;
- uporaba insekticidov;
- vsejavanje s specialnimi sejalnicami tistih vrst trav in metuljnic, ki jih ličinke majskega hrošča ne objedajo;
- biološko zatiranje s pomočjo vsejavanja žit, katerih zrnje okužimo s parazitsko glivo;
- pravočasno in bolj pogosto gnojenje z dušikom;
- vzdrževanje goste ruše, da preprečimo odlaganje jajčec samicam hrošča.
Kadar so kmetijska zemljišča zatravljena, je pašna raba ruše najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje prekomernega razmnoževanja majskega hrošča. Zaradi paše se ruša zgosti; z gaženjem je neposredno uničenih veliko ličink majskega hrošča, tam kjer pasejo, se močno poveča populacija ptic, po-
K tej akciji seje pridružilo 11 držav članic P.U, in sicer Belgija, Danska, Nemčija, Finska, Francija, Italija, Irska, Grčija, Lu-xemburg, Portugalska, Španija, Švedska. Te države so podpisale tudi skupno listino o evropskem dnevu brez avtomobila. V lanskem letu seje k obeleževanju tega dneva v Franciji pridružilo 66 mest, v Italiji pa 90 mest.
(lemu akcija 1 )an brez avtomobila?
(.lavni namen je predvsem osveščanjc prebivalcev o problemih, povezanih Z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjkanjem parkirnih mest in /. nepravilnim par kiranjem ter drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestih.
Poročilo o stanju okolja v Sloveniji za leto 1996 najdemo podatke o onesnaževa-
veča se vsebnost humusa v tleh in s tem izboljša rodovitnost in življenjska moč zemlje, kar vse vpliva na zmanjšanje populacije ličink majskega hrošča v tistem zemljišču. Že samo jesenska paša govedi v hroščevem letu uniči med 44 do 60 % ogrcev. Pomladanska paša v naslednjem letu uniči med 47 do 75 % ogrcev, seveda je učinek paše odvisen od vrste živine, obtežbe in trajanje paše na določenem zemljišču.
Zavedajoč se težav, ki jih prinaša opuščanje kmetijskih zemljišč na Cerkniškem polju širšemu območju, je bilo skupini domačinov dovolj tehten povod, da so na zemljiščih SKZG RS pristopili k ureditvi pašnika za nadzorovano pašo drobnice. Negodovanje in celo nasprotovanje bivših uporabnikov (pogosto brez najemne pogodbe) teh zemljišč temu, spremenjenemu načinu kmetovanja nikakor ne pojenja in občasne poškodbe obodne ograje so dovolj očiten dokaz njihovega nestrinjanja z napori, da bi Cerkniško polje zopet postalo bolj rodovitno in manj občutljivo ter izpostavljeno različnim neugodnim vplivom, kot je pomanjkanje vlage v tleh, zimski zmrzali ali napadu škodljivcev (miši, voluharice, kobilice, murni).
Kateri od navedenih ukrepov bo pomagal povrniti kmetijskim zemljiščem Cerkniškega polja večjo pridelovalno zmogljivost in bolj negovan izgled pokrajine ob svetovno znanem presihajočem jezeru, je v prvi vrsti odvisno od ljudi, ki tam živijo. Vsi drugi jim pri tem lahko le pomagamo z znanjem ter sodelovanjem pri proučevanjih in razvoju. Tisti, ki bo prišel z denarjem, bo območje samo kupil in ga prikrojil svojim potrebam, morda malo težje zaradi znane svojeglavosti in trme Notranjcev, ki sedaj že kebrom niso več kos.
Prof. dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta
nju cestnega prometa. Po podatkih EU je delež, cest neg,i prometa glede na skupne emisije dušikovih oksidov približno 45 odstotkov, v Sloveniji pa ta delež znaša 65 odstotkov.
Ministrstvo za okolje in prostor seje obrnilo na vse občine, da bi obeležili 22. september kot evropski dan brez avtomobila. ()bčine se bodo glede omenjene akcije same opredelile in svojo odločitevposredo vale na ministrstvo. K obeleževanju evn »p skega dneva brez. avtomobila se bo pridružilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor z ustreznimi medijskimi akcijami in strokovno razpravo na temo prometa in oko-Ija.
Iz sporočila Ministrstva za okolje in
prostor
22. september - evropski dan brez avtomobila
avgust 2000
Predstavitev knjige
O pokopaliških zgradbah oziroma pokopaliških vežicah
Uvodne besede
V letu 1998 je pri nas izšla knjiga s po-menljivim naslovom Mesta pokojnih."To so kraji, kjer so konč ali naši predniki," za piše njen avtor, ki nam v njej predstavi problematiko urejanja in oblikovanja pokopališč, ta pa je celo v svetovni strokovni literaturi redko obravnavana, pri nas pa je vse do sedai nismo poznali.
Mesta pokojnih je prvo delo v Sloveniji, Ivi zajema ideološko, etič no, estetsko in teh-ni( no problematiko povezano s pokopališčem, ocenjuje pa tudi vrednote likovne, vrtnarske, arhitekturne in druge umetnosti. Zato to delo štejemo kot izviren slovenski prispevek k tej stroki.
Avtor liane lobias, kipar z veliko izkus njami pri oblikovanju spomeniških ,1111 bienlov in nagrobnih skulplur, se predstavi kol razmišljajoč načrtovalec in ustvarjalen oblikovalec, ki mu m vseeno, kako urejamo to problematiko ob istočasnem soočenju Z vedno večjimi prostorskimi
zahtevami."
Pričujoča knjiga razporedi in opisuje v svojem prvem delu sprejeto dediščino od posameznih grobov do pokopališč, v dru-gem delu nakazuje možnost racionaliza cije le-teh , v tretjem delu pa razkriva vizito doslej še neobstoječ ih sodobnih mest in stavb za pokojne, odpira razne rešitve skup 11 i h grobov in vabi iz zagate preobsežnih horizontalnih pokopališč v svet koncen-tl 11.111111 in vertikalnih hramb.
I >o nedavnega v I )obrepolju nismo imeli mrliške vezne. Sedaj jo imamo, in ta je med najlepšimi pri nas, zato v nadaljevanju predstavljamo poglavje iz pričujoče knjige, v katerem avtor govori o pokopaliških zgradbah; o vhodu na pokopališče, mrliški vežici m poslovilnem hramu.
Vhod na pokopališče
< leprav glavni vhod na pokopališče največkrat ne spada k pokopališkim zgradbam, ima vendarle z. njimi nekaj skupne ga. Nekoč so bila pokopališča okrog cerkva obzidana, obzidje pa je imelo glavna vrata ali portal, skozi katerega seje stopilo na ( erkveno dvorišče m pokopališče. Tak poi tal se je ponavadi huk no ujemal z. arhitekturo cerkve. Pozneje so se pokopališča preselila na nove lokacije. Tam so zgradili mrliške vežice, ob njih pa tudi glavne
vhode. Mnogokrat je bil lak vhod bolj obogaten kot arhitektura vezice. Tudi Če je ve Žica slala v kotu pokopališkega prostora in je bil glavni vhod ločen, so tem vhodom
posvečali precejšnjo pozornost. In res je, da dobi obiskovalec vtis o pokopališču že pri vhodu. Zato so tudi take vhode podrejali sakralni arhitekturi mrliških vežic ali kapelic. V zadnjih petdesetih letih se je na c elotnem evropskem področju zgubljal ali 1 elo zgubil smisel za gradnjo bogatih po kopaliških portalov. Sodobna arhitektura se bo prej ali slej zavedala, da je njeno po slanstvo združevati umetniške navdihe s tehničnimi dosežki, takrat pa bomo pric e novim stvaritvam.
