a .vvsnrva* »•*«»»«■ anuni'
•	1»
»	Posamezna številka;	g
:	60 vinarjev.	s
Z	,TAB0Kft izhaja vsaJi dan, razven	Z
j*	uedelje in	praznikov, ob 18. uri z	■
»	d*.umom naslednjega dne ter stane	■,
•	celoletno	120 K, polletno 60 K,	Jj
«	četrtletno	30 li, mesečno 10 K#	■
•	In ser ati po dogovoru. Pri večkratni	JJ
Z	objavi	popust«	«
•	Jiaroo- 5« pri upravi „TAB0KA*t	J
Z	2JAIUB0R, Jurčičeva ulica čtev, 4.	•.
Leto: I.
o o o pošTisrosrA	a	o	o
TABOR
?CTCT^,8^.TigCT^^.».-*ST7gBigMBaawiM«B«waiiiM«agMmig8MM»^
rnt r. 1 r» « o. .V m » RiiiV, v «i,J 9
»	m
S Posamezna številka; S *	>0
j	60 vinarjev,	i;
*	THiEONISTV O se nauaja v Mari«	5
■	boru, Jurčičeva ul. žt. 4t i, jiad-	3
JJ	alropjo* Teleion interurb. at. 2*6.	%
m	UPItAVA tu r.abtja v Jurčičevi	«
J	ulici »lev. 4, pritličje, ievo. Tole«	J
■	ion št, 24. SHS po&tnoeefcovai ra-	*
Z	čun	štev. 11.3S2,	J
{■	l»a naročila brez denarja s« s«	*
^	ozira- — Rokopisi oe ne vračajo,	f
Maribor, sreda 6. oktobra 1920.
Številka: 34.
iim55SB^S5S^SSi^SS^BEEaiaiž5BaBm^ž5SSSiSS
Prosta vožnja za koroške glasovalce pred in po plebiscitu.
Turške esis prekoračile armensko m®]®.
podiranja.
Maribor, 5. oklobra.
Vse velike voine so močno upllva-
da bi zida!. Zato naj skrbe drugi, si misli, a ko drugi res poskrbe za to — potem lop, in podrto je zopet, kar je ta drugi dozidal.
Nsšo dobo lahko s popolnim
AmeriSke čete presti Torkom, — lir med Poljaki in Uteci podpisan,
vsesplošnega podiranja. Vsaka bolezen kar bi bilo lahko povzročilo požar.
!e na psiho mase, naravno, da je u-[Upravičenjem imenujeno dobo po plivala vsetovna še veliko bolj, ker Ie| branja. Toda ta nesrečni pojav ne bila prvič neprimerno večja kakor vse j prevzema samo nage narodnosti, k prednje in ker ie tudi dolgo traja a. jj sre^j se ta lastnost tudi več ali Pred vsem je utisnila prestana u°fra;manj vseh drugih ljudstev. V Italiji n. naši generaciji pečat nervoznost m j ^ sq re£javno delavci zasedli to-razdražlilvosti. Na bojišču so se l»u !e varne jer jih socijaliz!ra!i, vzeli so jih navadili vračati udarec z udarcem, za -y su0j0 jas^ podrli, so vse k-sr je do-fronto, v zaledja pa so se v boiu zajjjej obstojalo. Toda ko so vse ob-golo eksistenco navadili brezo z i stoječe podrli, go videli, da so ostale egoizma. Ti dve lastnost!, raz* ra . livo j sa^10 rajVajjne jn po nGkaj tednih so In egoizem sta sedaj znači m po e<..i < past;jj naj cnj( j<j so Foprej zidali, našega javnega življenja, v <a.er<-....»j znova p02icjaj0j i<ar onj razrušili, opažamo dan za dnem, <a <o <.ame.uj >; pocj|raii so> jocja zidati na novih tein obsoja vse, kar mu	pride nasproU,	_
in kako v samoljublju	skusa vduSiti | moo!|
vse, kar mu zastavlja	pot, ne da bi, -
pri tem za hip obstalo ter se zamislilo!	50 ^ ^istasi Bele Kum
p v?roke. V razdraženosti kritizira na-ina Madžarskem ves javni red svoje
ša javnost vsako naredbo in odredbo,;^? ko *e b.i!o„^dr{°. 80 "f; naj prihaja od privatne ali pa uradne j fff nis°	Rujji	sc	podiu
stani. Včasih jo kritizira že kar tako litotako bo!'seuikl	drzavm
a priori, ns da bi jo poprej upozna’a. Vzemimo slučaj, da Izda kak državni urad kako odredbo, ljudstvo io obsodi ge predno si jo natančno ogleda. Obsodi jo včasih samo zato, ker je bite Izdana, ker je sploh tu, ker sploh eksistira ter jo skuša onemogočiti in podreti.
Stem prlncipijelnim nasprotovanjem proti vsemu kar obstoja podira naša javnost vse, karkoli se s trudom in z Žrtvami zgradi. Vsak tudi rsajzadnji na naše sedanje družbe se čuti upravičenega. da kritizira in podira. Samo židatl, zidati, tega noče nihče. Nihče ne vzame v roke lopate in kladiva,
Milan Skrbinšek.
Marija Magdalena*
Z »Marijo Magdaleno«, ki jo uprizori mariborsko narodno gledališče danes, ima slovensko občinstvo pr^ič spoznati na odru nemškega dramatika Friderika Hebelja, ki se je rodil začetkom devetnajstega stoletja v Wessel-brunu, tam gori blizu obali Severnega
morja.	.	.
