Ptuj, petek, 11. novembra 2005
letnik LVIII • št. 81 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Zimska sezona se začenja ....
Akcija traja do 30.12.2005
Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8, PTUJ Telefon: 02 788 11 50, 02 788 11 68
Ptujsko martinovanje s petelinom In vinom!
Nogomet • Nogometna šola Drava Ptuj
Stran 19
V
Štajerski
Foto: Martin Ozmec
Aktualno	Po naših občinah
Paradiž • Zaradi Ptuj • Bodo doktorji težav zadnja zima za ekonomije pekli
Reportaža Haloze • Kako so
Kmetijstvo Ptuj • Koga sploh
Sport Rokomet
Bela
Zimovo?
Stran 3
pice?
Stran 2 Po naših občinah Ormož • Stroški za novi muzej enaki dosedanjim
Stran 5
poslanci asistirali sv. zanima ptičja gripa?! zastava ostala v
Martinu
Stran 20
Stran 10 Po naših občinah Markovci, Videm
• "Vroča" tabla spet stoji
Stran 32
Ormožu
Stran 15
9770040197060
Ptuj • Neodvisni sindikati se pridružujejo protestu
Bodo doktorji ekonomije pekli pice?
Na splošnem protestnem shodu slovenskih sindikatov proti predlaganim reformam vlade, ki bo 26. novembra v Ljubljani, bodo sodelovali tudi Neodvisni sindikati Slovenije, vendar po besedah predsednika Rastka Plohla z lastnimi pogledi in predlogi.
Predstavnikom štirih največjih sindikalnih central v državi, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Pergama, KS 90 in Neodvisnosti, se bodo na protestnem shodu v Ljubljani, napovedanem za soboto, 26. novembra, pridružili tudi Neodvisni sindikati Slovenije.
"Naša ugotovitev je, da predlagane vladine reforme
Foto: M. Ozmec
Predsednik NSS Rastko Plohl: "Zahtevamo, da se preneha zavajanje slovenske javnosti."
ne peljejo k dobrim rešitvam, predvsem ne za občane in male ljudi. Kar se tiče zdravstvene reforme, smo za združitev prvega in drugega stebra ter za izločitev zavarovalnic iz drugega stebra; prepustiti jim je treba tretji steber. V pokojninski reformi pa smo za ohranitev enoste-brnega sistema," pravi predsednik NSS Rastko Plohl
Kaj pa davčna zakonodaja?
"V primeru sprejetja enotne davčne stopnje, to je 20 % pri DDV-ju in 20 % pri obračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ter postopne ukinitve davka na obračun plač zahtevamo, da ostane kupna moč minimalne plače brez socialnih transferjev enaka ali večja, kot je bila pred re-
Uvodnik
Kako martinujemo
Pa se bo začelo; pravzaprav seje že. Prav zanima me, kako bi nekomu, ki nima pojma, kaj je martinovanje, vso stvar čim enostavneje opisali. Ne s tistimi zgodovinskimi miti in resnicami od (pred)škofovskega skrivanja danes sv. Martina med jato gosi, ampak takole bolj realistično in plastično. Kaj torej sploh je martinovanje in kako poteka.
Brez dvoma bi ob tem, če odstranimo ves celofan leporečja okoli dogodka in dogajanja, morali krepko zardeti. Torej, Slovenci, predvsem Štajerci, martinujemo v bistvu na dva načina: prvi je sestavljen iz urad-no-kulturnih predstav, kamor se uvrščajo nagovori kakšnih bolj ali manj pomembnih lokalnih velikašev, pa nastopi kulturnikov (spet takšnih in drugačnih), letos bomo na Ptuju k temu še dodali že v ostalih krajih zguljeno in nič kaj inovativno izbiro vinske kraljice, za vsem tem pa stoji nekaj pečenih kostanjev in mošt v plastičnih kozarcih.
Drugi, manj uraden način, zato pa nič manj razširjen, je, oprostite izrazu, z Martinom »blagoslovljen« in zato menda čisto upravičen »pijanski maraton« po kleteh in zidanicah, kjer se dokazuje - ne kdo ima boljši mošt oziroma vino, ampak kdo ga (pre)nese več, preden ga spusti iz sebe spredaj ali zadaj Če bi me že kdo vprašal, kateri način mi je ljubši, bi se verjetno odločila za tega drugega. Vsaj zanimiveje zna biti (če seveda ostaneš količkaj trezen), predvsem pa se zna iz »človeških sodov« izliti marsikakšna krepka in hudo resnična, ki bi brez Martinove pomoči ostala za vedno skrita v globinah ubogih duš. Škoda je le to, da se izlito duševno trpljenje potem prekvalificira v čisto fizično z nekajdnevnimi posledicami . Toda, saj se ve - za vsak greh je potrebno kesanje - in pri Martinu ter po njem je pač malo drugačne vrste kot sicer. Pozablja se pa ena stvar, in sicer da je blagoslov namenjen krstu mošta v vino in ne tistim, ki se na vso moč trudijo preizkusiti, ali je veliki dogodek dosegel svoj cilj.
No, kako bi pa vi opisali popolnemu nevednežu, kaj je to martinovanje na Slovenskem?
Simona Meznarič
formo. To pa pomeni ohranitev cene življenjske košarice na istem ali višjem nivoju, kot je sedaj. Zato je potrebno sočasno z reformo dvigniti minimalno plačo s sedanjih 53 % na 60 % povprečne plače, z drugimi aktivnimi prijemi pa je treba zvišati plače po kolektivnih pogodbah, tako da se ohrani kupna moč prejemnikov plač po kolektivni pogodbi. Zato bi bilo nujno potrebno pristopiti k novemu dogovoru o politiki plač in socialnem sporazumu, ki bi uredil to področje. Potrebno pa je seveda tudi učinkovitejše zbiranje nepobranih davkov ter korekcija tako imenovanih davčnih praznin, ker mnogi samostojni poklici in tisti z individualnimi pogodbami, procentualno gledano, ne plačujejo dajatev za zdravstvo in pokojnino kot večina drugih."
Kakšen naj bo po vašem mnenju učinek reform do gospodarstva?
"S predlaganimi reformami je potrebno doseči dvig gospodarstva na višjo raven z izdelavo končnih izdelkov, torej oživitev nekdanjih gospodarskih gigantov ter formiranja novih podjetij po tem vzoru, saj sedanja gospodarska razvojna vizija temelji na Kavčičevi ideji tako imenovanega kukavičjega jajca, ki je bila v osemdesetih letih prepoznavna pod imenom "Slovenija - zeleni vrt Evrope", ali konkretneje - smetišče Evrope. Ideja je govorila o tem, da lahko Slovenija živi od bančništva, v rokah tujcev, ter turizma in trgovine, ki prehajata v roke tujcev, nadalje lahke industrije, ki je ra-
zen izjem skoraj v celoti propadla, poglejmo samo Elan in lesno industrijo, kmetijstva, ki je prav tako v propadanju, ekologije, ki po mojem ne bo uspela zaradi formiranja veleposestnikov v Evropi in po svetu, pa tudi zaradi sodobnih virusov in bolezni. Iz tega lahko sklepamo, da je naša industrija, ki je bila leta 1985 deseta na svetu in je znala izdelati končne izdelke visoke dodane vrednosti, namensko uničena od znotraj, seveda po nasvetih od zunaj. Če se bo ta trend nadaljeval, bodo doktorji ekonomije kmalu pekli pice, elektro in strojni inženirji pa kosili travo in menjavali žarnice na ulični razsvetljavi, da o pokojninah in upokojencih niti ne govorimo.
Na osnovi tega zahtevamo tudi nacionalni konsenz o tem, v čigavih rokah bo več-
ina lastnine. Trdno smo prepričani, da mora biti v rokah državljanov Slovenije in ne tujcev, izjema so lahko podjetja, ki delajo za izvoz. Zahtevamo pa tudi uzakonitev notranjega delničarstva in delitev dobička s strani zaposlenih, pa tudi revizijo lastninjenja, saj ne smemo dovoliti, da bi postali "Bangkog" za ta del Evrope.
Prevetriti pa je potrebno tudi izgradnjo avtocest, saj je prvobitna trasa Lendava-Ko-per speljana severno od Lenarta do Šentilja, predvsem za potrebe bavarskega gospodarstva, pri tem pa je izpustila naš industrijski bazen, torej Ormož, Ptuj, Kidričevo, Maribor - jug z letališčem, Slovensko Bistrico, Slovenske Konjice, Zreče in Celje. Po lobiranju se je sicer sprejela južna inačica, ki pa še vedno izpušča navedeni gospodarski in turistični bazen. Žal še danes točno ne vemo, kje bo avtocesta tekla, vemo samo to, kje bi morala teči.
In končno, zahtevamo, da se neha zavajanje slovenske javnosti s strani katere koli oblasti ali lobijev, še posebej ne v imenu tranzicije in glo-balizacije!"
M. Ozmec
Ptuj • Obisk delegacije pobratene občine Arandjelovac
Ljudje naj gradijo mostove
Od 8. do 10. novembra se je na delovnem obisku na Ptuju mudila delegacija občine Arandjelovac iz Srbije. Vodil jo je prvi mož občine, ki je bil na to funkcijo izvoljen oktobra lani, dr. Radoslav Švabić. V njej so bili še Milutin Džurić, direktor občinske uprave, Vasilije Petrović, vodja oddelka za urbanizem in komunalno dejavnost, in Dragan Adamović, poveljnik gasilcev.
Med dvodnevnim bivanjem na Ptuju so imeli več delovnih srečanj: ogledali so si Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji, se srečali z več enotami gasilcev, ki v Srbiji delujejo kot državna služba, vendar se tudi pri njih že poraja zahteva, da se gasilstvo organizira kot občinska javna služba. V sredo pa jih je v Mestni hiši na Ptuju sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan s sodelavci.
Največ pa so se gostje iz pobratenega mesta zanimali za projekt celovitega upravljanja odpadkov, ki je v občini Ptuj vzorno organiziran. Kot je povedal direktor podjetja Čisto mesto Andrija Koter, ne mine dan, da jih ne bi obiskala kakšna domača ali tuja delegacija, povsod jih zanima ptujski model ravnanja z odpadki, zato se bodo morali v kratkem odločiti, v katere projekte sodelovanja na tem področju bodo šli, katere bodo morali odkloniti. Za Arandjelovac je projekt celovitega ravnanja z odpadki pred nekaj leti že izdelal Ekoles, vendar do realizacije ni prišlo. Zdaj pa je morda na-
stopil čas, ko bi ga lahko realizirali. V podjetju Čisto mesto in v MO Ptuj so pripravljeni pomagati po najboljših močeh, vendar bo potrebno najti vire za to. Ker pa ima občina Arandjelovac sedaj partnerja v pobratenem mestu, ki je povrhu mesto iz države EU, je povedal prvi mož dr. Radoslav Švabič, denar več ne bo problem. Možnost ponuja evropski projekt Exchange, ki je prav posebej namenjen srbskim občinam v procesu približevanja Evropski uniji.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je govoril o možnostih, da bi MO Ptuj skupaj s Čistim mestom pomagala v Arandje-lovcu vzpostaviti neke vrste pilotski projekt kot inkubator za vsa druga mesta v Srbiji. Verjetno jim to ne bo uspelo, realno pa je, da bi delovali za območje Šumadije oziroma občine Arandjelovac, ki ima okrog 50 tisoč prebivalcev, kjer pa bi želeli narediti nekaj takega, kot ima Ptuj. Zavedajo se, da je upravljanje s komunalnimi odpadki trenutno eden večjih problemov, s katerim se srečujejo. Deponijo imajo, načrtovali so, da jo
bodo polnili 25 let, zdaj pa ugotavljajo, da če bo šlo s takim tempom naprej, jo bodo napolnili že v desetih letih, zato, kot poudarjajo, morajo kreniti po »ptujski poti«, ki jo želijo posnemati tudi številni drugi. Ptujski župan dr. Štefan Čelan jim je obljubil tudi pomoč tega okolja pri vstopanju v EU, pri čemer bo operativni del izpeljala ZRS Bistra.
Arandjelovčani so se zahvalili za prijazen sprejem in
dragocene izkušnje, ki so jim jih posredovali predstavniki pobratenega mesta. Ob prijateljstvu in bratstvu, ki veže obe mesti, je nujno vzpostaviti primerno gospodarsko sodelovanje, okrepiti kulturno in športno izmenjavo; možnosti za to so. Ljudje so tisti, ki gradijo most prijateljstva, so še poudarili. Razšli so se v pričakovanju, da bodo našli skupne točke še v kakšnem od gospodarskih projektov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Delegacija iz Arajidjelovca, vodil jo je predsednik skupščine občine dr.Radoslav Švabić, na pogovoru pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu, ki so se ga udeležili tudi direktor občinske uprave Arandjelovac Milutin Džurič, vodja oddelka za urbanizem in komunalno dejavnost Vasilije Petrović in poveljnik gasilcev Dragan Adamović.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniji Ptujskega tednijia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^aimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Paradiž • Težave zaradi zaščitene hiše
Zadnja zima za Zimovo?
Na enem prelepih haloških vrhov, v Paradižu 43, stoji hiška Milana Vidoviča, ki jo domačini poznajo kot Zimovo. Pogled nanjo pove, da je v okras okolici, sicer pa je ena redkih, ki ji streho krasi zvonik, nad vhodnimi vrati pa letnica 1888. A njena streha se seseda in pušča, zato je nujno potrebna obnove. tu pa se začenjajo težave, saj je na seznamu stavb, ki jih ščiti zakon o kulturni dediščini.
Hiša na Zimovem, ki je last Milana Vidoviča, je že od daleč videti nekaj posebnega, saj jo na vrhu krasi manjši zvonik - turen. Včasih, ko je bila še last vinogradniškega veleposestnika, je bil v zvoniku zvon, ki je privabljal halo-ške dninarje k delu in južini, vendar so ga med vojno odnesli za potrebe vojske.
Gospodar Milan Vidovič, ki se bo kmalu srečal z abrahamom, je priden in delaven, a zadnjih nekaj let se ga držita sama smola in nesreča.
"Začelo se je pred 15 leti, ko sem izgubil službo na Gozdnem gospodarstvu, kjer sem delal kot sekač. Do takrat je bilo dobro, čeprav smo težko in veliko delali, v poletni vročini in v zimskem mrazu, mnogokrat več in dlje, kot bi bilo treba. Pa se je pripetila prometna nesreča s službenim kombijem, v kateri sem se hudo poškodoval, tako da sem sedaj invalid. Boli me, ker se mi je zgodila velika krivica, saj so me kot invalida s hudimi bolečinami v še ne povsem zaraslih polomljenih rokah in v križu po končani bolniški vtaknili med tehnološke presežke in me dobesedno vrgli na cesto.
Pritožil sem se, tudi na pogovorih sem bil, pa nič. Poskušal sem se tudi pravdati, pa nisem imel dovolj denarja in tudi ne sreče. Tako se moram po 19 operacijah, poglejte, ves sem prerezan, kljub svoji invalidnosti zadostiti s 46 tisočaki socialne pomoči. To ni pravica.
Nesreča pri hiši se je stopnjevala, saj sta brez zaposlitve tudi sestra Štefka, ki je dolga leta delala v mariborskem TAM-u, ter brat Franc, ki je hud pljučni bolnik in delni invalid.
"Vsi trije smo pahnjeni v nemilost, saj bolj životarimo kot živimo. Ker je od socialne pomoči težko preživeti, primem za vsako delo, ki ga kot invalid zmorem, vsak delovni
Foto: M. Ozmec
Milan Vidovič je prepričan, da mu je sreča obrnila hrbet, saj se ga že nekaj let držita smola in nesreča.
dan garam. Poleg tega pa je treba skrbeti tudi za hišo, za vrt in sadovnjak."
Nesreče so se stopnjevale
A nesreča Vidovičevim še ni obrnila hrbta, saj so imeli lani kar tri pogrebe.
"Prvega majnika smo pokopali 61-letnega brata, oktobra, za veliko mašo, mi je umrl še drugi brat, ki sicer ni živel tu, najhuje pa me je prizadela smrt matere Marije, ki je na martinovo izdahnila na mojih rokah. Trije pogrebi najbližjih v enem letu človeka duševno popolnoma zlomijo, ohromijo. Zal pa to pomeni tudi veliko finančno breme, tako da sem za pogreb matere še danes dolžen 30 tisočakov. Zato sem zaprosil za denarno pomoč na Center za socialno delo in na Občino Gorišnica. Na socialnem so stiski prisluhnili in odobrili 25 tisočakov pomoči, od Občine pa do danes nisem prejel niti odgovora."
A stisnil je zobe in potrpel,
za ljubi kruhek in za skromno plačilo dela od zore do mraka, saj se je treba dolga čimprej rešiti.
"Ob redkih prostih trenutkih sva z bratom pohitela in pripravila drva za zimo, da nas vsaj zeblo ne bi. Za silo sem streho pokrpal s folijo, saj že nekaj let pušča na več mestih. Dotrajano je tudi ostrešje, saj se ponekod poseda, zato sem hišo hotel obnoviti in prekriti. Pa se je pri nas oglasila gospa Skalický iz Zavoda za spomeniško varstvo in nam povedala, da jo je treba obnoviti tako kot je ter na novo pokriti z bobrovcem."
In kaj ste storili?
"Dogovoril sem se s privatnikom iz Slovenske Bistrice, da si je stanje ogledal in mi naredil predračun za dobre 3 milijone tolarjev, z materialom vred. Ker denarja nimam in ga tudi ne morem od kod vzeti, sem na predlog Zavoda za spomeniško varstvo zaprosil Občino Gorišnica za finančno pomoč. Takrat, leta
1999, je bil župan še Slavko Visenjak, ki mi je odgovoril, da v tistem letu žal nimajo sredstev, iz katerih bi lahko odobrili nepovratna sredstva za obnovo naše hiše ter da bodo spremljali javne razpise Ministrstva za kulturo, tako kot je predlagala gospa Ska-licky in da mi bodo poskušali naslednje leto pridobiti sredstva za prenovo iz javnega razpisa za sofinanciranje in subvencioniranje kulturnih programov in projektov."
Ste pomoč vendarle dočakali?
"Ne, žal leto zatem, torej leta 2000, ni bilo nič, le obljuba, da bodo mojo hišo prenovili takoj, ko bodo končali obnovo Dominkove domačije. In z obljubami so nadaljevali tudi zatem, ko je postal župan Jožef Kokot. Čeprav sem bil na občini Gorišnica vsaj 15-krat in morda tolikokrat tudi telefoniral in prosil, so mi vedno samo obljubljali, da bodo zadevo poskušali rešiti, čim bo mogoče."
In kako ste potem ukrepali?
"Julija letos je bila gospa Skalický spet pri nas in bila
Foto: M. Ozmec
Pogled na leseni portal s sliko
ne dediščine v Mariboru, kjer smo izvedeli, da zadevo spremlja višja konservatorka Jelka Skalický. Takole je pojasnila:
"Zanimivo in arhitektonsko zelo redko tovrstno še ohranjeno hišo v Paradižu 43 smo si ogledali in ugotovili, da je strešna konstrukcija povsem dotrajana, vendar jo je možno še popraviti. Potrebno je zamenjati dotrajane dele lesa ter na novo prekriti, če je le mogoče z bobrovcem. Trenutno je najbolj pomembno, da se streha zaščiti, saj je hiše zelo škoda. Prepričani smo, da bi lahko z zamenjavo povsem dotrajanega in uničenega to opravili s sorazmerno majhnimi stroški."
Torej je ohranitev hiše pomembna, ali je na seznamu kulturne dediščine?
"Trenutno imamo to stavbo na seznamu predlogov za vpis v register kulturne dediščine in predlog bomo
Po tem, kar je povedal župan občine Gorišnica Jožef Kokot, je slutiti, da se bo zgodba hiše na Zimovem vendarle razpletla pozitivno. Njegovo pojasnilo je kratko in jedrnato:
"O stavbi v Paradižu 43, ki je v zasebni lasti, sem se pogovarjal z direktorjem občinske uprave Matevžem Cestnikom, saj se je verjetno prav on o tem pogovarjal z lastnikom Vidovičem in pridobil tudi nekaj informacij v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru. Tudi mi na Občini Gorišnica menimo, da je propadajočo redko stavbo vredno ohraniti. Ker pa v občinskem proračunu za te namene letos nimamo na voljo nobenih razpoložljivih sredstev, sva se dogovorila, da bo naša občinska uprava Vidovičevim pomagala pri pridobitvi sredstev za sanacijo, oziroma popravilo hiše pri Ministrstvu za kulturo. Vsekakor je v interesu obči-
Zimovo v haloškem Paradižu je nekaj posebnega ...
Foto: M. Ozmec
začudena, kako to, da strehe z zvonikom, križem in balkonom nismo obnovili, saj naj bi bil za to pripravljen les skupaj s kritino - bobrovcem - na Borlu ob prenovi tamkajšnjega gradu. Vso hišo je še enkrat fotografirala od zunaj in od znotraj in obljubila, da se bo sama oglasila na Občini Gorišnica. Pa do danes nisem prejel nobenega glasu, ne od nje in ne od Občine.
Ker je zima pred vrati in ker napovedujejo, da bo zelo ostra in z veliko snega, se bojim, da dotrajana in močno načeta streha ne bo vzdržala. Zato prosim, da mi na Občini ali kdorkoli pomaga, kajti sam si ne morem in ne smem."
Poklicali smo na Zavod za varstvo naravne in kultur-
skupaj s še nekaterimi še letos posredovali v Ljubljano. To pa pomeni, da bo kmalu potem zavarovana kot kulturna dediščina, zato je naše mnenje, da jo je zaradi njene posebnosti treba resnično ohraniti, torej obnoviti. Če stanovalec tega ni v stanju storiti, oziroma finančno ni zmožen, kar je v tem primeru očitno, pa bi bilo potrebno pridobiti sredstva na občinski ali državni ravni, saj gre za širši interes. Gospod Vidovič potrebuje malce strokovne pomoči, morda nekoga, ki bi mu pri tem malce pomagal, saj je potrebno napisati vlogo za participiranje in morda še kaj. Prepričana sem, da bodo za to na Občini vendarle morali najti razumevanje."
ne, da stavbo ohranimo, čeprav gre za zasebno lastnino. Veliko lažje je bilo z obnovo Dominkove domačije, ki je last Občine Gorišnica."
Zakaj pa Vidovičevi niso prejeli nobenega odgovora na prošnjo za finančno pomoč?
"Njihovo prošnjo smo obravnavali na občinskem svetu, kjer smo se na predlog odbora za družbene dejavnosti odločili, da zadevo predamo v obravnavo vaškemu odboru Paradiž. Ta bo ocenil, v kakšnem gmotnem položaju živijo Vidovičevi, in če so finančno ogroženi; če so pomoči resnično potrebni, sem prepričan, da jim bomo z veseljem pomagali."
M. Ozmec
Ljubljana • Z novinarske konference
V Perutnini vzpostavijena najvišja raven zaščite pred ptičjo gripo
Kijub temu da je nevarnost okužbe z virusom ptičje gripe v Sloveniji izredno majhna, so v PP že 24. avgusta vzpostavili krizni štab strokovnjakov in najvišjo raven zaščite (t. i. nadnivojski biosecurity), je na torkovi novinarski konferenci povedal predsednik dr. Roman Giaser ter ob tem poudaril, da imajo v družbi ceio zahtevnejši sistem kontrole kot je v praksi v ostalih primerljivih evropskih podjetjih.
Možnost okužbe z virusom oziroma nastanka pandemije ptičje gripe naj bi bila po Glaserjevih besedah manjša že zato, ker je gostota prebivalstva v državi relativno nizka, ker so higienski standardi zelo visoki, na tržnicah se ne prodaja živih živali, pa tudi ljudje ne živijo v istih prostorih z njimi, kot se je to dogajalo pri okužbah v azijskih državah.
Sicer so zaenkrat edine prenašalke virusa ptičje gripe divje ptice, zato so v Pp prav tako že avgusta letos zaprli prosto rejo, da bi zmanjšali možnost okužbe oz. izbruha v svoji proizvodnji. Perutnina se sicer v vsej svoji stoletni zgodovini še nikoli ni srečala s tem virusom, čeprav so ga v preteklem času zasledili že marsikje v Evropi, med drugim tudi v Italiji. Poleg omenjenega ukrepa zaprtja proste reje so v PP, kot je povedal Glaser, zelo poostrili kontrolo proizvodnje na vseh nivojih: »Naše obrate smo še bolj zaprli, kar pomeni, da je
gibanje v njih zelo omejeno in dovoljeno le minimalnemu številu zaposlenih, uvedeno je razkuževanje vseh prevoznih sredstev in ostale opreme ter tehnike, zaostren je nadzor, tako preko lastne sanitarne službe, vrši se vsakodnevni monitoring, za naše kooperante pa velja še posebna klavzula, ki jim prepoveduje rejo kakršnihkoli domačih pernatih živali!«
Dodaten varnostni ukrep pa predstavlja tudi sama vertikalna organiziranost proizvodnje PP, saj družba sama proizvaja vse, od potrebnih surovin do končnega izdelka, pri čemer so vsi segmenti proizvodnje pod stalnim strokovnim nadzorom: »Celovitemu nadzoru so podvržene že valilnice, ki preprečujejo kakršnokoli interakcijo z okoljem, enako velja za proizvodnjo krmil in vzrejne farme pri kooperantih, vse tehnološke linije za obdelavo mesa, tovarno pripravljenih jedi in neprekinjeno hladno verigo vse do trgovskih polic. Meso
www.pcrumina
Predsednik uprave Skupine PP in generalni direktor Roman Giaser: »Potrošniki lahko brez vsakega dvoma uživajo vsa živila blagovnih znamk PP!«
in jajca so pod stalnim veterinarskim nadzorom, vsako leto pa se izvede do 100.000 laboratorijskih analiz.«
Prodaja znižana za 10 odstotkov
Zaradi že potrjenih žarišč izbruha nevarnega virusa (H5N1) ter izjemne medijske pozornosti v smeri opoza-
rjanja pred morebitnimi negativnimi oz. celo nevarnimi posledicami okužbe v PP seveda aktivno in neprekinjeno spremljajo tudi odzive potrošnikov: »Perutnini Ptuj, ki svoje izdelke prodaja na 18 trgih, se je v zadnjih desetih do štirinajstih dneh zaradi pojava ptičje gripe v Evropi prodaja perutninskega mesa sicer znižala za približno 10 odstot-
kov, vendar pa smo na osnovi ocen že septembra nekoliko znižali obseg proizvodnje,« je povedal Roman Glaser ter pojasnil, da je zmanjšan obseg prodaje vidnejši pri mesu in veliko manj pri gotovih izdelkih, največji upad pa beležijo na trgih bivše Jugoslavije ter v Italiji. Proizvodnja kooperantov zaradi tega naj ne bi bila okrnjena, saj bodo morebitne viške mesa pač zmrzovali ter jih namenjali na trge, ki so jih že doslej oskrbovali z zmrznjenim mesom. Po podatkih nekaterih trgovskih gigantov naj bi bil sicer padec prodaje perutninskih izdelkov precej večji, govori se o dvajset- in celo večodstotnem upadu, vendar je Glaser te informacije komentiral z besedami, da o resničnosti teh številk ne more soditi in da so lahko dejansko takšne, vendar na račun ostalih proizvajalcev perutninskih izdelkov in ne PP. Tudi rezultati raziskave o percepciji ptičje gripe pri potrošnikih in njen vpliv na potrošnjo perutninskega mesa, ki jo
je na vzorcu 850 oseb za Perutnino Ptuj, Agromerkur in Pivko perutninarstvo izvedla družba Dialog, so pokazali, da le malo potrošnikov skrbi, da bi se z uživanjem perutninskega mesa in izdelkov okužili in zboleli za ptičjo gripo ter da je praktično zanemarljiv delež tistih anketirancev, ki so zaradi pojava ptičje gripe prenehali uživati perutninsko meso in jajca. »Po rezultatih ankete perutninsko meso in izdelki slovenskega porekla pri slovenskih potrošnikih uživajo velik ugled in zaupanje, tako pred pojavom pojavu ptičje gripe v svetu kot po njem. Po izbruhu afere je celo opazen nekoliko višji trend odločanja za kakovostnejši in varnejši izvor izdelkov, ne glede na ceno, kar je tipičen pojav v t. i. prehrambenih aferah,« je povedal dr. Roman Glaser in še dodal, da po stalnem spremljanju dogajanja na tržiščih upada prodaje PP izdelkov ni več opaziti.
SM
Kidričevo • Pomembna poslovna pridobitev
Odprli prodajalno nerjavečih materialov Ramainox
V petek, 4. novembra je podjetnik Rajko Matijevič v nekdanjih Čevljarskih delavnicah v Kopališki ulici 3 v Kidričevem odprl specializirano trgovino z nerjavečimi materiali Ramainox.
Ob pomembnem dogodku je številne goste in poslovne partnerje nagovoril podjetnik Rajko Matijevič ter med drugim dejal, da so v 14 letih obstoja kar precej naredili. Ena od glavnih dejavnosti
njegovega podjetja Ramainox, d. o. o, prej Ramašped, je zaradi novih razmer na področju mednarodne trgovine po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bistveno zmanjšana, zato so se odločili, da svojo
Foto: M. Ozmec
Podjetnik Rajko Matijevič pred svojo novo prodajalno in stavbo, v kateri si je uredil tudi nove poslovne in skladiščne prostore.
dejavnost razširijo še na trgovino. Po preučitvi potreb na tem območju Štajerske so se odločili za nerjaveče ali inox materiale, saj specializirane tovrstne ponudbe na širšem območju ptujske regije do sedaj skorajda ni bilo, podjetja in zasebniki pa so vedno bolj naklonjeni sodobnim in trpežnejšim materialom.
Odkupili so zgradbo nekdanjih čevljarskih delavnic, jo preuredili in obnovili ter v njej uredili prodajalno, skladiščni in poslovni del. V novi prodajalni Ramainox za sedaj ponujajo kupcem nerjavečo pločevino raznih dimenzij, nerjaveča profilna jekla, nerjaveče cevi in vijačni material, navtični material ter razna orodja. Za pomoč in sodelovanje se je Rajko Matijevič posebej zahvalil predstavnikom Taluma, d. d., in Silkema, kjer je svojo podjetniško pot tudi začel, predstavnikom podjetja Albin Promotion ter številnim drugim poslovnim partnerjem.
-OM
Foto: SM
Ormož • Ustanovili Muzej Ormož
Stroški podobni sedanjim
Na ponedeljkovi seji so se ormoški svetniki odločili za razdružitev ormoške enote muzeja od ptujske in ustanovitev lastnega muzeja.
Prostori novega muzeja bodo v ormoškem gradu.
K izstopu iz skupne organizacije s Ptujem so jih prisilila nerealna pričakovanja ptujske občine o soudeležbi pri financiranju skupnega zavoda, sodelovanje s ptujskim muzejem samim pa naj bi bilo dobro. Razdruževanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj naj bi bilo končano do konca leta, ko bo pričel delovati Muzej Ormož. Vse premoženje in sredstva, ki jih uporablja organizacijska enota Ormož, bodo z odlokom o ustanovitvi prešle v koriščenje novoustanovljenega zavoda. Prav tako naj bi se v Ormož vrnili vsi eksponati in gradiva s področja občine Ormož, ki so v hranjenju in uporabi na Ptuju. V ta namen je bila ustanovljena tudi skupna komisija dosedanjih soustanoviteljic Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki
jo z ormoške strani sestavljajo zaposleni muzeja - Zdenka Kresnik, Nevenka Korpič in Branko Lamut ter Simona Me-noni in Miroslav Tramšek.
V novem ormoškem muzeju, ki bo organiziran kot javni zavod, bodo zaposleni vsi trije dosedanji delavci, od nedavnega pa je zaposlen tudi pripravnik arheolog, ki je sicer študent na podiplomskem doktorskem študiju s področja arheologije. Za dobo največ devetih mesecev bo zavod kot v. d. direktorice vodila Zdenka Kresnik. Muzej bo imel sedež v prostorih gradu Ormož, uporabljal pa bo tudi prostore v gradu pri Veliki Nedelji in prostore zbirke v Središču ob Dravi.
Prvotno so nameravali muzeju priključiti tudi arhivsko dejavnost. Vendar se je kandidat, ki je izpolnjeval pogoje za delovno mesto arhivarja, zaradi dolgotrajnih postopkov pri razčiščevanju te problematike odločil za drugo delovno mesto. Tako v Ormožu trenutno ne morejo zagotoviti minimalnih kadrovskih pogojev, ki so potrebni za delovanje arhiva. Načrtujejo pa, da bodo arhivsko dejavnost naknadno vključili v ustanovitveni akt,
kakor hitro bodo lahko izpolnili kadrovske in prostorske pogoje.
Vse je zanimala predvsem finančna obremenitev, ki bo z novim zavodom padla na pleča občine, vendar na občini zagotavljajo, da obstaja realna možnost, da bo Ministrstvo za kulturo pokrivalo stroške enega ali dveh strokovnih delavcev z visoko izobrazbo. To bi pomenilo, da ostanejo stroški delovanja muzeja na dosedanjem nivoju, razgovori o delitvi stroškov z ministrstvom pa so ta trenutek še odprti.
Z ustanovitvijo zavoda se je najverjetneje pričelo tudi zadnje odštevanje za izselitev alternativnega kluba Unter-hund iz grajskih prostorov, o čemer je potekal tudi sodni spor. Občinski svet pa bo moral po uspešni rešitvi muzejskega problema svojo pozornost nameniti mladini, ki v Ormožu nima svojih klubskih prostorov. Ob naraščajočem številu mladostnikov, ki z delovanjem Gimnazije Ormož gravitirajo v Ormož, se bo treba reševanja tega občutljivega problema lotiti čim prej in z več takta kot doslej.
vki
Podravje • Delovati je začel kolegij direktorjev občinskih uprav
Vez med politiko in stroko
Oktobra so se na prvem srečanju zbrali direktorji občinskih uprav 15 občin Spodnjega Podravja. Pobudo za oblikovanje tovrstnega kolegija je podal destrniški župan Franc Pukšič, župani pa so njegovo zamisel podprli. Prva predsednica kolegija direktorjev je direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc, ki je bila za to funkcijo imenovana na prvem oktobrskem kolegiju za obdobje enega leta.
Kolegij se bo - po vzoru županskega - sestajal enkrat mesečno, vedno v drugi občini. Novembrski bo v prostorih občine Videm: »Kolegij je v prvi vrsti namenjen temu, da se poenotijo strokovna stališča in da se v občinske uprave uvajajo dobre prakse. Ugotavlja se namreč, da ima večina naših občin enovite občinske uprave, kar pomeni, da uprave nimajo oddelkov oz. direktnih vodij, s tem pa je direktor izpostavljen velikemu tveganju, ker mora obvladati celotno stroko na področju lokalne in državne uprave. Zato je takšna oblika sodelovanja, kot je kolegij direktorjev, izjemnega pomena, saj zagotavlja možnost strokovne izmenjave mnenj, izkušenj, znanja in s tem poenotenje strokovnih kriterijev ter stališč, kako bomo v občinskih upravah delali,« pojasnjuje namen kolegija direktorjev predsednica Darinka Ratajc.
Ratajčevi se zdi še posebej pomembna možnost izvajanja dobre prakse v posameznih občinskih upravah: »Gre za to, da če neka občinska uprava naredi nekaj dobrega, zakaj potem ne bi tega svojega modela predstavila ostalim, namesto da se v vsaki upravi trudijo nekaj narediti po svoje in od začetka. Če se določen model izkaže kot do-
ber, ga lahko prevzamejo vse uprave in ne izgubljajo časa s tem, da iščejo svojo pot. Gre torej za medsebojno nudenje pomoči in olajševanje dela.«
Ne glede na temeljni cilj delovanja kolegija direktorjev pa to še zdaleč ne pomeni, da direktorji ne bodo obravnavali tudi tem oz. točk, ki bodo na dnevnem redu županskega kolegija: »To sicer ni naš glavni namen, torej naš kolegij ni prvenstveno namenjen temu, da bi pripravljali strokovne podlage za delo županskega kolegija. Vendar, če bo potrebno in tako dogovorjeno s koordinatorjem dela županskega kolegija Brankom Novakom, bomo razpravljali in pripravili strokovno stališče tudi za določene tematike županskih srečanj. V tem primeru bo šlo gotovo za skupne projekte več občin, predvsem na področju regionalnega razvoja.«
Kolegiji namenjeni skupni problematiki vseh občinskih
uprav
Prvi oktobrski kolegij je bil namenjen konstituiranju organa: »Zavezujočih sklepov na kolegiju ne moremo sprejemati, prav tako ni obvezna udeležba s strani posameznih občinskih uprav. Dnevne rede posameznih srečanj
bodo lahko predlagale vse občinske uprave, nato pa bomo po skupnem dogovoru določili točke in pripravili gradivo za vsak kolegij. Zdaj sta zelo aktualni dve zadevi, ki ju bomo obravnavali prednostno; to je tematika plač v javnem sektorju, kjer bo treba uvesti novo zakonodajo v prakso dela občinskih uprav. Glede na to, da nimamo zagotovljenih pravnikov, bo to seveda delo direktorjev, opravljeno pa mora biti strokovno in pravilno. Naslednja zelo pomembna tema za vse bo izvedba Pravilnika o novi programski klasifikaciji proračuna, ki mora biti usklajena v vseh občinah. Potem je ena od takšnih skupnih zadev tudi ustanovitev skupne občinske uprave, za kar so zagotovljena tudi državna sredstva. Možnost je, recimo, ustanoviti skupno občinsko upravo tudi za šest haloških občin s specifičnimi zahtevami, če bi obstajala takšna volja in pobuda. To je sicer stvar politične oz. županske odločitve, toda naloga direktorjev občinskih uprav bo, da potem to odločitev izvedejo v skladu z zakonodajo in na strokovni podlagi. Skupna zadeva vseh občin je tudi uredba o poslovanju s strankami in uradnih urah, pa vprašanje notranjih revizij, problematike predšolske
in šolske vzgoje ipd. Vse to so teme, ki zadevajo vse občinske uprave in temu bodo tudi namenjeni naši kolegiji.«
Sicer bodo, kot še pravi Ra-tajčeva, na kolegije povabili tudi strokovnjake s posameznih področij in organizirali različne seminarje za upra-
vne delavce: »Tako bomo racionalizirali oz. zmanjšali stroške strokovnih seminarjev, ki se jih moramo udeleževati in so za posameznike zelo dragi. Sicer pa je bistveno to, da so ti kolegiji eden od pomembnih dejavnikov, ki bo občinskim upravam
omogočal delati kvalitetno, strokovno in učinkovito!«
To pa, enostavno povedano, pomeni, da mora občinska uprava znati izpeljati politične odločitve župana in občinskega sveta na strokoven in zakonsko dovoljen oz. nesporen način. Naloga nikakor ni tako enostavna: »Ločevati stroko od politike na tem nivoju je nelogično. Župan je politični organ, usmerja in vodi občino, naloga občinske uprave pa je, da izvede njegove politične odločitve strokovno in v skladu z zakonodajo! Torej: še tako odličen župan je nemočen brez kvalitetnega dela občinske uprave.«
SM
Prva predsednica kolegija direktorjev občinskih uprav Darinka Ratajc: »Takšna oblika sodelovanja, kot je kolegij direktorjev, je izjemnega pomena, saj zagotavlja možnost strokovne izmenjave mnenj, izkušenj, znanja in s tem poenotenje strokovnih kriterijev ter stališč, kako bomo v občinskih upravah delali.«
Foto: vki
Foto: SM
Ptuj • O priključitvi slovenske maloprodaje PS Mercator
Era SV ostaja na Ptuju
Na 14. skupščini ERE, d. d., Velenje, ki je bila 2. novembra, so sprejeli vse predlagane sklepe o priključitvi nepremičnin, poslovnega deleža in zalog v Sloveniji skupaj z zaposlenimi v Poslovni skupini Mercator.