Preblizu portalov ali bogatih vhodov pa ne smemo projektirati parkirišč, ne stojnic, ne reklamnih tabel, skratka ničesar, kar bi motilo vhod.
Mrliška veža
Mrliška veža ali vežica je v slovarju slo venskega knjižnega jezika opisana takole: prostor na pokopališču, v katerem leži milic na mrtvaškem odru. V istem slovarju najdemo besedo mrtvašnica in razlago: stavba, prostor za mrličedo pogreba. V bol niŠnid najdemo na vratih napis: .Šok soba. Izraz nas šokira. Strese nas ob misli, kaj se v tej sobi dogaja. V resnici pa v tej sobi lahko lezi človek, ki se mu po operaciji ponovno vrača zavesi. Mar za ta pozitiven postopek ne bi bil primernejši izraz pre bujevalna soba ali na kratko prebujeval-nica? Pa še boljši izraz bi se našel, ki ne bi bil vezan na negativni, ampak na pozitiv ni smisel.
Tako je z besedama mrliška veža in mrtvašnici. ( )ba izraza sta izpeljana iz besede mrlič, mrtev in namembnost je tudi lak šna - mrličem. V takem prostoru se ljudje ne poc nI ijo dobro. I lejstvo pa je, da nekateri prenesejo več, drugi pa prav malo ali
'.koi ,i| nič.
Razen tega pa mrlič zgradbe niti ne po trebujc, dovolj bi bil nadstrešek. Komu se torej gradijo manjše ali večje mrliške veze, živim ali mrtvim ?
Pokojniku, ki je do svoje smrti nekje prebival, je bilo bivališče dom. Prostor, kjer miruje do pokopa, je lahko mirovalnua. Mirovalnica je lahko majhna, pa tudi več ja, zastekljena in hlajena s hladilno napravo.
Poslovilni hram
Ze v kameni dobi je pokojnik ležal v svojem bivališču. Kjer je bil tudi pokopan. Pozneje, v času prostorskih stisk, je pokojnik čakal v svojem bivališču, pokopali pa so ga v neposredni bližini izven bivališča.
V civilizirani ali sodobni človeški družbi so odredili meslo za mrliče v mrtvašnici ali v mrliški vezici, nekateri pa mrliča se danes obdržijo v njegovem domu do pokopa. Tam ga objokujclo, molijo zanj - ali pa tudi ne odpirajo krsto in jozopcl zapi rajo, mrliča kropijo, ga otipavajo in še kaj. Vtisi, ki jih odnesemo od odprtih krst, niso prijetni, posebno še, če so izpostavljene neugodnim temperatur, 1111 in se truplo spreminja od ure do ure na slabše. Tudi v mrliških vežicah, ki niso strokovno urejene, pogoji niso dosti boljši. Poleg tega pa ljudje v mrliške veze ne zahajajo radi, se manj se radi lam zadržujejo. Zalo pa je treba takoj najti nove izraze, novo terminologijo in spremeniti mislenost.
Zgradbo, ki je opremljena z eno ali več mirovalnicami, ki ima ločen poslovilni prostor za občinstvo in potrebne sanitari-je, ze lahko imenujemo poslovilni hram.
Pokojnik ze ne lezi več na svojem do mu, začasno do pogreba ga postavijo v mirovalnico, v ločenem poslovilnem prostoru pa se od njega poslavljajo svojci, prijatelji in znanci. Vsi blažijo bolečino najbližjih, ki čutijo in bodo še dalje čutili praznino, ki jo je zadala smrt.
Ureditev poslovilnega hrama
Velikost poslovilnega hrama je odvisna od gmotnih kapacitet, ki so kraju na voljo, bolje rečeno, ki jih krajani premorejo, in od ciljev, ki si jih zastavijo. Idealno bi bilo, če bi imel vsak kraj, ki šteje 10 tisoč prebivalcev, primerno organiziran poslovilni hram. V manjših krajih se poslovilna dvo rana lahko združi s prostorom za svojce, ali celo z nadstreškom na zunanji strani.
V končni reduciranosti pa tudi nadstrešek ni nujen, dovolj je, da sla krsta in govor niski pult pod streho. V manjših krajih, kjer je frekventnost manjša, se tudi razni servisi prostori in upravna pisarna namestijo drugod po kraju; nesmiselno bi bilo vse skoncentrirati, prometa pa ne bi bilo.
*Prof. dr. Vilibald Premzl, dipl.inž.
arh.
Z dovoljenjem avtorja priredil D. Strnad
Odmevi, mnenja, pisma bralcev
Sestopanje z oblasti - 2. del
V majski in junijski številki glasila Naš kraj, smo lahko prebrali dva članka, globoko vase in v njegove ideale zaverovanega gospoda Braneta brodnika.
V članku z naslovom "Sestopanje z oblasti" je g. Brane naredil korenit povzetek takratne politične tematike, razširjene tja do že davno izumrlih dinozavrov, kar me nekoliko čudi, kajti kolikor poznam omenjenega gospoda, je širina njegovega izjasnjevanja do sedaj segala v čas vladavine komunizma, s priokusom revanšizma.
Zalet pri pisanju mu je verjetno dajalo nekoliko posiljeno in prisiljeno združevanje krščansko demokratske in ljudske stranke ter obdobje, ko je Drnovšek izgubil mesto predsednika vlade. S to potezo je bila odprta možnost, da pomladanski stranki ustoličita novega mandatarja in sestavita novo vlado, zavedajoč se, da ji bo rok trajanja kratek.
Ponovno seje lotil pisanja in konec junija smo lahko prebirali izdelek z naslovom "Mali človečki". Naslov si je izposodil od Zvoneta, se mu v začetku opravičil, potem pa takoj prešel v napad. Že na začetku je v izdelek vpletel tudi mene. Ni me imenoval z. imenom, toda ker je pisal o dveh stalnih dopisnikih v Naš kraj iz vrst LDS-a, mislim, da sem tisti drugi poleg Zvoneta jaz oziroma spodaj podpisani.
I [udomušno je napisal, da naju celo ceni in spodbuja, kajti s pisanjem naj bi se osmešila ter posledično pripomogla k boljšemu uspehu "njegovih" na jesenskih volitvah. Ker je bil g. Brane goreč član SKD-ja in je z združitvijo postal "verjetno" član združene stranke ima sedaj lepo možnost, da z malo akrobatike postane v dobrih treh mesecih član novo nastale stranke, ki jo vodi sedanji predsednik vlade, me malo bega komu naj s "smešenjem" poma-
gam k boljšemu uspehu na jesenskih volitvah. Ker trenutno ne vem, kako naj se osmešim, se z namenom, da pomagam stranki, kateri pripada g. Brane, bom napisal nekaj stavkov o presneto resni temi, ki smo jo opazovali zadnje mesece in, kot kaže, jo bomo še dober mesec. Skratka, v nadaljevanju bom pisal o resničnih dejstvih.