Krajfnski značai domovine tega silnega nemškega dramatika, čigar velikost in posebna vrednost se ravno v zadnj h letih kaže vedno jasneje, je vplival tudi na značaj naroda, ki tam živi. Hebbel je vzrastel v tem okolišu in je tako tudi %n ne le kot človek temveč tudi kot pesnik v svojin delih organična pojava svoje domovine. Io ljudstvo tam gori je nenavadno izrazito o podčrtavanju svoje individualnosti ki daje tudi Hebbelju čisto tipično noto. Samo svoj je in nepremakljiv. Vpliv morja, njegove veličastna veličine in pa svetega pisma, s katerim ga je vezala protestantska nabožnost, je po-
boljševiki prejšnji sistem. Sedaj je podn^-novega ne zidajo, danes žive samo še od razvalin starega, ko bo porabljeno'tudi to, se bodo umaknili, ker se bodo morali, ker graditi — ne znajo. Na Hrvatskem so hoteli kmetje sedaj podreti zakone, sicer se jim to ni posrečilo, toda tudi če bi se jim, bi podrtega ne znali srnji popraviti.
Pri nas v Sloveniji podira vse m vsak. Karkoli stoji, vse se mora podreti, vse razdejati. Vse je za nič. Toda ko bi vse podrli, bi slall pred razvalinami in bi gledali v nebo. — Naj r.ida kdor hoče.
To je bolazen naše bolne dobe —■
pa ima zdravilo, ki več ali manj učinkuje. Ka}, če bi poiskusili tudi to bolezen zdraviti ? Vsaj poizkusili ? Recimo z delom? Morda bi že sama dobra volja veliko pomagala; saj ja znano, da so bolezni, ki se dajo ozdraviti tudi že s samo dobro in trdno voljo in autosugestijo — »Npčem biti bolan!«
Žalostna zgodba o.pripravah za študijsko knjižnico Steiteu. ■
Dovolj je, če podamo poročilo gosp"prof. Dr. F. Kovačiča, ki je du-
Tedaj sem najel sam stanovanje v hiši, kjer stanujem, ter se je pred Božičem 1913 knjižnica preselila semkaj in z velikanskim trudom sem jo polagano uredil
Po državnem polomu I. 191S ie ljubljanska vlada meseca decembra knjižnico načeloma priznala ket javno in zaukazala dopošiljanje dolžnostnih izvodov iz cele Slovenije. Vded tega in pa vsled nakupov in daril se je knjižnica precej namnožila, najeti prostori, so postali pretesni in za javno knjižnico celo neprikladni. — Ob novem letu 1920 je nastopi! dr. Lah s svojo akcijo, kateri se je na?e društvo pridružilo, mestni magistrat nam je
ša Zgodov. društva, da vsakdo spozna,	j	.
Ha ni čudno, fe pri naSih abderiisl.ihif0”^" ■" konEno z dopisom 24 aprila razmerah na!zmo2nei5i in najasIMSi ‘9“ »razpIaCno odstopil prostora ,
u '	....	, ,	HoSbnm-	i5?m	i?	StrncsmattPriAm
zgube veselje do Ifulturnega dela.
Od ustanovitve Zgodov. društva 1. 1903 pa do 1. 1909 je bila knjižnica z muzejskimi predmeti vred začasno nameščena v mrki pritlični sobi dijsš kega semenišča. L. 1909 sa je sklenila pogodba med društvom in Posojilnico ter sta se muzej in knjižnica preselila v Narodni dom. Za knjižnico smo dobili sobico v II. nadstropju na dvorišče ter sva jo z rajnim Stegnarjem za silo uredila. L. 1913, dne 4 ckt. je pa Posojilnica nenadoma odpovedala to sobo, češ da jo potrebuje gostilničar. V veliki zadiegi sva z rajnim Stegnarjem znosila knjige v muzejsko dvorano ter jih deloma zložila v omare, deloma zložila na kup. Tako ni moglo ostati, ker je knjižnica bila nerabna In so ljudje preko lesene stene uhajali v dvorano in ob rsznih prireditvah metali čez steno ogorke svalči.č in smotk,
tega ali onega posameznega junaka, ni mu bilo za to, da nam pokaže Klaro, hčer mojstra Antona na njeni trnjevi poti do samomorilnega skoka v vodnjak in tudi ne za to, da nam oriše tragično osamelost mojstra samega, ki v svoji ncvpogljivosti, ko je žena ob namišljenem spoznanju, da je sin postal tat, se nenadno zgrudila v grob, ko mu je sin, ki se je končno nedolžen, pa vseeno očrnjen vrnil iz zapora oproščen
za versko ekstazo in hotenje individualnosti iz ozkih svojih meja v vsemir, ne da bi individualnost pri tem ka| utrpelo na svoji sili. Spoznal je, da si hoče človek v svojem razmerju do Boga na eni strani ohraniti svoj izraziti jaz, svoje individualnost, se objeti v »svoje pesti*, na_drugi strani pa spet se opojlti z vsemirjem.
V »Mariji Magdaleni*^ nam kaže kako mora človek notranje strohneti, zgoreti kakor prepereli ko v svoji okostenelosti napram vsemu svetu izven njega, v svoji nepremakljivcsti iz svojega ozkega jaza, če se ga dotakne kdaj bo?ja iskra.
Družina mojstra Antona, v k-iteri. se ta tragedija dogaja, nosi vsa eno in isto tragično krivdo je od nekdaj v sebi in dogodki, ki jo ženejo z neodo-ljivo silo do propasti so tragični le v zvezi z značajem vse te družine, ki je vsa silno ponosna v ozkem krogu svojega pojmovanja o časti v meščanskem obiležju. Izrazitost njihova samosvoj-nosti je povelika, da bi ji ne zadejsla smrtnega udarca, kakor hitro tok ži-.rejo stopiti čisto v novo
deškem zavetišču v Sirossmayerjev» uli na deset let.