Kot je povedal predsednik uprave Gvido Omladič, so se za ta korak odločili, ker se želijo v prihodnje usmeriti na nova področja dejavnosti, ki prinašajo v primerjavi s trgovinsko dejavnostjo večjo dodano vrednost na zaposlenega. S priključitvijo Erine maloprodajne mreže v Sloveniji bo Mercator pridobil skoraj 47 tisoč m2 prodajnih in blizu 18 tisoč m2 skladiščnih površin. Era pa se s tem umika tudi s slovenskega trga s svojo maloprodajno mrežo, ki jo bo širila zunaj Slovenije. Za kupnino še potekajo pogovori,
gre pa za 41 trgovin, tri skladišča, obveznosti iz poslovnega lizinga na šestih večjih trgovinah in lastniški delež v družbi Adut Mega (tehnične trgovine). ERA, d. d., bo s kupnino poplačala stare kredite, preostanek pa vložila v nove razvojne programe in v razvoj maloprodajne in veleprodajne trgovinske dejavnosti na trgih bivše Jugoslavije, kjer je za tovrstno dejavnost še dovolj prostora. Z intenzivnim prestrukturiranjem in novimi dejavnostmi bo Skupina Era glede na gospodarski načrt z okrog 500 zaposlenimi ustva-
rila v letu 2006 17 milijard tolarjev prihodka. V Skupino Era v Sloveniji spadajo družbe Era, d. d., Era Koplas, Era Disgro, Era-SV in Projekt In, ki se bodo v prihodnje ukvarjale le s trgovskimi nišami (gastronomija, oskrba bencinskih servisov) in novimi dejavnostmi. Na tleh bivše Jugoslavije sta del Skupine Era še družbi Skopski sejem in Era Podgorica. Na Skopskem sejmu se že uresničuje ideja o največjem trgovsko-poslov-nem in rekreativnem centru v tem delu Evrope.
Era-SV, d. o. o., bo torej
ostala na Ptuju. Ukvarjala se bo predvsem z gastronomijo, živilske maloprodajne enote pa so vključene v paket dogovora z Mercatorjem. Era-SV, d. o. o., Ptuj, je že doslej 50 odstotkov prometa dosegala z dejavnostjo gastronomije, ki deluje na štirih lokacijah (Ptuj, Celje, Velenje in Ravne na Koroškem) in ima namen ta segment dejavnosti razširiti na območje cele Slovenije. Vsi doslej zaposleni, teh je 140, ostajajo tudi v bodoče zaposleni v obeh družbah, Eri-SV in PS Mercator.
MG
Ptuj • Najvišje priznanje Kuharjeve fundacije na Ptuj
Franc Stopajnik je prejemnik prve nagrade
»Franc Stopajnik je eden najbolj priznanih strokovnjakov stroke varnosti in zdravja pri delu v dejavnosti kmetijstva in živilskopredelovalne industrije. Soustvarjal je kulturo varnosti ne le v industrijski proizvodnji, ampak tudi na individualnih kmetijah.
Prizadeval si je zaščititi delavca in kmeta v dejavnosti, kjer je posameznik zaradi narave proizvodnje izpostavljen nepredvidljivim vremenskim razmeram. Načrtno je uvajal tehnološke novosti, ki so do temelja spremenile delo v tej dejavnosti in omejile obseg poškodb,« pravi utemeljitev najvišjega priznanja fundacije Avgusta Kuharja, prve nagrade za izjemen dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu.
Svečana podelitev nagrad
-	poleg prve, ki jo je prejel Videmčan Stopajnik, je komisija podelila še drugo in tretjo nagrado ter devet priznanj
-	je potekala zadnji teden v oktobru na Bledu v okviru evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu, nagrajencem pa je nagrade izročil in jim čestital minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.
Janez Stopajnik je svojo poklicno pot varnostnega
inženirja začel že leta 1981 v takratnem Kmetijskem kombinatu, danes pa je zaposlen v PP. Zelo aktiven je bil tudi v sekciji za kmetijstvo pri Zvezi društev varnostnih inženirjev Slovenije, ki jo je šest let tudi vodil. Prav tako je bil že od leta 1982 član Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Maribor, pred dvema letoma pa je bil tudi soustanovitelj Društva strokovnih delavcev varnosti in zdravja pri delu Ptuj, ki mu predse-
Foto: Jože Miklavc
Varnostni inženir Franc Stopajnik je prvo nagrado Fundacije Alojza Kuharja za leto 2005 prejel iz rok ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča.
duje že drugi mandat.
»Osebno mi ta nagrada pomeni zelo veliko, saj gre za priznanje stroke mojemu 28-letnemu delu. Hkrati pa me seveda tudi zavezuje za prihodnost, za še bolj strokovno delo, za še večjo skrb, ki jo moramo posvečati varnosti pri delu zaposlenim. Menim, da mi je bila najvišja nagrada Fundacije podeljena predvsem zaradi uvajanja novih tehnologij pri delu, za kar sem se aktivno zavzemal in tudi dobro sodelovanje z vodji v podjetju, ki so upoštevali moje napotke in priporočila, predloge. To se je pokazalo v boljših pogojih dela, zmanjševanju fizičnih naporov in jasno tudi v velikem upadu števila poškodb na delovnih mestih. Že hitro po tem, ko sem začel delati v takratnem KK, smo število poškodb uspeli zmanjšati kar za 90 odstotkov!«
Franc Stopajnik se za najvišje priznanje in nagrado zahvaljuje Društvu strokovnih delavcev varnosti in zdravja pri delu Ptuj, ki je podalo predlog za nagrado, zato pravi, da je to priznanje tudi njihovo: »To je v devetletni zgodovini obstoja Fundacije in podeljevanja nagrad prvo najvišje priznanje, ki je romalo na Ptuj, zato pripada vsem nam!«
Od tod in tam
Ptuj • Sprememba v vodstvu knjižnice?
Neuradno smo izvedeli, da naj bi z novim mandatom prišlo do spremembe v vodstvu Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Na razpis seje prijavilo več kandidatov, svet zavoda pa naj bi ustanoviteljem, to so občine upravne enote Ptuj, enega od prijavljenih kandidatov, ne kandidatke, sedanje direktorice. Vprašanje je, kako se bodo na to (baje soglasno) odločitev sveta odzvale soustanoviteljice, ki (baje) s sedanjim knjižničnim vodstvom dobro sodelujejo!
Fl
Ptuj • Kje so inšpektorji
Čeprav prepoved reje kokoši na prostem velja že skoraj štiri tedne, pa se nekateri tega očitno ne držijo oziroma nočejo držati. Kaže, da se vsi še ne zavedajo, kakšne posledice lahko pusti za seboj virus ptičje gripe, in da jim je malo mar, kje so njihove kokoši. Tale fotografija je bila posneta v tem tednu v skoraj samem centru Ptuja (na Mariborski cesti). Kokoši, ki so na prostem, so sicer zagrajene, na ograji in na živi meji ob kokoših pa v lepem jesenskem vremenu posedajo tudi ptički.
MZ
Lenart • Novi direktor knjižnice
O Matični knjižnici Lenart smo že velikokrat poročali, tudi o gradnji prizidka, o težavah zaradi vlage v kleti in o inšpekcijskem nadzoru. Matična knjižnica Lenart pa je bila tudi velikokrat predmet razprave na občinskem svetu, saj bi občina kot ustanoviteljica morala na osnovi Zakona o knjižničarstvu do konca leta 2002 ustanoviti samostojni zavod. Ta je do marca letos deloval kot enota Ljudske univerze Lenart. Lenarški svetniki so odlok o ustanovitvi Knjižnice Lenart sprejeli šele na 18. seji. Ustanoviteljstvo zavoda je prevzela občina Lenart, ostale tri občine na območju delovanja knjižnice (Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana) so se odločile za pogodbeni odnos in niso soustanoviteljice. Na osnovi odloka je občina Lenart razpisala delovno mesto ravnatelja Knjižnice, razpis je bil objavljen 18. oktobra 2005.
Na razpis se je prijavilo osem kandidatov, svet zavoda Knjižnica Lenart pa je v sredo, 9. novembra, na seji odločil, da za direktorja ustanovitelju predlaga Avgusta Zaverni-ka, zaposlenega v lenarški občinski upravi, tudi pomočnik župana in vodja investicije pri gradnji prizidka h knjižnici.
Sedaj je so na potezi zaposleni v knjižnici, ki morajo podati mnenje k predlogu, občinski svet pa mora k imenovanju podati soglasje; to naj bi se po neuradnih informacijah zgodilo na seji 20. decembra. Po neuradnih informacijah naj bi Avgust Zavernik ostal še naprej zaposlen v občinski upravi in bi vodenje knjižnice prevzel po posebni pogodbi, saj so na občini Lenart prepričani, da direktor tako majhnega zavoda, kot je knjižnica, ne more biti zaposlen kot direktor za polni delovni čas.
Dosedanja vodja Matične knjižnice Lenart Marija Šau-perl v telefonskem pogovoru ni želela komentirati odločitve sveta zavoda in nas je za informacije napotila na ustanovitelja - občino Lenart. Nasprotniki politike župana Ivana Vogrina pa pravijo, da se z omenjeno rešitvijo ponavlja zgodba o priključitvi enot lenarškega vrtca k osnovnim šolam, knjižnica pa bo priključena k občini.
Zmago Šalamun
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
V sredo, 2. novembra, so se na 16. redni seji sestali svetniki občine Cerkvenjak. Najprej so se seznanili z varnostjo na območju občine. Sprejeli so odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini in o podelitvi koncesije za ravnanje s komunalnimi odpadki ter o pogrebni in pokopališki dejavnosti. S sklepom so določili, da sta v vrtcu v Cerkve-njaku dva oddelka otrok. Svetniki so soglašali tudi s predloženo sistemizacijo delovnih mest v vrtcu. Za 10 odstotkov so povišali ceno oskrbnine v vrtcu, ki po novem za prvo starostno skupino znaša 77.290 tolarjev in za drugo starostno skupino 67.696 tolarjev mesečno. Svetniki so se seznanili tudi z informacijo o poteku izgradnje poslovne obrtne cone Cerkvenjak, ki jo bodo gradili ob izvozu z avtoceste, s potekom usklajevanja evidenc o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih na območju občine in o realizacijipro-računa v prvem polletju letošnjega leta. Na seji so obravnavali tudi dopis komisije za preprečevanje korupcije glede izvajanja zakona o preprečevanju korupcije, saj en svetnik občinskega sveta komisiji ni oddal prepisanega poročila. Za kandidata za sodnika porotnika Okrožnega sodišča v Mariboru so predlagali Janka Maguša in Mirka Žmauca.
Zmago Šalamun
Z
Ormož • Ormož je že sredi martinovega tedna
Na vrsti ta veseli del Martina
V Ormožu si bomo letos privoščili ne le pet, kot se nam je zadnjič po pomoti zapisalo, ampak kat šest martinovih dni. Ob vinski kleti stoji prostoren šotor, v katerem so prve dni potekale strokovne in poučne martinove vsebine, drugi del pa je zaznamovan z nastopi kulturnih skupin, kulinarično razstavo in zabavnim druženjem ob vinu.
Začelo se je v torek, ko so dijake in učence povabili v vinsko klet in jim pripravili učno uro o vinogradništvu in vinarstvu. Zvečer je zbrane zabaval ansambel Mitre-ji. Sreda je bila namenjena vinogradnikom. Najprej so prisluhnili predavanju Dušana Brejca, direktorja Poslovne skupnosti vinarjev in vinogradnikov Slovenije, ki je spregovoril o aktualni problematiki vinogradništva in vinskega marketinga.
Zbranim vinogradnikom, s katerimi klet vsakoletno sodeluje, je govoril tudi direktor podjetja Jeruzalem Ormož VVS Silvo Žižek. Povedal je, da je optimalna količina za ormoško klet letna pridelava od 3 do 3,5 milijonoa litrov vina. Zato so letos že začeli omejevati lastno proizvodnjo z opuščanjem nerentabilnih nasadov in s tem, da pazijo na sortno strukturo grozdja, kajti le na tak način si obetajo
Marija Trop iz Laškega je ena izmed trinajstih dobitnikov priznanja za dolgoletno uspešno sodelovanje. Ormoški kleti je grozdje prodala natanko 62-krat.
doseči cenovno stabilnost.
Vinogradniški dan bo v bodoče postal tradicionalen, kakor tudi podelitev nagrad vinogradnikom. Direktor kmetijske zadruge Anton Šalamon je povedal, da je komisija s težavo izmed 400 vinogradni-
kov, s katerimi sodelujejo, izbrala trinajst tistih, ki na nek način izstopajo. Priznanje so dobili: Marjan Breznik, Har-dek, Roman Pesrl, Kmetija Trop-Miklin, Jastrebci, Anton Filipič, Lahonci, Viktor Borko, Odranci, Anton Luci, Odran-ci, Jože Kocjan, Pavlovski Vrh, Joško Tomažič, Vuzmetinci, Matija Ratek, Ormož, Jože Glavač, Gomila, Katja Peto-var Grabovac, Ormož, Branko Zorjan, Vitan in Marija Trop iz Laškega.
Obeta se dobra vinska letina
Na turnirju mladega vina, ki ga tradicionalno pripravljata Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem in turistično društvo Podgorci, se je predstavilo 16 vinskih vzorcev mladega vina. Od teh je bilo kar 9 ocenjenih z oceno odlično,
Medtem ko je direktor Silvo Žižek govoril o strategiji podjetja Jeruzalem Ormož VVS, so prisotni pokušali letošnji mošt; v ospredju sta Danilo Šnajder in Dušan Brejc.
6 je bilo zelo dobrih in eden dober. Predsednik ocenjevalne komisije Matija Kociper je mnenja, da splošni vtis letnika 2005 nedvomno nakazuje na kvalitetnejši letnik, kot je bil lanski. Glavne razloge za to vidi v povprečju precej nižjih pridelkih, dokaj ugodnih vremenskih razmerah v času razvoja in dozorevanja grozdja, pa tudi uspešnosti zaščite vinske trte pred boleznimi. Kociper napoveduje, da bo letošnji letnik nadpovprečne kakovosti. Vina so ocenjevali Lidija Ruška, Cvetka Sakelšek, Danilo Šnajder in Slavko Ža-lar.
Od četrtka je na ogled tudi tradicionalna razstava pridnih rok, ki jo pripravlja Društvo kmečkih žena Ormož. V minulih dneh se je že in do nedelje se še bo zvrstilo veliko število nastopajočih. Vseh naj bi bilo okrog 500. Ogledali si boste lahko folklorne nastope, prisluhnili koncertom pevskih zborov, zaigrala bo godba, rogisti, predstavila se bodo kulturna in turistična društva. Vabijo vinska cesta, vinska klet, gradovi, panoramska vožnja z motoristi, konjeniki, danes pa se Ormož utaplja v sejemskem vrvežu. Ob večerih pa zabava: nocoj skupina Parni valjak, jutri bo v gosteh Natalija Verboten, v nedeljo pa Vandrovci.
viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Vabilo na numerološko delavnico
Tvoje ime - tvoja pot do sreče
Vam gre v življenju vse narobe, čeprav se trudite enako kot vaši znanci, prijatelji, sosedi? Spremenite svoje ime, svetuje numerolog Dan Sovina.
Dana Sovina bralci Štajerskega tednika gotovo poznate, saj je dobrega pol leta v Štajerskem tedniku imel svoj numerološki kotiček, v katerem je poskušal bralcem pomagati iz življenjskih stisk tudi tako, da jim je predlagal, naj spremenijo svoje ime.
"Mnogi ljudje si ne znajo razložiti dejstva, da 'nikoli nikamor ne pridejo' in 'da jih nekaj venomer vleče nazaj', vendar pa to zelo dobro čutijo. Še posebej, če niso zadovoljni s svojim imenom ali priimkom. Zakaj je tako? Napačna energija imena, priimka ali obojega je lahko velika travma ali blokada na človekovi duši ali v podzavesti. Travma ali blokada na podzavesti pa pomeni, da človek ne more dobiti tistega, kar si želi, oziroma da tisto, kar s težavo dobi, potem tudi izgubi. To je tudi razlog, zakaj se nekateri ljudje v življenju zelo trudijo in imajo kljub trudu in pridnosti bolj ali manj smolo,
nekateri pa se trudijo precej manj, a imajo od življenja precej več," pravi Dan Sovina. Pa o tem ne govori kar tako, na pamet, pač pa iz svojih izkušenj. "Odkar vem zase, mi je šlo v življenju vse narobe: v partnerstvu in ljubezni, v poklicu, pri delu in zdravju. Smola, jeza, razočaranje in napake - brez konca in kraja. nekega dne sem imel vsega dovolj. Dal sem si narediti numerološki analizo, nato pa sem se odločil za spremembo imena in priimka. Čas je pokazal, da sem naredil najboljšo potezo v življenju, kajti končno sem zaživel v ljubezni, zadovoljstvu in uspehu," pojasnjuje Dan.
Ko je dan spoznal, da "nekaj" je na numerologiji, se ji je tudi sam pričel intenzivneje posvečati - tako intenzivno, da je postal na tem področju pravi strokovnjak. Svoje znanje in izkušnje, ki jih je dobil s prakso pri analizi množice imen, je pričel deliti z mno-
gimi, ki so v življenju zaman iskali srečo. In nazadnje svoje znanje strnil v knjigi Mir v srcu, kjer spoznamo, da numerologija ni neka modna muha 20. ali 21. stoletja, pač pa več tisoč let stara znanost. Morda niste pomislili - ampak tudi Jezus je poznal velik pomen usklajenosti človeka s svojim imenom. Saj se spom-
nite Savla iz Svetega pisma. No, ta se je povsem spremenil ob manjši spremembi svojega imena - ko je postal Pavel.
Seveda se spremembe imena ne moremo lotiti sami tako, da bi prebrali knjigo -lahko pa iz nje dobite zanimive podatke o energiji imen, spoznali boste samega sebe, videli, kako sprememba ime-
Dan Sovina s svojo knjigo Mir v srcu
Foto: jš
na izboljša kakovost življenja in lahko opravili numerolo-ško analizo svojega imena.
"Neizpodbitno dejstvo je, da če hoče biti človek v življenju vsaj malo zadovoljen in uspešen, potem mora najprej spoznati samega sebe. Spoznati samega sebe je pomembno, kajti s tem, ko spoznamo sami sebe, tudi spoznamo razloge in vzroke naših težav in neuspehov, pa najsi bo to v ljubezni, partnerstvu ali pri delu," nam je dejal Dan Sovina.
O tem in še o mnogo čem bo Dan Sovina govoril tudi na numerološki delavnici, ki bo v soboto, 19. novembra, v Domu sindikatov, v Čuč-kovi ulici 1 (zraven železniškega prelaza) na Ptuju. Trajala bo od 10. do 15. ure in bo razdeljena na dva dela.
V prvem delu boste preko numerološke abecede, pomena števil, zakonitosti nu-merologije in numerološke analize spoznali, zakaj nekdo
v svoje življenje kot magnet privlači jezo, žalost, smolo, razočaranja, nemir, nestabilnost in napačne življenjske odločitve, nekdo drug pa ravno obratno: notranji mir, zadovoljstvo, uspeh, ljubezen in blaginjo. Razlika je očitna.
V drugem delu pa se boste ob Danovi pomoči naučili narediti verodostojno nume-rološko analizo, tako da boste znali najprej analizirati sami sebe in nato še partnerje, otroke, starše, prijatelje ^ ter jih na takšen način bolje spoznali in jih boste potem tudi lažje razumeli. Cena delavnice je 5000 SIT.
Dan Sovina vabi na druženje vse, ki v svoje življenje želijo pritegniti več ljubezni, notranjega miru, zadovoljstva, uspeha in sreče, in vse tiste, ki bi radi bolje spoznali sami sebe. Prijavite se lahko tudi po telefonu na številko 02 771 07 68 (Numeros, Dan Sovina, s. p.).
Ur
Foto: vki
Foto: vki
Hajdina • 7. občinski praznik
Na center bo še potrebno počakati
Konec tedna bo praznovanje ob 7. prazniku občine Hajdina doseglo vrhunec. Izvedli bodo 10. tradicionalno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, podelili občinska priznanja, priznanja za urejeno okolje in športne dosežke ter se poveselili z ansamblom Bratov Gašparič, v nedeljo pa bodo s slavnostno mašo blagoslovili Marijin oltar.
Št. tednik: Za občino Hajdina je letošnje leto izredno pomembno, lahko bi rekli, da celo zgodovinsko, saj gradite svoje občinsko središče. Četudi vrvice ob novem poslov-no-stanovanjskem objektu ne boste rezali ta konec tedna, ko bo letošnje praznovanje doseglo vrhunec, to se bo zgodilo v februarju 2006, se je v občini vse leto veliko dogajalo. Kaj bi veljalo ob tej priložnosti posebej izpostaviti?
R. Simonič: "Izgradnja po-slovno-stanovanjskega centra, s katerim bomo temu prostoru spremenili krajinski videz in vsebino, občanom pa zagotovili raznovrstno ponudbo, je vsekakor osrednja investicija letošnjega leta. Na zadnjem koordinacijskem sestanku investitorjev in izvajalcev je
bila skupna ugotovitev, da se nikamor ne mudi. Vsi si želimo kvalitetno izgradnjo poslovnih in stanovanjskih prostorov in čim več dokončane okolice. Center bomo odprli v februarju prihodnjega leta. Pomembno je povedati, da se z izgradnjo centra spreminja tudi velik del komunalne infrastrukture. Nadaljujemo 1100 m kanalizacije v naselju Draženci, na Zgornji Hajdino pa na odseku Školiber-Pod-hostnik. Na tem odseku se srečujemo s problemom popolnega zaprtja pomembne državne ceste Hajdina-Maj-šperk, po kateri poteka celoten tovorni promet za Talum, Silkem, Asfaltno bazo, Box-mark in druga podjetja v Kidričevem. Pričela so se tudi pripravljalna dela na modernizaciji t. i. obkanalske ceste s kolesarsko cesto na odseku
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič: "Čeprav bo večina del na novem poslovno-sta-novanjskem centru dokončana letos, ga bomo odprli šele februarja 2006. "
od meje z MO Ptuj do mostu v Hajdošah."
Š. tednik: V pripravi je novi proračun občine Hajdina. Kaj želite kot prednostno nalogo realizirati
v letu, ki je tudi volilno?
R. Simonič: »Za župana in občinski svet je celoten mandat »volilno leto«. Program se nastavi ob začetku mandata in se kontinuirano nadaljuje
Slovenja vas • Priznanje za gostilno Čelan
Kakovost in zadovoljstvo gostov na prvem mestu
Na 52. gostinsko-turističnem zboru, ki je potekal od 17. do 19. oktobra v Portorožu, so bili gostinci s Ptujskega več kot opazni. Po zlati in bronasti medalji gostincev iz Term Ptuj so se priznanj razveselili še v dveh gostinskih kolektivih. Gostilna Čelan iz Slovenje vasi v občini Hajdina je prejela priznanje za kakovost gostinske ponudbe, Gostilna pri Lipi iz Lovrenca na Dravskem polju v občini Kidričevo pa za jubilej v poslovanju.
»Priznanje mi pomeni veliko, lahko rečem, da me je presenetilo. Zdaj vidim, da je trud treh generacij, v naši družini se z gostinstvom ukvarjamo že od leta 1932, nekako poplačan. Po najboljših močeh se trudimo vsak dan, vsak gost je dragocen. Ko tako delaš iz dneva v dan, se niti ne zavedaš, da je tvoje delo nenehno na očeh. V našem kolektivu, skupaj nas je
osem, se trudimo, da bi bili v vseh pogledih kakovostni, da bi gostje od nas odhajali zadovoljni in da bi se vračali. Za kakovost se trudimo vsi, kolektiv je trden, z nekaterimi smo skupaj že od vsega začetka. Tudi to je eden od temeljev, na katerem lahko gradiš kakovost.
Resnično sem vesela, da imam take sodelavce, še vedno pa mi stojita ob strani ata
Rudi in mama Ana, ki sta gostilno vodila pred menoj. Jaz sem jo prevzela pred osemnajstimi leti. Vesela sem, da sta se za gostinstvo odločila tudi hčerka in sin. Hčerka Maja dela skupaj z menoj, sin Robi pa ima lokal v Zlato-ličju. Upam, da bo šla po naših stopinjah tudi vnukinja, ki se že sedaj rada mota med nami,« je o priznanju in svojem kolektivu povedala Ana
do konca mandata v skladu s potrebami in finančno »zmogljivostjo«. Vse, kar se bo v volilnem letu dogajalo v občini, je odvisno od razprav in stališč na občinskih odborih ter sklepov, sprejetih na občinskem svetu. Prednost v prihodnjem letu bodo imele investicije, sofinancirane s strani države. Med prioritetno spada izgradnja pločnika in razsvetljave ob glavni cesti Ptuj-Maribor na Sp. Hajdini, na odseku Kancler-OŠ Hajdina. To je edini naseljeni del med Ptujem in Mariborom brez pločnika in ustrezne javne razsvetljave. Druga prioriteta pa bo izgradnja 2. dela obkanalske ceste od Hajdoš do Slovenje vasi.«
Podjetniška cona v Dražencih
Št. tednik: Kaj se dogaja z interesno regijo Halinpol?
R. Simonič: »Za interesno združenje Halinpol smo občine, ki ga sestavljamo, oddale vso potrebno dokumentacijo
projektno-lobistični firmi RI-ESO. Programi prekomejne-ga financiranja iz evropskih sredstev potekajo trenutno v združenju Ratschendorf v Avstriji. Program bo v nadaljevanju leta 2008 prišel v Slovenijo in bo trajal do 2013. leta. Občina Hajdina se bo vanj v tem obdobju vključila z izgradnjo podjetniške cone v Dražencih - smer Turnišče. Za predvidena zemljišča smo že pred dobrim letom sprejeli sklep o predkupni pravici.«
Št. tednik: V začetku letošnjega leta je bil na seji sveta občine Hajdina predstavljen projekt Megalaxia. Takrat so investitorji napovedali, da se bo gradnja pričela še letošnjo pomlad. To se ni zgodilo. Imate morda vi kot župan več podatkov o tej investiciji?
R. Simonič: »Projekt zabaviščnega parka Megalaxia je po vsebini, velikosti izgradnje in po finančni velikosti projekt »mega« investicije. Na postavljeno vprašanje lahko odgovori samo družba Cross, d. o. o., kot nosilec projekta. Občina Hajdina bo storila največ, kar je možno, da do izvedbe projekta pride. Zaposlitve pri investitorju morajo biti prioriteta gospodarstva v naši občini. Znano je, da je Slovenija v svoje turistično razvojne programe do leta 2011 uvrstila tudi ta projekt. Če ti nekdo pripelje v občino nekaj sto delovnih mest, mu lokalna skupnost mora pomagati z vsemi razpoložljivimi možnostmi.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ana Čelan (s priznanjem v roki) s svojim kolektivom ter očetom in mamo, ki sta gostilno uspešno vodila pred njo.
Čelan.
V gostinstvu pomeni tradicija veliko, saj je tesno povezana s kvaliteto. Pri Če-lanovih v Slovenji vasi goste sprejemajo vsak dan v tednu. Njihova ponudba hrane je zelo bogata, sezonsko prilagojena. Pozimi ljudem zelo tekne kmečki krožnik na primer, vse dni v letu pa telečja pečenka, telečja obara, ribe, vegetarijanska jedila, gibanice, znani pa so tudi po jedeh na žlico. »Poskušamo se prilagoditi vsem zahtevam gostov. Gost je tisti, ki mu je potrebno ustreči v vseh vidikih. Vedno več je takih, ki se želijo prehranjevati po vseh merilih zdrave prehrane. Tudi število vegetarijancev se povečuje,« poudarja Ana Čelan.
Gostilna Čelan je iz Ptuja oddaljena le šest kilometrov, leži ob glavni cesti Ptuj-Ma-ribor. Ponaša se z velikimi in prijetno urejenimi prostori, primernimi za organizacijo različnih druženj. Skupaj ima skoraj 300 sedežev. V poročni dvorani je prostora za 130 gostov. Ana Čelan pravi, da je načrtov še veliko, upa, da jim jih bo uspelo uresničiti. Gostinstvo je dejavnost, ki stopi-canja na mestu ne prenese.
MG
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 7. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 12. NOVEMBRA 2005.
RADpS^i župaif obči
lV Simonič
občine hájdina
GOSTILNA
z vami že 70 let!
fiCan
POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE
Vsem občanom in občankam čestitamo ob prazniku občine HAJDINA in se vljudno priporočamo. Vabimo vas na martinovo pojedino.
Anica Čelan s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptui, Tel.: 02/788 56 00
GOSTILNA
KOŠTOMAJ
MIlan Koštomaj s.p.
Skorba 5, 2288 HAJDINA	|T
Tel.: 782 01 01	^^^
Našim cenjenim strankam, občankam ter občanom občine Hajdina želimo dobro počutje	^ g
ob praznovanju občinskega praznika.

Lenart • Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku
Častni občan dr. Franc Kramberger
V Lenartu so minuli vikend praznovali občinski praznik.
Vrvico v novi prizidek pri OS Lenart so prerezali (z leve) ravnatelj OŠ Lenart Marjan Zadravec, generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport Mojca Škrinjar in župan mag. Ivan Vogrin.
Praznovanje se je pričelo v petek, 4. novembra, s slavnostno sejo občinskega sveta in nadaljevalo z osrednjo slovesnostjo v športni dvorani v Lenartu, v sklopu katere so odprli tudi prizidek k OŠ Lenart za oddelke s prilago-j enim programom. Šola ni namenjena samo otrokom iz občine Lenart, ampak jo obiskujejo tudi otroci z drugih občin na območju upravne enote Lenart.
Zbranim sta spregovorila ravnatelj OŠ Lenart Marjan Zadravec in generalna di-
Občinski nagrajenci (z leve) podjetnik Marjan Klobasa, direktorica KZ Lenart Kristina Peserl - Bra-čič, Alojz Peserl in častni občan dr. Franc Kramberger skupaj z županom mag. Ivanom Vogrinom
Lenart • Tudi lenarškim izgnancem spomenik
rektorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport Mojca Škrinjar, slavnostni govornik župan mag. Ivan Vogrin pa se je v govoru dotaknil nekaterih perečih problemov slovenske družbe in poudaril, da se zavzema za socialno pravično državo, kjer je človekov materialni položaj odvisen od njegovega lastnega dela in truda, če je za to sposoben.
Na slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Častni občan občine Lenart je postal rojak mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger. Srebrni lenar-ški grb je prejela Kmetijska zadruga Lenart ob 60-letnici obstoja, bronasti lenarški grb Alojz Peserl za delo na področju glasbe, plaketo občine Lenart pa podjetnik Marjan Klobasa.
V soboto zvečer je v cerkvi sv. Lenarta v počastitev 25-letnice škofovanja častnega občana občine Lenart dr. Franca Krambergerja potekal koncert magistre solo petja Barbare Tišler, na or-glah jo je spremljal Domen Marinčič. Praznovanje so zaključili v nedeljo, ko je bila Lenartova nedelja in farno žegnanje.
Zmago Šalamun
Želimo povrnitev materialne škode
Podžupan občine Lenart Karl Vogrinčič je na občnem zboru krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije Lenart dal pobudo, da bi ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom na lenarškem pokopališču postavili spomenik umrlim v izgnanstvu z lenarškega območja. V krajevnem odboru, ki v Lenartu deluje od leta 1991, vodi pa ga Franc Mencigar, so se hitro lotili dela.
Kot je povedal Franc Mencigar, so v Lenartu imeli vzrok za ustanovitev krajevnega odbora, saj je bilo z le-narškega območja izgnanih 1208 oseb: »Zbirali smo podatke o vseh tistih, ki so bili na prisilnem delu, in tudi tistih, ki so bili tako imenovani begunci. Ko so nemške obla-
sti takrat iskale ljudi za izgon s tega območja, so se nekatere družine umaknile. Tiste, ki so nemške oblasti prijele na domovih, so odpeljali v mariborsko meljsko kasarno in od tam v izgnanstvo. Z raznimi transporti so jih poslali v vse konce bivše Jugoslavije. Med izgnanimi je bilo veliko
Spominsko obeležje izgnancem na lenarškem pokopališču
Foto: ZS
Franc Mencigar, predsednik krajevnega odbora društva izgnancev Lenart
žensk, starcev in otrok, po končani vojni pa so bili skoraj povsem pozabljeni. Umrli v izgnanstvu z našega območja so vsi umrli na območju Srbije, Bosne in Hrvaške.«
Na spomenik izgnancev na lenarškem pokopališču je po
do sedaj zbranih podatkih zapisanih 26 imen, podatke še vedno iščejo in dopolnjujejo, naprošajo pa vse, ki karkoli vedo o omenjenih osebah, da se obrnejo na sedež društva na Ptujski cesti 36 v Lenartu ali pokličejo na številko 02/ 720 70 83.
Spomenik na lenarškem pokopališču je stal 378.000 tolarjev, pretežni del sredstev je zagotovila Občina Lenart, del sta prispevali tudi Občini Benedikt in Sv. Ana ter krajevna skupnost Lenart. Nekaj sredstev so primaknili tudi svojci. Uradno odkritje spomenika je bilo v sklopu letošnjega spomina na mrtve, ko so se spomnili tudi drugih žrtev vojne v letih od 1941 do 1945.
Franc Mencigar pravi tudi, da strahote vojne ne smejo biti nikoli pozabljene, izgnanci pa si želijo tudi povrnitev materialne škode, ki so jo utrpeli med vojno v izgnanstvu.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Podlehnik • Veselo za martinovo
V novi cerkvi v Podlehniku so minulo nedeljo pripravili slavnostni blagoslov mošta. V bogatem kulturnem programu so sodelovala domača društva, organizator prireditve pa je bilo Turistično društvo Podlehnik. Med nastopajočimi so se predstavili ljudski godci Škripači iz Tržca, ljudske pevke Trstenke, zapelje pater Janez Ferlež, pred cerkvijo pa so zaplesali še mladi podlehniški folkloristi. Za najboljšega vinogradnika in vinogradnico v pod-lehniški občini so razglasili Dragico Cestnik in Franca Vaupotiča iz Sedlaška (na fotografiji), ki sta tudi sicer prejela že številne nagrade za delo v vinogradništvu.
MZ
Ptuj • Srečanje gasilskih veteranov
Zadnjo oktobrsko soboto je v gasilskem domu na Ptuju v organizaciji Območne gasilske zveze Ptuj potekalo tradicionalno srečanje gasilskih veteranov.
Soorganizatorji srečanja so bili Gasilska zveza Slovenije ter občine Ptuj, Zavrč, Markovci in Hajdina, ki so tudi soustanoviteljice ptujske območne gasilske zveze. Množico gasilskih veteranov, ki so prisostvovali na srečanju, je v imenu občin ustanoviteljic nagovoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Kot je izpostavil, je gasilstvo humano poslanstvo, ki si vsekakor zasluži veliko pohvalo. Med gosti na srečanju je bil tudi predsednik GZ Slovenije, v imenu OGZ Ptuj pa je navzoče pozdravil predsednik Franci Vo-grinec, ki je omenil, da prihodnje leto končuje predsedniški mandat. Na srečanju so zaslužnim za delo v gasilskih vrstah podelili odlikovanja. Prejeli so jih Janez Lipavšek (PGD Hajdoše), Stanko Veselič (pGD Bukovci) in Marjan Berlič (PGD Ptuj).
MZ
Markovci • Pevci izdali zgoščenko
Pevci moškega pevskega zbora kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci so izdali zgoščenko z naslovom Pesmi glas druži nas. V zboru, ki ima skoraj 40-letno tradicijo, prepeva 25 pevcev, zborovodja pa je Srečko Zavec. Na novi zgoščenki je zbranih 13 pesmi, večinoma ljudskih, kot solisti pa so zapeli David Visenjak, Alojz Letonja, Zlatko Kosi in Aleš Milošič. Sicer pa pevci markovskega pevskega zbora, ki nastopajo v domačem kraju, veliko gostujejo po Sloveniji in tujini, ob izdaji nove zgoščenke pa so pripravili promocijski koncert. Poleg gostiteljev - pevcev markovskega moškega pevskega zbora - so na koncertu zapele tudi pevke glasbenih skupin Fortuna in Spominčice.
MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: ZS
Foto: Arhiv
Foto: ZS
Ptuj • Predavalnica je samevala
Koga sploh zanima ptičja gripa?!
Saj ne, da bi delali paniko okoli pojava ptičje gripe - daleč od tega, ker to ni potrebno. Ampak nekaj vedeti o tej bolezni ne more škoditi, predvsem ne tistim, ki jim po domačih dvoriščih še vedno kokodajsajo kure, racajo gosi in race, se šopirijo purani ali pa grulijo golobi in druge pernate živali.
Takšna indiferenca, kot so jo za predavanje o pojavu, znakih in ukrepih preprečevanja ptičje gripe pokazali naši lastniki perjadi s Spodnjega Podravja, resnično meji že na neumnost ali popolno nezainteresiranost za bolezen, s katero se zadnje čase srečujejo že naši neposredni sosedje. V dvorani Narodnega Doma na Ptuju se je namreč v torek popoldne zbralo manj kmetov kot je prstov na obeh rokah, čeprav je bil seminar namenjen prav njim. Kot je bilo slišati s strani organizatorjev, Veterinarske fakultete iz Ljubljane, so v sodelovanju s ptujsko občino razposlali preko 160 vabil, seminar na Ptuju pa so pripravili prav zaradi pobude prvih udeležencev s tega konca, ki so se prišli izobraževat v Ljubljano.
No, tistih nekaj glav, ki je obsedelo v prazni dvorani, pa se je lahko seznanilo s kar nekaj zanimivimi in poučnimi stvarmi. »Aviarna influenca ali ptičja gripa je zelo nalezljiva in nevarna virusna bolezen, ki povzroča visoko obolevnost in smrtnost pri kokoših, purah in nojih ter drugih vrstah ptic. Bolezen so prvič opisali pred več kot 100 leti v Italiji in jo zaradi velikih izgub ter hitrega širjenja poimenovali kokošja kuga. Vse do leta 1999 so bili pojavi te bolezni v svetu redki. Bolezen se je ponovno pojavila in v zadnjih šestih letih razširila vse do Hrvaške, zajela več kot 200 milijonov kljunov
Velika dvorana Narodnega doma, kjer je potekal seminar o ptičji gripi za kmete In druge Individualne gojitelje perjadi, je bila tako prazna, kot da virus ne razsaja (že) v Hrvaški, ampak na Marsu ^
perutnine in drugih vrst ptic. Nekateri izbruhi so sicer minili brez večjih posledic, drugi, kot npr. v Italiji v letih 1999, na Nizozemskem 2003, v Kanadi 2004 in še trajajoča azijska epidemija, pa so privedli do obsežnih, včasih celo uničujočih ekonomskih posledic v gospodarstvu kot tudi do bojazni, da bomo zaradi sprememb virusa priča novi pandemiji tudi pri ljudeh,« je uvodoma povedala dr. Olga Zorman Rojs z Veterinarske fakultete.
Ena od značilnosti virusov influence je pogostnost sprememb: »Virusi se spreminjajo z mutacijami genov, te pa nastajajo med procesom razmnoževanja. Pojavi novih virusov pa lahko povzročijo obsežne epidemije gripe pri ljudeh, ki se bliskovito širijo.«
Poleg tega, da virusi influence lahko povzročajo obolenja pri vseh vrstah ptic, jih lahko povzročijo tudi pri različnih vrstah sesalcev. Pri prašičih povzročajo obolenja najpogosteje virusi podtipa H1 in H3, ki jih najdemo tudi pri ljudeh, pri konjih pa podtipa H7 in H3, v Aziji pa so bili virusi podtipa H5N1 najdeni tudi pri mačkah, ki so se prehranjevale s poginjeno perutnino.