Da je Drnovšek izgubil položaj predsednika vlade in da je I.DS posledično po osmih letih uspešnega vladanja pristala v opoziciji, sem delno že napisal. In potem smo dobili novega mandatarja iz uvoza. Izdali ne nam Argentine. Toda je Slo venec, dokazano. Celo dvojno državljanstvo ima. No, imel ga je, saj javnosti še ni znano, ali je izgubil argentinskega. Bil pa je menda slab slovenski davkoplačevalec in ga v dajatvah državi prekašajo vsi tisti, ki vozijo v odprodajo staro železo na odpad ter od izkupička plačajo davek. Da, vse to je res in dobili smo tudi novo vlado. Tudi to je res in t Liti i o tem je pisal g. Brane. Citiram "Sestava vlade, ki premore največ ministrov z najvišjim akademskim nazivom doslej, hkrati tudi največ nestrankarskih ministrov, nam daje veliko upanja za dobro in strokovno delo.", konec citata (Brane Brodnik, Naš kraj, junij 2000).
In kot da je predsednik vlade prebral citirani stavek g. Braneta, je izstopil iz stranke in tako postal nestrankarski ministrski predsednik, verjetno vse z namenom, da bi bila to vlada, vlada še večjega upanja in večje strokovnosti za dobro in strokovno delo. Z ugotovitvijo g. Braneta bi se verjetno strinjal tudi njegov nekdanji strankarski predsednik in podpredsednik, saj je storil enako. Seveda so k taki odločitvi zaradi večjega upanja in večje strokovnosti verjetno pripomogli tudi mini-
stri z najvišjim akademskim nazivom, bivši ustavni sodniki, ki so razlagali po predhodni ugotovitvi, da je 16% Slovencev večina vseh in da je 44 več kot 50.
Ker to ne gre, vsaj v Evropi je to izjemen primer, da je pred scclnik vlade brez stranke pa magari neparlamentarne, jo je pač ustanovil. Kot so poročali mediji (vseh barv), je bil pri vpisu v njegovo stranko grozen naval in dvorana je bila menda premajhna. Verjetno bi bilo modro in pametno, da bi bodoče vpise in ceremonial vstopa v tovrstno politično združbo opravili na kakšnem nogo metnem stadionu. Sicer so že bili nogometni stadioni uporabljeni za tovrstne manifestacije s podobnim programom in ritualom, je pa res, da so jo vsi vpisani potegnili. Največje bilo tistih, ki so potcgnili"ta kratko".
Seveda je posledica do sedaj napisanega, da so koalicijo z veliko začetnico pisali le nekaj tednov. To je bilo nekako tudi za pričakovati, kajti med svati na zaroki in poroki I 5. aprila je bil viden Krjavelj, ki je v združitvi videl hudiča in imel drugačne načrte, ki mu jih je sesul doktor genetike, saj slednji dobro ve, kako se celice delijo in razdružujejo.
Lahko bi še našteval "smešne" resnice, a se bojim, da bi onim "preveč pomagal". Dvo-
mim, da se s pisanjem v lokalni časopis da bistveno vplival i na rezultate državnozborskih volitev in če bi to držalo, potem so g. Brane in njegovi strankarski kolegi in kolegice v veliki prednosti. Poglejte nekaj zadnjih številk, in ugotovili boste, da so lako imenovani desni avtorji v večini, kar za mene ni sporno, je pa za njega, kajti obregnil seje ob članek poslanca Mogeta in pripisal, da je nekorektno od LDS-a (verjetnoje mislil tudi name, saj sem dal članek v objavo jaz).
Njegovo priporočilo in mnenje bi vsekakor upošteval, če bi bil urednik ali član uredniškega odbora in ker ni ne eno ne drugo, je to stvar urednice. Do sedaj mi ni urednica zavrnila še nobenega prispevka, še več, ravno za Mogctov članek sem prejel prijazno pismo uredni ce z opravičilom, da bo članek objavljen z enomesečno zakasnitvijo zar,uli prostorske stiske m ker imajo prednost aktual ne lokalne novice.
Lahko si predstavljamo, kaj bi bilo objavljeno, ce bi bil urednik g. Brane. In kdo seje nestrpnost,sovraštvo in antipa
tije, tisto kar očita 1,1 >S u m me ni?
Verjamem, da g. Brane želi časopis, kjer bo le ena resnica, samo en pogled na svet in nič kritike. Pa saj to smo že imeli. Videno in slišano, a se ni obneslo.
Slave Palčar
OBVESTILO
Na začetku letošnjega poletja so v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi krstno uprizorili izvirno povest iz 18. stoletja, Jurčičevega Kloštrskega žolnirja. Zgodovinsko zgodbo v dvajsetih slikah je dramatizirala in postavila na oder režiserka Danica Kastelic, v njej pa
nastopa več kot petdeset Muljavcev. Ponovitev Kloštrskega žolnirja v izvedbi Kulturnega društva Josip Jurčič Muljava si boste lahko ogledali še štirikrat: 25. in 26. avgust 2000 1. in 2. september 2000, vsakič ob 21. uri.
Lepo vabljeni! Vodja SLKD Ol Ivančna Gorica univ. dipl. org. Tatjana Lampret
avgust 2000
Odmevi, mnenja, pisma bralcev
HOMO DEMOKRATICUS
Ali mogoče še veste, kaj je rekla /ena direktorja najbolj znanemu gastarbajterju iz Slovenije na z,ičasnem delu na I )u naju:
'Lipo si mi izpridil, hčere li pa ne dam!"
Torej gospoda kvazi demokrati! Življenje nam kvante in Otežujete, demokracije pa ne damo v roke samo vam za upravljanje z njo. Je preveč dragocena, da bi jo izgubili!
MILAN MUHIČ
Prav zanimivo je, kdo vse bere in piše v "Naš kraj". Omenjeni gospod je kar znan spisatelj
(skribent) v tej državi (1 )elo) in
lokalno (Grosupeljski odmevi in Naš kraj). Začel je pisati v časopise pred kakšnimi tremi leti, vsaj jaz nisem zasledil prej njegovih dopisov. Seveda, pa ga tukaj ne mislim
prepri(evati, kdo ima prav in
kdo ne. 1 n hvala bogu je demokracija in vsakdo lahko pove in napiše kar misli, da je prav. Ali Pa tudi ne. Vrag pa je vedno skrit v detajlih. < ,e nekdo "ne Zna" prebrati članka ali pa ga razume po svoje, je napisano takoj razumljeno drugače, kot pa si seveda sam napisal in hotel povedati,
laz sem na primer v članku, ki ga gospod "obdeluje" napisal o lašistoidnem dejanju, ne o človeku. (rOSpod pa trdi, da sem jaz, napisal, daje dr. Mervič fa-sistoiden. (>sebno obeh gospodov1 ne poznam, vendar bom gospodu Muhiču verjel na besedo, ( !e je gospod Mervič laši-Stoiden, on sigurno to najbolje V*, ker sta v isti stranki in se poznata.
Za v vednost pa tole. 1'aši-stoidnodejanje lahko povzroči
tudi levičar, nacionalist, klerikalec itd.Teoretično tudi otrok i/ prvega razreda. No, in v tem detajlu se skriva še en vrag.