Dne 11. junija 1920 je ljubljanska vlada prepustila Zgodov. društvu knjige bivša siLidmarkine Volksbiicherei z omarami vred. Nato se je knjižnica po~«Wepu šol. leta začetkom julija preselila v imenovane prostore v Strossmav^rjevi ulici. — Komaj se je pa knjižnica preselila in začela urejevati, je vodstvo deškega zavetišča t dopisom 15. julija 1920 naznanilo, da poverjeništvo za socijalno skrbstvo zahteva za deško zavetišče vse prostore v mestni hiši v Strossmaverjev! ulici, za knjižnico pa da se je našel prostor v pritličju dekl. meščanska šole v Cankarjevi ulici, in 21. julija t. 1. je stanovanjski urad Zgod. društvu kratkomalo nakazal dve sobi v pritličju te šole. Na našo reklamacijo, da imamo pravico do prostorov v Stross-
slugo Adama občutno razžalil s tem; da ga je z zaničevanjem kot »biriča« zavrni!, ko je hotel z njim piti in trčiti ž njim. Hčerka Klara je ravnotako ravnala samo v svojem ponosu, ko se je udala ženinu Leonhardu, ki ga ni ljubila. Ni storila tega iz ljubezni, ni jo vodila strast ali lahkomišljenost,- ne, storila je to v ponosu, v trmi, v prenapetem samozavestnem hotenju, do-1 kazati sebi in ženinu, da zaničuje se-
Cllw VvlHIClI Vir.il lu t.ciuuiu v/jmww*wv* |	,	|	.	*	v*f
krivde, odšel v svet na morje, ko mu j kretarja, na katerega je on ljubosumen«.
je zadnja njegova opora, njegova hčerka,! Sin Karl je v svoiem ponosu m trnu
ki mu je bila ideal dobrega otroka, od j docela sin svoiega očeta. Oče ga ob-neznačajnega ljubimca onečaščena in soja kot izgubljenega človeka, ker je zapuščena, se vrgla v vodnjak, ostane nekoliko drugačen od mega, ker m dokončno sam s tragičnim vzklikom: j vek, ki bj nairaisi zlezel v svojo pest,< »Ne razumem več sveta!«	i1'31*01' mojster Anton, ampak potrebuje
Važno mu je ono, kar je skupnega ižživetja, če tudi poštenega, v družbi, za vso to družino, skupno pa je oko-j v nedolžni igri. V trmi svojega samo; sienelo pojmovanje morale, ki se ga j zavestnega ponosa počenja zato stvari; mojster Anton nikat;or ne more otresti1 da je doma in drugod na glasu raz-in ki s° j«Bžene sina in hčerke drže-še brzdanega in zadolženega ničvredneža, kolikortoliko. Mojster Anton tiči še čisto Ali vse to je le ozračje v katerem visi v starem svetovnem naziranju svojega nad glavami vse družine nevihta. Sodni časa, žena in otroci še niso in ne mo- j sluga Adam še ne more mojstru An-
! tonu nič, dokler ga ne more zadeli na
znati na njem v njegovih delih: smisel! vljema krene malo drugačno pot in	Vzroki tragike v tej drami so taksn., n?.|Ou,utneišem mestu, do^d-r ie nje
  	S prestopi breg ozko izkopane struge da bi v drugem obiležju ob drugem gova meščanska čast^ neomadežtvana
* Viri: Hebbeijeva drama »Marija Magda-J osjro zgčrtane meščanske morale. f svetovnem naziranju ns dovedli dru-.Tudi Klari ne grozi propast, doklc-i
fena«.. Uvod u te! drami Od dr. Arnold-Zel- Mebbclju v »Manji Magdaleni« ni! žine v propast. Mojster Anton je v radi n^ane tragične krivde ne trn!
BUhne«, 0 r 5C1 eriSlo zato, da postavi , v sredo dejanja svojem odbiiajočem ponosu sodnijskega. njene družine. In sin Karl esiane tudi-
toaverjevi ulici, in da so prostori v jdekl. mešč. šoli pretesni, je magistrat jcdgovorii, da poverjeništvo za socf-[jalno skrbstvo vstaja pri svoji zahtevi In je .»Zg. dr.« za knjižnico odstopil že eno sobo v podstrešju dekliške 'šole za dobo petih let. Ker bi se dal ondi v pritličju po potrebi adoptirati za knjižnico tudi prostrani hodnik, ni pre-ostajalo druzega, kakor preseliti knjižnico v nove prostore, kar se je zgodilo 7. in 9. septembra.
Nato sem sam čez teden dni urejeval knjige in jih vlagal v omare. Ko je bilo delo skoraj končano, dobim 19. septembra od šolskega ravnateljstva najprej po slugi, potem pa še pismeno obvestilo, da se dotični prostori morajo izprazniti in knjižnica preseliti nekam
—	v podstrešje.
Ze pri	dosedanjih	selitvah	so	se
znatno poškovale omare in knjige in eedaj	se	naj težke	steklene	omare
spravljajo po stopnicah — v podstrešje, knjige vno.vič razmečejo in potem zopet urejajo. In kdo jamči, da nfe bodo čez nekaj dni vrgli knjižnice tudi iz teh prostorov, saj ne drži nobena pisana pogodba.
Oni, ki jim je kulturna povzdiga našega mesta in severne naše meje pri srcu,	naj	pomagajo,	da knjižnica	ne
pride	na	cesto; v prvi vrsti	so v	to
poklicane naše oblasti. Zgodov. društvo bi knjižnico državi tudi brezplačno odstopilo, samo če bi država hotela vstano-viti iti vzdrževati javno študijsko knjižnico, ki' je za Maribor s toliko šolami in s tako mnogoštevilnim izobraženstvom nujno potrebna.	Dr.	P. S,
Zunanja in notranja politika.