Modro obarvana koža nog in rože ter oteklina je znak smrtonosnega virusa!
»Okužbe z virusi influence A se lahko kažejo v zelo različnih bolezenskih znakih,
od blagih dihalnih motenj do sistemskih obolenj z visoko smrtnostjo. Okužba pri domači perutnini se kaže kot neješč-nost, zmanjšana nesnost, kihanje, izcedek iz nosu in oči ter oteklina sinusov, ki jih spremlja driska. Pogin v okuženi reji lahko doseže do 20 odstotkov. Pri zelo smrtonosni obliki virusa ti znaki izostanejo, je pa zato značilen pojav otekline v področju podkožja glave ter modro obarvanje kože nog in rože. Pogin v jati je v tem primeru do 100-odstoten! Pri nojih se klinična znamenja pojavijo v obliki depresije in neješčnosti, pojavi se krvava driska in briljantno zelen urin. Obolele živali pogosto kažejo tudi živčne motnje, kot so paraliza kril ali nekoordinirano gibanje,« je glavne značilnosti
obolenja predstavila Rojsova in opozorila, da se virus izloča z izločki in iztrebki: »Okužba je tako mogoča z direktnim kontaktom med okuženo in dovzetno ptico ali indirektno preko okuženega okolja. Za najpogostejši vir okužbe veljajo divje ptice, ki običajno sploh ne kažejo znakov obolenja, vendar z iztrebki izločajo velike količine virusa, ki je v okolju dokaj obstojen.« Kot je še povedala Rojsova, se okužba med rejami perutnine širi predvsem z okuženo opremo, krmo, prevoznimi sredstvi, obleko in obutvijo ljudi, lahko pa tudi z muhami in glodavci. Prav tako je pomembna temperatura; virusi so namreč manj odporni na višje temperature (pri temperaturi cca. 20 stopinj Celzija so infektivni do sedem dni, pri 4 stopinjah pa več tednov).
Stroške morebitnega nujnega poboja krije država
Z ukrepi za preprečevanje vnosa virusa aviarne influence je redke poslušalce seznanila Aleksandra Hardi, ki je poudarila zlasti nujnost in dolžnost rejcev, da imajo svojo perjad zaprto, v primeru suma obolevnosti pa morajo takoj obvestiti pristojnega veterinarja. »Če se potrdi sum o izbruhu virusa aviarne influence, so ukrepi znani in pred-
pisani. V trenutku se takšno kmečko gospodarstvo zapre, že ob sumu, po potrditvi pa se izvede uničenje jate in krme na tem gospodarstvu. Prav tako je potem potrebno izvesti celovito dezinfekcijo vseh prostorov oz. objekta. Stroške izvedbe teh nujnih predpisanih ukrepov krije država, do odškodnine pa so upravičen tudi prizadeti kmetje. Ti morajo na pristojni veterinarski urad vložiti zahtevo oz. vlogo za povrnitev škode, ki ji morajo dodati cenilni zapisnik uradnega cenilca ter dokazilo o zakolu števila perjadi.«
Koristnih napotkov, kako ravnati, da bi se izognili okužbi z razvpitim virusom, pa tudi kako ravnati v primeru okužbe in po njej ter kako in s katerimi dokumenti izterjati odškodnino, je bilo na predavanju še veliko. Če virusa ne bomo doživeli (in upajmo, da ga ne bomo), potem neudeležba na tovrstnih seminarjih, ki bodo še sledili, ni nič hudega. Če pa se vendarle zgodi, potem bomo verjetno spet priča popolni nevednosti tistih, ki se jim takšna predavanja zdijo nepotrebna. In da bodo potem spet sledile pritožbe kmetov, koliko so izgubili, je pričakovati. Če bi poslušali predavatelje, bi lahko izvedeli (če že nič drugega), kako si povrniti morebitno škodo, ki v takem primeru gotovo ne bo majhna.
SM
Ptuj • Ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni
Dan za ozaveščanje ljudi
Diabetiki s Ptujskega in Ormoža, člani Društva diabetikov, od nekaj tisoč diabetikov jih je v društvo vključenih 850, so mednarodni dan sladkorne bolezni, 14. november, praznovali z društvenim srečanjem že v soboto, 5. novembra. Letošnji dan poteka pod geslom »Postavite noge na prvo mesto - izognite se amputacijam«.
Foto: Črtomir Goznik
Marija Velikonja, predsednica Društva diabetikov Ptuj, je govorila o pomenu praznovanja mednarodnega dneva sladkorne bolezni in o drugih vidikih društvenega delovanja.
Že po tradiciji so srečanje združili s kulturnim programom, tokrat so nastopili vaški godci in pevci iz KD Bukovci, in z zdravstvenim predavanjem tehnologov iz Perutnine Ptuj, ki so jim podrobneje predstavili živila iz perutninskega mesa, primerna za prehrano diabetikov. O pomenu mednarodnega dneva sladkorne bolezni, diabetiki ga praznujejo v spomin na rojstni dan Friderika Bantinga, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izumil inzulin in s tem rešil na tisoče življenj, je govorila predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja. Prvič so ga slovenski sladkorni bolniki praznovali leta 1991, njegovo temeljno sporočilo pa je vedno ozaveščanje ljudi o tej
bolezni, ki zavzema že epide-mične razsežnosti.
Glavni poudarek v svojem delovanju daje Društvo diabetikov Ptuj osveščanju članov in njihovih družinskih članov, več ljudje vedo o sladkorni bolezni, bolj je ta lahko urejena, kvalitetnejše je lahko življenje. Inzulin nič ne pomaga, če ni hrana takšna, kot bi morala biti, če se ljudje ne gibljejo in nasploh skrbijo zase. Zdravstvena skrb za sladkorne bolnike je v Sloveniji zelo razvita, pripravlja pa se tudi nacionalni program boja proti sladkorni bolezni. V Sloveniji je po oceni okrog sto tisoč sladkornih bolnikov, njihovo število je v stalnem porastu.
Ptujsko društvo diabetikov je eno večjih v Sloveniji,
takoj po Ljubljani, Mariboru in Celju. Za svoje člane se trudi po najboljših močeh. Pripravlja strokovna predavanja, jih vabi na izlete, športna srečanja, omogoča izmenjavo izkušenj, vabi v delavnice za zdravo življenje, jih oskrbuje s potrebno strokovno in drugo literaturo, iz katere črpajo potrebna vedenja za obvladovanje sladkorne bolezni, ki je kronična in neozdravljiva spremljevalka vsakega, ki je za njo zbolel. 14. novembra, na sam mednarodni dan sladkorne bolezni bodo ptujski diabetiki ponovno pripravili pohod za zdravje. Vse, ki se ga želijo udeležiti, vabijo, da se jim tega dne ob 15. uri pridružijo na zbornem mestu pred ptujsko bolnišnico.
V	drugi polovici novembra bodo pripravili tudi delavnico na temo uporabe elektronske tehtnice, ki jo nekateri imenujejo tudi pametna tehtnica, ker meri kalorije, težo, hidrate, maščobe. Decembra pa bodo že po tradiciji pripravili zaključno srečanje s pregledom letošnjega dela.
V	soboto pa je predsednica društva Marija Velikonja že predstavila osnutek dela v 32. letu delovanja društva.
MG
Foto: SM
Ormož • Razvojni program prieškega podeželja
Potrebujemo ga predvsem zase!
Razvojni program podeželja (RPP) Po vinskih cestah in dediščini Prlekije nam bo po besedah avtorja, direktorja Prleške razvojne agencije Gorana Šosterja, lahko služil tudi pri pridobivanju sredstev iz različnih virov, gotovo pa ne bo pritegnil kakšnih velikih investicij. Največji pomen ima za same Prleke, da se zavejo svoje identitete, pripadnosti Prlekiji in skupne prihodnosti.
Župan Vili Trofenik je mnenja, da potrebujemo takšen program predvsem zase, da opredelimo, kaj je pomembno za nas in razvijamo prioritetne cilje. Preveritveno fazo razvojnega programa podeželja z naslovom Po vinskih cestah in dediščini Prlekije so prleške občine začele izvajati v letu 2002. Namen prve faze je bil preveriti, ali je v lokalnem okolju pripravljenost za izvajanje predlaganega programa, in ugotoviti, kako so se posamezne ciljne skupine pripravljene vključiti v izvajanje programa. Kot naročnik je v imenu občin Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Ver-žej nastopala občina Ormož, program pa je izdelala Prle-ška razvojna agencija. Poleg udeleženih občin projekt podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, ki je k programu že podalo pozitivno mnenje.
V letu 2004 je sledila uvajalna faza istega programa, katere cilj je bil izdelati krovni dokument razvojnega programa podeželja in pripraviti partnerje na uspešen začetek trženja potencialov prleškega podeželja. Osnovni namen
celotnega programa je identificirati partnerje v javnem, privatnem in nevladnem sektorju in jih povezati v skupni instituciji za trženje produktov podeželja na področju Pr-lekije. Program je hkrati tudi osnova za izvajanje različnih programov in znotraj njih prioritetnih izvedbenih projektov. »S povezovanjem prleških občin v izdelavo RPP smo že v prvem letu omogočili številnim nosilcem gospodarske dejavnosti na podeželju uspešno kandidiranje na razpise. Najpomembnejši je SAPARD,« je prepričan Goran Šoster.
RPP Prlekije je zasnovan tako, da bo predstavljal dobro osnovo za prestrukturiranje kmetijstva, razvoj infrastrukture in dopolnilnih dejavnosti, razvoj turizma kot največjega potenciala podeželja, pridobivanje državnih in evropskih spodbud, konsolidacijo informacij za izboljšanje lokalnih razvojnih programov in izdelavo marketinške-ga načrta za trženje skupnih turističnih produktov. Razvoj podeželja naj bi temeljil na treh stebrih: človeških virih, naravnih virih in kulturni dediščini. Med specializira-
Brošura Vinske ceste in dediščina Prlekije je eden izmed konkretnih rezultatov razvojnega programa podeželja.
nimi in mešanimi kmetijami so v strategiji razvoja omenili tudi samooskrbne kmetije, ki so »zaradi splošnega porasta življenjskega standarda in bistvenega znižanja cen hrane
postale marginalna kategorija. To nacionalni strategiji razvoja podeželja ni v ponos, saj s takim pristopom negira tisočletno tradicionalno vlogo malega kmeta.«
Prlekija je enoten geografski in kulturni prostor, ki zajema 473 kvadratnih kilometrov. V zaokroženosti geografskega pojma Prlekije se kaže bela lisa na območju Gornje Radgone, kjer se ljudje lažje identificirajo s Slovenskimi goricami. Razdrobljena je med dve statistični regiji, tri upravne enote in sedem lokalnih skupnosti. Prlekov nas je po podatkih študije 44.054, od tega 13.897 delovno aktivnih in 11.045 jih zaposlitev tudi dejansko ima. Med nami je 2047 kmetov in 764 podjetnikov. Svojo prihodnost Prlekija lahko išče v turizmu, kulturi in pridelavi zdrave hrane. Stvari, ki bi jih veljalo zaščititi kot prleške blagovne znamke, so prleška tunka, ajdov krapec, prleška gibanica,
ljutomerski kasač, Jeruzalem in mlin na Muri. Seveda pa bi se morali proizvajalci poenotiti o skupnih standardih. V dosedanjih aktivnostih sta nastala tudi dva konkretna produkta - zloženka in film o Prlekiji. Zloženka obsega 36 strani in v razkošnih barvah popelje skozi dediščino Prle-kije in enako kot desetminut-ni promocijski film služi za predstavitev Prlekije domači in tuji javnosti.
Goran Šoster je povedal, da je cilj projekta do srede prihodnjega leta narediti program, pod katerega se bodo lahko podpisale vse prleške lokalne skupnosti. Svetniki so bili na minuli seji s predstavljenim zadovoljni in so program soglasno podprli.
vki
Ptuj • Konec tedna v znamenju martinovanja
Prvič tudi ptujska vinska kraljica
Za martinovanje po Ptujsko je letos poskrbelo pet organizatorjev: LTO Ptuj, Ptujska klet, Radio-Ted-nik, Perutnina Ptuj ter Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice.
Na Ptuju bosta svetega Martina pričakala tudi princ in kraljica
Na Ptuju, ki zvesto nadaljuje svojo tradicijo mesta trte in vina, nam letošnji organizatorji Perutnina Ptuj, Ptujska klet, PP Gostinstvo, Radio-Tednik Ptuj in Lokalna turistična organizacija Ptuj obljubljajo nepozabno ptujsko martinovanje, ki postaja nacionalni vinski praznik.
Ptujske ulice v znamenju žlahtne kapljice
Obiskovalci bodo lahko pokušali najboljša mlada vina Ptujske kleti in okoliških vinarjev, si postregli z odličnim izborom jedi in se zavrteli ob zabavni glasbi številnih glasbenih gostov, ki jih bodo zabavali v petek in soboto, 11. in 12. novembra, od dvorišča Ptujske kleti na Vinarskem trgu pa vse do mestne tržnice.
Med nami bo tudi njuno veli~anstvo
Ptujsko martinovanje se bo slovesno pričelo z ustoličen enjem VII. princa kurentova-
nja. Izbrana bo tudi vinska kraljica Ptuja, ki bo skupaj s ptujskim županom povabila vse obiskovalce k praznovanju sv. Martina. Blagoslov mladega vina bo potekal v cerkvi Sv. Jurija, kasneje pa bodo mošt krstili tudi na malo bolj zabaven način. Zabave pa gotovo ne bo konec vse do jutranjih ur, saj bodo za to poskrbeli Vitezi Celjski, Duo Rocco, tamburaši iz Cirkovc, Štajerski frajtonerji, Veseli slavčki, skupina Krona in Godba na pihala Ptuj, pospremljena z mažo-retkami s Hajdine. Čez dan bodo potekale različne tematske in študentske igre, ki bodo dodatno popestrile bogat program ptujskega martinovanja.
Ptuj neko~, Ptuj danes
Vina iz Petovie, današnjega Ptuja, so bila že v rimskih časih znana po vsem imperiju. Čeprav so sprva Rimljani v teh krajih želeli izkoreniniti vinogradništvo, je cesar Pro-bus ukazal, da se sme saditi le najboljša in najžlahtnejša trta,
saj je ugotovil, da so na področju današnjih Haloz odlični klimatski pogoji za gojenje trte. Čeprav marsikje tradicija izgublja svoj pomen, jo v najstarejšem slovenskem mestu, na Ptuju, še vedno gojijo, tudi s ptujskim martinovanjem, ki je vsako leto številčnejše.
Naj se snidejo stari
prijatelji
Martinovanje je praznik darov narave in dan, ko se dela obračun letine. Je čas, ko iz soda v kozarec natočimo žlahtno tekočino, nič več motno in neopredeljene barve, ampak bistro in sortno obarvano. Že po grozdju lahko sodimo, kakšen bo vinski letnik, toda tisti trenutek, ko je dokončno mogoče reči, kakšen bo v resnici, določa sv. Martin, ki iz mošta naredi vino. Kakšen vinski letnik bo krstil letos, bomo izvedeli na ptujskem martinovanju, ki prisega na družbo žlahtne kapljice, dobrih jedi in vesele pesmi, predvsem pa ljudi dobre volje. Da se snidejo stari znanci in prijatelji ter spoznajo novi!
Prireditve bodo v petek in soboto potekale v Miklošičevi ulici in na dvorišču Ptujske kleti, v nedeljo pa bodo svoje kleti odprli vinogradniki in vinarji na VTC 13 v Mestnem Vrhu, Grajenščaku, Krčevini pri Vurberku, Drstelji, Jir-šovcih, Vintarovcih, Janežov-skem Vrhu in Destrniku.
Na martinov dan, 11. novembra, bodo ob 11. uri že tradicionalno ustoličili Vil. princa kurentovanja, ki bo največjo pustno prireditev in tradicijo v Sloveniji promovi-ral doma in v tujini. Ta čast bo doletela Marka Klinca iz Spuhlje, ki bo v javnosti kot princ karnevala nastopal pod imenom Klinc Hauptman Spuhljanski - poveljnik strel-
skega voda. Njegova garda bo štela šest članov. Ob ustoličenju bo med obiskovalce razdelil 400 brezplačnih porcij golaža ali bograča, skratka tople jedi, iz soda pa bo priteklo najmanj sto litrov vina. Prvič pa bomo Ptujčani na letošnji martinov dan ustoličili ptujsko vinsko kraljico. Prva krona bo pripadla Svetlani Širec iz znane vinogradniške družine. Zabavno-kulturni program bo potekal od 10. ure in bo trajal pozno v noč. V petek bodo že po tradiciji blagoslovili vino v cerkvi sv. Jurija, več bodo povedali o vinskem letniku, udeležence martinovanja bo prvič nagovorila tudi vinska kraljica, po zabavnem krstu mošta bodo
v petek v Miklošičevi ulici zaigrali člani narodno-zabav-nega ansambla Vitezi celjski, v soboto bo veselica z ansamblom Veseli slavčki, na dvorišču Ptujske kleti pa bodo v petek in soboto za veselo vzdušje skrbeli člani glasbene skupine Krona. Organizatorji obljubljajo bogat kulturni in zabavni program z bogato obloženimi stojnicami. Sobotni dopoldan obeta še tekmovanje v martinovih igrah, med drugim bodo kotalili polov-jake, odgovarjali na vprašanja v okviru martinovega kviza, na potezi je vinska nateza in podobno. iger pa se bodo šli tudi študentje slovenskih univerz.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V okviru ptujskega martinovanja bodo letos ponovno tudi vinogradniške igre.
Foto: Arhiv
Ptuj • Odprli prizidek k OŠ Ljudski vrt
Zgodovinski dan šole
7. november je bil za OŠ Ljudski vrt na Ptuju poseben dan, celo zgodovinski dan, saj so z odprtjem novega prizidka v zgodovino pospravili dvoizmenski pouk.
Do tega dne je popoldne hodilo k pouku kar devet razredov učencev, po ponedeljku so taki razredi v Sloveniji le še štirje na dveh slovenskih šolah. Tudi zato je odprtje prizidka OŠ Ljudski vrt pridobitev za vse, ker še nikoli v skoraj 50-letni zgodovini šole pouka niso imeli samo dopoldan. V času, ko je imela šola več kot tisoč učencev, je pouk potekal tudi v treh izmenah, je spomnila ravnateljica Tatjana Vaupo-tič. Temeljni kamen za prizidek so položili 10. februarja letos, v šestih mesecih in pol so ga izgradili. 647 učencev in 105 delavcev šole se je nadvse razveselilo devetih novih učilnic za učence prve triade, multimedijske učilnice in sodobno opremljene šolske učilnice. OŠ Ljudski vrt je ena večjih slovenskih osnovnih šol, ne trdim, da je najboljša, po vsebini našega dela pa je vedno presegala obliko, je poudarila ravnateljica. Število učencev jim ne pada, še vedno imajo v razredih pet učencev v povprečju več od slovenskega povprečja. Potrebujejo pa še več prostora, telovadnico, kuhinjo in jedilnico. Že sedaj pa si upa trditi, da so z rezultati, ki jih dosegajo, nad slovenskim povprečjem, na nekaterih področjih pa tudi nad evropskim. Na sedanji lokaciji deluje OŠ Ljudski vrt od leta 1964, pred tem je gostovala v stavbi na Potrčevi, kjer je sedaj vrtec, čisto na začetku pa v stavbi gimnazije v Prešernovi ulici. Z novim prizidkom so najmlajši
Vrvico za nov prizidek so prerezali ptujski župan dr. Štefan Čeian, ravnateljica Tatjana Vaupotič in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
dobili učilnice z izhodom na ograjeno šolsko igrišče.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na odprtju prizidka OŠ Ljudski vrt v ponedeljek povedal, da upa, da »bomo skupaj z ministrstvom za šolstvo začrtali in uspeli urediti na šoli to, kar še manjka«, sicer pa se veseli skupaj z vsemi, da je prizidek, ki prinaša novo kvaliteto dela in življenja šole, otrok, učiteljev in staršev, končno zgrajen. Tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je ob ravnateljici Tatjani Vaupotič in županu dr. Štefanu Čela-nu simbolično prerezal trak ob novi pridobitvi, je prepričan, da se bo to zgodilo, saj so v proračunih za leti 2006 in 2007 zagotovili dodatna
sredstva za področje osnovo-in srednješolstva. Kar pa zadeva reform v šolstvu, je potrebno reči, da sprememb, ki jih je za nekatere preveč, v šolskem sistemu ni nikoli konec, niti dovolj. Blagoslov naše skupne kulturne pridobitve je opravil bivši učenec šole, ko se je ta še imenovala OŠ Franca Osojnika, p. Milan Holc, profesor na pape-ški Teološki fakulteti Serap-hicum. Osnovno šolanje je zaključil pred 45 leti.
Odprtja prizidka k OŠ Ljudski vrt so se udeležili številni gostje, med njimi tudi veleposlanik v Srbiji in Črni gori Miroslav Luci (ukaz predsednika RS Slovenije dr. Janeza Drnovška o njegovem imenovanju je bil
objavljen v petkovem Uradnem listu), dosedanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, in Branko Ma-rinič, poslanec v državnem zboru. Ravnateljica Tatjana Vaupotič in predsednica sveta staršev Sanja Velič-kovič sta ob tej priložnosti podelili nekaj priložnostnih daril z zahvalami. Prejeli so jih najzaslužnejši za realizacijo projekta.
Potem ko je dr. Milan Zver v kratkem času odprl nekaj novih šol na Ptujskem, je sedaj napočil čas, da odpre še kakšen nove vrtec. Na primer nov Zvonček na Bregu, ki že dolgo »zvoni« in trka na vest »starejših«.
MG
Ptuj • Galerija Tenzor v mednarodnih vodah
Slovenian Place v Berlinu
Galerija Tenzor in KUD Art Stays sta v petih letih svojega delovanja v Slovenijo pripeljala preko 50 tujih umetnikov, ki so se predstavili z razstavo ali na likovni koloniji Art Stays.
Njeno delovanje je bilo zmeraj usmerjeno mednarodno. Zaradi večletnega sodelovanja s tujimi priznanimi umetniki, jim je letos
bila dana možnost razstavljati na enem najpomembnejših evropskih salonih sodobne umetnosti Zweitter Berliner Kunstsalon. Projekt KUD Art
Foto: Črtomir Goznik
KUD Art Stays in galerija Tenzor sta letos pripravila odmevno mednarodno srečanje umetnikov v Ptuju, sedaj pa se predstavljata tudi v tujini.
Stays, ki ga je kuriral Jernej Forbici, z naslovom Slovenian place je bil izbran med več kot 150 prijavljenimi projekti in tako kot edini predstavnik iz Ptuja in Slovenije predstavil sodobno slovensko umetnost in Slovenijo v tujini.
Kot nam je dejal kurator projekta Jernej Forbici, je na salonu razstavljalo 42 razstavljavcev iz več evropskih držav, ki jih je izbrala mednarodna žirija. Ptujski projekt je bil zastavljen tako, da je poskušal preko umetnosti predstaviti Slovenijo, njen prostor in njene ljudi, zato je bil izbor umetnikov pripravljen tako, da je zajemal fotografijo, ki je najobjektivnejši medij resnice, slikarstvo, ki nek prostor čustveno in psihološko preoblikuje in išče resnico, ter inštalacijo, ki poskuša preko
vseh medijev zaobjeti sporočilo prostora.
Projekt je vključeval tri umetnike: Stojana Kerbler-ja, slovenskega mojstra fotografije, Mariko Vicari, italijansko umetnico, ki živi v Sloveniji, in Jerneja Forbicija.
Odprtje salona v Berlinu je bilo 29. septembra, razstavišče, ki ga je dnevno obiskalo okrog 1500 obiskovalcev, je bilo odprto do 6. oktobra.
Namen salona in sodelovanje na njem je bil pretok informacij, dogovori o sodelovanju in medsebojni izmenjavi izkušenj ter umetnikov. Galerija Tenzor in Art Stays sta uspešno opravila svoje poslanstvo, saj imata v prihodnjih mesecih dogovorjene razstave v Berlinu, Španiji, Belorusiji in Avstriji.
Fl
Tednikova knjigarnica
Vrline, kje ste? Kaj ste?
Slovar knjižnega jezika pravi, da je vrlina moralno pozitivna značajska lastnost. Vrlina je pozitivna lastnost, značilnost koga sploh. Po belokranjsko je vrlina tudi odprtina v živi meji ali ograji, knjižno pa je še odprtina, na primer: stopiti skozi vrlino vrat, vrlina je odprtina v vreči. Vrl je tisti človek, ki ima moralno značajske pozitivne lastnosti; je pošten, vreden spoštovanja, vrl človek ne živi za sebe Tako piše Slovar, a katere so vrline, kako z njimi? Ali še sploh obstajajo in ali so vrline zaželene v današnjem svetu?
Andre Comte-Sponville, profesor filozofije na pariški Sorboni in eden najpomembnejših sodobnih filozofov pravi, da je vrlina sila, ki deluje ali lahko deluje. Vrlina rastline ali zdravila je v tem, da zdravi, noža, da reže, nekega človeka pa, da hoče delovati in deluje človeško. Vrlina je moč, vendar posebna moč. Vrlina teloha ni vrlina trobelike, vrlina noža ni vrlina motike, vrlina človeka ni vrlina tigra ali kače. Vrlina nekega bitja je to, kar ga dela vrednega, ali z drugimi besedami, njegova lastna odličnost: dober nož je tisti, s katerim je mogoče dobro rezati, dobro zdravilo je tisto, s katerim je mogoče dobro zdraviti, dober strup je tisti, s katerim je mogoče dobro moriti .
Vrline niso odvisne od tega, za kaj jih uporabljamo, ne od cilja, h kateremu težimo. Kajti vrlina noža ni nič manjša v morilčevih rokah kot v rokah kuharja. Tudi vrlina zdravilne rastline ni večja od vrline strupene. Če ima vsaka stvar, vsako bitje posebno moč, v kateri se odlikuje ali se lahko odlikuje (denimo odličen nož, odlično zdravilo katera odličnost pa je lastna človeku?
Vrlina je pridobljena težnja k uresničevanju dobrega.
Tako med drugim zapisuje avtor Andre Comte- Spon-ville v predgovoru (str. 7 do 14) knjige Mala razprava o velikih vrlinah (Prevedel Matej Leskovar. Ljubljana: Vale-Novak, 2002. Zbirka Knjige na metre. 390 str.).
Avtor uvodoma pojasnjuje, da je naredil seznam s tridesetimi vrlinami. Te je izluščil ob vprašanju: katere so težnje srca, duha ali značaja, katerih navzočnost pri posamezniku narekuje moralno spoštovanje. In obratno: umanjkanje katerih vrlin zmanjšuje spoštovanje. Ko je pisec izločil ne povsem jasne vrline, npr. take, ki bi lahko bile ene ali druge (dobrota ali širokosrčnost, poštenost ali pravičnost.), je nastala knjiga z osemnajstimi vrlinami, te pa je razporedil po določenem vrstnem redu: vljudnost, zvestoba, preudarnost, zmernost, pogum, pravičnost, širokosrčnost, sočutje, usmiljenje, hvaležnost, ponižnost, preprostost, strpnost, čistost, blagost, dobrovernost, humor, ljubezen.
Koliko navedenih vrlin srečujemo, opazimo v vsakdanjem življenju? Jih prepoznavamo in se trudimo zanje? Sploh razumemo vrlost zvestobe, hvaležnosti, ponižnosti .? Ali morda velja prepričanje, da so navedene vrline preteklost, ki nima kaj iskati v sodobni družbi?
Za bralni občutek filozofskega eseja, kije dobil nagrado francoske akademije "La Bruyere", a je literarno živahno, zelo poživljajoče, vzpodbudno in dovolj jasno branje za "nestrokovnega"bralca, navajam odlomek o sedemnajsti vrlini - o humorju:
Da je humor vrlina, bo morda koga presenetilo. Toda vsak resnobnež je vreden graje, ker se ukvarja samo s seboj. Humor nas pred tem varuje in prav zato ga cenimo, cenimo pa ga tudi zaradi užitka, ki nam ga daje.
Če "resnost označuje vmesen položaj človeka, kije enako oddaljen od obupa in nepomembnosti", kot ljubko pravi Jankelevitch, pa je treba pripomniti, da se humor, nasprotno, odločno zavzema za obe skrajnosti. "Vljudnost obupa", je dejal Vian, in nepomembnost sta lahko njegova sestavna dela. Nevljudno se je delati pomembnega. Smešno je, če se jemljemo resno. Pomanjkanje humorja je pomanjkanje ponižnosti, torej bistrovidnosti, lahkotnosti, to pomeni, da smo preveč polni sami sebe, da nas jaz preveč vleče za nos, da smo prestrogi ali preveč agresivni, zato nam skoraj vedno manjka širokosrčnosti, blagosti, usmiljenja .
Kot vabi izdajatelj z avtorjevimi besedami, vrline niso nekaj abstraktnega, k čemur bi stremeli, ampak si je zanje treba konkretno prizadevati vsak hip. Zato je biti vrl tako naporno. In zato je ta knjiga koristna in poučna: kaže, kako je mogoče v vsakodnevnem življenju premagovati sebičnost, največjo nasprotnico vrlin, in se čim bolj približati idealu etičnega življenja.
Liljana Klemenčič P. S.: Hvala knjigarki Janji Rožmarin, ki me je opozorila na to vrlo knjigo.
Ptuj • Letni koncert Spominčic
Stopaj po poti spominov
Prejšnji četrtek je vokalna skupina Spominčice, ki deluje v sklopu DPD Svoboda Ptuj, pripravila svoj letni koncert. Skupino od ustanovitve vodi Marija Stoger. Tokratni koncert so pevke poimenovale Stopaj po poti spominov, saj so v svoj program uvrstile dela skladateljev, ki so bili v svojem ustvarjalnem obdobju povezani s Ptujem.
Tako smo slišali pesmi De-vojka se veseli in Na semnju Karola Pahorja, Ptička Franja Luževiča in Voščilo Branka Rajšterja, to pesem je Branko napisal za eno od jubilejnih revij mladinskih pevskih zborov in je bila takrat skupna pesem.
Pevska skupina Spominčice pri svojem izvajanju skrbi
za čisto intonacijo, umirjeno dinamiko, programsko pa posega prvenstveno po slovenskih avtorjih in priredbah slovenskih ljudskih pesmi. Tokrat so pevke v goste povabile Moški pevski zbor Kulturnega društva Rogoznica, ki ga vodi Marija Stoger, in Štajerske ko-lednike KPD Stane Petrovič Hajdina, ki jih vodi Tone Haj-
šek.
Moški iz Rogoznice so zapeli štiri pesmi slovenskih skladateljev, zvok zbora je bil malce prestrašen, posamezne pesmi pa so bile previsoke za tenorje. Gregorčeva Bleda luna je na videz lahka pesmica, zahteva pa izredno dobrega, visokega liričnega tenorja.
Štajerski koledniki pa so
prekaljeni pevci (polovica jih je iz nekdanjega Ptujskega noneta), kljub temu da so koledniki, pa njihovo petje ni ljudsko, sledijo skladateljevemu zapisu, zvok je bil poln, intonacija čista, v forte petju pa izstopajo posamezni glasovi.
Koncert je povezovala Nataša Petrovič.
Franc Lačen
Ženska pevska skupina Spominčice
Ptuj • Podobe Turkov na ptujskem gradu
Zahvala turškega veleposlanika
Sredi oktobra je slavnostna ali viteška dvorana na ptujskem gradu ponovno dobila navdih Turkov.
Turški veleposlanik v Sloveniji Balkan Kizildeli na odprtju razstave na Ptuju
Za nekaj časa so bile turke-rije na ogled v Carigradu, saj je tam Pokrajinski muzej Ptuj skupaj s Pokrajinskim muzejem Koper, Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinskim arhivom Ptuj ter Zavičajnim muzejem Poreštine iz Poreča postavil razstavo z Naslovom Podobe Turkov v Evropi 17. stoletja.
To razstavo so sedaj odprli tudi na Ptuju in tako je viteška dvorana s turkerijami še obogatena.
Slavnost ob odprtju je začel direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je opisal sodelovanje med Turčijo in Slovenijo pri projektu razstave. Omeniti velja, da je ob tem dogodku izšel tudi bogat katalog v treh jezikih, slovenskem, turškem in angleškem, ptujski muzej pa bo izdal ob tem tudi fotografski
bogat koledar.
O podobah Turkov je spregovorila dr. Polona Vidmar, ki je avtorica razstave. Slavnosti se je udeležil tudi turški veleposlanik v Sloveniji Balkan Kizildeli, eden od pobudnikov sodelovanja med Turčijo in Slovenijo na kulturnem področju. Veleposlanik se je zahvalil vsem, ki so projekt podprli in ga pripravili, posebna zahvala je veljala dr. Poloni Vidmar in dr. Marjeti Ciglenečki.
Odprtja razstave sta se udeležila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in državni sekretar dr. Miroslav Luci. Za pestrost ob odprtju so poskrbeli nastopajoči v kulturnem programu, flavtistka in kitarist, gimnazijci, ki so se trudili s turško pesmijo, in trebušna plesalka.
Fl
Ptuj med svetovnima vojnama
Vpetost ptujskih akademikov v družbena dogajanja domačega okolja
5. nadaljevanje
Jože Kerenčič se je poglobil v stisko kmečkega človeka in v viničarsko bedo na vzhodnih obrobjih Slovenskih goric. Znanstveno je proučeval problematiko podeželja, nato pa v Ljubljanskem zvonu objavil odmevno študijo o slovenski vasi. Ob pisanju študije o Jeruzalemskih goricah je posredno dramil ljudi iz zaostalosti. V svoje raziskovalno delo je Kerenčič v počitniškem času pritegnil gimnazijce, ki so na ptujskem sodišču pregledovali spise in se hkratipoglablja-li v socialne probleme. Kerenčič je spoznal, da je agrarna reforma nujnost. V Novih obzorjih je leta 1935 zapisal: »V našem ljudstvu je dovolj sil, da bi si opomoglo iz tega gospodarskega stanja. Samo pot, po kateri naj hodi, mu je potrebno pokazati.«
Razumljivo je, da so študentje severovzhodnega slovenskega območja na ljubljanski univerzi vključeni v Akademski klub »Njiva«, povsem drugače razumeli razmere na podeželju. V domačih krajih so lahko spremljali zaostreno kmečko vprašanje za ok. 80 % prebivalstva ptujskega političnega okraja, kjer je prevladovala mala, pretežno pasiv-naposest in kjer pričakovana agrarna reforma ni prinesla socialnih izboljšav na vasi.
Slednje izpostavljam zato, ker so Kerenčičeva študijska leta povezana z »zagrajskim kolektivom«, s skupino študentov (med njimi Leopold Berce in Milena Petovar), ki so se nastanili Za gradom v Ljubljani. Kot člani »Njive« (leta 1934 vodenje kluba prevzel Jože Kerenčič) so se vidno udej-stvovali na univerzi in doma, v ljudskofrontnem gibanju pa prispevali k progresivni preusmeritvi DKFID. Toda 1936/37 so se pokazala nesoglasja med njivaši in partijskim vodstvom na univerzi, ki je stalinistično pojmovalo kmečko vprašanje. Samostojno razmišljanje in razsojanje družbenopolitičnih problemov je imelo za posledico (do danes docela nepojasnjeno), da so bili omenjeni njivaši leta 1937 izključeni iz KP (vsi med organizatorji odpora, ustreljeni kot talci 1941/42). Zaradi »trockističnih provokacij« je bil tega leta razpuščen tudi AAK »Njiva«.
Priložnost ozaveščanja širših socialnih slojev, predvsem mladine, je bila naprednim akademikom dana v mnogih društvih; delo je slonelo na legalnih temeljih. Pestra je bila dejavnost DKFID, tudi na kulturno-prosvetnem področju (dejavni Milena Petovar, Miha Anžel iz Žabjaka, Franc Toplak iz Mostja), nadalje v sokolskih četah na podeželju (v Markovcih pobudniki ustanovitve čete študentje Jože in Konrad Kolarič, Mirko Kostanjevec, Franček Simonič).
Tudi ljudskofrontna zborovanja in narodnoobrambna gibanja (gibanje za mir leta 1936) ob dvigajočem se fašizmu so omogočala povezovanje slovenskih demokratičnih sil ne glede na njihovo politično in ideološko opredelitev.
Oblasti so se na dogajanja redno odzivale. Na izraze protifašističnega razpoloženja ob državljanski vojni v Španiji (tam Dušan Kveder, Tone Žnidarič) je npr. Banska uprava naložila sreskim načelstvom, naj spremljajo dejavnosti, na katere »imajo komunisti vpliv«. Med temi se omenjajo društva Vzajemnost, DKFID, AAK »Njiva« in Akademsko društvo Slovenski klub (pri ptujski Vzajemnosti esperantski krožek pridobival novice o Španiji).
Odmevni so bili ljutomerski dogodki pred sedemdesetimi leti. Razumemo jih kot množično manifestacijo povezanih protifašističnih sil.
Dogovorov o zborovanju združene opozicije v Ljutomeru avgusta 1935 sta se s ptujskega območja udeležila dr. Jože Potrč in akademikJože Kerenčič. Čeprav so oblasti ocenile, da se pripravlja komunistični shod, je skupina okrog Ljudske pravice vztrajala, da se shod izvede. Zbrani množici je žandarmerija 18. avgusta onemogočila zborovanje, Jože Kerenčič pa je tedaj s prepovedano slovensko zastavo pozval ljudi na nov shod.
Dr. Ljubica Šuligoj
Se nadaljuje
Vir: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP
Student agronomije Franc Toplak iz Mostja razglaša nagrajenke po tekmi žanjic 9. julija 1939.
Foto: Fl
Foto: Fl
Hajdina • 300 let šolstva
Od tablice do računalnika
V petek, 28. oktobra, so imeli na Osnovni šoli Hajdina prireditev ob praznovanju tristoletnice šole z naslovom Od tablice do računalnika. Postavili so razstavo, kjer so predstavili del tiste šolske opreme in učil, učbenikov s časov babic in dedkov. Razstavo si je mogoče ogledati v šoli vse do konca šolskega leta. Popoldan so učenci skupaj s svojimi mentorji izvedli zanimiv kulturni program, spregovoril pa je tudi hajdinski župan Rado Simonič.
O zgodovini šole smo se pogovarjali z ravnateljem šole Jožetom Lahom, ki nam je na kratko to zgodovino tudi predstavil.
»Pred leti, ko smo ob otvoritvi nove šole praznovali 100-letnico sedanje stare šole, smo napovedali, da bomo v kratkem praznovali 300-letni-co šolstva v našem kraju. Našo bogato šolsko zgodovino smo že predstavili v zborniku »Stoji učilna zidana«. Pri zbiranju podatkov in obdelavi šolske kronike so nam pomagali: Nada Jurkovič, Anica Kotar in Ivan Ogrinc.
Tri stoletja izobraževanja generacij učencev, različnih družbenih in političnih sprememb, tri stoletja izgradnje šolskega prostora - od žup-nišča do sedanje sodobne šole
-	je dolgo obdobje.
Iz bogate šolske kronike in druge zgodovinske dokumentacije je razvidno, da je šola tu obstajala že leta 1705.
Žal pa imamo zlasti za prvo stoletje zgodovine šolstva ohranjeno zelo malo originalnih dokumentov. Nekaj pomembnih zgodovinskih dejstev in podatkov smo izbrskali iz Zgodovinskega arhiva Ptuj ter Zbornika razprav ob 1900-letnici Ptuja«, je dejal Jože Lah.