(iospa, ki je danes stara 77 let, je v mladosti imela možnost za
lepe počitnice z fizioterapijo v znanem kampu. Bila je tja poslana v nekajletno obdelavo, lam so ji malo načeli zdravje, uničili psihično stabilnost, jo naredili živčno. Zato ne spi dobro že več kot petdeset let. Ta dogodek je samo obudil nekaj spominov. Majhen detajl, ali pač?
Aja, kampu, kamor je bila gospa poslana, je še danes ime Dachau! Ker gospod Muhič očitno dobro spi, grozilnim in onim pismom navkljub, sklepam, da ima živce dobro ohranjene. Ali pa mogoče samo malo uživa v veselem čitanju pisem prizadetih ljudi.
Sama peticija je bila sestav [jena proti rušenju in odstra lijevanju VSHI1 spomenikov in obeležij. In da ne bi še naprej nakladal m težil, pozivam čitatelje, še posebej gospoda Muhiču, naj ponovno preberejo članek in ga primerjajo z izdelkom prej omenjenega gospoda. Pa boste sami ugotovili, koliko je gospod Muhič članek priredil za svojo rabo in mi podtaknil trditve, ki jih nisem nikoli izrekel. I »riigačc potem tudi nebi mogel "popljuvati" me in ozmerjati z rdečkarjem in fanatikom ter tudi mi podtikati vse drugo, kar je sam sestavil in napisal. No, potem mimogrede navrže še nekaj lloskul in izrekov o bogu in krščanstvu, pa takoj zatem spet "pljune".
Po tem tudi sklepam,da sebe smatra za krščanskega človeka, zato ga tudi opozarjam na majhen detajl. Ne samo dobri bog,
ta skušnjavec, lucifer, ta je tudi vaš. Sicer pa je članek tako kvaliteten, da ga človek z, zadovoljstvom zmečka.
Nisem se mislil vpletati še naprej in prekiniti to temo, vsaj s svoje strani. Pa takoj dobiš spodbudo od tam, od koder je nebi nikoli pričakoval.Torej izgleda, da Bog je. Malo sem šel čitat nazaj in ugotovil sem ne-
kaj dejstev, ki sem prej spregledal.
Dr. Mervič je v svojem članku med ostalim omenil dva človeka, ki naj bi mu zamesila vso to zgago. Povedati mu moram, da nas je bilo dvomestno število in ne dva. Samo toliko v vednost. Kar pa se tiče dvajset let stare komun,ijzarske barake iz prejšnjega sistema, ki jo uporabljate za garažo, pa naslednje:
(letrto leto ste direktor humanitarne zdravstvene ustanove, izbrani ste bili s strani pomladnih strank. Zakaj vam te stranke ne pomagajo, recimo pri nabavi dveh kontejnerjev za garaže? Tam bi bila potem prijetna pomladna toplota in ne vročina. Podobno velja tudi za stranišče oziroma sanitarije. Če kot direktor ne morete stvari urediti, kako naj jo jaz? Vi ste plačani za to delo in ne jaz. Sicer pa osebno mislim, da t vikaj vam tudi omenjeni strankarski sotrpin ne more pomagati Kajti občutek imam, da bo stranišče ostalo takšno, kot je, še dolgo časa. Da bodo različni ljudje imeli izgovor hodit srat ga drugam. Pa tudi zanamci morajo videti, kako smo ga srali v samoupravnem socializmu.
KRAVO BRANE
Bravo samo zato, ker si edini Ugotovil, da je tisti članek provokacija. Dolgo sem razmišljal, ali bi ali ne bi napisal kaj takega. No, glede na to, da smo doživeli fizično provokacijo (plošča), sem si dopust il nizek let s svojo "psihološko" ali kakršno koli že provokacijo. Kakor je bila prva boleča za ene, je moja za druge. |e popolnoma izmišljena, pravi pamflet, podn od pisarjenja. Upam, da se mi ne bo treba več spuščati tako nizko. To ni moj način udejstvovanja v politiki. Sem pa ga v stanju tudi udejaniti, če je potrebno. Imel sem pa pred sabo dva cilja. Enega (reakcija) sem dosegel, drugega pa še čakam.
Se pa v zvezi s člankom "Ljudsko govedo" osebno opravu njem vsakomur, ki se je čutil človeško prizadetega. To opravičilo velja tudi za gospoda Muhiča.
"Izrabljanje" lokalnega časopisa s strani LDS, ker se financira i/ občinskega proračuna, ni korektno.
Prvič, članek (članka) sem napisal kot fizična oseba - davkoplačevalec. Če misliš, da levičarji nismo (dobri) davkoplačevalci, reci to jasno. Z velikim veseljem bi sprejel to novico in tudi zakon o neplačevanju davkov za levičarje. Odrekel bi se tudi svojemu bleščečemu spi-sateljevanju v"Naškraj". Samo mislim, da bi potem nastal problem, ker bi skoraj vsi hoteli biti levičarji, ali ne?
To tvoje razmišljanje o korektnem in podobnem pis.miu v občinski časopis je z demo kracijorahlo skregano, se ti ne zdi? ((menjaš serijskega dopisovalca v"Na.š kraj". < ,c želiš, ti jih jaz naštejem kar nekaj, ki objavljajo vsak mesec; ampak oni verjetno lahko. So iz. pravih strank. Sam pa mislim, da ima vsak pravico pisati v časopis, če to želi. Pa makar vsak mesec. Zaradi mene lahko pišejo tudi "tujci". Vaši in naši. Ne pa da se obregneš samo ob Mogeta. Zakaj ne tudi ob Muhiča?
Glej kako soliden članek je napisala gospa Tončka Grm. O vzgoji in uvedbi verouka v šole. Ona misli, da se ima pravico javno izjasniti o tem. Popolnoma točno! Jaz se z njeno idejo sicer ne strinjam, vendar mislim, da ima vsakdo pravico povedali svoje mišljenje.
Vidiš Brane! To je muka m hkrati lepota demokrac ije. Vsem dati enako možnost. Nikakor pa, našim ja, drugim ne.
KONTEKST IN SLOVENCELJNI
Zli novinarji in podobni pi-suni navadno izvlečejo iz, napisanih člankov kontekst, ki jim odgovarja, 'lako kot jaz -
drugi pa ne.
To je nekako takole, kot če bi /.evropskega nogometnega prvenstva pri direktnem prenosu kazali samo gole. Streljanje kotov in metanje žoge iz auta se nebi prikazovalo. Reporter pa bi istočasno trdil, da so goli, ki so bili prikazani, podlo i/vlečeni iz konteksta, oziroma zahrbtno podtaknjeni v kontekst. Da jih dejansko ni bilo, čeprav smo jih vsi videli. Jasno, potem ko so novinarji gole izvlekli i/, konteksta, se reporter oglasi, da ni nič povedal o golih, ki smo jih videli, ker jih sploh ni bilo. Ker on nikoli ni rekel,daje laž, tla je sploh kaj povedal, kako ni resnica, da sploh želi reči, da je gol bil. NIT! Čudaško, ali ne?