* Miren in dostojen ho volilni boj, tako prorokoje šef mariborske „Straže“, tiste „Straže“, ki dostojnih izrazov sploh ne pozna, ki rabi zadnji2 leti o svojih političnih nasprotnikih samo navadne psovke. Konečno se temu no čudimo, ker se da natanko dokazati, da jc la surovi način pisanja nastal s tistim dnevom, ko šo vstopili v redakcijo trije kaplani. Pod prejšnjo civilno redakcijo je bila stvar malo bolja, zale pa so jo nadomestili z duhovniško. Ako torej dr. Korošec, k oj ega ton je ton ,;Straže“, govori o dostojnosti volilnega boja, je to isti jezuitizem, ki zahteva stuno od nasprotnika dostojnost, sam pa izbira svobodno in poljubno svoje orožje, kakor smejo to delati nemoteno na prižnici.
* Klerikalni upi na zmago se zidajo samo. na razcopkanost naprednih vo-lilcev. To je jasno slišati iz Koroščevih besed, ko govori n možnosti kake ko-
vzlic pohajkovanja v veseli družbi in zapravljanja denarja na kegljišču in pri „kartah pošten človek, ki mu tudi slabi sloves ne more tako živega, da bi trpela radi tega čast družine.
Ali zdaj poseže usoda vmes- in vso <o družinsko življenje, ki je zidano na ostro začrtanem in izmerjenem malomeščanskem pojmu o časti, začenja mahoma intragično razpadati.
Narava, ki se ne briga za majlma naziranja človeške pružbe, za skonstru-iranq moralo malo meščanske družine, prekriža vsem račune. Blaznost, ta izraz narave, ki ga volja Človekova, njegov značaj, njegova moralna kakovost, njegov ponos in , njegova samozavest, ne moreta zadržavati, ali pa se zavarovati pred njim, seže svojo brezobzirno toko med te ljudi!
In tu je Hebbel dal popolni izraz onemu tragičnemu nasprotstra med individualno.- Ijo človeka in vseobsežnem bežanstvu ctlcga slvarstra. Tragičnost
'operacije nadrednih strank. Ves njegov strah pred tako kooperacijo se vidi v tem, da jo imenuje izdajstvo. Kdor pri volitvah ne bo nastopil tako, da dobijo klerikalci večino, je po Koroščevem mnenju izdajica. Edini up klerikalcev na zmago tiči v razcepkanosti naprednjakov. 4
*	Dr. Korošec za svobodo — v cerkvi. V svojem programatičnem govoru zahteva Korošec, da sme duhovnik v cerkvi svobodno govoriti. To je tista dobro znana klerikalna svoboda, da smejo gospodje na prižnici na najpod-lejši način svoje politične nasprotnike blatiti in proklinjati, ‘medtem ko mora pod sodnjisko kaznijo napadeni molčati. Naše prepričanje je bilo.vedno to' da je za poglobitev pravega verskega čuta največja ovira, ako se vlači dnevna politika 'in osebni spori na prižnico in v spovednico. Klerikalni duhovniki so to si,cer' ob vsaki priliki zanikali, ali njihov vrhovni poglavar dr. Korošec je v Mariboru dne. 30. septembre dostavno rekel: „Naše mnenje pa je, da nikdar ni bilo opravičeno in tako potrebno zanesti verskih vprašanj v volilno borbo, kakor ravno dandanes. “ Ker z argumenti ne bodo mogli pridobiti voiilcev, pa jih bodo s hudičem in peklo«].
Omejitev pasivne volilne pravice. Clen 16 volilnega zakona določuje, da izgube svoj mandat poslanci, ki opravljajo z državo podjetniške in nabavne posle ah so drž. koncesionarji, ali direktorji, upravniki (člani upravnega in nadzornega odbora) pooblaščanih trgovskih, industrijskih ali bančnih podjetij. Istotako izgube mandat poslanci, ki v odvetniški lastnosti izvršujejo posle, katerih rešitev je zavisna od vlade in posameznih ministrov. Vsekakor pametna omejitev, ki onemogocuje korupcijo.
Dnevna kronika.
—	Zarja zmage. Stoletja koroška tragedija se bliža svojemu koncu. Se en napor, še en boj, in plebiscit je izvršen in zmaga je naša. Neodvratna je ta zmaga in nepobitna njena resnica, pa ne vsa zavist „zeveznika in prijatelja" iz Kalabrije. 25, oktobra, ko je praznovala Ljubljana prihod koroških otrok smo videli zarjo zmage, od tedaj vemo, da ni sile na svetu, ki bi jo nam iztrgala. Tisoči in tisoči mladih src so pozdravljali ta	dan iz vse	globinje	svoje
čiste duše	svoje	brate	in sestre	iz še
neodrešene Koroške. Tisoči in tisoči so ta dan prisegli	večno	zvestobo	svojemu rodu.	Vsa	nepregledna množica
odraslih pa se je pomladila, ko je videla to silo, to voljo najmlajših. Tedaj smo videli zarjo zmage, ker smo videli neo-mahljivo voljo vse Jugoslavije, da ne pusti Koroške, da ne zapusti zatiranih,
človeka mu leži v ovojnem razmerju njegovem do Božanstva. Ravno najmočnejši, najboljši, najvišje ,stoječi, najbolj Bogu bližnji človek stremi pregrešno čez meje svoje-individualnosti v vsemirje kot dol te celote. A oni dftigi, ki misli, da je Bogu najbližji, oni po našem svetovneip naziranju najbrezbožnejši, ki zapre svojo dušo vsemu, kar b|i utegnilo kršiti njegovo individualnost, »e je ravno tako pregrešil napram temeljnemu življenskemu zakona. Hebbeljeva dvojna formula za človeštvo se glasi sledeče: samo če stremiš preko' svoje individualne forme k Božanstvu, živiš resnično; — ali sano v začrtanih mejah svoje človeške individualnosti smeš iskati Božanstvo. Tragika človeštva leži Hebbelju ravno v tem, da se človek ali ne zaveda one božanske sile v sebi ali pa da se hoče v stremljenju po Božanstvu dvigniti nad sebe. To je tragika njegovega bitja — ,dic Sehuid des Seins*, kakor pravi on mm