»Nekaka šola, neredna je bila tu že od začetkov 18. stoletja, obiskovalo jo je le okrog 20 učencev, a redna, čeprav zasilna, je bila od leta 1808 dalje ... Stari učitelji so bili šolmoštri in organisti. Prvi redni učitelj v takratni šoli je bil tudi organist in se omenja v letu 1816.«
Začatek v mežnariji
Takratni župnik je zaradi večjega števila učencev del mežnarije razširil v večjo učilnico. Že v letu 1808 pa je postala šola javna enorazrednica s 65 učenci, v letu 1846 pa je bilo vpisanih že 166 učencev. Začetek pouka je trajal od 1. novembra do 15. septembra, šolo pa so kljub državnim ukrepom učenci dokaj neredno obiskovali.
Pred letom 1869 je bilo šolstvo še vedno osredotočeno okrog cerkvenih središč
-	župnij, posodobitev šolstva pa je bil dekret cesarice Marije Terezije iz leta 1770, s katerim postane šola »državna stvar -politikum«. Vsebina pouka ni bila enaka na vseh šolah. Bilo je določeno, naj se na pode-željskih trivialkah učijo verouk, branje, pisanje, računanje in osnovne pojme moralke ter gospodarstva. Na glavnih
-	meščanskih šolah - pa poleg omenjenih predmetov še nemško slovnico in spisje, elemente latinščine, zgodovino, zemljepis ter osnove geometrije z mehaniko.
V šolskem letu 1879 je šolo obiskovalo že 220 učencev, zato so morali sobo za učitelja preurediti v drugo učilnico. Z odlokom cesarsko-kraljevega sveta od 15. oktobra 1879 je šola postala dvorazrednica. V šolski okoliš Hajdina so takrat spadale vasi: Draženci, Njiver-ce, Skorba, Hajdina, Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas in Kungota. V šolski kroniki za leto 1880 je zapisano, da je šola od državnih oblasti že dobila prvo telovadno orodje, cesarjevo sliko, razpelo - križ za prvi in drugi razred ter zemljevid Evrope. Šolska knjižnica je imela že osemdeset knjig. Posebno mesto zapisov kronike velja obisku cesarja Franca Jožefa na Hajdini v juliju 1883. Ob podobni priložnosti je leta 175O Hajdino obiskala tudi cesarica Marija Terezija.
Ker je bila šola leta 1885 razširjena v štirirazrednico, so začeli razmišljati o gradnji nove šole. Sedanja stara šola je bila zgrajena 1897 po obilici zapletov med takratnimi občinskimi veljaki občin Hajdine in Slovenje vasi, zato so šolo zgradili na meji med obema občinama.
Pomemben je še datum 10. 2. 1910, ko so šolo z odlokom deželnega šolskega sveta iz Gradca razširili v šestrazredni-co. V času prve svetovne vojne je bil pouk nereden. Učenci so zbirali stare kovine in ro-bidove liste za čaj, kar je bilo namenjeno vojakom na fronti. Nekaj časa so bili v šoli celo nastanjeni vojaki in ranjenci avstrijske vojske.
Prvo šolsko leto v novi državi Kraljevini Jugoslaviji se je začelo sicer novembra 1918, v resnici pa zaradi razširjenosti različnih bolezni šele po novem letu. V šoli so začeli poučevati cirilico. V začetku šolskega leta 1927-1928 je bila šola razširjena v sedem-razrednico. Ker pa ni bilo dovolj učiteljev, so sedmi razred poučevali skupaj z učenci šestega razreda. Pouk je že takrat trajal neprekinjeno od 8.30 do 14.30, podobno kot danes. Za obdobje med obema vojnama je še značilno, da so ob vseh državnih praznikih in praznikih članov kraljeve družine šolsko mladino obdarovali. Ob smrti - atentatu na kralja Aleksandra Karađorđe-vića v Franciji leta 1934, so na šolskem dvorišču zasadili spominsko lipo in zraven zakopali steklenico s posvetilom. Žal steklenice ob gradnji prizidka nismo našli.
Z odlokom banske uprave se je 15. februarja 1937 iz Narodne šole preimenovala v Ljudsko šolo. V letu 1938 je šolska zgradba dobila elektriko, ki so jo napeljali po občini Hajdina. Omeniti pa velja, da se je glede na pretežno kmečki živelj že
Učenci so si z ravnateljem z zanimanjem ogledovali šolsko razstavo.
od leta 1885 dalje omenja kmetijsko izobraževanje; v letu 1887/88 je v kroniki zabeležena kmetijsko obrtna nadaljevalna šola. Delovala je le pozimi ter ob nedeljah in praznikih. Na šolskem vrtu, ki je meril 27 arov, so imeli drevesnico, sejal-nico, trsnico ter zelenjavni in cvetlični vrt. V šolskem letu 1934/35 je ob tukajšnji osnovni šoli zopet omenjena nepopolna kmetijska šola. Obiskovalo jo je 38 učencev v starosti od 15 do 30 let.
Med drugo svetovno vojno se je odvijal nemški pouk s strogimi nemškimi učitelji. Slovenska beseda je bila prepovedana. Da bi učence čim prej ponemčili, so ob pouku organizirali tudi različne mladinske športne prireditve, na katerih so bili učenci oblečeni v posebne uniforme. Zgodaj spomladi leta 1945 so prekinili nemški pouk, ker so v šolo začasno namestili nemške vojake, ki so se vračali z vzhodne fronte.
Nemirno in težko obdobje okupacije je povzročilo prvo šolsko leto veliko organizacijskih in kadrovskih težav - v šolskem letu 1945/1946 je bilo vpisanih 481 učencev z različnim predznanjem. Primanjkovalo je tudi usposobljenih učiteljev. V nekaj letih se je kadrovsko stanje popravilo - na
šoli je poučevalo 18 učiteljev. Ob rednem pouku so le-ti izvajali tudi dopolnilne tečaje z izobraževalno tematiko in z vsebinami, potrebnimi za razvoj kmetijstva, zdravstva in socialne politike. Šolska mladina je izvajala veliko različnih delovnih akcij, sodelovala na skoraj vseh medšolskih in kulturnih prireditvah v takratnem ptujskem okraju.
Nova država sistem
nov
Nova država Jugoslavija je uvedla enotni šolski sistem in državno - sedemrazredno osnovno šolo, tj. štiri razrede osnovne šole in tri razrede višje osnovne šole. Leta 1950 se uvede osemletna šolska obveznost, ki so jo lahko zaključili v sedmem razredu.
V šolskem letu 1952/53 je šolska oblast pri Okrajnem ljudskem odboru s sklepom preimenovala šolo v nižjo gimnazijo. To pomeni, da so se učenci po četrtem razredu osnovne šole vpisali v prvi razred nižje gimnazije. Na šoli so v tem obdobju poučevali celo nekateri profesorji iz Ptujske gimnazije. V tem obdobju je v kroniki omenjeno slabše zdravstveno stanje in težje socialne razmere mno-
gih družin, zato je šolska oblast zadolžila šolo za pripravo šolske malice. V šolskem letu 1956/1957 so dobili »mlečno kuhinjo«. Učenci so dobivali že topli šolski obrok.
V šolskem letu 1957/1958 sta se združili štiriletna osnovna šola in štiriletna nižja gimnazija v osemletno osnovno šolo, z nekoliko spremenjenim učnim načrtom. V tem letu je bil v šoli ustanovljen tudi pionirski odred »Stane Petrovič«. Šolska mladina se je zelo uspešno vključevala v različne športne in kulturne prireditve ter na tekmovanja iz različnih predmetnih področij med šolami ptujskega okraja. Učitelji so se začeli združevati v sindikalno gibanje. V Sloveniji se je v osnovnih šolah začela v okviru slovenskega pouka izvajati bralna značka, zato so tudi na hajdinski šoli že v šolskem letu 1959/1960 začeli izdajati šolsko glasilo »Najdihojca«, ki ga izdajajo še danes. Prav ob podelitvi bralnih značk so šolo v prejšnjih desetletjih obiskali mnogi slovenski pesniki in pisatelji.
Že v letu 1962 so na črpališču v Skorbi odprli Ptujski javni vodovod. To je omogočilo, da so tudi učenci pili zdravo pitno vodo. Posodobljene so bile šolske sanitarije in kanalizacija. Po dveh etapnih adap-
tacijah šolske zgradbe je šola v letu 1976 pridobila tudi centralno kurjavo in za tisti čas zelo sodobno šolsko kuhinjo ter dve dodatni učilnici. Učenci nižjih razredov so se začeli vključevati v oddelek podaljšanega bivanja. Leta 1969 so prešli na petdnevni delovnik - učenci in učitelji so odslej imeli proste sobote. Leta 1991 je bilo kot dopolnitev učnega načrta uvedeno izvajanje programa letne šole v naravi na morju in od leta 1993 zimska šola v naravi.
Začetki računalniškega opismenjevanja segajo v leto 1993, ko so na šoli opremili prvo manjšo računalniško učilnico s petimi računalniki. Zaradi velikega zanimanja in hitrega prodora računalniške tehnologije so računalništvo začeli izvajati v vseh razredih osnovne šole, v zadnji triadi je postalo tudi obvezni izbirni predmet.
Pomembnejši zadnji večji mejnik iz preteklosti šole je 1. september 1999, ko so med prvimi v Sloveniji začeli izvajati program devetletne osnovne šole. Imeli so zelo dobre kadrovske in prostorske pogoje, zato so bili na republiškem natečaju izbrani kot edina šola na ptujskem področju za izvajanje devetletke.
Franc Lačen

Otvoritev Mlekarne
Petek, II. november S005, ob 16. url
mlekarna Zabaval vas bo Paganini band
poslovno stanovanjski center
Cučkova ulica 5-6a, Ruj
Foto: Fl

Rokomet
Črna sreda za Ormoža-ne in Ptujčanke
Stran 16
Strelstvo
Simon Simonič znova zablestel v Portorožu
Stran 16
Športno plezanje
Odločitev bo padla v Kranju
Stran 17
Judo
Gorišničani morda že prihodnje leto v 1. ligo Stran 17
Nogomet
Predstavljamo Nogometno šolo Drava Ptuj Stran 19 Noč bojevnikov Uspela revija borilnih veščin na Ptuju
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Mladci prevzemajo primat
Prvenstvo v 1. SNL je bilo letos zaradi nastopov reprezentance že nekajkrat prekinjeno (to so redni kvalifikacijski termini, ki jih določa evropska nogometna zveza), za tokratni premor pa je »kriva« naša mlada selekcija (U-21), ki se je uvrstila v dodatne kvalifikacije za nastop na EP; v soboto (v Celju) in sredo se bo merila z vrstniki iz Nizozemske. Za prihodnost slovenskega nogometa je to izredno razveseljivo, še posebej zato, ker so nekateri teh mladeničev že sedaj nosilci igre v svojih klubih in so zanimivi tudi za menedžerje širom Evrope.
Tudi v naših dveh trenutno najmočnejših klubih (Domžale in Gorica) je tako. Glavnina reprezentance prihaja prav iz omenjenih klubov (Dalibor Stevanovič, Zlatan Ljubijankič, Branko Ilič, Valter Birsa, Miran Burgič), tako da se v teh klubih že obrestuje načrtno delo z mladimi.
Tudi v ptujski Dravi imajo, ali so jih ulovili tik pred koncem prestopnega roka, nekaj mladih nogometašev, ki bodo v kratkem trkali na vrata mlade reprezentančne selekcije (Kronaveter, Drevenšek, Petek). Izmed te trojice izstopa Rok Kronaveter, ki igra v izredno stabilni formi in je že sedaj eden nosilcev igre ekipe Drave (letnik 1986!).
Dober mesec po prihodu dvojca Đurovski-Gajser, prvi je zasedel trenersko klop Drave, drugi pa mesto športnega direktorja kluba, se je stanje v ptujskem prvoligašu bistveno spremenilo - seveda na bolje. Deset osvojenih točk v zadnjih petih tekmah, od tega tri zaporedne zmage, so upravičen razlog za zadovoljstvo. Kaj se je spremenilo v tako kratkem času?Milko Đurovski je takoj izluščil jedro ekipe, po potrebi (poškodbe, kartoni) rotira le dvojico ali trojico nogometašev, predvsem pa je igralcem spet povrnil izgubljeno zaupanje v lastne sposobnosti, ki zares niso sporne. Najboljši primer je Viktor Trenevski, ki se je po odličnem začetku v nadaljevanju povsem »izgubil«, proti Primorju pa je spet blestel in si prislužil naziv igralca kola v 1. SNL.
Prvoligaše čakajo do konca jesenskega dela prvenstva še štirje krogi; Ptujčani bodo gostili Nafto in Rudar, v goste pa bodo potovali v Maribor in Gorico. Koliko točk si lahko obetajo v Dravi? Milko Đurovski je na tiskovni konferenci že po tekmi s Publikumum v šali dejal, da si želi same zmage. Tudi 7 točk bi bil spoštovanja vreden dosežek.
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
li^J, o Vodafone- J
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	16	9	6	1	40:11	33
2. HIT GORICA	16	9	4	3	31:15	31
3. NAFTA	16	9	1	6	23:17	28
4. PRIMORJE	16	8	2	6	29:21	26
5. MARIBOR PIVO. LAŠKO	16	7	5	4	23:17	26
6. DRAVA	16	6	3	7	16:21	21
7. CMC PUBLIKUM	16	6	2	8	18:25	20
8. BELA KRAJINA	16	4	6	6	16:26	18
9. ANET KOPER	16	4	3	9	19:28	15
10. RUDAR VELENJE	16	1	2	13	9:42	5
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV
1.	SNL: 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 9 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Dražen Žeželj (Primorje). STRELCI ZA DRAVO: 5 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 2 zadetka: Gennaro Chi-etti, Matej Miljatovič, Jaka Štromajer; 1 zadetek: Vladimir Sla-dojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Aleš Čeh (vsi Drava).
2.	SNL: 8 zadetkov: Darijo Biščan (Livar); 7 zadetkov: Ranko Nišandžič (Dravinja); STRELCI ZA ALUMINIJ: 3 zadetki: Uroš Veselič, Jan Šimenko, Matej Ozim; 1 zadetek: Denis Topolovec, Jernej Repina, Andrej Dugolin, Janez Vrenko, Davorin Fridauer (vsi Aluminij).
Rokomet • 3. krog pokala EHF: Madeira - Jeruzalem Ormož
Bela zastava ostala v Ormožu
Po prvi tekmi in evropskem krstu si rokometaši Jeruzalema pred povratnim srečanjem v Funchalu, glavnem mestu otoka Madeira, niso priigrali nobene prednosti. Izid prve tekme (28:28) pred drugim srečanjem daje več upanja ro-kometašem portugalskega prvaka, toda Ormožani še niso vrgli puške v koruzo: »Še vedno mislim, da imamo možnosti napredovati v 4. krog. Tako slabe predstave, kot smo jo pokazali v Ormožu, še enkrat ne moremo ponoviti, na drugi strani pa bodo Portugalci težko ponovili tako dobro predstavo, kot so jo prikazali v Ormožu. In tukaj ob naših rezervah in podcenjevanju rokometašev Madeire vidim priložnost za presenečenje. Vem, da so nas marsikateri že odpisali, toda pred nami je še celih šestdeset minut tekme, kjer bomo dali vse od sebe,« je dejal trener Jeruzalema Saša Prapotnik, ki je svoj premierni evropski nastop s svojimi varovanci končal z remijem.
Predstavniki portugalskega prvaka Madeire so bili po tekmi v Ormožu prepričani, da je delo že opravljeno in da bo četa trenerja Dragana
Foto: Črtomir Goznik
David Koražija (Jeruzalem Ormož, beli dres) bo tudi v Funchalu eden glavnih adutov Saša Prapotnika.
Djukiča z lahkoto opravila z »jeruzalemčki« na povratnem srečanju: »To je dobro za nas, vendar Portugalci gradijo lažen optimizem na naših slabih desetih minutah tekme. Res, da je domač teren prednost, toda tekma na domačem parketu ne more biti tako velik plus za takšno prepotent-nost, kot jo kažejo Portugalci.
Bela zastava je ostala v Ormožu in v Funchalu bomo dokazali, da smo boljši od Madeire ter tako marsikomu po slabi predstavi v Ormožu skrajšali predolg jezik,« je odločen kapetan Marko Bezjak.
V Funchal so Ormožani prispeli včeraj nekaj po 12. uri in bodo do sobotne tekme opravili štiri treninge. Tekmo, ki
Nogomet • Prijateljska tekma
DRAVA - VARTEKS
2:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Sladojevič DRAVA: Štelcer, Lunder, (28), 1:1 Marjanovič (37), 2:1 Petek, Toplak, Drevenšek, Chietti (44), 2:2 Jolič (75) Ndiwa, Bosilj, Prejac, Chietti,
Foto: Črtomir Goznik
Na sredini tekmi med Dravo in Varteksom so priložnost za igranje dobili tisti igralci, ki imajo na prvenstvenih tekmah manjšo minutažo.
se bo pričela v soboto ob 19. uri po našem času, bosta sodila Slovaka Peter Brunovsky in Vladimir Canda. Tekmo oz. gibanje rezultata v živo ter ostale dogodke Ormožanov na Portugalskem pa bodo lahko ljubitelji rokometa spremljali na naslovih: www.ktv-ormoz. si in www.rk-ormoz.net.
Uroš Krstič
Sladojevič, Gorinšek. Igrali so še: Germič, Šmon, Korez, I. Emeršič, Adriano. Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši ptujske Drave so odmor zaradi nastopa mlade slovenske reprezentance izkoristili za igranje prijateljskega nogometnega srečanja s tretjeuvrščeno ekipo hrvaškega nogometnega prvenstva Varteksom iz Varaždina. Tokrat so priložnost dobili mlajši nogometaši in tisti, ki drugače v prvenstvu 1. SNL igrajo manj, medtem ko je imela zmagovalna ekipa (tri zmage v seriji: CMC Publikum, Anet Koper in Primorje) v sredo dopoldne trening. Prvi polčas je minil v znamenju dravašev, ki so bili boljši nasprotnik, v drugem delu srečanja pa so imeli rahlo terensko pobudo gostje, ki so v 75. minuti uspeli izid izenačiti. Neodločen rezultat pa je v bistvu tisti, ki nekako odgovarja dogodkom na igrišču.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Črna sreda za Ormožane in Ptujčanke
1. A SRL - MOŠKI
Jeruzalem Ormož -Trimo Trebnje 27:36 (13:16)
Jeruzalem: Cvetko (1 obramba), Dogša (2 obrambi), G. Čudič (5 obramb); M. Horvat 1, Koražija 8 (6), Bezjak 7, Klemenčič, Ivanu-ša 4, B. Čudič 5, Kosaber, D. Horvat, Grizolt 2, Hrnjado-vič, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik
Rokometaši Ormoža so v sredo nadaljevali serijo težkih tekem, gostili so ekipo Trima iz Trebnjega. Gostje so že na začetku pokazali, da so prišli v Ormož po obe točki. Hitro so povedli s štirimi zadetki prednosti (7:3) in so to prednost z zrelo igro uspešno branili ves prvi polčas.
Na začetku drugega polčasa so domači rokometaši po nekaj uspešnih obrambnih akcijah in hitro izvedenih protinapadih uspeli rezultat izenačiti (20:20) in kazalo je, da so se popolnoma vrnili v igro. Toga gostje niso bili takega mnenja; uspeli so pre-
Darjan Ivanuša in David Koražija nista uspela preprečiti poraza svoje ekipe proti Trimu.
Foto: Črtomir Goznik
prečiti nekaj nasprotnih napadov Ormožanov, v napadu pa so s strpno in zrelo igro prebijali obrambni zid domačinov in spet začeli višati prednost, ki je bila najvišja prav na koncu tekme. V dresu Trima se je s 4 zadetki izkazal tudi Robert Bezjak, ki je
Ormožani z »zlatimi«, Velikonedeljčani z Gorenjem
V prostorih Rokometne zveze Slovenije so opravili žreb osmine finala pokala Slovenije. Rokometaši Ormoža se bodo pomerili z branilci naslova, rokometaši Gold Cluba, pred igralci Velike Nedelje pa je še težja naloga, saj bo njihov nasprotnik udeleženec evropske Lige prvakov Gorenje iz Velenja.
Pari osmine finala (1. tekme 23. novembra, povratne 21. decembra): Velika Nedelja - Gorenje, Atom Krško - Celje Pivovarna Laško, Krka - Termo Škofja Loka, Jeruzalem - Gold Club, Ribnica Riko hiše - Rudar Trbovlje, Cimos Koper - Alples Železniki, Prevent - Sviš, Slovan - Trimo Trebnje. (JM)
nekoč uspešno igral v dresu Velike Nedelje. Zmaga Trima je povsem zaslužena, Ormo-žanom se je videlo, da so bili z mislimi delno že na Portugalskem, kamor so odpotovali neposredno po tekmi.
Moramo omeniti še izredno slaba sodnika, ki sta s svojimi nerazumljivimi odločitvami spravljala v obup igralce obeh ekip in predvsem občinstvo.
JM
1.	A SRL- ŽENSKE
Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj 44:26 (23:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Majcen, Šijanec 6 (2), Prapotnik 1, Ciora 3 (2), Der-čar 3 (2), Ramšak 2, Strmšek
2,	Kalan, Gregorec, Potočnjak 7 (1), Brumen, Murko 2, Ke-
lenc, Lazarev. Trener: N. Po-točnjak.
V desetem krogu 1. A SRL za ženske, zadnjem pred pričet-kom priprav reprezentance Slovenije in udeležbo na SP, so bile rokometašice ptujskega Mercatorja Tenzorja enostavno »povožene« v dvoboju z ljubljansko Olimpijo, ki vsaj na papirju ni veljala za velikega favorita. Na začetku srečanja še ni kazalo na katastrofo gostij, saj je bilo do rezultata 3:3 neodločeno. Nato so ro-kometašice Olimpije povedle za tri zadetke (9:6) in trener gostij je vzel minuto odmora. Žal je bilo vse zaman, saj so bile rokometašice Olimpije boljše in si ob neborbeni, nezainteresirani igri Ptujčank priigrale velikih devet zadetkov prednosti. Takšna prednost pa ponavadi že napove končnega zmagovalca.
Tudi v drugem polčasu
1. A SRL - MOŠKI					
Rezultat zaostale tekme 8. kroga: Jeruzalem Ormož					- Trimo Trebnje
27:36 (13:16)					
Rezultat vnaprej odigrane tekme 9. kroga: Adria Krka -					Celje Pivovarna
Laško 27:35 (13:17). Ostali pari: Slovan - Ribnica Riko, Trimo Trebnje - Ru-					
dar, Termo - Prevent (sobota, 12. 11.), Gold Club -				■ Gorenje, Cimos Koper	
- Jeruzalem Ormož (sreda, 16. 11)					
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	9	9	0	0	18
2. GORENJE	8	6	0	2	12
3. TRIMO TREBNJE	8	5	1	2	11
4. GOLD CLUB	8	4	1	3	9
5. RUDAR	8	4	1	3	9
6. CIMOS KOPER	8	4	0	4	8
7. PREVENT	8	4	0	4	8
8. JERUZALEM ORMOŽ	8	4	0	4	8
9. SLOVAN	8	2	2	4	6
10. KRKA	9	1	2	6	4
11. TERMO	8	1	1	6	3
12. RIBNICA RIKO	8	0	2	6	2
1. SRL - ženske					
Rezultati 10. kroga: Olimpija PLK -		■ Mercator Tenzor Ptuj 44:26 (23:14),			
Celeia Žalec - Inna Dolgun SVIŠ 31:24 (15:11), Maks - Celjske mesnine 21					
:30 (11:13). Kočevje Anubis -	Mercator Krim (sobota, 12. 11.), Europrodukt				
Brežice - Izola, Loka kava KS	1 - Burja (nedelja, 13. 11.)				
1. KRIM MERCATOR	9	9	0	0	18
2. CELEIA ŽALEC	10	7	0	3	14
3. CELJSKE MESNINE	10	6	1	3	13
4. OLIMPIJA PLK	10	6	1	3	13
5. INNA DOLGUN SVIŠ	10	6	1	3	13
6. MERCATOR TENZOR PTUJ	10	5	1	4	11
7. KOČEVJE ANUBIS	9	5	0	4	10
8. LOKA KAVA KSI	9	3	2	4	8
9. EUROPRODUKT BREŽICE	9	2	1	6	5
10. MAKS	10	2	0	8	4
11. IZOLA	9	1	1	7	3
12. BURJA	9	1	0	8	2
gostjam iz Ptuja igra nikakor ni stekla. Ob dobrem in tesnem pokrivanju prve strelke Mojce Derčar preostali zunanji igralki, Ciora in Strmškova, nista dosegli skupaj več kot pet zadetkov. Številne menjave, sprememba obramb itd. ni nič pomagalo, saj so »zmajči-ce« samo še povečevale svoje vodstvo in si na koncu priigrale visoko zmago s kar osemnajstimi zadetki razlike. Tako visokega poraza si Ptujčanke z Olimpijo ne bi smele dovoliti, kljub temu da so domače vra-tarke zbrale skupaj trideset obramb. Tako visok poraz je enostavno preveč, še posebej za ekipo, ki cilja na eno izmed mest, ki vodijo v evropske pokale.
1. B SRL ŽENSKE
Loka - Ptuj 38:11 (20:5)
PTUJ: Žvegla, Šincek, Le-ben, Senjor, Sok 2, Zorli 4, Štambergar, Korpar 4, Ma-nuela Ozmec, Belec, Manja Ozmec 1, Notesberg, Novak. Trener: Milan Baklan.
Mlade rokometašice Ptuja v Škofji Loki niso imele najboljšega dne. Tokrat so veliko grešile, saj so od 51 strelov proti domačim vratom zadele samo 11-krat v polno. Ob tem pa je bilo tudi veliko tehničnih napak in visok poraz je bil neizbežen.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Kontrolno tekmovanje in Zlata vrtnica Portoroža
V Portorožu fantastična tekma mladincu Simonu Simoniču
1. kontrolno tekmovanje
Boj za člansko reprezentanco se zaostruje
V nedeljo je v Portorožu potekalo 1.kontrolno tekmovanje za izbor v reprezentančne ekipe vseh selekcij. Na 1.kontrolki je zmagal Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, ki je dosegel 575 krogov in potrdil svojo trenutno odlično strelsko pripravljenost. Med posamezniki Spodnjega Podravja se je najbolje odrezal Boštjan Simonič, SD Kidriče-vo-Tenzor, ki je dosegel 568 krogov in zasedel 4.mesto, sledili so še, na 5.mestu Ludvik Pšajd, SD I.PB Ruše s 567 krogi, na 7.mestu Simon Si-monič, SD Kidričevo-Tenzor s 562 krogi, na 8.mestu Matija Potočnik, SK Ptuj, s 558 krogi, na 13.mestu Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Tenzor, s 552 krogi in na 14.mestu Robert Šimenko, SK Ptuj, s 551 krogi.
Med članicami odlično kaže Majdi Raušl, SK Ptuj, ki je dosegla 371 krogov ter zasedla 2.mesto. Zmagala je Irena Toroš, SD Olimpija, s 375 krogi.
Med mladinci je v izjemno močni in izenačeni konkurenci zmagal Simon Simo-nič, SD Juršinci, ki je dosegel 562 krogov in za krog premagal Klemna Tomaševiča na 2.mestu. Domen Solina, SK Ptuj, je dosegel 541 krogov in zasedel 11.mesto.
Med mladinkami se je dobro odrezala Mojca Lazar, SK Ptuj, ki je dosegla 360 krogov in zasedla 2.mesto. Boljša od nje je bila Alenka Dimec, SD Mrož, s 366 krogi, ki pa bo po novem letu prestopila v člansko vrsto in ji tako »ni nevarna« za mladinsko reprezentančno ekipo(streljala bo zgolj v prvem dvoboju s Hrvati v decembru). Na 5.mesto se je uvrstila Mateja Leva-nič, SK Ptuj, s 339 krogi, na 7.mesto Marija Gabrovec, SK Ptuj, s 326 krogi in na 9.mesto Katarina Matič, SK Ptuj, s 322 krogi.
Odgovor na vprašanje, kdo bo zagotovo v reprezentančnih ekipah, po 1.kontrolki še ni moč dobiti, vendar pa je že jasno, da bo imel selektor zaradi izenačenosti strelcev izredno težko nalogo pri izbiri najboljših, predvsem v članski konkurenci.
Zlata vrtnica Portoroža
Fantastična tekma mladincu Simonu Simoniču!
V soboto je prav tako v Portorožu potekalo močno mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem za 2. zlato vrtnico Portoroža. Branilci naslova, ekipa SD Kidriče-vo-Tenzor, je tokrat morala priznati premoč začasno okrepljeni (Ludvik Pšajd) ekipi SD Juršinci, ki je prikazala fantastično ekipno homogenost in zmagala z ekipnim rezultatom 1694 krogov. Ekipa iz Kidričevega je dosegla 1692 krogov in zasedla 2.mesto, 3. pa je bila

Foto: Simeon Gone
Posamezni zmagovalec zlate vrtnice - Simon Simonič, SD Juršinci
ekipa iz Rečice s 1680 krogi. Med posamezniki je po rednem delu bilo še vse odprto, kot že dolge ne: v finale se je kot najboljši uvrstil Peter Tkalec s 569 krogi, pred tremi strelci ki so dosegli enak rezultat 567 krogov in tako imeli enako finalno izhodiš-
če. Med njimi so bili mladinec Simon Simonič, SD Juršinci, Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor ter Jure Frelih, SD Kranj. Simon Si-monič, SD Kidričevo-Tenzor je bil s 566 krogi tik za njimi, Ludvik Pšajd je dosegel 564 krogov in zasedel začasno
6.mesto in Rok Pučko s 563 krogi na 8.mestu, kot zadnji, ki se je še uvrstil v finale. Izredno zanimivo finale je na koncu postreglo z naslednjimi rezultati: Najboljši je bil v finalu Simon Simonič, SD Juršinci, ki je dosegel odličen rezultat 99,5 kroga in tako mojstrsko opravil s konkurenco ter zmagal! Na odlično drugo mesto se je iz 5. prebil drugi Simon Simonič, SD Kidičevo-Tenzor, ki je prav tako dosegel zavidanja vreden rezultat 98,5 kroga. Šele na 3.mestu je pristal po rednem delu vodilni Peter Tkalec, ki je dosegel 93,3 kroga. Na 4.mesto se je iz 6. prebil Ludvik Pšajd, ki je dosegel 97,5 kroga, na
5.	mesto je padel Boštjan Simonič s 94,2 kroga, na
6.mesto	je padel Frelih s 92,3 kroga in na 7.mesto se je iz 8. dvignil Rok Pučko, ki je dosegel 95,8 kroga. Izven finala je ostal le Cvetko Ljubič, ki je dosegel 559 krogov in zasedel nehvaležno 9.mesto.
Simeon Gonc
Športno plezanje
Odločitev bo padla v Kranju
Mina Markovič (PD Ptuj) uspešno nadaljuje doslej najuspešnejšo sezono v tekmovanjih v športnem plezanju. Po vrnitvi s svetovnega članskega pokala iz Valencea v Franciji, kjer je zasedla 17. mesto, je na zadnji (četrti) tekmi Evropskega mladinskega pokala v italijanski Penne ponovno zmagala.
Zmaga je bila resnično težko priborjena, saj sta z Belgij-ko Chloe Graftiaux v kvalifikacijah obe zmogli preplezati obe smeri do vrha in v finalu dosegli enak rezultat. V športnem plezanju v takih primerih o zmagovalcu odloči superfinale, saj delitev prvega mesta ni predvidena. Tako je superfinale odločil o zmagovalki, kjer je Mina Markovič dosegla za odtenek boljši rezultat. Tudi sicer je Belgijka letos edina resna konkurentka Mini v mladinski konkurenci, saj jo je letos edina premagala. Obe sta pred zadnjo tekmo evropskega pokala, ki bo 26. in 27. novembra v Kranju, tako še v igri za skupno zmago.
Tekmovanje na jugu Italije je bilo izjemno zanimivo, prineslo pa je tudi uspešne druge nastope slovenske reprezentance. Ženski del reprezentance je ponovno dokazal, da Slovenija ni brez razloga v svetovnem vrhu, saj je prvič zmagala v kategoriji mlajših deklic Nada Pintar, v kate-
Boks • DP
Dekleta trikrat zlata
V ljubljanskem BTC je potekalo posamično državno prvenstvo v boksu, na katerem je nastopilo preko sedemdeset boksarjev. Bilo je prisotnih čez sto tekmovalcev in tekmovalk iz devetih klubov Slovenije. Zelo dobro so se odrezali boksarji in boksarke iz BK Ptuj, ki so s svojo maloštevilno udeležbo prinesli domov na Ptuj kar nekaj medalj. V BK Ptuj bi bili še bolj zadovoljni, če bi imeli še številčnejšo udeležbo, vendar nekateri niso nastopili zaradi poškodb. Uspehi na tem državnem prvenstvu so ponovno potrdili dobro delo v BK Ptuj. Veliko zanimanje je veljalo tudi našemu profesionalnemu boksarju Dejanu Zavcu, ki se je odzval povabilu organizatorjev. Veliko število nastopajočih, veliko gledalcev, dobra medijska podpora so pokazatelji, da se boks v Sloveniji lahko dvigne. Uspeh je tudi, da bo na SP na Kitajskem nastopil tudi slovenski boksar iz Pragerskega Robi Kramberger, ki je v torek odpotoval na to SP.
Zlato medaljo za BK Ptuj je osvojil kadet Rok Dolenc, srebrne pa so na Ptuj prinesli Denis Jug, ki je izgubil od Bistri-čana Grega Loviška (zanimivo je, da je zmagovalec končal v bolnici) in Sašo Pučko. V kategoriji deklet so zlate medalje osvojile Špela Runovec, Nina Hojski in Janja Bombek.
Danilo Klajnšek
Mina Markovič v steni
goriji mladink pa je bila Ana Kosmač po daljšem obdobju ponovno med prvimi tremi na tekmovanju evropskega mladinskega pokala in se, kot kaže, ponovno vrača med najboljše mladinke v Evropi.
Na mednarodnem prizorišču ostajata tako letos le še zaključni prireditvi, ki bosta po tradiciji v Kranju. Svetovni
članski pokal se bo zaključil z 10. tekmovanjem v Kranju, take tradicije pa nima nobeno drugo prizorišče na svetu, teden dni po tem pa tudi mladinski evropski pokal. Na obeh bo nastopila tudi Ptuj-čanka Mina Markovič. Tudi tokrat ji želimo uspešne nastope.
ŽM
Odbojka
Benediktu znova dodelili točki iz prvega kroga
V Benediktu so se minulo soboto veselili pričakovane, vendar težko dosežene zmage (3:1) proti zelo skromni zasedbi z Jesenic, nasmeh na ustnice pa jim je zvabila tudi novica, da so jim znova dodelili dve točki z dvoboja prvega kroga v Ljubljani. Za osvežitev spomina še enkrat o dogodkih iz prvega kroga. Benedikt je v uvodnem krogu novega prvenstva v prvoligaški konkurenci na gostovanju pri ekipi Sloving Vital izgubil s tesnim rezultatom 2:3. Tekmovalni organ je tekmo zaradi pomanjkanja dokumentacije, ki jo potrebuje trener, registriral s 0:3, v korist Benedikta. Ljubljančani so se na to odločitev pritožili in tekmo so registrirali s prvotno doseženim rezultatom, torej z zmago ljubljanske ekipe s 3:2. Na Odbojkarski zvezi Slovenije so v prejšnjem tednu še enkrat pregledali dokumentacijo ter spoznali napako, tako da so odbojkarice Benedikta prišle do novih dveh točk, ki sta jih zavihteli na odlično drugo mesto. Že jutri čaka Benedikt domača tekma prav proti ljubljanski ekipi Sloving Vital. »Upam, da je zapletov okrog prve tekme konec. Sedaj imamo pravo priložnost, da na parketu dokažemo, da smo boljši od Ljubljančank,« je pred jutrišnjim dvobojem, ki se bo pričel ob 19. uri, povedal trener Benedikta Du-
šan Jesenko.
V samem vrhu so po petih krogih v drugi državni ligi za odbojkarice tudi Ptujčanke, ki za vodilnim Cometom iz Zreč zaostajajo le točko. V minulem krogu so ptujske od-bojkarice suvereno odpravile Ecom Tabor iz Maribora, nekoliko več dela pa so imele v zadnjem nizu, ki so ga dobile 25:22. Težav ptujske odbojka-rice ne bi smele imeti tudi jutri, saj bodo gostovale pri ekipi Savinjska Šempeter, ki je v tej sezoni dosegla le eno zmago. Podobno kot Ptujčanke so tudi odbojkarice Savinjske v preteklosti že nastopale v prvoligaški konkurenci, vendar so sedaj le še senca prvoligaške ekipe. Jutrišnji dvoboj se bo v dvorani osnovne šole Šempeter pričel ob 18. uri.
Uspešni so bili minulo soboto tudi odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice, ki so sicer proti zadnjeuvrščeni ekipi Hoč po ekspresno dobljenem prvem nizu nato imeli kar nekaj težav ter v drugem oddali 23, v tretjem nizu pa 22 točk. Jutri bodo ljubitelji odbojke v Slovenski Bistrici lahko prisostvovali derbiju kroga. Svit se bo namreč ob 18. uri pomeril z Logatcem, v dosedanjem delu prvenstva pa sta tokratna nasprotnika zbrala po štiri zmage in en poraz ter sta na samem vrhu drugoligaške razpredelnice.
Miha Šoštarič
Judo • JK Gorišnica
Morda že prihodnje leto 1. liga
Medtem ko judoiste v 1. SJL še čaka zaključni turnir najboljših štirih ekip (Impol, Ivo Reya, Bežigrad in Olimpija), so v 2. SJL že končali tekmovanja. V 1. ligo se je uvrstila ekipa Šiške, ki je le za las prehitela JK Gorišnica, slednja je tudi edina premagala zmagovalce. Za pogovor smo zaprosili predsednika JK Gorišnica dr. Crtomirja Rozmana.
Čeprav ste imeli pred sezono skromnejše cilje, ste na koncu zaostali in osvojili 2. mesto.
Č. R.: »Res je. Drugo mesto smo osvojili z odličnimi borbami ter s pomočjo okrepitev - Damjana Frasa in Aleša Horvata iz Juršincev. Za napredovanje je bil usoden poraz v drugem kolu proti JK Duplek.«
Koliko tekmovalcev trenutno šteje JK Gorišnica in koliko trenerjev dela z njimi?
Č. R.: »JK Gorišnica (vključno s sekcijo v Cirkulanah, kjer pričnemo delati ta teden) v različnih sekcijah trenutno združuje 40 do 50 aktivnih članov, z njimi delajo trije trenerji. Na tem mestu bi omenil delo v mlajših selekcijah, kjer bi kazalo izpostaviti predvsem Renato Kralj, prvo mesto na Pokalu Duplek in tekmovanju v Ljutomeru, Anjo Petek, 5. mesto na DP in 2. mesto na pokalu Duplek
Športni novički
Namizni tenis / 1. odprti turnir za DP do 21 let
NTK Ptuj je bil v športni dvorani Mladika na Ptuju organizator prvega odprtega turnirja za državno prvenstvo v namiznem tenisu za igralce in igralke do 21. leta starosti. Nastopilo je 45 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih namiznoteniških klubov iz Slovenije. Pri fantih je prvo mesto osvojil Ropoša iz Murske Sobote, pri dekletih Tomazinijeva iz ljubljanske Ilirije.
Od domačih igralcev je v moški konkurenci najdalje prišel Piljak, ki je izgubil v četrtfinalu, Ovčar je izgubil v tretjem, Janžekovič pa v drugem krogu. V tolažilni skupini so nastopili še Krušič, Koželj, Božičko in Beer. V ženski konkurenci je Ptujčanka Vesna Terbuc izgubila v drugem krogu s kasnejšo finalistko Ivano Zera.