Tako sem malo pobrkljal po spominu in po skrajšanem kontekstu le tega, demokratično ugotavljam naslednje:
V dobrepoljski občini in tudi širše, se je zasidralo mnenje o' nas" kot edinih demokratih daleč naokoli na tem področju. (>ni "drugi" so totalitarci, skratka nedemokrati in nasploh pokvarjena roba. No, pa poglejmo nekaj primerov: ko smo se pripravljali na prve volitve, je pri Ll )S za županjo kandidirala Zalarca. No, in Brane je demokratično takrat dejal, volite ja našega kandidata, ki je naš domač. Ni tujec. Tujcev menda ne bomo volili. Kasneje se je opravičil. Vse protestiranje pa je bilo vzeto iz konteksta. Ni tako mislil. Kaj je tedaj dejal, ni bilo važno.
Toliko za uvod. Vrnimo pa se na sceno samo zadnjega leta.
Najprej so v šoli izdali odredbo o klolutanju otrok. Ko pa je prišlo v javnost, sploh niso tako mislili. Bilo je mišljeno drugače. Sploh pa so bili starši krivi, ker so pedagogi zahtevali kaznovanje. Kako je to prišlo v javnost, se se ne ve."Krivca" še vedno iščejo. Le kdaj bodo malo bolj pogledali! pri sebi?
Potem je humanitarni delavec humano snel spominsko ploščo. Saj ni tako mislil, kot je
izpadlo. Na eni televiziji pove eno, drugi drugače, enemu časopisu opravičuje svoje dejanje z vzdrževanjem, v lokalnem pa napade dva (bojda) krivca, da je to sploh prišlo v javnost. Sebe in svoje dejanje opravičuje na vse možne načine. Tudi tako, da malo "popljuva" druge. Za svoje dejanje se prizadetim seveda ne opraviči. Zelo humano!
Posledica tega je bilo, da se je o dogodku seveda debatiralo na občinskem svetu. Ostro in polemično. Predsedujoča je po žolčni debati dejala predstavniku 1,1 >S, naj bo tiho, da kot prišlek nima pravice govoriti o tem. (lospa podžupanja, ki naj bi bila na nek način zaščitnica demokracije in zakonitosti, ti zabrusi kaj takega. Za ne ravno za v sedanje čase.
Pa potem človek razmišlja, kdaj mu bo potrebna potna listina z. vizo za vstop in bivanje v tej občini. In kakšni kriteriji bodo za pridobitev vize. Če bo to kilometrska oddaljenost, bo imel sam župan težave. Žena mu je iz Vodic, kar je nekako toliko kilometrov kot iz Račne do Vidma.
laz, pa še vedno mislim, da ima vsakdo, ki je polnoleten uradno prijavljen v tej občini, pravico reči na občinskem svetu svoje. Še posebej, ker je bil v skladu z. zakoni izbran za svetnika na listi stranke.
Sicer pa se lahko teoretično tudi zgodi, cla bomo na naši listi na naslednjih volitvah kandidirali kočevskega medveda, samo da bo imel osebno, stalno bivanje v občini in da bo polnoleten. Vključno s potnim listom in viz.o.
SEDANJOST IN BODOČNOST
Te dni julija sem sprejel dopis iz občine in s podpisom žu pana. Po njegovih navodilih naj bi bil napisal zahtevek glede škode, ki mi jo je povzročila suša. Približno vem, kako deluje občina. ()bvestilo se fotokopi-
ra in se ga pošlje na vse naslove v občini, ne samo kmetovalcem. Nič posebnega torej, rutinsko delo.
Vendar sem jaz iz. nasprotnega političnega pola, zalo moram izkoristiti sedanjost ter le ta dopis komentirali nekako takole: prejel sem dopis našega župana z navodili, kako naj mu sporočim, koliko škode je nastalo na mojih poljščinah zaradi suše. Po izobrazbi nisem kmet, po posesti tudi ne. Tiste tri posušene endivje in eno uvelo zeljnato glavo na z.eljni-ku bom finančno že nekako prenesel. Sumljivo pa mi je to zaradi tega, ker naj bi v bodoče levičarji bili oproščeni davka (prosto po Branetu), pa sedaj župan išče nove davkoplačevalce na drug način. Ali pa nas želi samo registrirati na kmetij skem ministrstvu. Kot medvede! Da bi nas potem lažje "od strelili"?
Sicer pa sanjam tudi o bodočnosti. Neko jutro sem se zbujal in sanjal, bil sem v zna nem stranišču znane zdravstvene ustanove v Grosupljem Skozi razbito okno sem nehote poslušal pogovor zdravnika in njegovega pacient,i v laborato-
riju.
"Ti, Janez, moram ti sporočiti zelo neugodno novico. Imaš akutno dizenterijo in boš umrl. Predolgo si blato večin sko zadrževal v danki, sedaj pa teče ven in teče. Hudo je. Nepopravljivo!"
"Poslušaj ti, Janez! Toje nemogoče! Pa še toliko lepega sem hotel zasrali. Pa tako mlad in lep sem še. Nemogoče je, da bi umrl!"
"No, Janez, potolaži se. Smrt ja doleti vsakogar na tem svetu. Tukaj ni nobenih izjem, da
veš!"
"Ampak, Janez, ti si član moje stranke in mi moraš obvez no pomagati.To zahtevam!"
"Ne bo šlo, Jane/. Višja sila! Ni pomoči! Pa če me takoj lu-striraš, kot Sirclna!"
"No, Jane/, če je tako, pa po tem, ko bom umrl v mrliški list napiši, da sem umrl zaradi sifilisa in ne zaradi dizenterije!"
"Ojej, Janez, zakaj pa zdaj to?"
"Zato, Janez, ker želim umreti kot ljubimec, in ne kot semnja!"
Lepe pozdrave iz. dežele morast ih sanj.
Zvonimir Zabukovec
OBISKOVALCEM KINOFREPSTA V KINA P03REF0LJE
Približno šest mesecev ne bo na tej strani kinoprograma za naš kino, ker so se začela obnovitvena dela v dvorani in ostalih delih Jakličevega doma.
(ilede na načrte, ki bodo kmalu postali stvarnost, bo dvorana popolnoma obnovljena, balkona ne bo več, tla pa se bodo dvigala od odra proti zadnji steni. V dvorani bodo novi lapicirani sedeži, oder pa bo urejen /. moderno osvetlitvijo in ozvočenjem.
Največja pridobitev kina bo vsekakor novo samodvižno kino-platno, ki bo omogočalo skoraj nemoten prehod i/ neke dejavnosti na kinopredstavo, oziroma bo lahko takoj po zaključku neke
dejavnosti že kinopredstava, kar do sedaj ni bilo možno. Vsi, ki smo do sedaj uporabljali dvorano, vemo, da sta bili včasih potreb ni tudi do dve uri, da smo po prireditvi pospravili oder in pripravili dvorano /a kinopredstavo. Prav tako je bilo potrebnega veliko dela, da seje po končani kinopredslavi oder pripravil /a neko
avgust 2000
f
V.
33
drugo dejavnost
Na odru bodo lahko ves čas
postavljene kulise ali različni
drugi rekviziti, scena itd. I'o
končani kinopredstavi se bo platno samodejno dvignilo in že se bo lahko začela igra, proslava in podobno in seveda tudi obratno.
Posodobili bomo tudi projekcijsko tehniko, tako tla bo na platnu svetla in zelo ostra slika.