pa naj se zgodi karkoli. Kar smo pogrešali že tako dolgo in kar nas je navdajalo vedno s strahom, je premagano. Mrtvilo se umika in pogum, volja do dela pake — šlevarstva, mi začenjamo novo življenje, ki-je vedno svobodnega in ujedinjenega in zato močnega naroda. Prihod koroških otrok je prebil led, je prinesel	pomladno svežost na
ljubljanske ulice,	in vcepil vsem prepričanje zmage.	Bratje, kar so začeli
naši mili malčki, to moramo mi starejši izvršiti, da morejo oni mirno nadaljevati delo zase in domovino. Oni so dali zarjo, mi damo zmage. Smo sinovi silnega naroda, ki	lomi stoletne železne
spone na vseh koncih in krajih, zato mu damo tudi mi silno zmago. Tik pred koncem borbe je napor posebne važnosti, odločilnega pomena. Zato moramo do vskrajnosti povečati svoje delo, postoteriti našo odločnost. Ves svet mora znati, da naša volja nima meje, da ne pozna nobene ovire niti grožnje. Vsi na delo za sijaj zmage, ki mora biti za našfc prijatelje prepričujoča in polna grožnje za naše sovražnike. Koroški otroci so nam	prinesli zarjo zmago,
naša dolžnost je, z odločnim korakom peljati sebe'in narod v solnčni dan, ki ga naznanja ta zarja, tako svetel in jasen, da bo od njegovih žarkov gorela Go-sposveta in da bo preko Triglava padal njegov odsev na Primorje in naš Jadrati!
-- Jugoslovenska Matica. Kakorkoli obračajo stvari, vedno prihaja ena resnica na dan. Mi ne moremo živeti brez Primorja, mi ne moremo prenašati trpljenja naših na zasedenem ozemlju, pa jih naj tlači Italijan ali Nemec, ki je po milosti antante ostal še dalje gospodar nad vrlimi Ziljani. Zasedeno ozemlje je brezdvomno glavna vsebina Jugoslo-venskega programa, ki velje za vsakogar, in kateremu se nihče> in nobena stranka ne more odreči, •pa" magari, da javno tega ne prizna. Iz te. resnice iz haja Čisto naravna druga* resnica. Da se osvobodi zasedeno ozemlje, je treba delati, . silnp in neumorno delati’; dela pa se morajo udeležiti vsi brez izjeme in vse se mora vršiti po dobro premišljenem načrtu. I.e tako je uspeh mogoč. Jugoslovanska Matica je organizacija vseli, ki imajo smisel za trpečega brata, ki imajo socijalen čut za preganjene. Kdor presliši klic Jugoslovenske matice, ta zataji najboljše kar je v njem, ljubezen do bližnjega, do brata! Jugoslovanska Matica pozna ko nihče položaj ncosvobojenih bratov. Ona jfc centrala vsega dela, ona je voditeljica dela za trpeče, ta je borec za pravico. Jugoslovenska Matica ve, kje je pomoč najnujnejša in kje je odložljiva. Kdor se ravna po geslu, dvakrat da, ki je srce vsega dela^za Primorjo. Rešitov primorskega vprašanja gre zato preko Jugoslovenske Matice. Zato veljaj vsakemu naš klic: Tudi Vi ste doprinesli svoje za rešitev našega najvišjega programa, če. ste član Jugoslovenske Matice.- Prepričani smo, da nočete biti v številu onih, ki ne vrše. svoje dolžnosti, ki samo uživajo to,* kar' so drugi priborili, temveč da ste toliko moža in poštenjaka, da .tudi Vi sami za svojo srečo storite, kar morate. Clan Jugoslovanske Matice moratč biti, zato vstopite še danes kot njen. član, Vi_in vsa Vaša rodbina!
—	Dr. Leskovarjeva pisarna. Da je mogel Juvanov prejšnji šef, ki je imel na Glavnem trgu, toraj na zelo prometnem prostoru svojo pisarno, dobiti naravnost nasproti sodniji drugo pisarno," je vrgel dr. Juvan iz lenega stanovanja privatno stranko, kar je v naredbi izrecno strogo prepovedano. Ker pa zaradi raznih zvez te nemške stranke ni hotel izlirati iz Maribora in praznega stanovanja ni bilo, je odpovedal stanovanje slovenski učiteljici, ki jo je poznal kot nftpreduo.
—* Stanovanjski urad opozarjamo, da ima Nemec Pirchan, kojega rodbina šteje 4 člane, celo nadstropje na Koroščevi cesti za stanovanje, poleg tega pa je' na dn Juvanov način pretvoril v pritličju malo stanovanje v pisarniške svrhe. Izmed potih sob svojega privatnega stanovanja lahko vendar eno sobo porablja kot pisarno, zlasti ko ima itak v svoji trgovini r Gosposki ulici posebno pisarno.'
•	—	Navijale! cen. Gostilničarji in ka-
vataajrji so naenkrat naskočili s svojimi
cenami, bodisi vsled povišanja trošarine ali — povišanja uradniških plač. Naj si bode! A čudno je, kako postopajo posamezni obrtniki. Dočim je n. pr. kavar-nar v „ Central" povišal n. pr. takozva-nega „kapucina“ od 150 K na P80 K, je povišal kavarnar pri „Meranu“ isto kavo na 2-50 K. — Sploh je kavarna »Meran“ najdražja in se. sploh ne drži ukrepov zadruge. — Priporočamo, naj vorižniški urad posveti nekoliko pozornosti tudi temu nemškemu navijalcu cen.'