Danilo Klajnšek
Košarka
MLADINCI 2. SKL VZHOD
KK PTUJ - ŽKK MARIBOR 66:79 (23:13, 10:18, 21:15, 12:33)
Metličar, Lubaj 9, Rus, Vidovič, Horvat 13, Holc 30, Avguštin 14, Kramberger, Dobrajc, Kotnik, Krajnc
V derbiju kola najboljših ekip lige so ptujski mladinci po ogorčenem boju izgubili v končnici zadnje četrtine, čeprav so imeli že 12 točk prednosti.
KADETI 1. SKL VZHOD
KK PTUJ - KŠ MARIO PRIMORAC 64:110 (10:30, 19:22, 13:30, 22:28)
Ciglar 2, Žele 2, Fajt 8, Traper 6, Bedenik, Kokot 2, Veselič, Kotnik 21, Avguštin 14, Krajnc 8, Kmetec.
Ptujski kadeti so doživeli največji poraz v zadnjih letih, ko nastopajo v 1 SKL. Mnogo močnejši in selekcionirani dvometraši Maribora tokrat niso imeli težkega dela, tudi ptujska igra je bila zaradi pomanjkanja treninga skromna.
UG
Ekipa JK Gorišnica (od leve): sedijo Boštjan Vinkovič, Peter Kuha-rič, Aleš Horvat; stojijo: Franc Nasko (trener), Damjan Fras, Marjan Majcen, Denis Hrga, Denis Brumen, Črtomir Rozman (predsednik).
med starejšimi deklicami, ter Tanjo Kociper, 5. mesto na DP, 1. mesto v Ljutomeru, Davida Foršnariča, 2. mesto pokal Bistrice med mlajšimi dečki, Marka Cagrana, 2. mesto pokal Bistrice med mlajšimi dečki.«
Kako sodelujete z ekipo Juršincev, glede na to, da ste imeli v članski ekipi dva njena judoista?
Č. R.: »V Juršincih je bila pred časom sekcija JK Goriš-nica. Letos ekipa JK Juršinci ni nastopala v ligi, zato sta Aleš Horvat in Damjan Fras skladno s pravilnikom nastopala za JK Gorišnica.«
Si boste drugo leto zadali za cilj uvrstitev v 1. ligo?
Č. R.: »Uvrstitev in uspešno nastopanje v 1. ligi je pa seveda srednjeročni cilj JK Goriš-nica, če bo situacija ugodna, bo to naš cilj že naslednje leto.«
Kegljanje
Kdo vam finančno najbolj pomaga?
Č. R.: »Klub se večji del financira iz dotacije Občine Gorišnica in sponzorskih sredstev, precej je pa tudi volonterskega dela trenerjev (predvsem dolgoletnega trenerja Franca Naska, ki je poleg tekmovalcev tudi najbolj zaslužen za vrhunsko uvrstitev v ligi, Mitje Kostevca, ki dela z najmlajšo selekcijo, in Fabijana Kovačca, ki dela v sekciji v Cirkulanah in je poleg tega še blagajnik kluba) in članov upravnega odbora. Precej tudi delamo na popularizaciji juda z namenom pridobivanja čim več otrok in v tej luči smo tudi organizirali obisk Urške Žolnir v JK Gorišnica. Slednje je tudi del dolgoročne politike kluba, da si zagotovi čim širše jedro kvalitetnih tekmovalcev.«
Jože Mohorič
Ptujčani boljši od Rušanov
V	šestem krogu 3. SKL -vzhod so bili ponovno uspešni kegljači ptujske Drave, ki so brez večjih težav na gostovanju premagali ekipo Agroruše. Sedaj se komaj vidi, kaj so izgubili proti vedno neugodnim sosedom iz Slovenske Bistrice. V primeru zmage bi namreč imeli enako število točk kot prvouvrščeno moštvo Žalec Petrol.
V	ženski konkurenci (2. SKL - vzhod) so po pričakovanjih slavile kegljavke Impo-la iz Slovenske Bistrice, ki so tako zadržale vodečo pozicijo, Ptujčanke pa so bile v tem krogu proste.
3. SKL - VZHOD
REZULTATI 6. KROGA: Agroruše - Drava 2:6, Lokomotiva - Impol 5:3, Fužinar
-	Interokno 6:2, Žalec Petrol
-	Krško 7:1, Piramida - Radenska 6:2
1.	ŽALEC PETROL 6 5 0 1 10
2.	KRŠKO	6 4 0 2 8
3.	DRAVA	6 4 0 2 8
4.	FUŽINAR	6 3 0 3 6
5.	RADENSKA 6 3 0 3 6
6.	LOKOMOTIVA 6 3 0 3 6
7.	AGRORUŠE 6 2 15 5
8.	PIRAMIDA	6 2 0 4 4
9.	INTEROKNO 6 2 0 4 4
10.	IMPOL	6 1 1 4 3
AGRORUŠE - DRAVA 2:6 (3044-3109)
KK DRAVA: J. Podgoršek 478, Dremelj 524, Sušanj 509, Čeh 499, Zorman 563, M. Podgoršek 536.
LOKOMOTIVA - IMPOL 5:3 (3052-3009)
IMPOL: 1. Kunčič 500, R. Dobnikar 482, Kusič 506, M. Dobnikar 531, S. Kunčič 528, Pečovnik 228, Šmanjak 234.
2. SKL - VZHOD ŽENSKE
REZULTAT1 4. KROGA: Komcel - 1mpol 1.7, Fužinar
-	Miroteks 111. 6.2, Šoštanj
-	Nafta. V tem krogu je bila prosta ekipa Drave.
1.	IMPOL	4	4	0	0	8
2.	ŠOŠTANJ	3	3	0	0	6
3.	NAFTA	4	2	0	2	4
4.	FUŽINAR	4	2	0	2	4
5.	MIROTEKS III.	3	1	0	2	2
6.	DRAVA	3	0	0	3	0
7.	KOMCEL	3	0	0	3	0
KOMCEL - IMPOL 1:7 (26502780)
1MPOL: Pečovnik 490, Duh 455, Veler 462, Kunčič 446, Adamič 469, Lampreht 558.
Danilo Klajnšek
Noč bojevnikov
Uspela revija borilnega športa na Ptuju
V soboto je v športni dvorani Center na Ptuju potekalo zanimivo tekmovanje poimenovano Noč bojevnikov v organizaciji Kung -fu kluba Ptuj in pod pokroviteljstvom Kung fu zveze Slovenije. Mednarodna revija je navdušila ptujske ljubitelje borilnih veščin. Zraven slovenskih tekmovalcev so nastopili še profesionalni boksarji iz Avstrije, Nemčije in Romunije.
Gledanje na televiziji ali pa ogled borbe v živo je seveda velika razlika. Tako smo si lahko ogledali sedem dvobojev in videli kako izgleda pravi kontaktni kickbox, profesionalni boks in fight. Pravi kontakt pa je tisto, kar gledalce privlači. Spektakel borilnih veščin je bil v znamenju boksarjev Kung fu kluba Ptuj, katerega trener je Milan Prosenica, ki je ob tem še mednarodno priznani kung fu inštrukor in nekdanji svetovni prvak v kung fuju in kickboxu
Utrinek s sobotne revije borilnega športa v ŠD Center
(bil je tudi glavni organizator tega športnega dogodka). Sama prireditev je bila organizirana v počastitev 10-obletnice kluba. Ob tem jubileju so podelili
zahvale in plakete Športnemu zavodu Ptuj, Športni zvezi Ptuj in Olimpijskemu komiteju Slovenije.
REZULTATI: 1. BORBA; K-
1 low kick: Damir Hasanagič, Ptuj - Žarko Bazdar (Hrvaška) 3:0.
2.	BORBA: ultimat fight: Rok Merkuš, Ptuj - Peter Cakič (Slovenija), zmagovalec Cakič s TKO v prvi rundi.
3.	BORBA: profesionalni boks: Josip Jalušič (Hrvaška)
-	Alesandru Malinea (Romunija) 3:0.
^ 4. BORBA: ultimat fight: Ivo Žižek - Dražen Vertot (Hrvaška), zmagovalec Žižek s TKO v prvi rundi.
5.	BORBA: profesionalni boks - ženske: Ramona So-are (Romunija) - Flora Lihet (Avstrija), zmagala Lihet v 2. rundi.
6.	borba Boštjan Kralj (Ptuj)
-	Alex Totti (Nemčija), zmagal Totti 2:1.
7.	BORBA: profesionalni boks: Asmir Vojinovič (Hrvaška) - Vasile Stau (Romunija), zmagal Vojnovič v 4. rundi.
Danilo Klajnšek
Šport mladih • Mura, prosti čas! v jesenskih počitnicah
Projekt Hura prosti čas! vse bolj priljubljen
V času jesenskih počitnic so pod okriljem Športnega zavoda Ptuj in Centra interesnih dejavnosti v ptujski športni dvorani Mladika potekali brezplačni športni progami za mladostnike. Organizatorji so upali na porast udeležbe do števila 1000, 14 programov pa se je udeležilo približno 650 otrok, kar je kljub temu več kot lansko leto. Vrtec Ptuj se prireditve že tradicionalno udeležuje, osnovnošolci so večinoma prišli v spremstvu staršev ter dedkov in babic, najmanj pa je interesa iz vrst srednješolske mladine, ki jo je, kot pravi vodja projekta
Robert Jaušovec, izredno težko motivirati. Večji del stroškov je organizator pokril iz lastnega proračuna, pozitivne številke udeležbe pa so kljub vsemu razlog za zadovoljstvo. Projekt Hura, prosti čas! se namreč ne izvaja zaradi finančnih koristi, ampak mladim ponuja brezplačno in kvalitetno športno vadbo ter koristno preživljanje prostega časa.
"Z nami je počitnice aktivno preživelo veliko število otrok, želeli bi si le več srednješolcev. Spet se je pokazala realna slika športa pri nas. Število ljudi, ki se ukvarjajo s športno rekrea-
cijo po končani osnovni šoli, drastično pade. Menim, da je potrebno pripraviti še več projektov, ki ponujajo brezplačno rekreacijo in tako počasi 'vcepiti' otrokom in mladostnikom šport kot pomemben del njihovega vsakdanjika. Potrebno se je zahvaliti vsem vaditeljem
in sponzorjem, brez katerih projekta ne bi mogli izpeljati v želenih okvirih," ob koncu razlaga Jaušovec. Kljub dobrim odzivom bo končna analiza pokazala, kaj je do zimskih počitnic, ko bo projekt ponovno zaživel, potrebno še izboljšati.
UG
Mali nogomet
DMN Lenart
A-liga
Tekme 10. kola so bile odigrane 6. novembra v Vitomarcih, organizator je bila ekipa ŠD Vitomarci. Rezultati tekem: ŠD Vitomarci - ŠD Žerjavci 4:5 (4:2), KMN Legija - DMNR Sandberg 8:4 (5:2), KMN Bar Čuk - Orfej 4:8 (3:5), KMN Zavrh Bar Maistrova klet - ŠD Zavrh 5:1 (3:1), KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. I - KMN Benedikt 5:17 (2:8), ZGD Slikopleskarstvo B. Goričan - ŠD Trnovska vas 2:4 (0:2).
1.	ŠD TRNOVSKA VAS 10 9 0 1 27
2.	KMN BENEDIKT 10 7 1 2 22
3.	KMN LEGIJA 10 6 1 3 19
4.	ŠD VITOMARCI 10 6 0 4 18
5.	SLIK. B. GORIČAN 10 6 0 4 18
6.	KMN ZAVRH 10 5 1 4 16
7.	DMNR SANDBERG 10 5 1 4 16
8.	ORFEJ	10 4 0 6 12
9.	ŠD ZAVRH 10 3 2 5 11
10.	ŠD ŽERJAVCI 10 2 0 8 6
11.	KMN BAR ČUK(-1) 10 2 0 8 5
12.	CERKV. ml. I(-1) 10 2 0 8 5 Naslednje, 11. kolo se igra 13. novembra v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. I.
B-liga
Tekme 9., zadnjega, jesenskega kola so bile odigrane 6. novembra v Lenartu. Organizator je bila ekipa M-trgovine Lormanje. Rezultati tekem: M-trgovina Lormanje - KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II 2:2
(2:0), KMN Remos - ŠD Selce 13:0 (3:0), ŠD Lotus ml. - ŠD Torpedo 05 3:16 (2:5), KMN Sv. Ana ml. - Pernica, veterani 6:2 (2:0).
1. KMN REMOS	8	6	1	1	19
2. ŠD TORPEDO 05	8	6	1	1	19
3. M - TRG. LORMANJE 8		5	1	2	16
5. PERNICA - VET	8	4	1	3	13
4. KMN SV. ANA ml.	7	4	0	3	12
6. CERKV. ml. II	7	2	3	2	9
7. ŠD LOTUS ml.	7	1	2	4	5
8. ŠD ZAVRH ml.	8	1	1	6	4
9. ŠD SELCE	7	0	0	7	0
To je bilo zadnje kolo jesenskega dela v B ligi.
C-liga
Tekme 9. kola so bile odigrane 6. novembra v Cerkvenjaku. Organizator je bila ekipa KMN Remos II. Rezultati tekem: KMN Remos II - OLD BOYS, mlajši 6:7 (0:5), KMN Mitmau - ŠD Destrnik, virtuozi 8:5 (6:2), ŠD Pernica ml. - OLD BOYS, starejši 2:5 (0:2), Pizzerija Vinska trta Voličina - KMN Sv. Trojica ml. 3:2 (1:1).
1.	OLD BOYS - ST 9 9 0 0 27
2.	VOLIČINA	9 8 0 1 24
3.	KMN MITMAU 9 6 0 3 18
4.	ŠD DESTERNIK 9 3 0 6 9
5.	SV. TROJICA ml. 9 3 0 6 9
6.	OLD BOYS - MLAJŠI 9 2 1 6 7
7.	ŠD PERNICA ml. 9 2 1 6 7
8.	KMN REMOS II 9 2 0 7 6 Naslednje, 10. kolo se igra 13. novembra, v Trnovski vasi, organizator je ekipa KMN MITMAU.
ZŠ
Kaj o projektu Hura, prosti čas! pravijo najmlajši Z navdušenjem so se nogometa udeležili petošolci iz osnovne šole Ljudski vrt, ki vsako leto zberejo ekipo ter poskušajo premagati vrstnike. Dva Alena, Jure, Primož in Miha (slika zgoraj) so tudi sicer športno dejavni, saj Primož trenira rokomet, ostali pa nogomet. V en glas so rekli, da je bilo super in da se bodo s športom ukvarjali še naprej.
Športno aktivne počitnice na OS Juršinci
Kot že vrsto let nazaj so se na OŠ Juršinci tudi tokrat odločili, da bodo svojim učencem odprli vrata športne dvorane, v kateri so v jesenskih počitnicah aktivno preživljali prosti čas. Projekt Hura prosti čas, ki ga organizira in v veliki meri financira Zavod za šport RS Slovenije, je na juršinski osnovni šoli že stalnica, učenci pa so športne aktivnosti sprejeli z veliko zadovoljstva. Pod strokovnim vodstvom trenerjev in mentorjev lahko učenci izbirajo med številnimi športnimi panogami, med katerimi je največ zanimanja za nogomet, odbojko, rokomet, badminton in namizni tenis. Letošnjih aktivnosti se je udeležilo veliko osnovnošolskih otrok, zanimivo pa je, da so se jim pridružili tudi prijatelji oz. sorodniki, ki obiskujejo druge osnovne šole širšega področja, veliko pa je bilo tudi srednješolcev. Omeniti je potrebno,da projekt v veliki meri podpira tudi občina Juršinci, ki športno dvorano v počitnicah daje v uporabo brezplačno.
SP
Športni napovednik
NOGOMET
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - PETEK: Tinex Šenčur - Zagorje: SOBOTA: Krško
-	Svoboda, Dravinja - Koroška Dravograd; NEDELJA: Factor - Livar, Aluminij - Supernova Triglav (stadion Aluminija ob 14.00)
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Paloma - Zavrč, Malečnik
-	Mura 05, Pohorje - Železničar, Črenšovci - Veržej, Kovinar Štore
-	Stojnci; NEDELJA ob 14.00: Holermuos Ormož - Šmarje pri Jelšah, Beltinci - Tišina.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Dornava - Peca, Brunšvik -AJM Kungota, Mons Claudius - Šoštanj, Zreče - Bistrica, Tehnotim Pesnica - Mali šampion, Oplotnica - Šentilj Jarenina; NEDELJA ob 14.00: Gerečja vas Unukšped - MU Šentjur.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 9. KROGA: Slovan - Ribnica, Termo - Prevent, Trimo Trebnje
-	Rudar Trbovlje. Cimos Koper - Jeruzalem Ormož (igra se 16. 11.), Gold club - Gorenje (igra se 23. 11.). Srečanje Krka - Celje Pivovarna Laško je bilo že odigrano.
1. A SRL -ŽENSKE
PARI 10. KROGA: Srečanja Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj, Celeia Žalec - Inna Dolgun, Polje - Celjske mesnine so že bila odigrana, Eu-roprodukt Brežice - Izola, Kočevje Anubis - Krim Mercator, Loka kava
-	Burja Škofije.
1. B SRL - ŽENSKE
9. KROG: Ptuj - Zagorje (ŠD Center)
1.	B SRL - MOŠKI
PARI 6. KROGA: Velika Nedelja - Atom Krško (sobota 19.00), Sevnica
-	Gorišnica, Mitol Sežana - Pekarna Grosuplje, Dobova - Sviš, Cerklje
-	Dol TKI Hrastnik, Istrabenz plini Izola - MIP Gorica Leasing.
2.	SRL -VZHOD MOŠKI
PARI 8. KROGA: Drava Ptuj - Klima Petek Maribor (sobota ob 17.00 ŠD Center), Arcont Radgona - Šmartno 99, Radeče - Aleš Praznik.
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 8. KROGA: Benedikt - Sloving Venus Vital, Hitachi - Jesenice Bled, Nova KBM Branik - Luka Koper
2.	DOL ŽENSKE
PARI 6. KROGA: ŽOK Partizan Šk. Loka - Ecom Tabor, Savinjska
-	ŽOK Ptuj (sobota, ob 18. uri v OŠ Šempeter), Braslovče - Comet Zreče, Čulum, s. p., Valšped - ŽOK Mislinja, Prevalje - Formis Bell, ŽOK Kočevje - Broline Kamnik
2. DOL - MOŠKI
6. KROG: Svit - Logatec, TAb Mežica - Hoče, Brezovica - Partizan Fram.
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 5. KOGA: Drava - Fužinar (DETA Center ob 13.30), Impol - Šoštanj, Miroteks III. - Komcel.
3.	SKL VZHOD MOŠKI
PARI 7. KROGA: Drava - Fužinar (DETA Center ob 17.30), Impol - Žalec Petrol, Radenska - Agroruše, Interokno - Lokomotiva, Krško - Piramida.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA
2. SKL - VZHOD MOŠKI
PARI 6. KROGA: Prebold - Grosuplje, Nazarje - Ježica, Janče - Pivovarna Laško mladi, Ruše - ŽKK Maribor, Ilirija - Ptuj
JUDO
I. SLOVENSKA JUDO LIGA - KONČNICA
Polfinalna dvoboja (v soboto, 12. novembra, v Slovenski Bistrici): Impol - Olimpija in Ivo Reya - Bežigrad.
Poraženca dvoboja se bosta pomerila za tretje mesto, zmagovalca pa v finalu za naslov državnega ekipnega prvaka.
Tenis • Zimska liga 2005/06
V soboto, 5. novembra, je bilo odigrano v dvorani GOYA v Hajdošah 1. kolo v 2. ligi Zima 2005-2006 v tenisu. Doseženi so bili naslednji rezultati: TK Goriš-nica - Tigri 2:1, TC Kidričevo
-	Sortima, d. o. o. 0:3, TK Štraf
-	Okrep. Patruša 1:2. Lestvica 2. lige: 1. Sortima,
d. o. o. 3 točke, 2. TK Gorišnica 2 točki, 3. Okrep. Patruša 2 točki, 4. TK Štraf 1 točka, 5. Tigri 1 točka, 6. TC Kidričevo 0 točk.
V soboto, 12. novembra, je na sporedu 2. kolo v 1. ligi z naslednjimi pari: Ne-dog, s. p. - TK Neptun, TC Luka - TK Skorba gad, Veterani - TK Skorba.	(FM)
Predstavljamo nogometno šolo NK Drava Ptuj
Strokovnost, izkušnje in pregledno poslovanje
Rezultate in dogajanje okrog članskega moštva nogometnega kluba Drave bolj ali manj vsi poznamo, saj so s svojimi nastopi v 1. SNL precej na očeh javnosti. Kako pa poteka in kako je organizirano delo v mlajših kategorijah, pa smo se pogovarjali s predsednikom nogometne šole Marijanom Pon-gracem in vodjem NŠ Borisom Emeršičem.
Boris Emeršič, vodja Nogometne šole Drava Ptuj: »Naš največji problem so igralne površine«
Vodenje NŠ Drava Ptuj ste prevzeli od Dušana Čeha. Zakaj ste se odločili za to funkcijo?
B. E.: »Odločil sem se po temeljitem premisleku, predvsem pa na pobudo g. Furjana in g. Pongraca. Kot nekdanji nogometaš Drave sem si želel postaviti nogometno šolo (NŠ) na trdne temelje in da bi bili čez nekaj časa vidni sadovi tega dela, tudi v članski ekipi.«
Katere so glavne naloge vodje NŠ?
B. E.: »V prvi vrsti želimo v našo NŠ pripeljati čim več otrok iz širše mestne občine Ptuj in jim nuditi ustrezne pogoje za športno udejstvovanje. Iz te široke množice želimo v naslednji fazi izluščiti talentirane nogometaše in jim pomagati na poti v najboljšo ekipo NK Drava, s tistimi manj talentiranimi pa bomo prav tako nadaljevali delo, saj jih ne želimo prepustiti ulici.«
Koliko otrok je vključenih v šolo in koliko trenerjev skrbi zanje?
B. E.: »Trenutno je v našo šolo vključenih 230 otrok, razporejeni so v deset starostnih kategorij, od najmlajših petletnikov do mladinske selekcije (U-18). Zanje skrbi 11 trenerjev in posebej še trener vratarjev. Pred kratkim smo uvedli še eno novost, in sicer aerobiko, vadbo pa smo zaupali diplomantki fakultete za šport. S tem želimo povečati splošno razgibanost in telesno koordinacijo otrok v naši šoli. Prepričan sem, da je bila to dobra odločitev.«
Na kakšen način izbirate trenerje za posamezne selekcije (med trenerji so tudi nekateri znani bivši in sedanji nogometaši Franci Fridl, Robert Hojnik, Alen Ivartnik, Damijan Vogri-nec)?
B. E.: »Splošna športna razgledanost je predpogoj, sicer pa smo poskušali pri izbiri združiti strokovni del in izkušnje bivših nogometašev.
Imamo pet trenerjev s končano fakulteto za šport, ki predstavljajo jedro strokovnega dela, želimo pa si še večjega sodelovanja bivših nogometašev, ki imajo izkušnje z igranjem na najvišji ravni, obenem pa so s srcem vezani na NK Drava.«
Kako poteka organizacija dela v NŠ?
B. E.: »Pri nas se naredi plan dela za celo leto, plan dela trenerjev, uskladijo se vsi termini. Vsako leto poskušamo organizirati nekaj turnirjev, največji letošnji je bil zelo dobro zastopan, že sedaj pa lahko rečem, da bomo naslednje leto maja organizirali še večjega in da bo trajal dva dni.«
Nekatere selekcije se
praviti tudi podmladek, tako da ne bomo muha enodnevnica v 1. ligi.«
Kako poteka vaše sodelovanje s trenerjem članskega moštva?
B. E.: »Že v času trenerja Lušiča smo dobro sodelovali s prvo ekipo Drave, nekaj mladincev iz naše šole se je udeležilo tudi priprav članskega moštva (Druzovič, Zorman in Čeh). S prihodom novega športnega direktorja Damjana Gajserja upam na še boljše sodelovanje med članskim moštvom in NŠ.«
Kako bo potekalo delo v zimskem času, koliko terminov imate v telovadnicah in kje?
B. E.: »Termine smo nekako
Boris Emeršič, vodja NŠ Drava Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
udeležujejo tudi turnirjev v tujini - kje?
B. E.: »Največ sodelujemo na turnirjih pri hrvaških in avstrijskih prvoligaših, letos se bomo udeležili še turnirja na Madžarskem, povabili pa so nas tudi v nemški Burgha-usen, ki je pobrateno mesto s Ptujem, podobno velja za francoski Saint Cyr. Tudi pri nas nameravamo organizirati turnir pobratenih mest Ptuja.«
V katerih ligah tekmujejo vaše selekcije?
B. E.: »Začnemo s selekcijo U-7, ki tekmuje z leto dni starejšimi, vse do U-13, ki vsi sodelujejo v tekmovanjih pod okriljem MNZ Ptuj, selekcija U-14 sodeluje v državni ligi, ekipi U-16 in U-18 pa nastopata v 2. slovenski kadetski oz. mladinski ligi. S slednjima si želimo uvrstitve v 1. ligo, vendar ne z glavo čez zid, saj moramo najprej ustrezno pri-
uspeli dobro zapolniti; imeli smo kar precej težav pri tem, saj imamo deset selekcij. Na MO Ptuj niso imeli pravega posluha za zagotavljanje terminov v telovadnicah, le preko Športnega zavoda Ptuj smo dobili štiri termine, kar je zares minimalno. Kandidirali smo na več razpisov, vendar nismo bili izbrani. Glede na to, da imamo največjo populacijo mladih, bi vseeno pričakovali več posluha za naše želje. Samo za primer naj povem, da ekipa U-6 trenira trikrat na teden v telovadnici in enkrat aerobiko v dvorani za fitnes, mladinska selekcija pa petkrat na teden (plus tekma). Letos smo poskušali tudi s treningi dvakrat na dan v času počitnic, to pa bomo nadaljevali tudi v bodoče.«
Kaj si obetate od novega igrišča z umetno travo?
B. E.: »Pri tolikšnem številu nogometašev je razumljivo,
Člani ekipe U-14 NŠ Drava Ptuj nastopajo v državni ligi U-14 vzhod, trener je Miran Ljubec.
da imamo z igralnimi površinami težave. Doslej smo jih uspešno reševali s pomočjo nogometnih klubov Skorba, Podvinci in Ljudski vrt, ki so prisluhnili našim potrebam. Z novim igriščem z umetno travo se bo stanje seveda izboljšalo, želimo pa si čim več terminov za vadbo. Za normalno delo, oz. za pogoje primerljive s tistimi v tujini, pa lahko rečem, da bi potrebovali še pet takšnih igrišč.«
Kaj bi si še želeli izboljšati pri delu NŠ?
B. E.: »Zagotoviti ustrezne igralne površine je prva želja, saj sedaj treniramo zelo razpršeno, telovadnice uporabljamo na primer tudi izven Ptuja na Hajdini, v Markovcih, tako da imamo težave s prevozi. Starši otrok nam pri tem veliko pomagajo. Problem so tudi rekviziti, oprema; tudi tukaj starši nosijo del bremena.«
Kateri so glavni dolgoročni cilji NŠ Drava Ptuj?
B. E.: »V nogometno šolo Drave pripeljati še več otrok, radi bi imeli v vsaki starostni skupini dve selekciji. Z eno bi delali bolj na profesionalni ravni, z drugo pa na rekreacijski. Zadovoljen bi bil tudi, če bi se vsako leto iz mladinske ekipe članski ekipi priključil vsaj en domači, šolan igralec.«
Marijan Pongrac, predsednik športnega društva NS Drava Ptuj: »Pogajanja o glavnem sponzorju so v zaključni fazi«
Ste samostojno športno društvo, povsem ločeno od NK Drava.
M. P.: »V lanskem letu smo se odločili, da predvsem zaradi boljše preglednosti poslovanja in posebnosti nogometne šole ustanovimo ločeno športno društvo. Imamo popolnoma ločeno poslovanje od NK Drava, tako da sami skrbimo za svojo finančno in organizacijsko shemo.«
Skrb za tolikšno število otrok ni mačji kašelj.
M. P.: »V prvi vrsti želimo zagotoviti ustrezne materialne in strokovne pogoje dela. Sam skrbim za finančni del in zakonitost poslovanja, medtem, ko je za strokovni del zadolžen vodja NŠ Boris Emer-šič. Z njegovim delom sem zelo zadovoljen in uživa moje popolno zaupanje.«
Kolikšen je proračun NŠ Drave in iz katerih virov ga zapolnjujete? Kakšen je odziv tukajšnjega gospodarstva?
M. P.: »Proračun športnega društva NŠ Drava Ptuj znaša letos 18 MIO SIT, vendar se bojim, da bo to še nekoliko premalo za končanje sezone. Poravnati smo morali namreč še nekatere obveznosti iz preteklih let, ki so nastale še pred nastopom mojega mandata. Približno 40 % sredstev dobimo iz naslova Športnega za-
Foto: Črtomir Goznik
Marijan Pongrac, predsednik športnega društva NŠ Drava Ptuj
voda Ptuj (stroški trenerjev), NZS in šolnin (kadeti in mladinci ne plačujejo šolnine), ostalo pa prispevajo sponzorji (10 MIO SIT). Največji del sponzorskega dela proračuna je v letošnjem delu pokrilo podjetje Asfalti.
Z veseljem pa lahko povem, da smo že v zaključni fazi pogajanj s Perutnino Ptuj, ki bo v naslednjem letu prevzela mesto glavnega pokrovitelja NŠ Drava Ptuj. Upam, da se nam bodo pridružila še nekatera druga podjetja.«
Kateri pa so največji stroški NŠ?
M. P.: »Največji je delež stroškov strokovnih sodelavcev oz. trenerjev (sam za svoje delo ne prejemam nobenega plačila), nato so stroški za sodnike in registracijo ter seveda za opremo, ki je nujno potrebna za nemoteno vadbo otrok. Na leto približno 3 MIO SIT porabimo še za najem športnih objektov, torej telovadnic in okoliških zunanjih igrišč.«
Jože Mohorič
Nogomet • Mladinske lige
1. SML
REZULTATI 13 - Mura 05 4:0, Velenje 2:1, HIT CMC Publikum -morje - Svoboda bor 2:0, Domžale-
. KROGA: Aluminija Železničar - Rudar Gorica - Britof 4:2, Koper 6:0, Bilje Pri-3:1, Triglav - Mari-Factor 1:1
1. TRIGLAV	13 11		1	1	35:11	34
2. HIT GORICA	13	9	2	2	35:18	29
3. MARIBOR	13	8	3	2	31:15	27
4. CMC PUBLIKUM 13		8	2	3	39:17	26
5. KOPER	13	8	1	4	30:24	25
6. BRITOF	13	7	1	5	33:26	22
7. ALUMINIJ	13	4	4	5	16:18	16
8. ŽELEZNIČAR	13	4	4	5	14:16	16
9. RUDAR VELENJE12		5	0	7	22:30	15
10. FACTOR	13	4	2	7	24:29	14
11. SVOBODA	12	4	0	8	19:23	12
12. DOMŽALE	12	2	2	8	15:32	8
13. B. PRIMORJE	13	2	2	9	9:36	8
14. MURA 05	13	1	2 10		12:38	5
ALUMINIJ - MURA 05 1:1
(0:0)
STRELCA: 1:0 Krajnc (55), 1.1 Horvat (62)
ALUMINIJ: T. Medved, M. Lešnik, Hojski, Kušar, M. Medved, Krajnc, M. Lešnik, Milec (Kovač), Emeršič, Rozman, Meznarič (Justinek)
U-14
ALUMINIJ - MURA 4:0 (3:0)
STRELCA: 1:0 Marinič (4), 2:0 Rampre (11), 3:0 Rampre (31), 4:0 Rampre (52)
ALUMINIJ: Rozman, Medved, Lja-tifi, Tišma (Jevšinek), Fruk, Tement, Breg, Gorani, Toplak (Hajšek), Marinič (Lah), Rampre (Levart)
1. SKL
REZULTATI 13. KROGA. Aluminij -Mura 05 1:1, Železničar - Rudar 1:0, HIT Gorica - Britof 3:0, CMC Publikum
-	Koper 0:1, Bilje Primorje - Svoboda 0:2, Triglav - Maribor 2:5, Domžale
-	Factor 0:2
REZULTATI 13. KROGA: NS Drava Ptuj - CMC Publikum 2:2, Mura 05 - Aluminij 1:2, Kovinar Montavar - Bistrica 1:5, Koroška Dravograd - Nafta 3.1, Maribor - Le cog Sportif 8:1, Mali šampion - Arcont Radgona 4:0, Rudar Velenje - Železničar 2:0
1.	MALI SAMPION 13 12	1	0	69:6	37
2.	MARIBOR 13 11	1	1	68:11	34
3.	CMC PUBLIKUM 13 9	2	2	39:13	29
4.	ALUMINIJ 13 8	1	4	37:18	25
5.	LE COG SPORTIF13 7	2	4	42:28	23
6.	NS DRAVA PTUJ 13 5	4	4	34:29	19
7.	MURA 05 13 6	1	6	29:26	19
8.	RUDAR (V) 13 5	1	7	31:35	16
9.	ŽELEZNIČAR 13 5	1	7	24:34	16
10.	BISTRICA 13	5	0	8	24:45	15
11.	DRAVOGRAD 13	4	0	9	14:41	12
12.	A. RADGONA 13	3	1	9	12:34	10
13.	NAFTA 13	3	0	10	28:43	9
14.	K. MONTAVAR 13	0	1	12	4:92	1
NŠ DRAVA - CMC PUBLIKUM 2:2 (0:0)
STRELCA: 1:0 Matjašič (37), 1:1 Lenošek (53), 2.1 Matjašič (55), 2.2 Lenošek (67)
1. MARIBOR	13 12		1	0	45.6	37	NS DRAVA PTUJ: Kocen, Serdinšek
2. HIT GORICA	13	9	1	3	23:9	28	(Čuš), Fekonja, Ostroško, Menoni,
3. TRIGLAV	13	8	2	3	34:20	26	Krajnc, Gril, Ljubec (Horvat), Bogdan,
4. SVOBODA	13	7	2	4	24:14	23	Vinkovič, Matjašič (Rebernišek)
5. DOMŽALE	13	6	4	3	19:12	22	
6. FACTOR	13	6	3	4	25:15	21	MURA 05 - ALUMINIJ 1:2
7. RUDAR VELENJE 13		6	2	5	14:18	20	(0:1)
8. CMC PUBLIKUM 13		5	4	4	21:19	19	STRELCI: 0:1 Rogač (13. avtogol),
9. KOPER	13	5	3	5	18:17	18	0:2 Kurež (53), 1:2 Gruškovnjak (57)
10. ŽELEZNIČAR	13	5	0	8	20:23	15	ALUMINIJ: Zajc, Jazbec (Čeh), Ro-
11. ALUMINIJ	13	2	3	8	9:24	9	gina, Trantura, Gojčič, Tominc, Pet-
12. B. PRIMORJE	13	2	2	9	12:33	8	ek, Pislak (Ivanovič), Kurež, Medved,
13. BRITOF	13	1	3	9	11:41	6	Hajšek.
14. MURA 05	13	0	4	9	7:31	4	Danilo Klajnšek
Videm, Leskovec • Martinovanje 2005
Kako so poslanci asistirali sv. Martinu
Takega martinovanja kot letos, v Vidmu gotovo še ni bilo. Koliko je bil zaradi izkazovanja časti visokih politikov počaščen sv. (videmski) Martin, pa bi bilo treba vprašati njega, a ga, žal, vse tja do tega konca tedna ni bilo možno več uloviti ^
Da se kar lep kos slovenskega političnega življa - tistega sedečega v državnem zboru - zbere v tako majhni občini, kot je Videm pri Ptuju, ni od muh. Sploh ne ob dejstvu, da si je videmskega Martina prišel pogledat celo predsednik DZ France Cukjati, nekje za njegovo drobno postavico pa se je bolj ali manj uspešno skrivala tudi njegova eksce-lenca, konzul Miroslav Luci. To pa še niso bili vsi častilci; če povemo, da sta se po halo-ških zidanicah prvi dan praznovanja preganjala tudi lepa poslanka Eva Irgl in razvpiti playbojevski tržiški župan ter poslanec Pavle Rupar, pa bovški župan Krivec in še kopica domačih direktorskih in drugih veljakov iz soseščine ter videmskih svetnikov, potem je slika že malo bolj popolna. Čisto popolnega mozaika pisane eminentne druščine sicer ni možno predstaviti, ker bi za to lahko porabili celo stran časopisa, po drugi strani pa, roko na srce, so bili kamenčki mozaične podobe novembrskega »vinskega pustovanja« zbrani iz SDS-ove gramoznice. To (navsezadnje) ni čisto nič slabega, čeprav politična avreola svetosti Martina ne omejuje, da s svojim blagoslovom ne bi oplahnil tudi vseh ostalih, strankarsko drugače nastrojenih pivcev ^ Glede na to, kako visoke časti so mu tokrat izkazali vladajoči strankarski možje (in žene), pa se čisto lahko zgodi, da se bo zbudila tudi (politična) konkurenca (saj ne gre, da bi si vinskega svetnika prisvojili le eni) in kot je potem v naši mali državici navada, se bo Martina cefralo sem ter tja, dokler ne bo iz čisto ljudskega praznika postal politični, po možnosti dela prost dan.
Kakorkoli že, zasluge za tovrstno in množično udeležbo na tretjem videmskem tradicionalnem martinova-
Videmski župan Friderik Bračič in predsednik DZ France Cukjati sta si imela veliko povedati ^ (v ozadju poslanka Eva irgl in župan ter poslanec Pavle Rupar).
nju ima poleg direktorice občinske uprave Ratajčeve ter župana Bračiča gotovo poslanec Branko Marinič, ki je v to spodnjepodravsko občino zbobnal svoje kolege po vsej Sloveniji. Da jim bo imel kaj pokazati, predvsem pa ponuditi kaj za pokušino, ni bilo dvoma. Začetek slovesnosti pred videmsko občinsko stavbo je bil sicer čisto klasičen, s kulturnim programom, kjer ni šlo brez Prešernove Zdravljice, plesov in seveda nagovorov župana ter gostov. Velikega konzula med govorci tokrat ni bilo, verjetno tudi zato, ker so vse lepe besede o neokrnjeni naravi in dobrotah Haloz povedal že ostali
-	od Cukjatija do Mariniča
-	župan Bračič pa je vendarle opozoril, da vse tako idilično vseeno ni, saj se vsa opevana idilika začne in konča v blatnih cestah brez asfalta ter ne-izgrajenih vodovodih ^
Po uradnem uvodu se je karavana pričakujočih gostov z videmske ravnine začela pomikati v smeri martinovega delovnega območja
-	na bližnji Dravinjski Vrh, od zidanice do zidanice, od kleti do kleti. Pri premikih je malo pomagal tudi znani
volilni zeleni vlakec, za bolj sproščeno vzdušje pa so poskrbeli domači kletarji in vinarji, ki so iz ure v uro bolj veselo druščino stregli s šil-cem vražjega, pa martinovo perjadjo (menda brez virusa ptičje gripe) ter seveda nepogrešljivim haloškim moštom. Da je slednji svoje poslanstvo opravil več kot odlično, so dokazovali vse bolj razigrani veseli »Martini« še kasno po polnoči, sicer že spet v dolini, v Pobrežju, kjer so za dodatno sladkost, takšno, ki je ob martinu neizbežna, poskrbele še Vesele frajle.