I 'o sedaj so naši kinoprojektorji uporabljali 900 W žarnice, na novo pa bomo montirali 1600 W žarnice. I >o sedaj smo bili tudi ena izmed redkih ki-nodvoran v Sloveniji, ki je ime la se standardno MON() ozvočenje. Prizadevamo si, da bomo v prenovljeni dvorani ime li DOLBY  SURROUND ozvočenje in upam, da bomo s lem zadovoljili še tako zahtev ne kinoobiskovalce. Torej bo kinopredstava v prenovljeni ki
tiodvorani skoraj enaka kot v nekem ljubljanskem kinu, le t ena vstopnice bo nižja. Priza devali se bomo, da bi cena VStOpnk ostala enaka kot do sedaj, to je 500,oo SIT.
Tudi filmski program bo se stavljen tako, kot je bil do sedaj, iz uspešnic, ki jih bomo poskušali dobiti čim hitreje za Ljubljano. Vsekakor pa bodo na našem kinosporedu tudi ari filmi (visoko kvalitetni umetniš ki filmi), ki niso komercialni in imajo majhen krog gledal eev, čeprav bomo z. njimi imeli bilančno izgubo. Uvedli bomo tudi lilmske abonmaje za dija ke, ki bodo cenejši in bodo ob segali 15 filmov. Še naprej bo nio tudi sodelovali z mladinskim centrom Sl( )N, saj upam, da je bilo dosedanje sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo.
Upravnik kina I )obrepolje in programski vodja kinemato grafov /KI) - IV. (,OPICA
Tone Steklasa
Predstavljamo vam mlade dobrepoljske
skakalce
Kljub poletnim počitnicam so mladi dobrepoljski skakalci komaj našli čas za pogovor, saj s krajšo prekinitvijo nadaljujejo s treningi tudi v poletnem času. To so pridni in resni fantje, ki so se že v zgodnjih otroških letih odločili, da se
bodo posvetili skakalnemu športu. Šport je tudi tema, ob kateri se najbolj sprostijo in najraje pogovarjajo. Tako so v živahnem in sproščenem pogovoru povedali marsikaj, kar vas bo gotovo prepričalo o njihovi perspektivnosti.
zraku, te zajame poseben občutek, ki ga je težko opisati.
MARKO: Tu je čisto drugače kot pri skupinskem športu, kjer tvoje napake lahko popravi kdo drug. Ko prideš na skakalnico, si čisto sam, vse je odvisno samo od tebe.
Glede na različno starost verjetno niste v isti kategoriji. Ali trenirate vsak v svoji skupini?
BO|AN: Miha m jaz trenira
va v kategoriji od 14 do 16 let, Marko pa že pride v nižjo kate gorijo od 11 do I 4 let.
DEJAN: laz pa sem v SSK Račna v skupini od 8 do 10 let.
Kako pogosto imate treninge in kako potekajo?
MIHA: Imamo jih zelo pogosto, od petkrat do sedemkrat na teden. Trajajo približno In ure skupaj s kondicijskim tre ningom. Kadar imamo samo konclic ijski trening ali samo skoke, traja manj časa. Vsakokrat pa moramo opraviti osem skokov na skakalnici.
To mora biti zelo naporno. Ali ste že kdaj pomislili, da bi kar nehali?
MARI« ): Meni se ne zdi na porno.
BOIAN (z nasmehom): Zakaj pa potem v avtu na poti domov zaspiš?
DEJAN: Mi treniramo po eno uro in samo skačemo, zato nisem preveč utrujen. Še nikoli mi ni prišlo na misel, da bi nehal.
M11 IA: Prvič sem pomisli, da bi nehal, ko sem eno od preteklih sezon zaradi premalo intenzivnega treninga začel dosegati slabše rezultate.
BOIAN: Kadar mi ne gre preveč dobro, tudi jaz pomislim, da bi nehal. A to se dogaja zelo redko.
Od leve proti desni: Dejan Pugelj, Bojan Štrubelj, Miha Kuplenk in Marko Štrubelj. Pred sabo imajo polno mizo pokalov.
Pa jih najprej spoznajmo:
M111A KUPLENK iz Bruhanje vasi bo letos začel obiskovati
tehnično gimnazijo, BOJAN ŠTRUBELJ Z Vidma bo letos učenec S. razreda, njegov br.it MARK() pa bo obiskoval 7. razred. Vsi trije so člani SSK ILIRIJA FERSPED. V skakalni šport so se vpeljali pri SSK Račna.Tu so naredili prve korake, ko pa so prerasli možnosti tega kluba, so se zaradi boljših pogojev sporazumno odločili, da se včlanijo v SSK ILIRIJA.
I >EJAN PUGELJ iz Prcdstrug, ki bo letos obiskoval 3. razred, je od vseh najmlajši in se trenira pri SSK Račna. Na pogovor pa nam
ni uspelo dobiti DANIJA MIŠLJENOVIČA z Vidma, ki prav tako občasno trenira pri SSK Račna.
Kdaj ste začeli trenirati ta šport in kaj vas je spodbudilo?
Ml I IA: Začel sem pred osmimi leti, ko sem hodil v prvi razred. Spomnim se, da sem šel nekoč z očetom na tekmo v ( aispcik. Tam mi je bilo tako všeč, da sem ga začel nagovarjati, da bi me včlanil v klub.
BOJAN: Tudi midva z Markom sva začela trenirati v prvem razredu. Ko sva bila še čisto majhna, sva razmišljala, kako bi bilo lepo, če bi znala leteti po zraku. Tako sva nekoč poiskala dežnik, ga odprla in hotela z, njim poleteli z balkona. Komaj so nama preprečili, da nisva padla na tla. Ker sva to večkrat poskušala, so se starši odločili, da nama bodo omogočili trenirati skakalni šport.
DEJAN: Jaz pa sem se navdušil za skakanje, ko so me starši jemali s seboj na tekme. Zelo mi je bilo všeč. Trenirati pa sem Začel v prvem razredu.
Zakaj vam je ta šport tako zelo všeč?
MIHA: Dosti znanja zahteva, vendar je zelo lep šport. Ko si v
Pogovor, šport
Na kako velikih skakalnicah trenirate?
DEJAN: Jaz skačem na 30-metrski, največ pa na 40-metr-ski skakalnici.
MIHA: Bojan in jaz skačeva na največ 90-metrskih skakalnicah, Marko pa največ na 60-metrskih.
MARKO: Mi trije včasih hodimo na trening tucli v Beljak. Tam imajo vlečnico, zato lahko naredimo 15 do 16 skokov na trening.
B( )JAN: Pred nekaj dnevi smo prišli s treninga v Italiji, sredi meseca pa gremo na Poljsko.
Ali se udeležujete tudi tekmovanj?
Mil I A: Tekmujemo za pokal MIP v zimski in letni sezoni. Tekmujemo na vsaki tekmi posebej in za skupno zmago.Tekme so na več skakalnicah: Mo-stec, Triglav Kranj,Čušperk, Tržič, Velenje, Ihan. Nastopamo v različnih kategorijah, ki štejejo tudi do 100 tekmovalcev. < x se uvrstiš v svoji kategoriji do 15. mesta, lahko nastopiš v višji kategoriji.
Kakšne uvrstitve ste dosegli do zdaj?
BOJAN: Najboljše uspehe smo dosegli, ko smo tekmovali v kategoriji 10 do 12 let. Miha je bil peti, Marko drugi, jaz pa tretji. To je bila skupna uvrstitev. V zadnji sezoni se vsi trije člani kluba SSK Ilirija uvrščamo med prvih 30, Miha in jaz med prvih 20. Zaradi dobrih rezultatov- tekmujemo tudi v višji kategoriji.