— Mestni vodovod se pere — pred sodiščem. Dve leti Jugoslavije, a še' vedno ima Maribor na vseh važnejših mestih nastavljene ne samo Nemce,: ampak Nemško-Avstrijce, če ne po rojstvu, pa po mišlenju. Tudi pri1 mestnem vodovodu je prvi strojnik: človek, ki spada kam v Gradec, a ne v Maribor. Svojema kozin je dal ime: Peter. Na vprašanje njegovega tovariša Komelja, zakaj si je izbral ravno to ime za kozla, je odgovoril, da ima jednako ime tudi naš kralj. Rabil je pri tem še en izraz, ki ga danes še zamolčimo. Da to ni bila nedolžna in vendar nedopustna šala, se proti tej možnosti govori vse mišlenje strojnika Voglerja in.' njegove žene, ki je ob priliki prihoda srbskih novincev se izrazila „serbische Verlauser itd.“ Tudi psovke: „windisches Gesindel, Bagage, Hunde“ itd. ne pričajo, da bi bil g. Voglcr preveč naklonjen Jugoslovanom. Vse te. lepe čednosti g. Voglerja je ovadi! Komelj vladnemu komisarju dr. Leskovar in ta je ovadbo odstopil pristojni oblasti. Ker; slednja ni našla nobenega povoda zai kazensko postopanje — kar v Mariboru' ni tak čudež' — se je g. Vogler čutil; žaljenega in zdaj išče izgubljeno čast pri sodišču, kjer se bo v kratkim pralo; še razna perila iz mestnega vodovoda.
— Dva vlaka čehoslovaških legi-J jonarjev sta dospela v nedeljo preko Trsta v Maribor. Kakor izvemo, jih zopet ni nihče sprejel. Vkljub temu, da je naše uredništvo skozi oba zadnja tedna vsaki dan se informiralo in apeliralo na glavni IgroTnetni postaji zadevno pravočasnega obvestila, kdaj dospejo li transporti v Maribor, se ni tozadevno čisto nič storiloj Mi smo jako solidno opravljene Čeho-slovafcke legijonarje šele opazili, ko so sc. razkropili po mestu, kjer so iskali hrane. Mi bomo postali svetovno slavni ne na naši, ampak na brezbrižnosti vseh listih, ki bi se morali tudi za take slu* čaje brigati.	<
— Trgovske zbornice uradni dnevi; ki so bili prvič določeni, se preložijo na prihodnji teden iz vzroka, ker je dne 7. t. m. v Ljubljani veliko protestno zborovanje zaradi prometnega davka.1 Dan zborničnih dnevov za Maribor se š® natančno objavi. — Trgovski gremij.
— Protestno zborovanje zaratn prometnega davka se vrši za celo Slovenijo dne 7. t. m. ob 14 uri v mestnem domu v Ljubljani. Trgovstvo se opozarja, da se tega' zborovanja po možnosti udeleži. Trgovski gremij.
— Tolovajstvo v Meliah. V ne<
deljo so Nemci tudi na cesti Melje— Sv. Peter organizirali svoja tolovajstva. Govori se, da so napadli srbske vojake ter enega vrgli v Dravo. Na pristojnem mestu se ta govorica doslej še ne po-trjuje. Pač pa se potrjuje, vesti, da so Nemci streljali na vojake in na'Meljsko vojašnico; dva strela šta bila oddanai celo od onostran Drave ter sta razbila dve šipi na vojašnici. Kolikor se je’ doslej dalo ugotoviti, se je vršil do*j godek tako: V gostilni Marks blizu Meljske vojašnice je bilo v nedeljo večer več naših vojakov. Pred odhodom jih. ■je nekdo opozoril, naj ne hodijo ven,! ker zunaj čakajo nanje Nemci oboro ženi z vilami in samokresi. Vojaki seveda niso dali preplaviti, tudi niso mognr verjeti, da bi se Nemci upali v bližini vojašnice tako nesramno nastopati. Ko ! maj 'so stopili ven, so se prepričali, kako daleč sega nemška predrznost, Nemci so navalili nanje z vilami in streli. Morala je priti močna vojaška patrulja, ki je vlovila tri tolovaje. Med tem so prišli po cesti od druge strani naši vojaki v družbi žensk. Ker so bili vojaki vinjeni in so razgrajali, je patrulja odvedia tudi nje v vojašnico. Tol je razburilo ženske, ljubice-.odvedenih-
vojakov, pričele so na okoli stoječe civiliste vpiti: rIhr Feiglinge, ihr lasst das zu ?“ Ker niso nehale hujskati in so vojaško patruljo psovale z „Saupagage“, je patrulja tudi te ženske aretirala. Značilno, kako dobro organizirani so ti nemški napadi zdaj že na vojaštvo, je, kakor smo že zgoraj omenili, da so med terni dogodki pričeli streljati na vojašnico tudi od one strani Drave. Res. daleč smo prišli v Mariboru.
— Roparski umor na Teznu. Po fnestu so razširjene govorice, da se je v nedeljo na Teznu poleg tolovajstva na podnarednika Čuša izvršil tudi roparski umor in sicer v malem gozdiču ob cesti. V pondeljek zjutraj se je ondi našlo jokajočega dečka poleg ubitega in oropanega očeta. Pa naši informaciji na pristojnem mestu o takem zločinu še ni nič znanega.