Takole praznovanje, kot ga je zahteval videmski Martin, je bilo, zlasti za nekatere nevajene goste iz drugih koncev Slovenije, hudo naporno, zato je počitek v podlehni-škem motelu prišel še kako prav ^
Očitno pa je bil tokratni martin za nekatere vseeno prehud zalogaj, saj so se nedeljskega tradicionalnega devetega martinovanja v Le-skovcu udeležili le še redki »preživeli«, med njimi župan Bračič, pa poslanec Marinič in bovški župan. Ostalim je lahko žal, saj so se Leskovča-ni ponovni izkazali s svoje-
K pokušanju mošta spada seveda tudi dobra malica pod jesenskim soncem.
vrstnim krstom »grešnega mošteka« v vino. Tokrat so, po hudomušni spovedi, na kateri je ubogi mošt moral priznati svoje preštevilne grehe od »skokov čez plot« do uhajanja iz grla in gat, pa še marsikaj, kar je povzročil, Leskovčani zahtevali in izbrali tudi botra in botro novemu vinu. Za častno funkcijo sta bila izbrana poslanec Marinič in predsednica TD Klopotec - Leskovec Ida Vindiš Belšak, še pred botrinstvom pa sta prav tako morala k spovedi, saj vendar ne gre, da bi bila botra bolj grešna od svojega krščenca. In če je Marinič glasno priznaval svoje grehe (koliko jih je obžaloval, ni bilo vidno), je botra Belša-
kova ostala pri prepričanju, da njeni grehi niso napačni in da jih bo še kar ponavljala, predvsem tiste s političnega življenja, kjer se nikakor ni hotela odreči zahtevam po asfaltiranju cest in izgradnji vodovoda ter ustanovitvi samostojne občine. Botru Ma-riniču, ki so mu pri spovedi očitali zlasti greh prehitrega metanja puške v koruzo pri ustanavljanju nove samostojne občine Leskovec, pa je dobro prišel izgovor, da naj Leskovčani hitro poskrbijo za 1000 novih prebivalcev, četudi s pomočjo novokrščenega vina, pa bo vse rešeno. Kljub temu da sta tudi oba botra, ob svojem krščencu, spoved opravila odlično in prevzela
svoje naloge, so Leskovčani vseeno iz varnostnih razlogov poskrbeli še za pravi krst s čisto pravim župnikom, da se slučajno ne bi kaj izjalovilo. Saj se ve, da se pri politiki in političnih botrih lahko zgodi kaj prehudo žveplanega in marsikaj nepričakovanega.
Častni poklon politične smetane martinovemu delu je bil tako v nedeljo popoldne zaključen, ali bo novo vino zaradi vsega slišanega kaj bolj sladko, pa bo potrebno še malo počakati. Svet' Martin ima te dni še polne roke dela, v desetinah zidanicah ga pričakujejo še mnogi vinogradniki.
SM
Podlehnik • Ocenjevanje urejenosti
Priznanja najlepšim
Turistično društvo Podlehnik je že šesto leto ocenjevalo urejenost okolja, domov, poslovnih objektov, ohranjanje arhitekturne dediščine in starih običajev ter razvijanje turizma.
Kozarci so se polnili (in praznili), kot se ob martinovem spodobi.
Priznanja za najlepše urejene domove v občini Podleh-nik so prejeli Anka in Zlatko Gajšek, Podlehnik 66a, družina Marice in Andreja Belšaka, Podlehnik 2d, ter Marija in Jožef Zakelšek, Jablovec 9/a. Najlepše urejeno kmetijo imata Cvetka in Anton Strm-šek iz Podlehnika, za ohranjanje arhitekturne dediščine je priznanje prejela družina Danice in Branka Polaka iz Straj-ne, za ohranjanje dediščine in starih običajev (postavitev klopotca po starih običajih) Zdenka in Jakob Klaneček iz Sedlaška, priznanje za poslovni objekt pa je prejel Marička bar Marije Stojnšek in Staneta Laporška iz Zakla.
Zdenka Golub
Utrinek s Strmškove kmetije
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: ZG
Nagradno turistično vprašanje
Bo Ptuj končno dobil turistični vlakec?
Konec tedna bo v znamenju martinovih prireditev. Sobota pred martinovo nedeljo pa je tudi praznik v občini Hajdina, kjer bodo ob tej priložnosti izvedli že 10. jubilejno prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino.
V duhu letošnje 100. obletnice turizma na Slovenskem in Turistične zveze Slovenije je potekal tudi ne-
davni posvet turističnih društev Po-dravja, na katerem so osvetlili vlogo in pomen delovanja turističnih
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski avtokamp letos ni bil samo dobro zaseden, temveč je v kategoriji srednje velikih kampov v Sloveniji zasedel drugo mesto. Nagrado bodo Terme Ptuj prejele te dni.
društev na podeželju tega območja. Ugotovili so, da je podeželje Podrav-ja, kar zadeva turizem, še neizkoriščeno. Turistična društva v večini delujejo brez strokovnega kadra, zato jim je potrebno zagotoviti pomoč strokovnih institucij, Kmetijsko svetovalne službe in drugih. Nujna je tesnejša povezanost turističnih društev Podravja z razvojnim okoljem, Direktoratom za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo, razvojnimi agencijami LTO, gospodarskimi, obrtnimi in kmetijskimi zbornicami, občinami in podobnimi institucijami. Turistična društva naj bodo iniciatorji in organizatorji turistične ponudbe doživetij, zgodb in kakovosti življenja na podeželju. Potrebno je aktivno in permanentno vključevanje učiteljev in zunanjih sodelavcev v vzgojo turističnega podmladka in mladine. Prav tako je potrebno čim prej pričeti postopek za zaščito klopotca kot etnološkega simbola Štajerske po vzoru zaščite slovenskega kozolca. Dogovorili so se tudi, da se Mariborska turistična
zveza preimenuje v Turistično zvezo Podravja.
V TD Ptuj, ki je eno petih najstarejših slovenskih turističnih društev, že nekaj časa potekajo aktivnosti v pripravah na 120-letnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti bodo izvedli bogat program prireditev in izdali jubilejni zbornik, podobno kot ob 110-letnici delovanja. Z obiskom na osrednji prireditvi jih je takrat počastil predsednik države Milan Kučan. Na obisk predsednika države računajo tudi ob novem jubileju.
Če bo v letu 2006 pričel po ptujskih ulicah in trgih voziti turistični vlak, pa bo praznik še večji. V LTO Ptuj iščejo direktorja, ker 5. decembra poteče v. d. Aleksandru Dolencu. Še vedno pa iščejo tudi sredstva za ureditev novega Turistično-informativ-nega centra v nekdanji Ljutomerski hiši na Slovenskem trgu. Za ureditev potrebujejo 10 milijonov tolarjev.
Ptuj je v konkurenci turističnih krajev slavil že desetkrat, je pravilni odgovor na prejšnje nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Angelca Petek, Krčevina pri Vurbergu 80 a.
Danes sprašujemo, katero dekle je postalo prva vinska kraljica Ptuja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 18. novembra.
MG
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero dekle je postalo prva vinska kraljica Ptuja?_
Imeinpriimek:_ Naslov:
Davčna številka:
BOHINJ
3* Zlatorog, brezplačno za otroka do 12 let
9.11.-26.12y2D/POL 9.980 PIRAN
4* Piran, brezplačno za otroka do 12 let
9.11.-30.12y2D/NZ 9.980
Sončkov klub v LENDAVI
3* app. Lipov gaj, fitnes, savna, brezplačno za otroka do 12 let
9.11.-29.12y2D/POL 13.180 OPATIJA
4* Admiral, notranji bazen, brezplačno za otroka do 6 let
9.11.-28.1272D/POL 13.980
FIRENCE
2-dnevni avtobusni izlet slovensko vodenje
26.iiy2D/POL 25.900
TERME OVTEŽ
3* 6itež, brezplačno za otroka do 12 let
9.11.-26.1274D/POL 28.900
Silvestrovanje v Umagu
3* Sipar, notranji bazen, animacija, silvesterska večerja
30.12.-1.iy2D/POL od 35.900
OTVORITVENA SMUKA
Tre Valli(ITA), 3* Arnika, polpenzion, 4 dni smučarska karta
8.12.-11.1273D/POL 57.900
Silvestrovanje v Dalmaciji	EGIPT - Sharm El Sheikh
4* Stella (BiH), silvesterska večerja,	4* Mexičana, polet letala iz
bus prevoz in 3 izleti	Ljubljane
29.12.-1.174D/POL 49.900	18., 25.11VTD/POL 99.900
'^■-■"""-■«^'■'^SS.'ïi'aS:
SONČEK
TUl potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02 749 3282
Tel. prodsja: 0801969 « www.sonchek.com World of TUl
ERA [ioíí®^ [kâjMi
©ay©!, ©aíQERíQ
ERIKOVA LUTKOVNA PREDSTAVA /i SKRIVNOST V KNJIŽNICI
ERA CENTER PTUJ - PETEK, 11. november 2005, ob 16. uri ERA CENTER LENART - SOBOTO, 12. november 2005, ob 10. uri
Kuharski nasveti
Cmoki
Dobre cmoke odlikuje rahlost, hkrati pa morajo biti dovolj čvrsti, da pri kuhanju ne razpadejo. Cmoke imenujemo manjše kose različnega testa in dodatkov, ki jih oblikujemo v večji ali manjši krog in kuhamo v slani vodi. Kuhamo jih lahko v pečici, v večji ponvi in najbolj rahle in občutljive v vodni sopari. Slane cmoke lahko tudi polnimo z nadevi, vendar je polnjenje bolj značilno za sladke cmoke.
Rahlost cmokov je odvisna od osnovnih sestavin: jajc, moke, mleka, zdroba, kruha, krompirja in drugih osnovnih sestavin. Najbolj znani krompirjevi cmoki, povezani z jajci in moko, so njoki, ki jih pripravljamo z najrazličnejšimi omakami in prelivi. Dober okus teh cmokov pogosto popestrimo s parmezanom, maslom in česnom. Na kot oreh velik košček testa naredimo značilni mrežasti vzorec z vilicami. Na nabrazdano površino se primejo goste omake in maslo, kar jim daje posebej fini okus.
Vse vrste cmokov natančno oblikujemo, kar pomeni, da poskušamo dobiti enako velike in pred kuhanjem morajo biti gladki, brez razpok, da pri kuhanju ne razpadajo in ne kvarijo videza pri serviranju. Pri pripravi testa za cmoke vedno najprej v slani vodi skuhamo poskusni cmok, če ta razpade, masi dodamo še moko in jajce. Pretrdo zmes za cmoke pa zrahljamo s snegom beljakov, sploh pri krompirjevih in kruhovih
cmokih. Nenapolnjeni cmoki pri kuhanju priplavajo na vrh. Čas kuhanja cmokov je odvisen od recepta, vrste testa in velikosti cmokov. Večinoma male cmoke kuhamo 7 do 8 minut, velike od 10 do 15 minut.
Najbolj značilni so sirovi cmoki, ki jih pripravljajo s skuto in kislo smetano, ter sirovi vrabčki, ki so ne popolnoma okrogli kosi testa z dodatkom skute, oboje pripravljajo najpogosteje v Avstriji. V Nemčiji so značilni v pari kuhani kvašeni cmoki ter cmoki s slanino, krompirjeve cmoke ali njoke najpogosteje pripravljajo v Italiji in jih poznajo še več vrst kot različnih pizz. Na Madžarskem so bolj znani jušni cmoki oziroma cmoki, ki jih zakuhamo v vodo in ponudimo s številnimi čistimi in zelenjavnimi juhami, na Danskem pa pripravljajo cmoke z različnimi mesnimi nadevi , prelite z omakami in jih ponudijo kot samostojne jedi.
Pri nas najpogosteje pripravljamo kruhove cmoke, zdrobove, krompirjeve, skutne, polnimo jih lahko z zelenjavnim ali mesnim nadevom, skuhamo in prelijemo z omako in ponudimo.
Mokri smrček
Ciroza jeter
Vprašanje bralca Milana iz Ptuja: Glede na to, da muce in psi ne konzumirajo alkoholnih pijač, me zanima, ali lahko obolijo za cirozo jeter in če se le-ta da pozdraviti. Hvala za odgovor.
Odgovor: Nasplošno velja prepričanje, da je ciroza jeter bolezen človeka. Pri hišnih ljubljencih se prav tako srečujemo z obolenji jeter - kroničnimi hepatopatijami in cirozo jeter. Oblika in obseg
jetrne poškodbe ter nadaljnji potek bolezni sta odvisna od vrste in obsežnosti dejavnika, ki deluje na jetra. Največkrat se srečujemo s cirozo jeter kot posledico zastrupitev živali. Najrazličnejši strupi raz-
Pripravljamo pa tudi razne manjše cmočke, ki jih najpogosteje ponudimo v čist juhi. Nekoliko manj pogosto pa pripravljamo ribje in rakove cmoke, riževe in zelenjavne cmoke.
Krompirjeve cmoke in njo-ke pripravimo iz krompirjevega testa. Zdrobove cmoke pripravljamo iz osnovnega zdrobovega testa. 5 dl mleka pristavimo, dodamo malo soli, žlico margarine oziroma 3 dekagrame, počakamo, da se margarina v mleku stopi in da mleko zavre, nato v mleko zakuhamo 18 do 20 deka-gramov pšeničnega zdroba. Kuhamo tako dolgo, da se masa zgosti in odstavimo. Zdrob vsujemo v skledo, ga do mlačnega ohladimo in mu dodamo 2 do 3 drobna jajca. Iz pripravljenega testa na pomokani deski oblikujemo podolgovat svaljek, ga narežemo na enako velike koščke ter iz njih oblikujemo gladke cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi 3 do 5 minut, odvisno od velikosti. Če se testo prijema na roke, si pomagamo z ostro moko ali pšeničnim
lično močno poškodujejo jetrne celice - le-te nadomesti vezno tkivo, ki pa ne opravlja več jetrne funkcije. Prav tako je pri živalih možno srečati cirozo jeter kot posledico srčnega popuščanja in s tem trajnega zastajanja krvi v jetrih.
Živali s cirozo jeter so apatične, močno jim izpada dlaka, hujšajo, iz gobčka se jim širi neprijeten vonj po gnilem - zatohlem. Cirozo spremlja tudi rumenkasto obarvanje kože in sluznic, trebušna vo-
zdrobom.
Iz tako pripravljenega testa lahko pripravimo celo vrsto zdrobovih cmokov, ki jih napolnimo s parmezanom, slano skuto, fino mleto svinjino, perutnino ali ribami in pred serviranjem prelijemo z gobovo, smetanovo ali podobno omako.
Skutne cmoke pripravimo iz skute, tako da pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 1 jajce in 5 pesti ostre moke. Temeljito premešamo in damo testo počivat vsaj pol ure na hladno. Iz pripravljenega testa oblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi, poljubno zabelimo in polnimo.
Cmoke iz mesa pa pripravimo tako, da meso , na primer perutnino, najprej na fino zmeljemo s strojem za mletje mesa vsaj dvakrat. Meso začinimo s soljo, poprom, sesekljanim pehtranom ali drobnjakom in ga temeljito pregnetemo. Oblikujemo male cmoke, ki jih skuhamo v slani vodi ter ponudimo v zelenjavnih in čistih juhah.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
denica, bruhanje. Diagnozo postavljamo na osnovi klinične slike ter krvnih preiskav. In kako pomagati? Pri kroničnih hepatopatijah, ki ponavadi potekajo počasi, živalim nudimo ustrezno dietno prehrano (z malo maščobami), ki ji dodajamo vitamine B kompleksa, prav tako zagotavljamo le zmerno telesno aktivnost. Popolna ozdravitev uspe le izjemoma, pri cirozi jeter nikoli.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/771 00 82
V vrtu
Vrtna narava se umirja
Pridelki z vrta so pobrani, odcve-telo je jesensko cvetje, listje že šelesti po tleh, gredice samevajo, vrtni vrvež se umirja, začenja se miren počitek vrtnega rastja. Opravila, ki jih v tem ugodnem jesenskem času v vrtu lahko opravimo, naj bodo namenjena njegovi oskrbi, da bo tudi pozimi v podobi urejenosti, varovanju vrtnega rastja pred poškodbami, ki jih lahko povzroči zima, in drugim jesenskim opravilom za vrtnarjenje v naslednji pomladi.
V SADNEM VRTU so v letošnjem listopadu ugodne talne in vremenske razmere za sajenje sadnega drevja. Prednost jesenskega sajenja sadnih sadik pred pomladanskim je v boljši rasti drevesa v prvem letu, ker se do začetka vegetacije sadika že dobro ukorenini, spomladi pa korenine, takoj ko se prično po rastlini pretakati rastlinski sokovi, že črpajo vodo in hranila iz tal. Pri jesenskem sajenju obnovimo le rez korenin, če so te bile poškodovane pri izkopu iz drevesnice, nadzemne dele sadike pa krajšamo vzgojni obliki šele spomladi pred začetkom vegetacije. Leska, oreh, ribez in maline je bolje posaditi v jeseni, ker prično zgodaj spomladi z vegetacijo. Robido in sadne vrste, ki v jeseni pozno končajo vegetacijo, ter v krajih in legah z ostrejšimi zimskimi vremenskimi razmerami, je bolje saditi spomladi, takoj ko preneha zimska zmrzal zemlje.
Kolikšno bo drevo zrastlo je odvisno od lastnosti sadne vrste, zemljišča in ostalih pogojev rastišča, predvsem pa podlage, ki tvori pri sadni rastlini korenine in
kamor je vcepljen žlahtni nadzemni del rastline. Do 3 m v višino bodo zrastla drevesca jablane, če so cepljena na šibkorastoče podlage M27, M9 in M26, srednje debeline do 4 m višine M7, MM106 in MM 111, visoke debeline do 6 m višine pa, če so cepljene na odlago sejanca. Šibkorastoče hruške so cepljene na kutinovo podlago, sadimo jih pa lahko le na dobra rahla tla, v težje zemlje pa sadimo hruško cepljeno na sejancu, ki doseže večjo krošnjo. Breskove in slivove sadike so vzgojene na podlagi sejanca, prav tako marelica, ki pa je trajnejše rasti, če je cepljena na podlago slive. Pri izbiri sadik v drevesnici se je o podlagi, na katero je cepljena žlahtna sadna sorta, koristno posvetovati z drevesničarjem.
V OKRASNEM VRTU so tako ugodne talne in vremenske razmere, kot so v tem času sredi listopada podobno kot v sadjarstvu primerne za sajenje okrasnih drevnin in grmovnic. Korenine okrasnih in sadnih drevnin ter grmovnic pred sajenjem namakamo v ilovnati gnojni brozgi, ki jo napravimo tako, da v vedru vode gosto vmešamo del ilovnate zemlje in del presejane strohnele kompostovke z dodatkom svežega kravjaka. Korenine namočene v tako pripravljeni brozgi so dobro napojene z vodo in obdane s hranljivo lepljivo oblogo, ki takoj po sajenju vzpodbudi rast in razvoj najtanjših sesalnih koreninic. Korenine enakomerno razvrstimo v humozni črni zemlji, pomešani s kompostovko in šoto, hlevskega gnoja pa ne polagamo nad koreninami ali preblizu korenin, marveč v obod drevesnega kolobarja, kjer se spreminja v trajni humus, korenine pa ga morajo začutiti.
ZA ZELENJAVNI VRT pred zimo globoko prelopata-mo vse izpraznjene gredice, površino pa pustimo neporavnano. Priporočljivo je vsako leto z organskimi gnojili pognojiti tretjino gredic. S hlevskim gnojem gnojimo le v jeseni. Globoko ga zakopljemo, da bo v tleh strohnel in pričel sproščati rastlinsko hrano do začetka vegetacije vrtnih posevkov, v nastalem humusu pa vzpostavil pogoje za razvoj drobnoživk, ki narede tla rodovitna.
Miran Glušič, ing. agr.
! UAL-17.11.
11 Petek	12-Sobota	13-Nedelja	14-Ponedeljek *
15-Torek	16-Sreda	17-Četrtek	
r)
F « *
Je strah pred ptičjo gripo upravičen?
2. del
Za učinkovito cepivo (specifično samo za virus ptičje gripe), bi morali imeti človeški virus ptičje gripe, ki pa še ne obstaja, razen morda v vojaško-biomedicinskih-farmacevtskih laboratorijih. Da bi ustvarili človeški virus ptičje gripe, bi ga morali najprej gojiti daljše obdobje v človeških celičnih kulturah, ga nato inducirati v opico in v končni fazi še v človeka. S tem bi ugotovili, ali poskusni osebki (opica in človek) zbolijo za enako obliko bolezni ptičje gripe. Torej se virus ptičje gripe, ki se ga svet tako boji, zdaj pripravlja v laboratorijih, ki jih financirajo podjetja, ki bi z 'nenamernim' izpustom virusa iz laboratorijev ogromno zaslužila ali pa je že bil pripravljen v laboratorijih, da bi se izkoristil sedanji strah pred epidemijo in množična prodaja cepiv, ki bi sledila 'izpustitvi' virusa.
Da bi bilo cepivo učinkovito proti virusu, mora biti narejeno za točno določen tip virusa. Če se virus ptičje gripe razširi nekje v prihodnosti, ni nobenega zagotovila, da bo do takrat, ko bodo razvili cepivo, ostal enak (in ne bo mutiral) in bo cepivo še vedno učinkovito. Novi virusi, ustvarjeni v laboratorijih s strani človeka, ki jih trenutno pripravljajo za iznajdbo cepiv proti taistim virusom, so manj stabilni, saj se niso razvili po poti evolucije, ki je trajala milijone let. Torej je večina napora, če že ne ves napor, samo prevara s skritimi motivi.
Ne smemo pozabiti tudi, da je za zanesljivost cepiv potrebno leta ali vsaj nekaj mesecev testiranj v ciljnih populacijah. Podatki o škodljivosti ali neškodljivosti cepiv morajo biti ali bi morali biti v času testiranj pazljivo zbrani in shranjeni. Taki podatki bi zagotovili, da cepivo ne bi povzročilo smrti in ne bi pohabilo več ljudi, kot pa bi jih naj nameravalo rešiti oz. jim pomagati.
Večina ljudi se ne zaveda dejstva, da so v vseh cepivih prisotne snovi, za katere je znano, da povzročajo bolezni ali celo smrt. To so strupi in kemikalije, kot so npr. živo srebro, aluminij, formaldehid in formalin in še mnoge druge (samo zamislimo si lahko, zakaj se vse te kemikalije uporabljajo?!).
Zdi se, da vlade naročajo cepivo proti ptičji gripi z namenom, da se pandemija ustvari in si na tak način zagotovijo nadzor nad prebivalstvom. Ljudje so se hitro pripravljeni odreči osebnim pravicam in svoboščinam, kadar so pod pritiskom kakšne grožnje, v tem primeru ptičje gripe.
Povzeto iz članka dr. Leonarda Horowitza z naslovom "The Avian Flu Fright is Politically Timed" (www.globalresearch.ca/PrintAr-ticle.php?articleId=1071).
Pa naj še kdo reče, da z nami globalni svet ne manipulira?!
Vse dobro v prihodnje!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
Strelec - pošteni optimist
(23. 11.-21. 12.)
Deveto znamenje zodiaka se imenuje Strelec. Njegov lik je pol konj in pol človek, kar simbolizira kentaver. Spada med ognjeno znamenje, vendarle je njegov ogenj najbolj temen, tisti, ki temelji na visoki inteligenci. Strelci so v svojem bistvu optimisti, vedno pripravljeni pomagati in se dobrosrčno lotiti vseh nalog. Optimizma jim nikoli ne zmanjka in tudi ko so na tleh, ga lahko potegnejo z rokava. Zanimivo pa je, da potrebujejo veliko svobode in veliko mero osebnega prostora, da se lahko nemoteno gibljejo in razvijejo. Notranji nemir je njihov stalni spremljevalec in je kot senca, brez katere ne morejo biti. Zelo enostavna ilustracija je lik otroka (in jih dobro opisuje), ki ga zanima le, kar se dogaja za tistim hribom, ko pa pride do tja, mu je pomemben že naslednji. Torej zanj cilji niti niso tako zelo pomembni, kajti pomembnejša je pot do njih. Imajo pa močne moralne vrednote in v primeru zadostne duhovne ozaveščenosti jih lahko zelo dobro izpolnjujejo. V roki ima Strelec lok in puščice. Če ga boste žalili ali spravljali v nelagodni položaj, vas bo kakšna puščica v obliki
jezikanja zadela in ne bodite jezni, kajti to ste si zaslužili. Strelci so pravični in se vedno borijo za pravico. V mladosti in v srednjih letih so nemirni in morajo se naučiti, da prevelika zaupljivost škodi. Kajti ne razmišljajo vsi tako optimistično kot oni, seveda pa, ko se opečejo - kar je sestavni del življenja - lahko napredujejo. So pa pravi eksperti za reševanje problemov, čeprav ni ravno dobro, če se lotijo preveč stvari naenkrat. Mladi Strelci so nasmejani in radoživi otroci. Mati kmalu ugotovi, da bo potrebno njihovi volji ugoditi in da mora njen otrok imeti dovolj prostora za gibanje, da lahko ustvarja in živi. Prva šolska leta so težavna, v šoli morajo sedeti pri miru, sprašujejo se le zakaj, odgovora pa ne dobijo, ampak samo pravila in pravila. Kasneje pa se ujamejo v ta ritem in z zanosom delajo šolo in pri tem uspevajo. Mali in veliki predstavniki tega znamenja pa radi nekoliko špekulirajo, nekateri več in drugi manj.
Ali je moj partner intelektualec?
Ljubezensko življenje prinaša za njih učenje, s partnerjem se morata pogovarjati in spoznati skupne interese, začne pa se tako pomembno prilaganje. Seveda so v ljubezni zvesti, stabilni in partnerju stojijo ob strani. Svoboda mora biti in si jo izborijo že na samem začetku zveze. Sprva jih zelo zanima in privlači spolnost, kasneje, ko zveza preraste v zrel odnos, pa tudi
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno!
intelektualno ujemanje. Od nekdaj pa je partner za njih tudi prijatelj, zaupnik in svetovalec. Kot starši pa slovijo po svobodoljubnih prijemih, preberejo vse o novih trendih vzgoje in jo s pridom tudi preizkusijo. Zelo dobro znajo prisluhniti potrebam svojih otrok in jim ugodijo. Mati Strelka pa si že od nekdaj vzame nekaj časa tudi zase in za svoja zanimanja.
Zadušljiva pisarna, utesnjena delavnica
-	ne hvala!
V poslovnem življenju potrebujejo veliko mero izziva, da lahko ustvarjajo. Izogibati se morajo enoličnim poklicem, monotonosti in puščobnosti. Ne prenesejo zadušljivih pisarn, utesnjenih delavnic, ampak nekaj, kjer se gibajo in je dovolj svobode. Seveda pa denar, ki si ga prislužijo, radi porabijo za kakšne študijske obveznosti, knjige ali pa potovanje. Ko dosežejo kakšen večji uspeh, zanjo počivati na lovorikah in kovati načrte, kako naprej. S tem, kaj jim bo prinesla prihodnost, se ne obremenjujejo, kajti zaupajo v val življenja. Pomemben pa jim je sedanji trenutek. V zdravstvenem smislu se morajo paziti pretiravanj - preveč ali premalo
-	in zanemarjanja zdravja.
Duševno zdravje
Ne verjamejo abstinenci prijatelja
Lojze je zdravljeni alkoholik, uspešno abstinira že vrsto let, ne razume pa, da še danes nekaj njegovih prijateljev, ki se še niso odrekli alkoholu, njegovemu abstinira-nju ne verjamejo; če je le mogoče, vanj drezajo s pijačo, zato se tudi pogosto sprejo. Nikakor jim ne more dopovedati, da seje alkoholu odrekel, ker je življenje brez alkohola veliko bolj kvalitetno, znova ima tudi družino, ki je bila pred njegovim odhodom na zdravljenje že praktično v razpadu. Zanima ga, zakaj mu nekdanji pivski prijatelji ne verjamejo, da misli resno.
Moje strokovne izkušnje, povezane z zdravljenjem različnih odvisnosti, so takšne, da moram Lojzetu povedati, da so bili vsi tisti bolniki, ki so bili odvisni tako od alkohola kot od drugih psihotropnih substanc, v mnogo boljši situaciji takrat, če so opustili kontakte z ljudmi iz bivše »scene« in se začeli družiti z ljudmi, ki so imeli takšen način življenja, da ni bilo v njem prostora ne za alkohol, ne za kakšno drugo psihotropno substanco. Pri takšnih je praktično tudi nevarnost ponovitve bolezni zelo majhna.
Pri tistih, ki so ohranili stike s svojimi bivšimi so-pivci ali soodvisneži, pa je pravzaprav vedno, slej ko prej, prišlo do ponovitve bolezni, torej do ponovnega pitja, do recidiva.
To seje zgodilo tudi po desetih, petnajstih letih, saj je jasno, da mora biti abstinenca zdravljenega bolnika z odvisnostjo od alkohola doživljenjska.
Lojzetovi navidezni prijatelji so takšni zato, ker Lojzetu zavidajo, daje uspel, sami pa se čutijo ogroženi, da mu bodo morali slediti in pustiti svojo edino ljubezen - alkohol.
V Lojzetovo dobro mu svetujem, da konča prijateljstvo z njimi in se druži z ljudmi, ki imajo vrednote vredne polnega življenja z ustvarjalno in humano noto in znajo živeti brez alkohola.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Občutljiva pa so stegna in jetra. Včasih so utrujeni od intelektualnega napora, saj veliko razmišljajo. Spremembe pa so za njih dobrodošle
in jih vedno sprejmejo s odprtimi rokami - saj le tako človeku ni dolgčas.
Tadej Šink, horarni astrolog
Računalniški kotiček
Samo še olje in kis
^ pa imamo pravo solato. Pod ta izraz štejemo skoraj vse, kar ni krompir in meso. Torej vsi vaši nameščeni programi tvorijo celoto. Meso in Krompir so vsi programi, ki jih redno uporabljate. Solata pa je vse, kar se na računalnik instalira nevede. Največ je dobite, če uporabljate CD-je iz raznih revij. Nainštalirate si programe in programčke, ki kasneje ostanejo v računalniku in ovirajo hitrost delovanja. Ponavadi je pristop k temu problemu jasen. Formatira-nje. Računalnik odnesete so-
sedu, ki se malo razume, vam arhivira pomembne podatke in vam na novo naloži programe. To je tudi prava pot. Ampak da se kljub temu izognemo problemom in kopičenju nesnage, ki se nalaga v Mapi Program Files, si bomo danes pogledali, kako lahko večino programov instaliramo v Neko drugo mapo. Namreč kakršenkoli CD vstavimo, nam računalnik vedno ponudi, da se programi skopirajo v C:\Programo Files. Umislite se novo mapo, če je le možno, nekje na D-ju. Torej na drugi particiji ali disku. Vedno boste vedeli, kaj ste instalirali Vi in kaj je instalirano s strani računalničarjev. Mapo lahko
kadarkoli izbrište, če že ne uporabljate deinštalacijskega postopka. Ko jo boste zbrisali, je vse, kar se zgodi, da pač večina vaših programov ne bo delovala. Pobrišete še bližnjice in to je to.
Pa poglejmo: strokovni naslov vašega početja bo:
Spremeni privzeto mesto za nameščanje programov
Window XP uporablja mapo c:\Program Files kot privzeto mesto za nameščanje vseh novih programov. Z majhnim posegom v nastavitve registra lahko namesto te mape izberete katero drugo (ki si jo seveda zdaj tako ustvarite). Kliknete v Menu Start in možnost Zaženi (Run) Poiščete »mapo« HKEY_LO-CAL_MACHlNE\SOFTWARE\
Microsoft\Windows\Current-Version. Tukaj poiščite vrednost, ki se imenuje Program-FilesDir. Privzeta nastavitev je c:\Program Files. Popravite vrednost tako, da nastavite katerikoli disk ali mapo. Recimo C:\Moji Programi. Zdaj bo Windows XP pri nameščanju novih programov vedno ponudil to vašo novo mapo.
Če imate preveč solate na računalniku, je tako početje sicer malo pozno, pa vendarle, nikoli ni prepozno. Lep sončen dan in obilo užitkov pri delu z računalnikom.
Aljoša Prelog
Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491
Učilnica in novičke podprte s strani:
Powered by:
•Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796
Tečaj	Termin	Ure	Cena
Začetniški	24. 11. 2005	12	10.900 SIT
Word osnove	15. 12. 2005	16	23.800 SIT
Excel osnove	26. 11. 2005	16	23.800 SIT
Osvežitveni	10. 11. 2005	4	9.500 SIT
Internet	19. 11. 2005	10	10.900 SIT
Osnovna šola	2005/2006	1x tedensko	5.900 SIT/mesec
Direktorji	19. 11. 2005	16	35.000 SIT
Mala šola računalništva za velike		60	75.000 SIT
Individualne inštrukcije	kadarkoli		po dogovoru
Razpisna tabela - jesen/zima 2005; vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Osojnikovi 3. Prijave za tečaj zbiramo na tel: 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci.
Info Glasbene novice
Zgoščenost glasbenih izdaj doseže največjo intenziteto vsako leto v mesecu novembru. V tem času tržišče dobesedno preplavijo nove plošče, ki startajo nato na dobro prodajo predvsem v veselem mesecu decembru.
Mehiškega glasbenika Carlosa Santano sem si pred leti ogledal na koncertu na Dunaju in takrat je bila največja gneča v prvih vrstah, saj so mladi kitaristi opazovali vsako potezo kitarskega virtuoza. SANTANA je na sceni že več kot tri desetletja, vendar je današnji publiki poznan predvsem po hitu Smooth in albumu Supernatural. Umetnikova kvaliteta je predvsem v tem, da je odprt za nova sodelovanja in tako v neizraziti rock zadevi JUST FEEL BETTER (***) vokalno sodeluje Steven Tyler iz skupine Aerosmith.
Billie Joe Armstrong, Mike Dirnt in Tre Cool sestavljajo zasedbo GREEN DAY, ki v letu 2005pobira nagrade kot za šalo. Njihov album American Idiot je po svetu presegel pet milijonov prodanih izvodov in z njim trio odkrito kritizira politiko predsednika ZDA Georgea Busha ml.. Politika je imela vedno vidno vlogo v glasbi in tako zasedba izvaja energično rock pesem JESUS OF SUBURBIA (***), ki je spoj različnih pesmi dolgih več kot 12 minut.
Kanadski izvajalec DANIEL POWTER je posnel enega izmed hitov leta 2005 z naslovom Bad Day. Zanimivo je, da je bila omenjena balada najprej celo večnost na vrhu francoske lestvice, nato pa se je kot virus razlezla po drugih lestvicah. Akustični klasični instrumenti, prepričljiv glas in prijetna melodija so garancija za uspeh skladbe FREE LOOP (***).
DARREN HAYES je bil bolj ustvarjalna polovica avstralskega dueta Savage Garden, katerega druga polovica je bil Daniel Jones. Povzetek dveh albumov Savage Garden in Affirmation združujeta gospoda sedaj na The Best Of Savage Garden albumu. Dodatek je prispeval Darren v neprepričljivi pop baladi SO BEAUTIFUL (***) s pravljičnim besedilom.
Kultno pop nalepko 80. let nosijo s seboj BANANARAMA, ki so letos po več kot desetletju "lansirale" novo pesem Move In My Direction. V teh dneh trio ponuja celoten projekt Drama, ki ga na nek način napoveduje tudi komad LOOK ON THE FLOOR (***) in zveni zaostalo oziroma prinaša tipičen pop štanc ritem.
Animirana skupina GORILLAZ je dobila nagrado televizije MTV kot najboljša skupina. Razlog za to sta nedvomno singla Feel Good Inc in Dare. Damon Albarn iz skupine Blur vokalno še zmeraj podpira to nenavadno skupino z enako nenavadnim pop, r&b, funky in rap komadom DIRTY HARRY (***) snetim z zgoščenke Demon Days.
Britanski band JAMIROQAUI nastopa v naslednji postavi Jay K, StuartZender, Derrick MacKenzie in Simon Kizz. V začetku 90. so uspeli v trenutku z uspešnico Too Young Too Die, medtem ko njihova zadnja letošnja uspešnica nosi naslov Seven Days In Sunny June. Enkratni kvartet postavlja zmeraj nove meje pri kombiniranju plesnega popa in funkya ter tako ponuja genialni komad DON'T GIVE HATE A CHANCE (****) iz plate Dynamite.
Poti članov skupine Blue so se kaj hitro po razpadu usmerile na solo pota. Tako je SIMON WEBBE dobil v trenutku pogodbo z etiketo EMI in zanjo izdal uspešno malo ploščo Lay Your Hands. Čistost r&b muzike nadarjen izvajalec ponuja v komadu NO WORRIES (***).
Kombinacija popa in klasične glasbe je bila zadetek v polno za skupino IL DIVO, ki je zapustila neizbrisen pečat s skladbo Regresa A Mi. Šolani pevci zares izkažejo svojo vokalne kvalitete tudi v novi verziji klasike UNCHAINED MELODY (****) skupine Righthous Brothers, ki napoveduje njihov novi album Ancora.
David Breznik
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro
in
o
Kdo je glavni igralec v filmu I/ * ^ KSHe Elizabethtown?
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova 20,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do torka, IS. novembra, m naslov: Badio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Info).
Glasbeni kotiček
Back to Bedlam - James Blunt
(2005 - Warner - Nika)
Stopati po očetovih stopinjah v življenju je za marsikoga velika napaka in enako se je zgodilo tudi britanskemu mladeniču Jamesu Bluntu, saj se je odločil za vojaški poklic. Na misiji v Kosovu je spoznal krutost svojega poklica in ga je kmalu opustil ter je postal pevec. Ali je pevec poklic? Za tiste, ki so uspešni, nedvomno je in za mladega gospodiča Blunta bo tudi, saj je njegov album samo v domovini presegel milijon prodanih izvodov. Počasi, vendar zagotovo, njegovo kvaliteto ugotavljamo tudi v celinskem delu Evrope in s tem tudi v Sloveniji. Žalostno bi bilo, če se Back To Bedlam ne bi dotaknil tudi nas, in to ne samo zaradi krasne You're Beautiful, ampak zaradi celotnega paketa, ki je zares vreden vse pozornosti. Čeprav so pred leti za britanskega Boba Dylana nekateri mediji proglasili Davida Graya, sedaj to mesto pripada Jamesu Bluntu. To je nedvomno velika nagrada in čast za skromnega mladeniča, ki je prosil za po-
moč pri ustvarjanju izvrstnega producenta Toma Rothrucka. Pri pesmi No Bravery je zapisano tudi ime Linda Perry, ki v zadnjih letih zares slovi kot izjemna tekstopiska in producentka, ki je bila nekoč članica zasedbe 4 Non Blondes. Sicer je album Back To Bedlam okrašen z desetimi presežki, ki temeljijo na preprostosti in pri tej med instrumenti stopata v ospredje akustična kitara in klavir.
Vsa pozornost se je usmerila na Jamesa Blunta to poletje, ko je prišla na plano čudovita rock balada You're Beautiful. Izpoved velikega formata ima veliko pasti, upanja in nepričakovan konec. Ni kaj, ganljiva zgodba, ki je marsikomu, vključno z mano, zlezla pod kožo. Pred to uspešnico je mladenič poizkušal prodreti s skladbo Wisemen, a ta simbolična akustična rock pesem ni imela komercialnega naboja. Vsebuje tudi odlične kitarske parte ali rife, ki jih je še več v aktualni High, ki ima tudi malo več tempa, ampak zares malo več in jo lahko še vedno
Filmski kotiček
Elizabethtown
Letošnje filmsko leto je bilo v veliki meri zaznamovano z romantičnimi dramami. Ena izmed težje pričakovanih je tudi zgodba o Elizabethtow-nu'. Elizabethtown je malce nenavaden film. V ZDA je bil v preteklih tednih tarča številnih kritik, ki segajo vse od čistega plusa do čistega minusa. Kako bo film všeč vam, boste morali preizkusiti sami, še posebej pa bo film dobrodošel v času jesenske depresije in utrujenosti.