I )EJAN: [az pa sem do zdaj tekmoval šele trikrat. Včasih skočim bolje, včasih slabše.
Kako dolg je bil do zdaj vaš najdaljši skok?
DEJAN: Na začetku sem skočil 18 metrov, zdaj pa že 27.
B( )JAN: Moj najdaljši skok je 59 metrov.
MARKO: Moj pa 57 metrov.
MIHA: 83 metrov.
Kako pa se odzivate, če kdo skoči zelo dobro?
MIHA: Zelo športno. Veseli smo in vedno si čestitamo.
Vendar je smučarsko skakanje lahko tudi nevaren šport.
Se je kdo od vas že poškodoval ali doživel kakšno neprijetnost?
MI HA: V začetku so bili padci pogosti, zdaj jih je čedalje manj. Tudi če pademo, ni hudega, saj znamo pasti.
MARK(): Zadnjič sem na treningu dvakrat padel na glavo. Ko sem tekmoval še v klubu Račna, pa sem si ob skakalnici zlomil roko, vendar sem vseeno skakal z. mavcem. Res pa je, da so mi morali mavec kar sedemkrat zamenjati.
DEJAN: Meni je pa enkrat
med skokom padla čelada na tla. Enkrat pa sem bil na treningu zelo dober, na tekmi pa sem padel.
Skakalni šport je drag šport. Koliko to stane in kako prihajate na vsakodnevne treninge?
BOJAN: 'To je res velika obremenitev za naše starše, finančno in časovno. V klubu dobimo smuči in kombinezone za treninge. Vse ostalo moramo nabaviti sami: čelado, očala, rokavice, tekmovalne kombinezone, vezi ... Kadar gremo na tekmo, morajo vse prispevati
starši. Poleg tega je tu še članarina. Starši pravijo, da stroški za enega znašajo letno okrog 2000 mark.
Mil IA: Na treninge nas vozijo starši. Ker nas je več iz Do-brepolja, je nekoliko lažje, ker se starši sproti dogovarjajo, kdo bo kakšen dan peljal.
Ali so na treningu starši prisotni? Ali vas njihova prisotnost spodbuja ali moti?
I )T,JAN: Včasih me moti.
MIHA: Mene bolj motijo gledalci. Če jih je veliko, imam malo I reme.
Rezultati in končni vrstni red III. lige v namiznem tenisu
Sezona 1999/2000
Rezultati, kjer je nastopala ekipa Dobrepol je
	Ekipa	1.	2.	.3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	Jes./pom.	Tc/raz.	MESTO
1	nts si) DOBREPOLJE	2 6:3	2 6:3	2 5:4	2 7:2	2 7:2	2 6:3	2 6:3	5:4		16 48:24	32	I.
		2 6:3	2 5:4	2 5:4	2 5:4	2 6:3	2 5:4	2 6:3	5:4		16 4.3:29	91:33	
2	tsp ELEKTRONK	2 5:4	2 6:3	2 6:3	2 6:3	2 7:2	2 5:4	2 5:4		0 4:5	14 44:28	26	II.
	a	2 9:0	0 2:7	2 5:4	2 6:3	2 7:2	2 6:3	2 5:4		0 4:5	12 44:28	88:56	
3	KAMNOSEŠT VO	2 5:4		2 5:4	2 5:4	2 7:2	2 7:2	2 7:2	0 3:6	0 3:6	12 42:30	24	III.
	v(x;rinec ii	2 5:4		2 6:3	0 4:5	2 6:3	2 S:l	' 2 7:2	2 7 :2	0 4:5	12 47:25	89:55	
4	kovi ELEKTROINS	0 4:5	0 4:5		2 6:3	2 5:4	2 5:4	2 6:3	0 3:6	0 4:5	X 37:35	16	IV.
	T	2 6:3	0 3:6		2 5:4	2 5:4	0 4:5	2 6:3	0 4:5	0 4:5	8 37:35	74:70	
5	NKT komknim	0 3:6	0 2:7	0 4:5	2 5:4	(1 4:5		2 7:2	0 4:5	0 3:6	4 32:40	14	V.
		2 5:4	0 1:8	2 5:4	2 5:4	2 5:4		2 6:3	0 3:6	0 4:5	10 34:38	_66:78	
6	PARAPLEGIKI	0 4:5	0 4:5	0 3:6		2 7:2	0 4:5	2 6:3	0 .3:6	0 2:7	4 33:39	K)	VI.
		2 5:4	2 5:4	0 4:5		2 7:2	0 4:5	0 4:5	0 3:6	0 4:5	6 36:36	69:75	
7	ČISTILNI servis		0 4:5	2 5:4	2 5:4	2 5:4	2 6:3	0 3:6	0 4:5	0 3:6	8 35:37	K)	VII.
	OREHEK		0 4:5	0 3:6	0 4:5	2 .5:4	0 4:5	0 4:5	0 ():';	0 3:6	2 27:45	62:82	
8	GRAFIČNI studio	2 6:3	0 2:7	0 3:6	0 3:6	2 7:2	0 2:7		0 4:5	0 3:6	4 30:42	8	VIII.
	MEDIA	2 5:4	0 2:7	0 3:6	2 5:4	0 4:5	0 3:6		0 4.5	0 .3:6	4 29:43	59:85	
9	ti) šmarje sap	0 4:5	0 2:7	0 4:5	0 2:7		2 5:4	0 2:7	0 2:7	0 2:7	2 23:49	4	IX.
		0 4:5	0 3:6	0 4:5	0 2:7		0 4:5	2 5:4	0 2:7	0 3:6	2 27:45	50:94	
ikipi NTS Dobrepolje in 'TSP Elektronika sta se plasirali v II. rekreativno ligo.
Vodja rekreativnih lig: Franci Slana
avgust 2000
Šport, informacije, zahvale
Kako pa se razumete s trenerjem?
BOJAN: Je strog, ampak dober trener. Razjezi se le, će kdo klepeta ali ni resen.
M AI v K (): Tudi jaz sem zadovoljen s trenerjem. Razjezi se zelo redkokdaj, ampak le na liste, ki nagajajo, tO pa so vedno eni in isli.
Ali imate v tem športu kakšne vzornike?
BOJAN: Ja, (iolbergerja in Schmidla.
MARKO: Meni so všeč Japonci.
MIHA: Goldbergerja in Achonena.
I »PJAN: Navijam za slovenske skakalce.
Zaupajte mi še vašo željo ali cilj za prihodnost.
DEJAN: Moja želja je skakati na 50-metrski skakalnici. Kako ho naprej, bom pa še videl.
MIHA, BOIAN, MARKO: Skakali bomo tako dolgo, dokler nam bo šlo 'dobro. Naša želja pa je, da bi prišli v reprezentanco.
Le kdo ne bi tako prizadevnim fantom želel izpolnitev njihovih želja?
Pogovarjala se je: M. Steklasa
ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
SI' I )obrepolje je bilo organizator močnega turnirja v malem nogometu, ki seje odvijal dne 9. julija na Vidmu, 'furnirje bil organiziran že drugič. Prijavilo seje K) ekip, od Ljubljane, Litije pa tja do Ribnice. Na turnirju so sodelovale ludi iri domače ekipe, in sicer: Snežak Predstruge, Okrepčevalnica Zora Kom polje in ŠI) i )obrepolje.