— K. tolovajstvu na Teznu smo žvedi! sledeče: Okoli 18. ure zvečer so se iz Hoč proti Teznu vračale tri družine, med njimi tudi Cušova. Otroci so peli Sokolsko koračnico, ko pride od Bohove nasproti človek, ki je brez vsakega poveda pričel s psovkami: „Halts Maul, windisches Gesindel." Gospa Simoničeva ga je zavrnila, češ, da so Slovenci na svoji zemlji ne pustijo na tak način žaliti. Nemški izzivač je šel nekaj časa naprej, a se je takoj obrnil in šel zopet proti družbi, jo izzivajoč s psovkami. Tedaj je postalo tudi moškim od žaljene družbe odveč, gg. Simovič in Junker sta šla za njim, prvi ga je prijel, a napadalec se mu je iztrgal in zbežal na njivo, tu se je vstavil, potegnil samokres ter oddal 3—4 strele, odkaterih sta dva zadela med tem biizu dospelega Čuša; en strel ga je zadal v roko, drugi v smeri želodca. Cuš se je v krvj zgrudil, v splošnem razburjenju so pozabili mu obvezati rano. K sreči je prišel mimo avto s Slovenci, ki so težkoranjenega naložili na avto in ga prepeljali v vojaško bolnico, kjer je bil drugi dan operiran. Čuš se nahaja še vedno v zelo opas-nem stanju.
— Nova industrija. V Ptuju .se os rtuje tovarna, ki bo izdelovala pozamezne dele za razne stroje v naprej in po naročilu, vijake raznih kakovosti, izvrševala popravila strojev in aparatov. Fabrika-cija vijakov vseh vrst Je posebno važna, ker je izvoz le teh iz Nemške Avstrije popolnoma prepovedan. Naši podjetniki bodo lahko dali vse stroje popravljati v tej tovarni. Vlada bo dala popraviti v derutnem stanju se nahajajoče telefonične in telegrafične aparate. Podjetje ima poseben oddelek za razne inštalacije. Obratni stroji došli iz Dunaja z vsemi pritiklinami se v tej tovarni že postavljajo. Prilično dne 10. oktobra začne ta tovarna že obratovati. Podjetje bo imelo v zalogi poljedelske stroje, ki jih bo prihpdnje leto samo izdelovalo ter razno aparate. Po naročilu je pripravljeno te podjetje torej v najdoglednejši dobi izdelovati železne izdelke, katerekoli vrste. Seveda je podjetje strogo nacijonafizirano.
patrijotizma tatu konj, tega še ni bilo oziru, navajam v dokaz, kar sem pred pri poroti. Tu znamenitost je čakala na Mihata Dolganoča, doma iz Svetelke na Koroškem. " Še predno smo imeli čast poznati tega izrednega patrijota, pride v dvorano njegova črno oblečena mati, pa se vrže na tla in prosi — naj milostno sodijo njenega sina; on je nedolžen. Tako je nato trdil tudi sin sam.
„Ko smo se lani umikali iz. naše fronte, je Matija Partej pocestnik v Goselni Vasi iz okna streljal na naše fante. Iz samega maščevanja zato se je odločil moj kamerad neznanega imena, pa je v noči 24. avgusta letos (malo je čakal ta patrijolizem na maščevanje. Opomba ured.) iz Parlejevega hleva izpeljal kobilo, jaz sem mu jo le pomagal goniti.
Ker me je spotoma zapustil, sem jo sam prignal v Konjice..; „ker ste jo skušali prodati za 10.000 K, pa so Vas kot sumljivega, prijeli"... tako mu je neusmiljeni predsednik presekal besedo.
„In ste grizli orožnike, ko so Vas hoteli vkleniti, kaj ne?“
Se parkrat sta pokleknila mati in sin, naj bi ga milostno spustili domov.
Toda Dolganoču to pot res ni mogel nihče pomagati — je bilo malo preveč patrijotizma. Obsojen je bil samo na dve leti težke ječe.
Slovim, narodno gledališče.
Reperloire bodočih dni:
V torek 5.: „Marija Magdalena". Ah. A—3.
V sredo 6.: ,Španska muha". Izv. abon. ob znižanih cenah.
V četrtek 7.: „Rrat Martin*, Ab. B—3.
po
Kultura in umetnost.
-f Koncert Zlatka Balokovlca se vrši gotovo danes, v sredo v Gotzovi dvorani ob 20. uri. Vstopnice, kolikor še niso razprodane se dobe že v trgovini z muzikalijami Hofer v Šolski ulici ter pred predstavo pri večerni blagajni
-j- Glasbena šola »Glasbene Matice Maribor". Ravnateljstvo Šole Glasbena Matica javlja, da se bo to šolsko leto pričelo s poukom novih glasbil in sicer pihala: flavto, hrboj, klarinet, fagot, rog, trompeto, pozauno in harfo. Za v'aje so instrumenti na razpolago v šoli. Posebno se priporoča učenje teh instru-mento tistim, ki hočejo postati godbeniki po poklicu, ker se take zelo išče ic dobro plača.
Sodišč©.
Porota.
Maribor, 27. septembra.
III.
Iz patrijotizma — konjski tat.
Smo videli že mnogo konjskih tslov ampak iz golega.
Para-Iegar A. in B.
(Pojasnita docenta dr. Itfana Matko La,
II.
Kdaj se pojavi obolenje okužbi?
(Inkubacijska doba).
Doba od okužbe do obolenja je različna: Bolezen se pojavlja v nekaterih slučajih že tekom prve ure po zavžitju okuženega jedila. V drugih slučajih pa obsega ta doba *1— 8 dni.
Kako se pojavlja bolezen?
Vobče razlikujemo danes tri vrste potega para-legarja B<: a), najbolj razširjena. je želodčno-črevesna forma te bolezni, ki obstoji v tem, da zbole bolniki z bolečinami v trebuhu, neznosnim glavobolom; drisko, bruhanjem in vročino ; b) bolj. redek je pojav para-legarja v obliki in znaki kot pri pravem legarju, c) poznamo še eno obliko para-legarja ki je v znakih popolnoma jednaka pravi azijatski koleri in jo vsled tega imenujemo tudi »cholera nostras“
kratkim doživel; namreč, da je nek mesar imel v shrambi, poleg zdravega mesa košaro z gnilimi črevami in drugo košaro napolnjeno z mesom,.na katerem so se valili — črvi. In to vse v kleti, v kateri se hrani vino in druga jedila in kateri je manjkalo vsako okno za zračenje.