Režiser je angleškega igralca Orlanda Blooma postavil v vlogo Drewa Baylora, dizajnerja čevljev. V tovarni, ki je podobna kakšnemu od v resni obstoječih gigantov proizvodnje obuval, njegova zadnja stva-
Elizabethtown
romantična drama Dolžina: 123 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Cameron Crowe Scenarij: Cameron Crowe Igrajo: Orlando Bloom, Kirsten Dunst, Susan Sarandon, Alec Baldwin, Bruce McGill, Jessica Biel
razvrstim med balade. Nerealna pesem Goodbye My Lover ima magično klavirsko spremljavo in tekst, ob katerem pevec daje upanje večnim sanjačem! Malo bolj fuzična in zagrenjena je nežna Tears And Rain, v katerih je tudi kitarski del, ki spominja na glasbo nepozabnih Doorsov. Določeno "fuzijo" doseže nedorečena in groba Out Of My Mind, v kateri pa je ponovno v glavni vlogi lirična izpoved. Ritmično izstopajoča je So Long Jimmy, saj le-ta doseže malo več tempa, prav tako pa tematika ni ljubezenska, ampak je bolj socialno naravnana. Proti koncu plošče boste dobili preprosto Billy, žalostno Cry in
turobno skladbo No Bravery, ki vse še dodajo malo melanholije odličnemu izdelku.
James Blunt je presenetil s svojim pristopom in je svoj sprva spregledan album Back To Bedlam poslal na vrhove lestvic. Ta mesta si tudi zasluži, saj je na albumu zajamčena kvaliteta kantavtorja od začetka do konca. Še več, ob hitu You're Beautiful, ki zares izstopa, so tudi ostale pesmi prav pomirjajoče, vendar nekatere v svojih besedilih presegajo namišljene meje normalnega. Back to Bedlam je tako prijazen za ušesa in tekstovno dobra duševna hrana za prave izbirčneže!
David Breznik
ritev z imenom Spasmotica, zaradi njegove napake utrpi milijonsko izgubo - 972 milijonov dolarjev. Kot krivca ga seveda odpustijo in ubogi Drew se doma iz obupa poskuša nasaditi na kuhinjski nož. Toda ravno v tem trenutku zazvoni mobilni telefon in potencialni samomorilec izve še eno pretresljivo novico - umrl mu je oče. Nima druge izbire, kot da samomor prestavi za nedoločen čas in se v Kentucky town odpravi po posmrtne ostanke, ki naj bi jih nesel filmski mami Susan Sarandon. Čevljar oziroma dizajner se ujame v zanimiv vrtinec dogodkov in film je zaradi same naracije, odlične kamere in ljudem dobro poznane zgodbe presenetljivo živ ali morda bolje rečeno doživljajski. Kar potopi te v vzdušje, ki ga poznamo prav vsi - ko ima hudič mlade oziroma ko gre vse narobe, iznajde 'nekdo'
novo dno, da lahko pademo še nižje. In prav to se dogaja Drewu. Morda bi se lahko dotaknili enega minusa glede samega lika Drewa - manjka mu malce filozofije, duše. Toda ker smo navajeni občudovati Or-landa (v Ameriki je na primer še vedno pravi najstniški idol in sinonim za to, kaj je kul'), tudi takšni minusi ne zmotijo oziroma zmanjšajo gledljivosti filma.
Drew pa ima poleg smole v paketu tudi rešilno bilko: na poletu proti Louisvilleu - na letalu je, presenetljivo, edini potnik - spozna ljubko stevar-deso. Kirsten Dunst, v filmu Claire, seveda usodno vpliva na nadaljnji razvoj dogodkov. Ob njej Drew na primer spozna, da svojega očeta pravzaprav sploh ni zares poznal. V pogovorih med mladima, ki sledijo, se začno stvari odvijati, razčiščevati, toda bolje od vsega izrečenega njune misli povzemata Tom Petty in Elton John v ozadju. Tako da ima tudi glasba v filmu poseben pomen. Režiser in scenarist Cameron Crow (Vanilla Sky - 2001, Almost Famous - 2000, Jerry Ma-
CID vabi!
FILMSKA SEKCIJA
guire - 1996, Singles - 1992), ki je v preteklosti poskrbel že za marsikatero uspešnico, namreč posebno pozornost vedno nameni glasbi. Sam pravi, da ima s sabo vedno beležnico, v katero zapisuje pesmi, ki jih želi uporabiti ob nastajajočem filmu, dostikrat pa se zgodi, da je le ta dvakrat debelejša od samega scenarija, saj najde tudi po več kot 50 različnih pesmi za posamezen prizor, so zapisali promotorji ploščka z glasbo, ki ga lahko dobimo tudi na slovenskih prodajnih policah.
Film bi lahko povzeli kot mešanico ravno prav staromodnega, idealistične vibracije, da še vedno obstaja dobrota in pravičnost na svetu, v povezavi z aktualnostjo same zgodbe. Zato se vživeti v ta film res ne bo težko.
Grega Kavčič
četrtek, 17. november, ob 19. uri: VELIKA RIBA. Režija: Tim Burton * ZDA, 2003
POTOPISNO PREDAVANJE
sreda, 16. november, ob 18. uri: TUNIZIJA. Potovanje po Tuniziji bo predstavila Andreja Jernejčič.
ODPRTJE RAZSTAVE
petek, 18. novembra, ob 19. uri: GRAFITI NA PLATNIH. Svoja likovna dela bo predstavil študent likovne umetnosti Martin Pintar iz Maribora. CID Ptuj je odprt: vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: pristop, Roberta, Ida, mož, zodiak, imam, Išim, Zvone, Aristarh, ŠA, Renk, rehtanje, streha, Csom, neo, Tod, Teodora, Trepal, Novo, AH, LD, zavesa, Ikonen, Taib, Toronto, čer, Ni, unkapati, kilt, gnajs, Steuer, ACAP, laket. Ugankarski slovarček: AAREST = norveški alpski smučar (Arne, 1973-); AKAST = eden od argonavtov v grški mitologiji; DIF = kenijsko mesto na meji s Somalijo; EPAF = sin Zevsa in Io, vladar v Egiptu, tudi Epaphos; ITEN = švicarska umetnostna drsalka (Karin); KIZLIR = aga iz Papandopulove opere Sončnica; KAKHEtI = vinorodno področje v Gruziji; LINGONI = staro keltsko pleme v Franciji; SKIPTAR = simbol vladarske moči, žezlo.
Zanimivosti
Zaskrbljeni imajo največ težav s spanjem
New York (STA/Hina) - Kar 46 odstotkov oseb, starejših od 50 let, v povprečju spi manj kot sedem ur, je pokazala Gallupova anketa v ZDA. Raziskava, ki jo je naročil Mednarodni center za dolgo življenje, je pokazala, da ima četrtina oseb, starejših od 50 let, težave s spanjem, piše na spletni strani pli-vazdravlje.hr. Strokovnjaki opozarjajo, da je dober spanec za zdravj'e pomemben tako kot prehrana ali telovadba, še posebej pri starejših osebah. Najpogostejše težave s spanjem imajo tisti ljudje, ki skrbijo za svoje starše ali sorodnike, je še pokazala raziskava, v kateri je sodelovalo več kot tisoč oseb. Ugotovili so tudi, da imajo ženske običajno več težav s spanjem kot moški, medtem ko tisti, ki skrbijo za svoje zdravj'e, nimajo tovrstnih težav.
Sadam na sojenju pisal pesmi
Kairo (STA/dpa) - Nekdanji iraški predsednik Sadam Husein je na začetku sojenja, na katerem mu sodijo zaradi zločinov proti človečnosti, kljubovalno bral poezijo, je poročal arabski dnevnik Al Hajat, ki se sklicuje na članek v iraškem tedniku The Independent Witness. Ta je namreč objavil štiri verze pesmi, ki jih je domnevno napisal strmoglavljeni diktator na začetku sojenja v Bagdadu 19. oktobra. Pesem, napisana s svinčnikom v rumeni beležki, poziva Sadamove pristaše, »naj vztrajajo, saj bitka proti sovražniku še ni končana«. Iraški časnik navaja, da je njihov novinar »stihe« dobil na otvoritveni razpravi, vendar njihova avtentičnost ni potrjena. Po časniku je Sadam napisal: »Bodite ponosni, dragi, vaša nagrada bo razstrelivo. Če po-
kleknete, boste znova vstali. Naša odločnost je naše tajno orožje. Rovom na bojiščih bodo sledili novi rovi.«
Po 50 letih na pravem naslovu
Stockholm (STA/Hina) - Švedska razglednica s številko loterije je po 50 letih končno prispela na svoj pravi naslov, in sicer v dom ostarelih na švedski otok Gotland v Baltskem morju. Razglednico je nekdanji uslužbenki doma v Klinterhamnu poslala prijateljica iz Finspaanga na jugu Švedske, okoli 150 kilometrov zahodno od Gotlanda. To je bilo oktobra 1955, razglednica pa je na otok prispela oktobra letos. Včasih se zgodi, da se pošta po morju nekje izgubi, vendar pa je to zelo redko in nenavadno, je dejal tiskovni predstavnik švedske pošte Markus Trautmann. Na razglednici je bila tudi številka loterijskega lističa, ki sta ga ženski pred pol stoletja skupaj kupili, je zapisal lokalni časnik Gotlands Allehanda in dodal, da ni znano, ali sta ženski na loteriji tudi kaj zadeli.
Kitajska svetovna rekorderka po številu mobilnih telefonov
Šanghaj (STA) - Število naročnikov mobilne telefonije na Kitajskem je konec septembra znašalo 376 milijonov, kar predstavlja svetovni rekord, je poročala kitajska državna agencija Xinhua. Na Kitajskem sta bilo konec leta 2004 na 100 oseb 25,7 mobilna telefona, kar je močno nad svetovnim povprečjem, so podatki z nedavnega gospodarskega Foruma 2005 o razvoju mobilne telekomunikacije na Kitajskem. Konec leta naj bi število naročnikov v tej državi z največjim številom prebivalstva doseglo 380 milijonov, leta 2008 520 milijonov, dve leti kasneje pa kar 600 milijonov.
Lujzek • Dober den vsoki den
Afbiks, gremo dale, da se nedo podrle moje štale. Namesto v nedelo, ko bi se dobro pilo in jelo, vam pišem toto pismo v pondelek, semdega novembra, pa še to kumer ob petih popudne. Nebote vervali, da sem bija v soboto in nedelo na slubženem potovaji v Lju-blani. Na jihovo tržnico sem voza naša štajerska jobolka, ki tam slavijo kak najbojša. Priša je k meni bivši Prlek Jan-ža, ki ma haloške korenine in v politiko rine kak tovariš gospod Janša, ki bi rad vsoko Slovenko planša, kak gospod predsednik Drnovšek in jegov pes in se pri obeh ne ve, keri bo v novem dumi kuha kosilo in eden namesto drugega cvi-lo. Je pa moj bivši Prlek Janža provi ftič, ki perje menja meje in ne ostone nikumi nič. Na kunci pa nikome ništa, kak bi rekel moj kolega Pišta. Un je napul Slovenec in napul Hrvat in obema narodoma poš-
teni brat. Baje pa tudi tat
Saj ste čuli, šteli in gledali, kak so v beli Lublani sredi črne noči iz banke pokrali vse, kaj se v sefih sveti. Vse to se lehko samo v Sloveniji zgodi, ko nova vloda sploh ne ve, ali pa preveč ve, kaj se ji pod ritjo godi. V banki se je šlo za nekšne sefe, ki jih nemajo slovenske reve, pač pa tisti, ki so preveč siti in majo pune riti
Glih zaj po radii poslušam, da je na širšem ptujskem območji deset stopinj Celzija. To mi paše kak drek v hlače, poleg toga pa še naš pes po dvo-riši skače .
Čujte, zaj pa več ne vem, kaj naj še napišem in povem? Mica me v gorico tira, pred dvermi me čoka nabrušena sekira. Treba je drva za zimo nasekati, pri tem pa ne preveč drekati.
Še malo, pa smo na kunci, boj v megli kak na sunci. Gnes majo godovo Martini, Tinčke in Martinčke in vse radodajke ftičke. Te pa srečno do drugega tjedna.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 12. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 13. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PONEDELJEK, 14. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrazu. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Luk-
man - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
TOREK, 15. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin, Nova Gorica).
SREDA, 16. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan.
6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrazu. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Un ivox, Kočevje).
ČETRTEK, 17. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja
v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
PETEK, 18. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev, Cerkno).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je čudovit teden predvsem na osebnem področju, saj boste po daljšem obdobju negotovosti glede srčnih zadev končno začutili, h komu spadate. Ljubljena oseba vas bo presenetila z lepim darilom ali z drugo pozornostjo. Najlepše se boste imeli v soboto. BIK
Pred vami je prijeten teden, čeprav boste v službi ali na poslu delali za dva, da bi na ta način več zaslužili, kar vam bo tudi uspelo. Zvezda Venera, ki vas bo obsijala, vas bo polepšala in pomladila. Vikend bo zelo prijeten, saj ga boste preživeli med prijatelji.
DVOJČKA
V	službi boste v teh dneh zelo ustvarjalni. Bodite pozorni tudi na nove zamisli In predloge vaši poslovnih kolegov. Skupinsko delo bo na ta način še bolj uspevalo. V ljubezenskih zadevah bosta četrtek in petek bolj neugodna in stresna, bo pa zato že v nedeljo bolje.
RAK
Pred vami je še en teden poln adrenalina. Energije boste Imeli za dva ali celo tri, lahko pa se vam tudi zgodi, da boste dobivali zahteve, ki jim bo zelo težko ustreči. V ljubezni pa boste doživeli novo strast v stari zvezi ali pa vas bo poiskala nova ljubezen.
LEV
Ta teden bo za vse leve zelo prijeten in harmoničen. V poslu vam bo sreča stala ob strani, zelo boste ustvarjalni in ob koncu tedna zelo ponosni na to, kar ste ustvarili. V osebnem življenju boste razigrani, veseli in živahni, torek in petek bosta poslovno najbolj uspešna. DEVICA
ffi^'t I V prihodnjih dneh boste zaradi poslovnih zadev ali novih projektov zelo nemirni in raztreseni, zato bodite previdni, da kaj ne izgubite ali celo pozabite. Pri tem vam bodo pomagali vaši poslovni kolegi in prijatelji. Najbolj ugodna dneva bosta petek in sreda. TEHTNICA
Pred vami so dnevi, ko boste čisto brez energije, zato obstaja nevarnost, da zbollte ali postanete depresivni. Toda ne obupajte! Ko se vam bo zdelo, da so vam zaprta vsa vrata, bo prišla pomoč. Oseba, ki bo vstopila v vaše življenje, vam bo vlila nov optimizem in moč. ŠKORPIJON
V	tem tednu bodite previdni na delovnem mestu, saj vas bo obdajal občutek, da vas ne upoštevajo dovolj. Pri tem
je pomembno samo to, da ne zahtevate preveč. Med vikendom pojdite v družbo, da se boste sprostili.
STRELEC
Pred vami je zelo pomemben teden predvsem glede poslovnih poti, saj boste končno podpisali zelo donosen poslovni dogovor. V ljubezni boste občutili, da se zveza še bolj utrjuje in poglablja. V nedeljo boste zelo romantični.
KOZOROG
Na poslu ali na delovnem mestu boste doživeli manjše razočaranje. Se boste pa že od ponedeljka naprej veliko lažje dogovaijali glede novega projekta. Pri tem vam bo v veliko oporo vaš partner, saj vas bo znal umiriti in potolažiti.
VODNAR
V	tem tednu boste imeli zelo srečno roko predvsem na poslovnih poteh, saj bodo sodelovanja uspešna in prijetna.
Dogovorili se boste o novih korakih. Najbolj ugodna dneva za vse te razgovore bosta četrtek in torek. V ljubezenski zvezi boste srečni.
RIBI
V	dneh, ki so pred vami, boste v glavnem uživali v vaši Ijubezenskl zvezi, saj boste
romantični in srečni. Še najbolj se bo pokazalo v petek in sredo, ko bo zaljubljenost na višku. Na poslu ne bo večjih stresov ali šokov, vse bo potekalo umirjeno.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
iščete svoj stil
Začetek z Martinom in dodatno energijo
Akcija Iščete svoj stil pričenja svojo sedmo sezono. Začenja jo Martin Kacjan iz Loke v občini Starše.
Vsakdanji kruh si Martin služi kot inštruktor motornih vozil, ob tem pa izredno študira organizacijo dela in management na FOV v Kranju. To je tudi področje, v katerem želi uspeti in izgraditi poslovno kariero. V prostem času se ukvarja s športom, športno-elegantni pridih pa imajo oblačila, ki jih najraje obleče. Za akcijo Iščete svoj stil je izvedel pri svoji babici, naročnici Štajerskega tednika. Prijavnico je izpolnilo njegovo dekle; o tem, da bo izžreban, ni niti pomislil, čeprav si je vedno želel, da bi mu kdo svetoval, kako naj se obleče in tudi sicer uredi.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Martinu ugotovili mešani tip kože. Očistili so jo površinsko in globinsko, postopek nege pa zaključili z nanosom hranilne kreme, ki jo bo uporabljal tudi pri negi doma. Ker je prvič obiskal kozmetični salon, so ga podrobneje poučili o negi kože, svetovali pa so mu tudi občasno globinsko čiščenje kože.
Za Martinovo pričesko in make up se je v Frizerskem salonu Stanka potrudila Minka Feguš. Pri striženju je želela poudariti celoten videz Martina samega, zato je poudarila zadnji
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Martin prej ...
... pozneje.
îïjosKO m tensKOi
FÏÎIZeKSCVO Slomškova 22
10 % popust v novembru ^
in vrhnji del las, ki jih je pustila daljše, med seboj povezane in rahlo stanjšane, ob straneh pa jih je iz zelo kratkih speljala v daljše. Takšna oblika striženja pri moških poudari višino in razbije okrogle oblike obraza. Podobno velja tudi pri ženskah. S črno barvo je malo bolj poudarila že naravno temno barvo las, na levi strani in na desni zadaj pa je dodala nekaj svetlih pramenov ter jih na koncu razkuštrala z močnim gelom. Obraz je navlažila s kremo in s pudrom prekrila rahle nepravilnosti. Predhodno je rahlo poudarila daljše zalizce.
Akcija Iščete svoj stil ima od letošnje jeseni tudi novo stilist-ko. Šest let sta bili pri izbiri oblačil naši sodelavki Barbara in Sonja Plavec, za kar se jima zahvaljujemo v imenu vseh, ki so v
akciji sodelovali. Nova stilistka je Sanja Veličkovič, ing. tekstilno-konfekcijske tehnologije, zaposlena na Fakulteti za strojništvo Maribor, Oddelku za tekstilstvo, področje računalniško podprta in klasična konstrukcija oblačil. Za postavnega Martina je oblačila izbrala v ptujski prodajalni Mura, na Mestnem trgu 4, črne čevlje, rahlo oblikovane v obliki kvadrata, pa so iz prodajalne Alpina v Lackovi ulici na Ptuju. Oblekel je črno obleko z visokim zapenja-njem in neklasičnim reverjem, saj si mlad in vitek moški lahko privošči to vrsto zapenjanja. Hlače so krojene ravno, brez odvečnih gubic in širjenja. Ta oblika hlač res ne skriva ničesar, temveč ravno nasprotno, poudari postavo in podaljša celo silhueto. Za razliko od klasičnega videza srajce in
kravate pod obleko se je odločila za malo bolj drzno varianto, srajco v močnejši, polni modri barvi v kombinaciji s črtastim šalom v odtenkih modrih barv. Šal se rahlo zaveže ob vratu in se skrije pod srajco, ki ima odpeta zgornja dva gumba, njen ovratnik pa sega preko sakoja. Za to kombinacijo se je odločila, ker je Martin v svojem oblačilu izražal premalo svoje notranje moči in samozavesti. Njegovi temni lasje in oči, njegova mladost, zahtevajo barve, ki dajo dodatno energijo in moč ter ga preko tega krepijo navzven. Zamolkle barve, v katerih je prišel, so bile žalostne in preko tega tudi sam ni cvetel, kot bi lahko. Njegova služba mogoče res ne prenese moške obleke za vsak dan, vendar lahko športno-elegantni stil neguje tudi brez obleke. Za vsak dan naj obleče kavbojke ali druge vrste hlač, absolutno ožjega kroga z ravnimi hlačnicami. Srajca ima lahko tudi večji ovratnik, majica ne sme biti preširoka, pulover naj bo tanjši, dolžina obeh pa naj sega malo preko pasu hlač, srajca pa ne sme biti predolga in se nosi tudi preko hlač, z odpetima zgornjima gumboma. Zraven bo Martin oblekel jakno ali sako, usnjeno jakno ravnega kroja, ki naj sega do bokov, lahko pa ima detajle tudi v žametu ali pa v kakšnem črtastem ali karo volnenem materialu. Celotno podobo pa lahko zaključijo in popestrijo različne barvne kombinacije šalov.
V Športnem studiu Olimpic bo Martin v izbranem programu
brezplačno vadil mesec dni. Krepil bo telesno zmogljivost in s tem prispeval k izboljšanju mišič-
nega tonusa, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Martin v modni črni obleki iz Mure, modri srajci v kombinaciji s šalom v odtenkih modrih barv iz ptujske prodajalne Mura in v črnih čevljih iz Alpine Ptuj.
Prejeli smo
Teden solidarnosti, mesec preventive, v Kidričevem pa leto donatorstva župana
Čeprav je evidentno, da se v zvezi s problematiko posameznih področij občine Kidričevo (vsaj v medijih) večinoma oglašamo le trije občani, to ne pomeni, da z dopisi izražamo zgolj svoja mnenja ali stališča.
Nasprotno. Po pogovorih s prijatelji, sosedi, znanci ali ob naključnih srečanjih s svetniki, po odzivih na obveščanje preko občinskega glasila ter po pridobivanju javno dostopnih informacij se pač le mi odločamo, da s svojim pisanjem obelodanimo mnenja občanov oziroma zapišemo, kaj nas moti, in to predvsem iz dveh razlogov:
1.	da seznanimo občinsko vodstvo o teh mnenjih;
2.	da seznanimo širšo javnost (tudi sosednje občine), kaj se dogaja pri nas, da ne bi ponavljali naših napak.
Naj poudarim, da ni namen tega pisanja kritizirati dosedanjega dela in prizadevanj občinskega vodstva. Verjamem, da se trudijo po vseh svojih močeh in zmožnostih, na kar kažejo tudi rezultati. Pa vendar. Dovolite, da opozorim na stvari, s katerimi občani nismo zadovoljni, za katere si želimo
Prejeli smo
Naši otroci so srečni!
Ste že videli lesk v očeh staršev, ko gledajo otroka, kako raste in se razvija? Ta lesk ima moč, ki zaslepi vso naglico, stres, obup in strah, s katerim se vsak dan srečujemo. Pehanje po uspehu, na delovnem mestu in doma nas v današnjem času upočasni pri vzgoji svojih otrok. Najdemo čas za prehrano, vzgojo in učenje otroka, za športno vzgojo pa nam ga je že daleč nazaj oropal časovni ustroj, v katerem smo se znašli.
Potreba po gibanju in ustvarjanju pa je vendar pomemben korak pri razvoju zdravih in zadovoljnih otrok in njihove prihodnosti. Prihodnosti brez nasilja, drog in nezadovoljstva. In vendar, kako težka naloga je za predšolskega otroka odločitev izbire športa? Športa, v katerem bo užival in dosegal uspeh. Otroci so željni vedno novega znanja, vendar ko ga na določenem področju osvojijo inje zanj potrebno vlagati več napora in truda, želijo odnehati in spoznati nekaj novega - in prav je tako.
Starši pa velikokrat prav takrat učimo otroke nepopustljivosti in prevzema odgovornosti za svojo odločitev. Naši mali nadebudneži pa sploh niso prepričani, ali je njihova izbira oz. odločitev pravilna in ali obstaja še kakšna druga.
več in bolje.
Gre predvsem za neprimerno ureditev in delovanje področja družbenih dejavnosti. Vem, da to zajema širok spekter (zdravstvo, šolstvo, sociala, javna varnost, humanitarne dejavnosti in druge negospodarske in javne službe ter številna društva), da je od učinkovitosti delovanja teh entitet odvisna kakovost našega bivanja v skupnosti ter da je zaradi kompleksnosti in konstantno premalo denarja za to področje težko dosegati ali celo presegati vidnejše rezultate. Zato javno zastavljam vprašanje svetovalki: »Koliko sredstev smo pridobili za področje družbenih dejavnosti iz sredstev EU in s koliko projekti smo kandidirali?«
Vem pa tudi to, da je pristop in način dela, s strani stalnega delovnega telesa občinskega sveta (odbora za družbene dejavnosti) in s strani zaposlene na občinski
Prav te dileme je za nas in naše otroke uspešno rešila ŠPORTNA ŠOLA JUHUHU. Sestavljajo jo samo mladi strokovnjaki na področju športne vzgoje. Dela so se lotili ne le na profesionalni, ampak tudi na srčni ravni. Izdelali so maskoto športne šole JUHIJA, ki ga otroci naravnost obožujejo. In kar je najpomembnejše, otrokom približujejo veliko različnih športov, da bo njihova odločitev lažja za kasnejšo izbiro. Otroci se bodo seznanili s športnim plezanjem, gimnastiko, atletiko, rolanjem, kolesarjenjem, igramizžogo, jahanjem, splavarjenjem, plavanjem, drsanjem, smučanjem
Verjamem, da si vse družine ne moremo privoščiti tako velikega finančnega zalogaja, da bi vso družino opremile z vso potrebno opremo za vse naštete športe. Tukaj pa si otroci lahko manjkajoče rekvizite izposodijo. V mesečno članarino je všteto vse razen smučanja. Pri vsem tem pa smo starši in naši otroci zadovoljni in navdušeni. Z njihovo pomočjo so naši otroci razgibani, veseli in obogateni za veliko različnih športov, mi starši pa nekoliko razbremenjeni in dvakrat tedensko sproščeni ob klepetu s svojimi prijatelji ob skodelici kave.
Hvala vsem članom športne šole za klepet in kavo, hvala za športno vzgojo otrok, hvala JUHIJU in JUHUHU-JEVCEM - mali JUHCI in njihovi starši
Družina Indžić - Bela
upravi (svetovalke za družbene dejavnosti in gospodarstvo) nedopusten ali bolje rečeno neodgovoren.
Če se opremo na zapise v zadnji, 3. številki občinskega glasila Ravno polje, lahko izluščimo nekaj »cvetk«, ki so zaskrbljujoče, saj kažejo na dejstva, da pri nas ne rešujemo zadev po nobenih pravilih, kaj šele, da bi se jih načrtovano in sistematično lotevali:
-	»občina Kidričevo ne pristopi k soustanoviteljstvu Javnega zavoda Zavod za šport Ptuj« - kar pomeni, da se naši otroci ne morejo udeležiti nobenih medobčinskih, regijskih in državnih tekmovanj s področja športa - ob tem pa ne ponudi nobene alternative za organiziranost športne dejavnosti v kraju (vse je prepuščeno društvom, odvisnim od donatorstva župana);
-	»razmisliti, kako čim bolj racionalno razdeliti denar« - ne razmisliti, ampak izdelati in sprejeti kriterije in metodologijo oziroma vsem dostopne pravilnike o raz-
Prejeli smo
Denacionalizacija: Nostra kulpa!
Tudi v strokovnih krogih se ocenjuje, da je komunizem v dobrih delih že prakticiral Jezus Kristus in še prej je o mestu enakih sanjal Platon. Vemo pa tudi, da je naša povojna revolucionarna oblast slepo sledila Leninovim komunističnim naukom in praksi Stalina, oziroma ni hotela spoznati, da to ne more biti takšni komunizem, kot so o njem že od pamtive-ka sanjali utopični zanesenjaki. Samozvani oblastniki so se tudi takoj po vojni lotili ustvarjanja brezrazredne družbe kot poglavitnega pogoja za vzpostavitev komunizma po sovjetskem vzoru. Tako rekoč čez noč in brez dokumentacije se je začelo »jemanje« lastnine tistim, ki naj bi je imeli preveč. Današnje nasprotje takratnemu »jemanju« - vračanje oziroma denacionalizacija pa se po propadu komunizma in postavitvi demokracije že vleče preko vseh razumnih in zakonskih rokov ter preko kupov potrebne in nepotrebne dokumentacije.
Slovenci in še zlasti 40.000 razlaščencev pa se po trinajstih letih popravljanja teh krivic komunizma ponovno počutimo ponižane. Dne 24.
deljevanju našega denarja - to mora biti urejeno že ob sprejemanju proračuna za prihodnje leto;
- »žal je letošnja postavka Humanitarne organizacije in društva ostala prazna« - zaradi zmanjšanja sredstev za 500.000 SIT odgovorni za to področje »užaljeno« dvignejo roke in razdeljevanje denarja prepustijo (naložijo) županu ter pozivajo vse organizacije in društva, naj se letos obračajo nanj - sredstva prenesena v postavko Donatorstvo župana.
Dodajam, da ob naštevanju dosedanjega dela v odboru za družbene dejavnosti pogrešamo področje zdravstva (urejenost, načrte, smeri razvoja), sprašujemo pa tudi naslednje:
»Kdo od zaposlenih na občinski upravi je sploh pristojen za dajanje informacij, ali za odgovore na javno zastavljena vprašanja s tega področja, če na okrogli mizi ne moremo dobiti odgovora od prisotne svetovalke, češ da ni kompetentna?«
Sprašujemo še, kdo uprav-
lja in vodi občino ob odso-tnostižupana (ki mu iskreno želimo čimprejšnje okrevanje) in kdo bo v naslednjem letu razdeljeval sredstva ter odločal o pomembnih zadevah, ki so le v županovi pristojnosti. Ali bo to prepuščeno zastoju, stagnaciji ali celo nazadovanju naše občine namesto razvoja?
Da je nekaj narobe tudi z določanjem prioritet, poštenostjo in pravičnostjo ter odsotnostjo potrebnih podzakonskih aktov, je razvidno iz zapisa enega izmed svetnikov, ki se sprašuje . »zakaj sprejemamo sklepe, ki jih sami kršimo?« in »kje so tako poceni (180.000 SIT) gradbinci za objekt pod spomeniško zaščito?«
Glede ostalih prizadevanj in aktivnosti smo, vsaj po zapisanem, lahko zadovoljni, zlasti odbora za kmetijstvo, posameznih kulturnih in športnih društev, društva upokojencev in prostovoljnih gasilskih društev, zveze ter posameznikov na drugih področjih.
Žal o delovanju ostalih od-
borov, komisij in krajevnih odborov, ki delujejo v naši občini, ni dovolj podatkov, da bi jih lahko komentirali, zato lahko le upamo, da bo direktorici občinske uprave uspelo uresničiti napovedano ureditev spletne strani, saj je ravno neinformiranost vzrok številnih (po moje nepotrebnih) konfliktov, ugibanj in dilem v zvezi z delom občinske uprave in občinskega sveta.
Pozdravljamo pa tudi di-rektoričin trud, »da bi imeli na občinski upravi prijazen in spoštljiv odnos do občanov«, saj so izjave nekaterih prizadetih ravno nasprotne. Prav je, da se vsi skupaj neprestano zavedamo dejstva, da ima občina oblast za ljudi in ne oblast nad ljudmi.
Skratka, apeliramo na vse, ki trenutno krojite naše skupno bivanje v občini Kidričevo, bodite odgovorni in odločajte, ne pragmatično, ampak demokratično, pravično in pošteno.
Mag. Silvestra Kle-menčič, prof., Kidričevo
10. 2005 smo namreč preko vehementnega, da ne rečem zlonamernega vprašanja poslancev SD - neposrednih krivcev tega zla, izvedeli za številko, da nas je vračanje do sedaj že (ali pa samo) stalo 1,5 milijarde DU. Še manj pa se od poslancev SD ni spodobilo, da so nato to številko za-čudujoče oziroma zgražajoče komentirali, pa čeravno so se nemara prav zaradi sramotnega »jemanja« in podobnih krivic njihovih prednikov že v tretje preimenovali. Ob tej številki, če se jim je zdela visoka, bi se dejansko morali potrkati po duši in izreči besedo kesanja »Nostra kulpa« (naša krivda), namesto da so se zmrdovali in s prstomponov-no kazali na cerkev (RKC). Enako se mi ne zdi prav, da so tudi naši mediji in še zlasti dnevniki naslednji dan in še potem s podobnim začudenjem oziroma tarnanjem sprejeli to številko, namesto da bi ob njej izkoristili priložnost in pokazali svojo resnično nevtralnost oziroma neodvisnost. Sicer pa pohlevni oškodovanci za petdesetletno izkoriščanje njihove lastnine kakor tudi za prestane duševne bolečine niti dodatne odškodnine ne iščejo. Kot vemo, pa so bile v tej zvezi tudi žrtve, katerih pa se tako z nobenim denarjem ne da poplačati.
Pa še toliko ne gre za vehe-
mentno postavljeno poslansko vprašanje predsedniku vlade, saj imamo demokracijo, ampak gre za to, da še posredni krivci teh tegob vedno ne zmorejo dojeti, da je vendar bil pri vsem tem (kot tudi Solženicin o njihovim komunizmom v SZ) tudi naš komunizem dehumaniziranje človeškega dostojanstva. »Zavestno jemati, krasti in ropati se pač ne sme in se tudi takrat ni smelo nikjer v svetu«, pa četudi naj bi posamezniki imeli »preveč imetja«. In prav na tem etičnem načelu - humanizmu - se je komunizem spozabil do te meje, da je nato celo propadel in je danes ne le ocenjen kot slab gospodar, temveč tudi največji gnjavator pa tudi morilec lastnih ljudi. Nobelo-vec Solženicin je še v besedilu Ne živite od laži (zaradi časa je bil tudi leta 1974 izgnan iz SZ) zapisal: »Na političnih predavanjih so nam oprali možgane in vcepili idejo o udobnem življenju, ker nam bo dobro vse do konca naših dni.«
Ob teh mislih velikega pisatelja in domoljuba bi se vsekakor morali globoko zamisliti prav naši nasledniki takšnega komunizma, ki pri nas denacionalizacijo zavirajo in še sprašujejo za njeno ceno, namesto da bi že zdavnaj spoznali, da se že enkrat morajo posloviti tudi od
stalinizma in ne pa samo od Stalina.
Pa še nekaj o tem času - času »jemanja«: Z obema zemljiškima reformama in avnojskimi sklepi je bilo takrat v Sloveniji odvzeto 266.500 ha kmetijskih površin in gozdov, kar je za RKC, kot danes pri vračanju največji kamen spotike, predstavljajo le 18 %. Skupno z drugimi manipulacijami takratnega socializma na vasi (KOZ-e, (naša varianta kolhozov), zemljiški maksimumi, obvezni oddaje, kmečki gulagi pod pretvezo orožnih vaj, kulaški procesi .) pa so nas ti ljudje celo privedli do resnične lakote. Razvoj našega kmetijstva pa je bil s tem zaustavljen za več desetletij in posledice bomo še dolgo čutili. Pred vojno so namreč bile naše kmetije v povprečju velike 15 ha, danes pa še vedno le nekaj čez 5 ha. Iz takratnih težav Jugoslavije, ko so nam že zaradi nezmožnosti plačevanja dolgov po svetu začeli pleniti ladje, pa nas je za silo vendarle rešila »Titova diplomacija« in tudi več »primoranih« političnih amnestij (izpraznitev številnih političnih zaporov), da smo nato dobili vsestransko pomoč iz Amerike - tudi nepovratnih 37 milijard USD! Mislim, da se nato od leta 1955 pri nas ni več sistemsko jemalo!
Rajko Topolovec
Haloze • Srečanje rodbine Muster
Miki Muster v Halozah
Miki Muster je ime, ki med Slovenci gotovo ni neznano. Da pa priljubljeni pisec stripov izhaja iz ha-loških Gradišč, večina ljudi sploh ne ve.
Mustri pravzaprav, kolikor kaže njihovo rodbinsko deblo, prihajajo iz Avstro-Ogrske; eden njihovih prednikov je bil oskrbnik gradu Borl in od tod se je potem veja Mustrov razširila po Sloveniji. Letos jeseni so se na pobudo Milana Voglarja iz Pristave srečali prvič skorajda vsi sorodniki, ki živijo v naši državi. »Misel na organizacijo takšnega srečanja me je preganjala že dolgo in letos sem jo z nemajhnimi napori uspel uresničiti. Že od
nekdaj sem želel spoznati svoje sorodnike. Zelo mlad sem namreč odšel od doma, veliko časa prebil med tujci, zato mi toliko več pomenijo moji domači, moji sorodniki,« je povedal organizator in gostitelj prvega srečanja Milan Voglar.
Okrog 140 članov široke rodbine Muster se je na sončno nedeljo zbralo na Voglar-jevem športno-rekreacijskem prostoru z lično leseno brunarico ob gozdičku na Pristavi. Najmlajši je štel komaj
tri mesece, najstarejša udeleženka pa že polnih 81 let. Najprej je bilo seveda veliko pozdravov in tudi medsebojnega spoznavanja, saj so se nekateri videli prvič v življenju. Potem so zbrane na jasi z domačo pesmijo presenetili cirkulan-ski ljudski pevci, ki so prišli iz gozda. Sledilo je veselo rajanje, tudi ob izdatni pomoči Štajerskih frajtonarjev, športne igre od balinanja do odbojke, za lačna usta pa so bile na voljo številne okusne domače jedi.
Srečanje se je tako ob zdravi-cah, petju in veselju končalo šele pozno v noč. »Nikakor pa to ni bilo zadnje srečanje Mu-strov. Miki Muster, ki je otroke obdaril s svojimi stripi, je bil nad dogodkom in samo zamislijo navdušen. Naslednje leto bomo poskušali organizirati srečanje tako, da se ga bodo lahko udeležili tudi sorodniki Mustrov, ki ne živijo v Sloveniji,« je ob koncu še napovedal Milan Voglar.
SM
Vitomarci • Na šoli 6 oddelkov
Veselijo se nove šole
V letošnjem šolskem letu je prevzela vodenje podružnične šole v Vitomarcih Jožica Zorko, saj je Karl Vurcer, bivši vodja, odšel v pokoj. Jožica službuje kot učiteljica na šoli že sedem let. Začela je takrat, ko še je vitomarška šola spadala pod matično šolo Destrnik, vemo, da je sedaj že tri leta podružnica Cerkvenjaka.
Jožica Zorko, vodja podružnične šole
Na prvem srečanju rodbine Muster se je zbralo okrog 140 sorodnikov (najmlajši in najstarejša udeleženka sta v sredini prve vrste).
Na podružnični šoli je v tem šolskem letu osemdeset učencev v šestih oddelkih. Zadnje čase število učencev na šoli pada. Ob rednih oddelkih sta na šoli tudi dva oddelka podaljšanega bivanja. Na šoli sta dve triadi devetletke, pri čemer je prva triada kompletna, v drugi triadi sta četrti in peti razred, šestega razreda druge triade pa še zaenkrat ni. Peta razreda sta zaenkrat dva, eden dela po programu osemletke. Na šoli še je vendarle toliko učencev, da ni potreben kombiniran pouk. Demografski podatki kažejo, da se tudi v bodoče število učencev ne bo bistveno spreminjalo, okrog deset učencev naj bi bilo vsako leto v razredu. Tudi nova šola je predvidena kot devetletka z dvema triadama, v šoli pa bo tudi vrtec, ki ga sedaj v Vitomarcih ni. Na šoli
učenci in učitelji težko čakajo novo šolo, saj sedanja ne daje ustreznih možnosti za devetletno šolanje. Za nivojski pouk potrebujejo tudi jedilnico, športno vzgojo pa izvajajo v dvorani gasilskega doma.