Ekipe, ki so se uvrstile v finalni del, so se na koncu razvrstile takole:
1 ■ mesto - Račna
2. mesto - Kava bar, Jevnica
3. mesto - AŠ Sana, Ljubljana
4. mesto - Krka
Najboljši strelec s sedmimi goli je bil lože tvlišmaš iz. ekipe Krka; za najboljšega golmana pa je bil proglašen Jože Sever iz Račne.
Nobena od domaČih ekip se tokrat ni uvrstila v zaključni tlel turnirja.
Prireditev SO omogočili: Pekarna Blatnik Predstruge, Bar Ana Videm, Trgojan Videm in Mesarstvo Javornik (irosuplje.
Pripravil: Alojz Kuplenk
Zapustil dom in svoje drage si,
na Iva jem grobu roža le cveti,
ki grenka solza jo rosi.
Kako je prazen dom, dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob smrti
Janeza Strnada
Iz I ločevja 6
smo globoko hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, sosedom (tudi iz [vančne Gorice in Šentvida) in vsem, ki sle nam ustno in pisno izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče in ga pospremili do njegovega zadnjega doma. Enako zahvalo izrekamo sodelavcem OS Stična in GP (Irosuplje, osebju I limiii Starejših občanov (Irosuplje, članom Zveze borcev (irosuplje, posebno gospodu Slavku Kovačiču za lepe besede ob slovesu in PGD 1 ločevje. Iskrena hvala gospodu župniku Prancu Škulju za lep pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Rafko Pabiani in družini Perparza pogrebne storitve. Žalujoči hčerk,i Anica, sinova Janez in Branko, sestre Justina, Štefka in Anica, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
Policijsko poročilo
PROMETNA VARNOST
V mesecu juniju smo opravili oglede sedmih, v mesecu juliju pa devetih prometnih nesreč z manjšo materialno škodo ter telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno zgodi zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, prav tako pa so posledice pri omenjenih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno strani in smeri vožnje, izsiljevanje prednosti in varnostna razdalja. Veliko prometnih nesreč se zgodi tudi zaradi nepazljivosti voznikov na parkirnih prostorih. Nekaj prometnih nesreč pa se je zgodilo tudi zaradi povoženja divjadi.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostrene nadzore prometa na celotnem območju občine Dobrepolje in zoper vse kršitelje represivno ukrepa. Vse voznike in ostale udeležence opozarjamo, da se je v tem letnem času povečalo število kolesarjev in voznikov koles z motorjem na cesti, zato naj bodo bolj pozorni na to populacijo udeležencev v cestnem prometu. Vsi vozniki koles z motorjem in motornih koles ter njihovi potniki morajo med vožnjo na glavi nositi pripeto homologirano zaščitno čelado. K temu, da bodo otroci med vožnjo s kolesom z motorjem imeli na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado, pa lahko veliko pripomorejo starši z opozarjanjem in pravilno prometno vzgojo.
Prav tako se bodo v tem času na cesti oziroma v prometu pogosteje pojavljali vozniki traktorjev ter ostale kmetijske mehanizacije, ki so v prometu nekoliko bolj počasni in manj vidni.
V mesecu juliju je PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z radarjem v sodelovanju s PP Ljubljana na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Kontrolo hitrosti bodo izvajali tudi v mesecu avgustu.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi in prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na vožnjo ter tako pripomorejo k boljši prometni varnosti in manjšemu številu prometnih nesreč.
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je v mesecu juniju na območju občine obravnavala pet kršitev zoper javni red in mir. Kršitve so bile storjene tako v zasebnem prostoru (3) kot na javnem kraju (2). V mesecu
Oglasi
juliju pa je bilo takih kršitev šest, v zasebnem prostoru (4) in na javnem kraju (2). Ugotavljamo, da so kršitelji v večini isti, prav tako pa so kršitelji v večini primerov pod vplivom alkohola. Prav tako policija represivno ukrepa zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas, enako doleti tiste, ki vinjenim ali mladoletnim gostom točijo alkoholne pijače. Pogosto pa prihaja do omenjenih kršitev povsem naključno in so kršitelji osebe, ki sicer tega ne počnejo.
KAZNIVA DEJANJA
V mesecu juniju smo obravnavali pet različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje, v mesecu juliju pa je bilo takih dejanj kar 12. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvine, vloma in poškodovanja tuje stvari. V zadnjem času beležimo večje število vlomov v osebna vozila, kjer storilci kradejo predvsem avtoradie, vlomi pa so storjeni predvsem v zgodnjih jutranjih urah in to ob vikendih. V juliju je prišlo do dveh vlomov v trgovine v občini Dobrepolje. Če občani opazijo kakšno osebo, da se sprehaja po parkirnem prostoru ali se zadržuje pri kakšni trgovini ali drugem pomembnem vitalnem objektu ter pogleduje v parkirna vozila oziroma se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Še vedno ugotavljamo, da lastniki motornih vozil le-teh pri parkiranju ne zaklenejo in tako sami pripomorejo k temu, da so potem oškodovani.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali drugem dogodku oziroma prometni nesreči, ali če opazijo storilce na delu oziroma begu, naj informacije posredujejo PP Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla, prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati pa tudi varnostno počutje občanov.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
mmMm rrr rrnr r r r-
- m   l I/'.I  I £r[r
*U tehnOUniOn   Marija Markelj s P
^m Gornje Lepovce 86, RIBNICA
tel.: 861-714
PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO
POPUST. POPUST. POPUST
v času ribniškega sejma od 4. 9. do 9. 9. 2000 za vse blago v
trgovini TEHNOUNION.
10% POPUST za gotovino.
Plačilo na 5 obrokov s čeki - 5% popust.
SESALNIKI HOOVER   15% popust.
GOSPODINJSKI APARATI MIELE   8% popust.
POPUST. POPUST. POPUST
Izkoristite enkratno priložnost in pokličite na tel. 861-714.
AMW
ffCASTELlCV
Videm 64a, 1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 061-7807-654 GSM: 041-621-804
servis in mehanična popravila avtovleka novih in poškodovanih vozil -več vozil hkrati
prevozi grad. in kmet. mehanizacije po
Sloveniji in izven nje
premontaža in centriranje avtoplaščev
avtovleka: non - stop 24 ur na dW
velika izbira letnih in zimskih avtoplaščev za osebna, tovorna, poltovorna vozila in traktorje
znamke:
sava, semperit, debica, fulda, nokia, michelin, firestone, barum alu platišča
Po konkurenčnih cenah!
"NOVO"
Pooblaščeni za polnjenje pneumatik s plinom Secur Pneus, kar omogoča:
* več kilometrov
* večjo varnost
* maksimalno zmogljivost
* konstanten tlak v pneumatikah, manjša obraba pneumatik ter manjša poraba goriva
* do 75% manj eksplozij gum zaradi ogrevanja
* zmanjšanje oksidacije zračnic, ventilov, plaščev in platišč za več kot 20%
* stabilen tlak pri segretih gumah
Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure!
Ustanovitelj glasila je Oblina Dobrepolje. Glavna In odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.