Kot nadstandard omogoča občina Sv. Andraž šoli pomoč pri prevozih v šole v naravi ter učenje tujih jezikov.
Na šoli je zaposlenih šest strokovnih delavcev, šest učiteljev in dve vzgojiteljici, obiskujejo pa jo tudi drugi pedagoški delavci iz matične šole za tuje jezike in glasbeno vzgojo, specialna pedagoginja, psihologinja in socialna delavka.
Prostore nove šole so si učitelji v Vitomarcih že ogledali, vanje naj bi se vselili v naslednjem šolskem letu.
Franc Lačen
Ormož • Počitniške dejavnosti za otroke
Kokoška Petunija za male Ormožane
V minulih krompirjevih počitnicah so imeli mali Ormožani veliko izbiro počitniških aktivnosti, ki bi jim jo morda zavidali tudi otroci iz večjih središč.
Po predstavi so otroci lahko kokoško Petunijo pobližje spoznali in jo tudi pobožali.
Na področju skrbi za otroške aktivnosti v Ormožu trenutno deluje kar nekaj zanesenih, energičnih posameznikov, ki so za tri počitniške dneve načrtovali zanimive dejavnosti. V Mladinskem centru so v sredo pripravili delavnice za otroke na temo poslikave majic, v četrtek in petek pa so otroci uživali pri izdelavi nakita iz fimo mase. V Glasbenem studiu Klavdija, ki deluje po Willems metodi, so pripravili glasbeno jezikovne delavnice in jih izvedli v Podgorcih. Udeleženci so se naučili številne pesmi v slovenskem in tudi angleškem jeziku.
Društvo prijateljev mladine pa je vsem otrokom v domu kulture podarilo lutkovno predstavo Kokoška Petunija
gledališča Fru Fru iz Ljubljane. Poleg počitnikarjev si je predstavo ogledalo tudi nekaj skupin otrok iz ormoškega vrtca. Ti so se še posebej veselili možnosti, da so pobožali kokoško Petunijo, ki je po predstavi čakala na njih na izhodu dvorane. Starejši otroci pa so se lahko udeležili še delavnic, ki so jih vodili lutkarji gledališča Fru Fru. Iz blaga in pene so si izdelali lutke piščančkov.
Društvo prijateljev mladine Ivanjkovci pa je v počitniških dneh izvedlo tudi svoj vsakoletni dobrodelni koncert, ki je trajal kar tri ure. Nastopili so ansambel Prlekija, skupina Svetloba, Božidar Štiberc, Vitezi polk in valčkov, Stari znanci, ansambel Vitica, har-monikarka Katja Vunderl, an-
sambel Jeruzalem, ansambel Prepih, skupina Jesenski veter in Murtal trio. Prireditev so prepletli s humornimi točkami, zaključili pa s krstom mošta. Zbrali so 217.000 SIT, ki jih bodo namenili za bo-žično-novoletno obdarovanje otrok. Občina namreč ponavadi financira le nakup igrač ali knjig, v društvu pa vedo, da otroške oči v paketu iščejo tudi sladkarije in sadje. Del denarja pa bodo prihranili, saj se pogosto odzovejo na prošnjo osnovne šole in sofinancirajo šolo v naravi ali izlet za učence iz socialno šibkejših družin.
Vse delavnice in koncert so bili zelo dobro obiskani, kar je poleg otrok gotovo razveselilo tudi organizatorje.
vki
Foto: FI
Foto: vki

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507._
IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, kvalitetno ter po konkuren~nih cenah. Soboslikarstvo Ivan~i~ Dragan, s. p., @abjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504._
NUDIM SKUPINSKE in individualne in{trukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanovi}, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
Aftojxm IC D.. Cuikulna B. 3000 Cslls: 300 5[T/n*i
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
NEPREMIČNINE
sinus ne
Top 3: Poslovno stanovanjski objekti v Orešju, ID429, 187 m2- etaža (P+1), zemlj. 1200 m2, 33,56 mio; Mezgovcih, ID392, 280 m2- etaža (K+P+1) in 160 m2 (hiša), zemlj. 4809 m2, 83,9 mio; Hajdini, ID408, 216 m2- etaža, zemlj. 492 m2, 15 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem. Tel. 051 336 307.
TRAVNIK v izmeri 1,80 ha v Jurov-cih prodam. Tel. 788 55 46._
V	NAJEM dam dobro izoliran skladiščni ali poslovni prostor v izmeri 205 m2. Tel. 777 94 41._
V	NAJEM vzamem gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 051 221 790.
V	OKOLICI Ptuja prodamo okrog 5 ha zemlje s stanovanjsko starejšo hišo. Tel. 0043 384 73 784._
PRODAM parcelo v Rabelčji vasi, 10 arov. Tel. 031 840 008.
NADBIŠEC (blizu Zavrha), zemljišče - travnik, 6.894 m2, v teku postopek za spremembo namembnosti, 4.900.000 SIT Nepremičninska družba REALITETA, d. n. o., Jurčičeva 6, Maribor, 02/250 24 88.
LJUBSTAVA, zemljišče - travnik in gozd, 16.454 m2, voda in elektrika na zemljišču, 3.900.000 SIT Nepremičninska družba REALITETA, d. n. o., Jurčičeva 6, Maribor, 02/250 24 88.
JURŠINCI, kmetijsko posestvo, 16,79 ha, 323 m2, stavbno, možnost nadomestne gradnje, voda, hišna številka, 4.500.000 SIT. Nepremičninska družba REALITETA, d. n. o., Jurčičeva 6, Maribor, 02/250 24 88.
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in l(une!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
INS A^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO vogalno vrstno hišo PTUJ Center, 400 m2 površ. +194 m2 zemlj., v pritličju posl. prostor, etaža in urejeno podstrešje, odlična lolocija, tal<oj vseljiva: CE^i 55,000 mlo SIT (šifra 861
PRODAM poslovni objekt, 150 m2, za skladišče, delavnico ali parkirišče s 45 a zemlje, 5 km iz Ptuja. Telefon 041 561 893.
PRODAMO gradbeno parcelo v Krčevini pri Ptuju (Panorama) v izmeri 1.323 m2 za 6.000 SIT oz. 25 EUR/m2. V Slovenji vasi oddamo pisarniške prostore (v dveh etažah), skupna izmera 500 m2, možnost skladiščnega prostora, za 1.440 SIT oz. 6 EUR/m2 - mogoč je najem posamezne etaže. V Kicarju oddamo opremljeno stan. stavbo, 90 m2 stanovanjske površine (2 sobi, kuhinja, kopalnica), CK na trdo gorivo, telefon, za 48.000,00 SIT na mesec plus stroški. Vse informacije dobite na naslovu Rimele Pavel, s. p., VIKEND, agencija za promet z nepr., Trstenjakova 5, 02/748 1013, 041 955 402.
KMETIJSTVO
ČRNO-BELEGA bikca, starega 10 dni, prodam. Tel. 051 345 549.
JABOLKA za ozimnico, sorte jona-gold, zlati delišes, idared, prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, @etale, tel. 02 769 26 91, možna dostava.
KUPIM bikce simentalce, stare do 14 dni. Tel. 041 363 813._
KUPIM kosilnico BCS 127, bencin - petrolej in traktor Zetor 25 11. Tel. 041 261 676._
KUPIMO rabljene traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 579 539.
PRODAM 400-l vinski sod ali menjam za koruzo. Tel. 751 21 91.
PRODAM bele piščance domače reje, cena 270 SIT/kg. Tel. 041 550 792.
PRODAM brejo telico simentalko. Tel. 041 387 979._
PRODAM večje število odojkov. Borovci 9, tel. 755 31 21._
PRODAM večjo količino pujskov od 20 do 80 kg. Tel. 051 359 076.
SADNO DREVJE: jablane, novih in starih sort, na šibkih in srednjih podlagah, hruške, breskve, marelice, slive, češnje, višnje, nektarine, nešplje različnih sort. Na zalogi so tudi jablane in hruške na semenjaku. Vse to vam nudi drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci pri gasilskem domu Grabšinski breg. Inf. na tel. 02 758 08 91 ali 041 391 893.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, tel. 031 623 356.
PRODAM ovce, mladice, breje, sort solčavsko jezerske. Tel. 764 58 21 ali 031 438 732.
PRODAM pujske od 20 do 25 kg. Stojnci 130, Janko Kosi, tel. 766 9001._
PRODAM traktor Torpedo 48 adria-tik, letnik 89, 1000 delovnih ur, hidravlični volan, kabina. Tel. 041 358 960.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, dva pokončna valja in črno-belo teličko, staro en tedne. Tel. 751 03
81^_
UGODNO PRODAM mešano vino z analizo in domače žganje. Tel. 031 695 047, 771 62 91._
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Ponudbe na telefon 041 561 893.
DOM-STANOVANJE
1- ALI 1,5-SOBNO stanovanje na Ptuju v pritličju ali I. nadstropju kupim. GSM 941 867 897.
PODJETJE vzame v najem garsonjero za dobo enega leta. Cenjene ponudbe na GSM 041 395 341.
V NAJEM dajem komfortno 1,5-sobno stanovanje na Ptuju. Telefon 040 39 84 81, po 16.00 uri.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
DELO
ZAPOSLIMO krovca in pomožnega delavca za delo na strehi ter monterja dimnikov. Zelo dobro plačilo. Šabeder, d. o. o., Zgornja Korena 4a, Zg. Korena. Gsm 041 698 889.
Cenik malih ogiasov v Štajerslceni tednil(u
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedila	830,00	8,30
z oiwirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe In s.p.	d0100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z oiwirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem In simbolom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male ogiase. Vse cene so v SIT brez DDV.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDMK
DO eETRTKA ZJU¥1UU DO ». URI
ZA TORKOVO IZDAJO
GOSTILNA Valerija zaposli samostojnega kuharja z nekaj prakse. Marica Štiftar, s. p., Cesta k Dravi 7, Spodnji Duplek, telefon 041 662 832, 031 662 832.
LUNA BAR zaposli dekle za strežbo (lahko študentka), 700 SIT/uro. Jože Vaupotič, s. p., Ormoška cesta 81 a, Ptuj, tel. 041 456 846._
ZAPOSLIMO čistilko-gospodinjo, pisne ponudbe pod širfo "Gospodinja" na upravo Štajerskega tednika.
MOTORNA VOZILA
CLIO letnik 99, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Rogaška cesta 79, (Sp. Hajdina) Ptuj.
HUNDAY accent 1,3, letnik 95, hunday sonata, letnik 96, z vso opremo in renault clio 1,2, letnik 97, prodam. Tel. 031 389 106.
PRODAM fiat punto, prva registracija 99, srebrne barve, z dodatno opremo, registriran. Tel. 041 215 026.
PRODAM škodo favorit v dobrem voznem stanju. Tel. 751 34 31.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PREKLICUJEM mesečno vozovnico št. 3653 na ime Renato Galinec, Placerovci 18, 2272 Gorišnica.
UGODNO PRODAM 4 alu-platišča z zimskimi gumami dimenzije 175/70 R 13. Tel. 777 83 11, 041 589 689.
Petek, 11. november
10.00 Ptuj, Miklošičeva ulica (tržnica), martinovanje po ptujsko 10.00 do 16.00 Ormož, prostor vinske kleti, Razstava pridnih rok, organizira Društvo kmečkih žena Ormož in Kmetijsko svetovna služba Ormož, razstava je na ogled vse do nedelje 11.00 Ptuj, Mestni trg, slovesna razglasitev 7. princa kurentovanja in razglasitev
1. vinske kraljice Ptuja 10.00 Ormož, šotor ob vinski kleti in vinska klet, predstavitev kmečkih običajev, nastop folklorne skupine Podgorci z zaključkom skupine Parni valjak, ob martinovem prazniku 11.00 Maribor, SNG, Čarovnica Hillary gre v opero, MalOd, za izven 12.00 Dolena, na kmetiji Pajnkiher, martinovanje 12.00 Ptuj, Vinarski trg (dvorišče Ptujske kleti), martinovanje po ptujsko 14.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, dan odprtih vrat za slovensko znanost na Ptuju
15.00 Velika Varnica, martinovanje, odprta klet Martina Vidoviča 15.00 Rače, na grajskem dvorišču, martinovanje
16.00 Ptuj, v prostorih OŠ Olge Meglič, predstavitvene delavnice Glasbeno uvajanje po metodi Willems, pripravlja Glasbeni studio Klavdija, vabljeni otroci od treh let naprej, prinesite s sabo copatke 17.00 Destrnik, martinovanje
18.00 Podlehnik, dvorana, martinovanje s kulturnim programom, organizator TD Podlehnik
18.00 Bukovci, v kulturno športni dvorani, 8. prireditev ob prazniku sv. Martina »Vesela jesen«
19.30 Maribor, SNG, Kralj na betajnovi, StaDvo, za izven 19.30 do 21.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka
20.30 Ptuj, v Kolnkišti martinovanje, koncert, ljudskih pevk Bernardka in pevke s
Strmca, koncert Trio Haložan -	Ormož, po ulicah, Martinov sejem - tradicionalni kramarski sejem
Sobota, 12. november
8.30
10.00 10.00 13.00 13.00 14.00 15.00 16.30 17.00 18.00 15.00
19.00
19.00 19.30 20.00
Ptuj, Kmetijsko-gozdarski zavod, ogled ekoloških kmetij, organizira Društvo ECHo in Društvo kmečkih žena občine Dornava, dodatne informacije na telefon 041 872 885 ) 14.00 Velika Nedelja, ogled etnološke zbirke, organizator Pokrajinski muzej Ptuj - enota Velika Nedelja Ptuj, Miklošičeva ulica, martinovanje po ptujsko Ormož, Lagune, streljanje na glinaste golobe in bežečega zajca Ptuj, Vinarski trg, martinovanje po ptujsko Borl, na gradu, zbiranje mošta in postavitev stojnic Borl, na gradu, predstavitev društev občine Gorišnica Borl, na gradu, nastop ljudskih pevcev in godcev Borl, na gradu, imenovanje naj Martina II. kletarja občine Gorišnica Borl, na gradu, krst mošta in prijateljsko druženje ob moštu Cvetkovci, gasilski dom, Martinovanje 2005
Ormož, jubilejni koncert ob 15. obletnici delovanja lovskih rogistov ZLD Ptuj - Ormož
Ptuj, Mestno gledališče, ogled gledališko-poetičnega performansa, Molitev zemlji v izvedbi avtorice Romane Ercegovič in glasbeni spremljavi Boštjana Jurjevčiča
Sokolane, Martinov koncert Središke godbe
Maribor, SNG, Koncert Godalni kvartet Feguš, KazDvo, za izven
Ormož, v Kulturno Alternativnem Klubu Unterhund, punk hard core koncert
skupin The 4 Sivits in Scraeck
Nedelja, 13. november
9.00 Ormož, šotor ob vinski kleti in vinska klet, slovo od Martina 13.00 Ptuj, dan odprtih vrat na VTC 13: Mestni Vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Drstelja, Jiršovci, Vintarovci, Janežovski Vrh in Destrnik
Ponedeljek, 14. november
18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, dvoranski hokej
Kino Ptuj
11., 12. in 13. november, ob 18.00 Madagaskar. Ob 20.00 40-letni devičnik.
Kolosej Maribor
Petek, 11. november, ob 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Hudič v Emily Rose. Ob 15.30, 17.50, 19.50, 21.50 in 00.10 Nočni let. Ob 16.20, 18.40, 20.50 in 23.00 Rad mora imeti pse. Ob 15.55, 18.30, 21.10 in 23.50 Elizabethtown. Ob 18.10, 20.40 in 23.10 Gol! Ob 15.50 in 18.00 Morski deček in deklica iz lave. Ob 17.20, 19.20, 21.20 in 23.20 Amityville: Hiša groze. Ob 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Legenda o Zorru. Ob 16.00 Zvok grmenja. Ob 20.10 in 22.40 40-letni devičnik. Ob 17.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 17.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.10 in 21.40 Odklenjena skrivnost. Ob 20.00 in 22.30 Lovci na družice.
Sobota, 12. november, ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Hudič v Emily Rose.
Ob 13.20, 15.30, 17.50, 19.50, 21.50 in 00.10 Nočni let. Ob 14.10, 16.20, 18.40, 20.50 in 23.00 Rad mora imeti pse. Ob 13.10, 15.55, 18.30, 21.10 in 23.50 Elizabethtown. Ob 18.10, 20.40 in 23.10 Gol! Ob 13.30, 15.50 in 18.00 Morski deček in deklica iz lave. Ob 15.10, 17.20, 19.20, 21.20 in 23.20 Amityville: Hiša groze. Ob 13.00, 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Legenda o Zorru. Ob 16.00 Zvok grmenja. Ob 20.10 in 22.40 40-letni devičnik. Ob 15.00 in 17.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 15.20 in 17.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.10in 21.40 Odklenjena skrivnost. Ob 20.00 in 22.30 Lovci na družice.
Nedelja, 13. november, ob 14.00, 16.30, 19.00 in 21.30 Hudič v Emily Rose. Ob
13.20, 15.30, 17.50, 19.50 in 21.50 Nočni let. Ob 14.10, 16.20, 18.40, 20.50 Rad mora imeti pse. Ob 13.10, 15.55, 18.30 in 21.10 Elizabethtown. Ob 18.10 in 20.40 Gol! Ob 13.30, 15.50 in 18.00 Morski deček in deklica iz lave. Ob 15.10, 17.20, 19.20 in 21.20 Amityville: Hiša groze. Ob 13.00, 15.40, 18.20 in 21.00 Legenda o Zorru. Ob 16.00 Zvok grmenja. Ob 20.10 40-letni devičnik. Ob 15.00 in 17.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 15.20 in 17.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.10 in 21.40 Odklenjena skrivnost. Ob 20.00 Lovci na družice.
Ponedeljek, 14. november, ob 16.30, 19.00 in 21.30 Hudič v Emily Rose. Ob 15.30, 17.50, 19.50 in 21.50 Nočni let. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 Rad mora imeti pse. Ob 15.55, 18.30 in 21.10 Elizabethtown. Ob 18.10 in 20.40 Gol! Ob 15.50 in 18.00 Morski deček in deklica iz lave. Ob 17.20, 19.20 in 21.20 Amityville: Hiša groze. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Legenda o Zorru. Ob 16.00 Zvok grmenja. Ob 20.10 40-letni devičnik. Ob 17.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 17.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.10 in 21.40 Odklenjena skrivnost.. Ob 20.00 Lovci na družice.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja »Hit poletja 2005« 10. oddaja nastopajo: Vitezi celjski, Čuki, Navihanke, Vesele Štajerke, Štajerskih 7, Zreška pomlad, Werner in Brigita Šuler, Helena Blagne in Vlado Kalember. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Izberl.sl - VseslovensIcI portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A61,9 TDI KARAV.	1989	2.888.888	SREBRN
DMW318DUMUZ.M0DIF.	2081	3.538.888	KOV. MODRA
FIATSCUD01,9TD	1988	888.888	BELA
FORD FOCUS 1,87111	288D mod. 2881	1.458.888	BELA
FORD FOCUS 1,61 KARAV.	2882	1.978.888	SREBRN
FORD MONOE01,816VLIMUZ.	2881	2.288.888	KOV. ZLATA
HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS	1997	888.888	KOVZELfNA
OPEL CDRSA 1,0	1989	688.880	KOV. ZLATA
DPELASTUA 2,8 i SPORTIVE	2888	1.558.88D	SREBRN
0PELVECTRAKARAV.1.6Í	1988	988.888	BELA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2882	2.388.888	MODRA
SEAT TOLED01,8	1888	1.188.888	SREBRN
VWG0LflV1,9SDI	2881	1.988.888	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.-COMF.	1888	1.428.888	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV. EDITION	2888	1.988.888	KOV ČRNA
Na zalogi	preko 40 vozil.		

Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA MESEC SAMO
CLIO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DCI100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1.4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR
1999
28.331 SIT
Vi!ina mesečnega obroka je izračunana na podlagi itredita dm mb NOM 7,45 na dobo 84 meseceu
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Naj greje!
Ogrevalna tehnika
za hladne dni in topel dom
I kalorifer električni FH 972
2000 ..............................
2.990
I radiator električni/ oljni KIWI 7
1500 \N....................................11.990
I štedilnik na trdo gorivo HELIOS ŠH 7
beli, krem................................74.990
I štedilnik na trdo gorivo PLAMEN 85
beli, krem L+D......................115.990
Metalka Trgovina d,d.
Prodajni center Ptuj
Rogoznlšlca 7, tel: 02/749 18 00
íňETALKA' TRGOVINA
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
RENAUET LAGUNA 1,816V	1998	1.440.000	KOV. ZLATA
PEUGEOT 4061,8 16V	1998	1.240.000	KOV SWA
PEUGEOT 106 XR	1994	390.000	BELA
DAEWOO NUBIBA WAGON 1,6	1999	995.000	KOV SREBRNA
KIASPEHIA1,5	1998	670.000	KOV MODRA
BMW Z3 M 1,9	1999	3.480.000	ČRNA
BMW 3l6i COMPACT	1994	975.000	VIJOLA
RENAUITTWINGO 1,2	2002	1.240.000	RUMENA
RENAUIT 0101,2 BEBOP	1996	560.000	RDEČA
OPEL VECTRA 1,9 CDTl	2004	4,480,000	KOV ČRNA
RENAUIT CUO 1,2	1998	665.000	RDEČA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	1.180.000	KOVZEI,ENA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	2.180.000	KOV ČRNA
ŠKODA EABIA 1,4	2000	1.250.000	KREM ZEI,ENA
OPEL VECTRA 1,616V aUB	2003	2.850.000	KOVVÉlNgA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GS	1998	670.000	KOV ZELENA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,6 GL	1996	770.000	KOV MODRA
RENAUIT MEGANE 1,5 DQ	2002	2.700.000	KOV V VIŠNJA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 a	1993	320.000	KOV SWA
RENAUIT MEGANE 1,616V	2005	3.280,000	KOV ČRNA
H0NDACIVICl,4i	2001	2.120.000	KOV SREBRNA
RENAUIT THALIA 1,4 EXPRESSION	2002	1.250.000	RDEČA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1997	720.000	KOV MODRA
RENAUIT SCENIC KALEIDO 1,6	1999	1.830.000	BELA
PEUGEOT 106 XN	1995	390.000	BELA
KIASEPHIA1,6IGTX	1996	4ÍO.OOO	KOV m,ENA
FLAT PUNTO 1,2 GO	2003	1,495.000	RUMENA
MERCEDES-BENZ A140 CLASSIC FUN	2000	2.060.000	RDEČA
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2001	2.430.000	KOV m,ENA
FIAT PUNTO 1,2 16VACTIV	2002	1.350.000	KOV SREBRNA
RENAUIT MEGANE COUPE 1,6 e	1996	790.000	KOV MODRA
MAZDA 323 F 1,5116V ACTIVE	2000	1.630.000	KOV /EI,ENA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
www.snnigoc.si
POHI
SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
5
iMiMiiil-jiHiPII^! C02/2280110
3
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traianova 1, Plui (ob Moribordd cesti), lei.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
_možnost obročnega odplačilo_
»Ko pomagamo drugim, pomagamo sebi. Vas zanima odlično, donosno in zabavno druženje ob delu. Mednarodno podjetje z 18-letnimi izkušnjami zaradi pove~anega obsega dela in novih programov nudi prosta delovna mesta svetovalca in distributerja s področja zdravega življenja. Vabimo Vas, da nas obiščete:
-	vsak torek med 18. in 19. uro v gostišču Savaria, Cesta 8 avgusta, Ptuj
-	vsak torek med 17. in 19. uro in sredo med 16. in 19. uro na Effenkovi 61 (Dom učencev) v Velenju
-	vsak torek od 17. do 18. ure, Gostišče Hochkraut, Tremerje 3, relacija Laško -Celje (sledite rumenemu znaku).
Zainteresirani za druge države, predvsem Hrvaško in Srbijo pokličite 05 612-20-00.«
PONUDBA
RABUEiMII
VOZIL
Zncimkci
FIATPUNT01,2SX5V FIAT BRAVA 1,2 5V RENAULT CLIO 1,2 ALFA 156 2,4 JTD GOLF 1,9 SDI 3V OPEL CORSA 1,7 DTI VOLVO V 401,9 TDI XSARA PICASSO 2,0 HDI RENAULT LAGUNA 1,9 DC! FIAT PUNTO 55S 3V FIAT STILO 1,9 JTD DYN. KARV.
sama
lllllPrstec
Avlocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Pluj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Opremo Letnik Cenci
AC, CZ, EP SE, CZ, EP AIR, RADIO AC, DCZ, EP AC, EP, SE AC, EP, CZ AC, DCZ, EP AC, DCZ, EP, SE AC, DCZ, CZ 1. LASTNIK AC, DCZ, ERABS
2003 2000 2001 1999 1999 2001 2001 2002 2001 1997 2003
1.410.000 1.050.000 1.049.000 1.689.000 1.599.000 1.650.000 2.440.000 2.590.000 2.690.000 459.000 2.729.000
VCDNO NR ZALOGI VCC KOT 50 VOZILI Sloro zo nove - store zo store!
MAWâ £1
OKNA - VRATA - SENČILA
Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroiie
Svetouanje in montaža
l^lac PM PODViNCi 15, PTUJ IX.ICI3 um 02 746 03 81
. . L GSM 031 341 532
Jercator
Ca0p©[7[rD®[?[]S©G KïbJ
Ormoška cesta 30, Ptuj
Petek. 11. november. ob 17.30 uri
Arionltdl Martmovanje
Pomagali smo mnogim, zai<aj ne bi tudi vam?
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
090 43 61
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
SRMIkZVVMDNSJfâ

4BREZ=4Z
POSEBNA PONUDBA PRI DAEMOBILU: ZA CENO 4 ZIAASKIH PNEVMATIK - 4 ZIAASKE PNEVAAATIKE Z JEKLENIMI PLATIŠČI!*
ooe©
Do 25% popusta
ob nakupu zimskih pnevmatik brez platišč blagovnih znamk: Sava, Hankook, Kumho, Debica, Bridgestone, Semperit, Michelin,...
amke platišč m pnevmatik od 21 10 2005 do razprodaje zalog Pozanimajte se v naših poslovnih enotah
DAEMOBIL, D.O.O., pooblaščeni prodajalec vozil Chevrolet in pooblaščeni serviser vozil Chevrolet in Daewoo
PE Ptuj, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj
tel. prodaja: 02 7881 380/381 tel. servis: 02 7881 382 e-mail: ptuj@daemobil.si www.daemobil.si
NA VAŠEGA DAEWOOJA NISMO POZABILI!
Imamo najdaljšo tradicijo servisiranja in vzdrževanja vozil DAEWOO in o njih vemo največ. Izkoristite akcijske cene originalnih rezervnih delov in popuste pri storitvah ter privoščite svojemu vozilu pozornost strokovnjakov.
NUDiMO UGODEN HiTRi KREDiT DO 300.000 SiT. ODOBRiTEVTAKOJ. BREZODVEČNiH POTi.
Čas je za veselo martinovanje! Vabimo vas, da sicupaj z nami obeležite enega najstarejših slovenskih ljudskih praznikov. Za dobro letino se bomo zahvalili v družbi ansambla HALGATO, zmagovalci Vesele jeseni 2003, 2004 in 2005. Skupaj z GEZOM bomo botri moštu, ki se bo preobrazil v mlado vino, po krstu, pa bomo z njim tudi nazdravili. Za vse obiskovalce se obeta tudi pokušina prekmurskih dobrot gibanice, pereci, ocvirkove pogačice in pokušina vin.
Na veselo snidenje!
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM; 04ÍSS7SS3
Nova KBM
50
Nova KBM, podružnica Ptuj obvešča cenjene komitente,
da bo poslovalnica Novi trg od ponedeljica, 14. novembra 2005, zaradi prenove, začasno poslovala v prostorih iVIestne liraniinice, i\/lii<iošičeva 5 in na Novem trgu 6 (zraven iVIiadinske knjige).
Poslovni čas in telefonske številke ostanejo nespremenjeni.
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
izhePLSi
Naročnilcom Štajersicega tednilca nudimo 20% popust!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
sadlarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• pniogo
V novembrski številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o rasti češenj na različnih podlagah, uporabi ročnega refraktometra, opravilih v kleti, istrski malvaziji; v prilogi
Vrtnine pišemo o biotičnem varstvu navadne pršice in zimski pridelavi Vrtnin. Naročite lahko tudi Katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetijstvo in knjigo Sadni Izbor.
Revija Sad - 16 let z vami. Naročila: 040 710 209.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 OlíMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@slol.net www.belcont.si
Energijsko varčno okno
ca
MaiIAC
PVC, LES, ALU.
okna vrata senčila strešna okna zimske vrtove garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE
Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet.
KD Prvi izbor,
vzajemni sklad delniških skladov
Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade!

roso 12081
^orahžnitelífonJ www.lid-qroup.sl BREZPLAČEN KLIC www.flmnGni-tocln.sl
Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Prvi Izbor, vzajemni sklad delnISkIh skladov, s katerim upravlja KD Inwastfnents, družba za upravljanje, d.o.o., CelovSka cesta 206, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah In pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne Izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.sl, kjer sta v elektronski obliki dostopna prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročila Vlagatelj bo Imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega In polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bosta na voljo.
KDh
s d. o. o., Celovška cesta 206, Uubljana
Vsem vlagateljem, k! bodo od 14.10. 2005 do 30.12. 2005 prvIC pristopili k pravilom upravljania vzajemnega sklada In katerih pristopna Izjava bo popolno Izpolnjena, bo KD Investments d. o. o. za vsa njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad, kl bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada do 30.12.2005 do vključno 12.00 ure, v navedenem obdobju obračunala 50 % popust pri vstopnib strašklb, H so določeni v pravilih upravljanla vzajemnega sklada. Popust velja tudi za vlagatelje, ki so prvič pristopili k pravilom upravOanJa vzajemnega sklada v času trajanja prejšnje akdje, to Je od 15.9.2005 do 14.10.2005.
Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju, ki ostanejo nespremenjeni. Akcija velja Izključno za vlagatelje, kl so ali bodo prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada od 15.9.2005 do 30.12.2005.
Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, nič več te ne zbudi, ostaja le spomin, ki zelo boli.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 8. november 1992, ko je mnogo prerano prenehalo biti tvoje srce
Stanko Vaupotic
IZ FORMINA
Čas mineva, žalost in bolečina pa bosta ostali v naših srcih. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
Vsi njegovi
@ivljenje si ljubila, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšla si v večni dom. V grobu mirno spi{, v domu na{em je praznina in v srcih ogromna bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
Marije Malek
IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 25, DESTRNIK
nazadnje varovanka Doma upokojencev Ormož
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Posebej hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za besede slovesa in podjetju Jančič iz Lenarta za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: sinova Vilijem in Marjan z družino ter hčerka Marica z družino
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA PETKOVO IZDAJO I ZA TORKOVO IZDAJO
□o eETHTKA ZJUTRJU DO 9. URE
k ZJUTRU DO 9. URE
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
.AROČILNICAZA	TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
AeR(i)ĐiKe
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

teden prejme brezplac obiskov^ggli^ aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
IME IN PRIIMEK:
Andrej Rebernišek
Mestaai Vrh 48/b, 8880 Vtvj
Nagrajenec pr^me nagrado po pošti.
Markovci, Videm • »Vroča« tabla spet stoji
Bo še tretjič letela v zrak?
Markovčani so pred nekaj dnevi spet postavili mejno tablo na mesto, kjer je nekajkrat že poskušala stati, a so jo nezadovoljni Videmčani, ki se ne strinjajo z mejo med obema občinama, vedno izruli. Glede na nezadovoljstvo prizadetih občanov Vidma, ki so nas obvestili o - po njihovem prepričanju - samovoljnem dejanju občine Markovci, je pričakovati, da mejna informativna tabla tudi tokrat ne bo obstala ^
Foto: SM
Tabla »Dobrodošli v Markovcih« spet stoji na starem mestu, vprašanje pa je, kako dolgo bo tokrat obstala, saj so jo razburjeni Videmčani doslej še vedno izruli ^
Dejstvo je, da med obema občinama že precej časa teče spor o poteku meje. Videmčani se namreč s sedaj veljavno mejo ne strinjajo, zato so že pred leti sprožili postopek pri upravnem sodišču za določitev nove mejne črte. Upravno sodišče je vlogo oz. postopek zavrnilo, Videm se je zoper sklep pritožil na ustavno sodišče, ki je vso zadevo ponovno vrnilo upravnemu sodišču, ki bo (enkrat) v prihodnosti torej očitno moralo odločati o (ne) spornosti zaenkrat veljavne meje. Kje naj bi dejansko tekla meja, bo tako ena kot druga občina dokazovala predvsem z zgodovinskimi dejstvi, kdaj pa se bo vsa stvar premaknila z mrtve točke, ni
znano.
Markovčani ne bodo popustili
Ne glede na tekoč sodni spor in postopek pa se je markovski občinski svet ponovno odločil, da tablo, ki označuje mejo njihove občine na področju Šturmovcev, spet postavi na mesto, kjer je nekoč že stala. Župan Franc Kekec postavitev table, ki povzroča toliko hude krvi, komentira tako: »Mejo med občinama je določil državni zbor in svet in kot takšna je še vedno veljavna. Če bo odločitev sodišča drugačna, potem bomo tablo prestavili, dokler pa sodbe ni, velja meja, kot je določena in pri-
znana s strani države! Kot občina imamo pravico označiti svoje meje, tako kot vse ostale občine, tabla pa je v prvi vrsti informativne narave za mimoidoče, da prihajajo iz področja Vidma na področje občine Markovci. Meja ni sporna, mi s tablo ne posegamo v njihovo območje, saj stoji točno na mejni črti. Ne kršimo ničesar, tabla je na istem mestu, kot je stala ob ustanovitvi občine Markovci, mejni spor pa so Videmčani sprožili šele kasneje, ne ob določitvi meje! Z naše strani meja ni sporna!«
Če se bodo Videmčani ponovno odločili za rušenje table, župan Kekec odločno pravi: »Potem bomo sprožili vse možne aktivnosti tudi
Napoved vremena za Slovenijo
Martin (11.) lep veliko da zimo; če je meglen, slabo dobimo.
STE BILI POŠKODOVANI
P^raVNA^ V prometni
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ. vodnikova 2	0801314
Danes bo pretežno Jasno. Po nekaterih nižinah bo ponoči in dopoldne megla, ki se lahko ponekod zadrži večji del dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do 15 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo v višjih legah pihal šibak do zmeren jugozahodnik. Na Primorskem in Notranjskem bo pretežno oblačno. Drugod bo precej jasno in po nekaterih nižinah megleno.
preko sodnika za prekrške in pristojne policije, zahtevali ponovno postavitev table ter povrnitev vseh stroškov, ki bodo zaradi takega dejanja nastali!«
Videmski župan ne bo nasprotoval volji svojih občanov
Videmski župan Friderik Bračič, kot pravi, nad dejanjem občine Markovci nikakor ni navdušen, saj je sporna tabla povzročila že veliko nejevolje med občani in meni, da bo tudi tokrat tako: »Seveda ne morem podpirati tega dejanja občine Markovci, saj je meja za nas sporna in postopek pred sodiščem še teče. S postavitvijo table bi lahko Markovci počakali do izreka sodbe, saj se zdaj naši občani pač čutijo izzvane. Zaradi številnih klicev občanov oz. na njihovo intervencijo se je takoj po postavitvi mejne table sestal naš odbor za okolje na izredni seji. Odbor je sprejel stališče, naj se absolutno pospeši postopek na upravnem sodišču, da bi bila ta zgodba z mejo čimprej zaključena. Če se bodo naši občani zdaj spet odločili za ruvanje table, jim tega pravzaprav ne morem preprečiti. Osebno bi bil veliko raje, če bi zadevo rešili po mirni poti in razumsko, brez prehitevanja postopka, ki teče pred sodiščem.«
Sicer pa župan Bračič še pravi, da svoje občane zelo dobro razume v njihovem prizadevanju za pridobitev ozemlja, ki jim po njihovem prepričanju pripada že od nekdaj, pri čemer dodaja, da je v tem primeru njegov položaj zelo neprijeten, saj kot župan ne sme, ne želi in ne more podpihovati že tako vroče strasti občanov, po drugi strani pa kot občan Vidma ne more in ne bo nasprotoval iniciativi svojih ljudi, če se bodo odločili za
rušenje »vroče« table.
'	SM
'nntAmoe
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT
BiilKii«rniiis.p.
Šuildzea TU.: 02 787-86-70, 041 7f6-251
Od tod in tam
Ptuj • Znova vandalizem
Konec oktobra so bili Ptujčani priča še enemu vandalskemu izbruhu. Neznani storilci so ob vhodu na zasebno parkirišče na Vinarskem trgu zvili zapornice in tako lastnika Dejana Lovreca po nestrokovni oceni oškodovali za 500. 000 tolarjev. To je ocena škode na zapornicah, k čemur pa je treba prišteti še izpad dohodka, saj nekaj dni ni bilo možno pobirati parkirnine.
"Ko sem zjutraj prišel na delo, so me pred parkiriščem pričakale zvite zapornice, na parkirišču pred trgovino pa je bilo veliko polomljenega stekla. Dejstvo je, da so v noči s četrtka na petek, ko so se zapornice poškodovale, v bližnji diskoteki imeli srednješolci zabavo. Pravzaprav me takšna slika na parkirišču pričaka kar večkrat. Polomljeno steklo je na parkirišču po vsakem koncu tedna, korita za rože soprevrnjena, rože izpulje-ne... Prav bojim se, kdaj bo na vrsti vlom v trgovino," je zaskrbljen lastnik parkirišča na Vinarskem trgu in direktor trgovine Iblo Dejan Lovrec.
Mojca Zemljarič
Ljutomer • Jubileja pevcev in tamburašev
Foto: Miha Soštarič
S tradicionalnim, sedmim Martinovim koncertom so v ljutomerskem Domu kulture počastili 30 let moškega pevskega zbora Društva upokojencev (DU) Ljutomer in 25 let tamburaške skupine DU Ljutomer Bisernica. Ljutomerski upokojenci so pričeli z organiziranim petjem leta 1975, v vseh teh letihpa so dela zborovodja opravljali Branko Puconja, Mileva Kralj, Alojz Krajnčan, Alojz Grnjak, Ljuba Laba in Nada Špišič. Pet let pozneje je v okviru DU Ljutomer pričela delovati tudi tamburaška skupina Bisernica, ki sojo doslej vodili Vanek Makovec, Martin Frank in Marijan Kramar. Na tokratnem koncertu so poleg jubilantov nastopili še prleška godba DU Ljutomer, pihalna godba KUD Ivan Kaučič Ljutomer, tamburaška skupina Vigred OŠ Stročja vas, folklorna skupina DU Ljutomer, tamburaška skupina Peter Dajn-ko Črešnjevci in ženski pevski zbor DU Ljutomer, podeljena pa so bila tudi številna priznanja. Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota je ob tej priložnosti podelila priznanja Alojzu Grnjaku, Petru Domitru in Mirku Kolariču.
Miha Šoštarič
Hajdina • Kostanjev piknik
Zadnjo oktobrsko soboto je bilo ponovno veselo ob igrišču na Spodnji Hajdini. Člani OO SDS Hajdina, ki ga vodi Štefan Kirbiš, so pripravili jesensko druženje članov, ki so ga združili s kostanjevim piknikom, skuhali so tudi klobase. V veselem razpoloženju je bilo tudi govora o nekaterih aktualnih vprašanjih, povezanimi z lokalnimi volitvami. Hajdinski SDS bo imel na lokalnih volitvah 2006 zagotovo tudi županskega kandidata. Z enim od potencialnih kandidatov, ki se je tudi udeležil piknika, so v dokaj resnih pogovorih. Veseli del piknika je bil v rokah štajerskega Brendija - Renata Lebarja.
Foto: MZ
Foto: MG