Meso se naj je v kuhanem ali dobro opečenem stanju. Seveda s kuhanjem (pečenjem) samim vničinio samo bacila, a ne njegovih strupov. Vendar pa je kuhano meso manj nevarno kot recimo vdelano v surove klobase, kjer lahko ■ rastejo bacili in izločajo strupe.
Varujmo se tudi slabo pečenega truha, ki lahko vsebuje v neizpečeni meči živega bacila. Varujmo se sira, surovih jedil kot solate, predvsem pa krompirjeve solate iz starega krompirja pripravljene. Žalostno je pač dejstvo, ki se .večkrat opaža v naših gostilnah,' da se krompir, ki je -bil predelj časom skuhan in slabo shranjen, uporablja za krompirjevo solato. Ce se ga že mora preje skuhati, naj sega hrani v kakšnem hladnem in suhem prostoru. Ravno od krompirja vemo, da tvori jako ugoden rastlinjak za vspevanie para-lefrarja A in B in pa tudi drugih bacilov (Gartnerjevih črevesnih bacilov itd.), ki povzročajo pri človeku težke znake otro-vanja.
Mleko naj se vživa vedno v kuhanem stanju. Kislega mleka se izogibajmo!
Povdarjam ponovno, da so skoro vse epidemije para-legarja B nasta,le na podlagi zavživanja okuženega mesa. Interesantna ja v tem oziru zlasti statistika van Ermengerna, ki je našel pri 100 epidemijah te bolezni 03 krat, da je imela ista izvor v zavžitju okuženega mesa.
Tudi v tej epidemiji, ki sedaj razsaja v Framu, se vsaj od prvo obolelih sliši, da so zboleli po zavžitju surovih klobas (Extra\vurst). Para-legar A\se prenaša ponajveč % vodo in mlekom.
Njeni ena in Sezara. V okraju Pinskega, zahodno in južno Luneva nekaj napado* na predstraše. Napredujemo ob železniši ki progi Koresten - Novogrod - Woliriskj Sovražni napadi na Novi Konstantinov so bili odbiti.
ponajveč
Pomaga kaj pijača proti okužbi?
Nesmiselno popivanje vina, žganja, zniža samo odporno silo človeka proti okužbi in poslabša delo srca v slučaju obolenja.
(Konec prihodnjič.)
poročila.
Prosta vožnja na Koroško.
LDU Velikovec, 5. oktobra. Narodni svet za Koroško jo prejel od obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani nastopno obvestilo: Do-
Poljsko vojno poročilo.
DKU Varšava, 3. oktobra. (Poljska tele-agentura.) Poročilo z dne 3. oktob.;1 Severna zasledovalna kolona je zlomila odpor sovražnika ter dosegla Minsk. Vzhodno Baranovičev so zasedle naše čete Sovojatyczko in Godliewico. V zvezi s hitrimi izidi naših operacij se opazuje v sovražnih oddelkih rastočo paniko ini zmešnjavo. Imamo priliko opazovati, da nima sovražnik nobene zveze med po-sameznimi oddelki in poveljstvi. 140, sovjetska brigada, ki se ni mogla pravočasno umakniti,'je padla s celim štabom pri Horodyszczi v naše roke. Ujeli smo 1200 mož, zaplenili 6 strojnic in 2 topova
Ameriške čete proti Turški.
DKU Moskva, 4. okt. Po verodostoj* nih vesteh so dospeli v Sebastol trans* porti ameriških čet.
Mir med Poljaki In Litvinci podpisan.
DKU Pariz, 4. okt. (Brezžično.) Ii Varšave se poroča, da je bil med Po* Ijaki in Litvinci podpjsan mir.
Napad V/ranglove flote na Marinpol.
DKU London, 4. oktobra. (Reuter).! Flota Wrangla je napadla Marinpol, pri' čemur je bilo več boljševiških vojniji1 ladij potopljenih.
Kongres italijanskih socijalistov 29. decembra.
DKU Milan, 3. oktobra. (Stefani), Vodstvo socijalistične stranke je določilo, da se socijalistični deželni kongres vrši dne 29. decembra 1.1. v Florenci ter bo1 trajal, do 3. januarja.
voljujemo si Vam sporočiti, da je zadeva glede, brezplačne vožnje v sporazumu z Ločitev bolezni pravega le^aria od ?eželno vIado in državno železnico re
•o.lDfrorin ia	  ;	”	J	tpr	d	 „1____
para-legarja je navadno jako težavna Če! ^ena. ter smo postaje ravnokar obse človek ozira samo na znake bolehni ivestili. Dovolili smo*nroslo vnžnin v Velikokrat nam pa k razločitvi pripomore izpoved bolnikov, da so zboleli
nenadoma z mrzlico. Tako hitrega na stopa opažamo le redkokdaj pri trebušnemu legarju. Za diagnozo para-legarja pride predvsem v poštev preiskava krvi,- vode in blata, ki nam dojene, s katero vrsto bacilov imamo opraviti. Pri .para-legarju A imamo navadno forme, ki so jednake formi a) in b) od para-legarja B. Kolerična forma je izredno redka.
Kako se obranimo bolezni?
vZe zgorej smo povedali, da se prenaša para-legar zlasti z mesom okužene zivah; Zato je na prvem mestu ležeče ia vestnosti mesarja, da ne kolje bo-a!ie divine in na vestnosti mesogled-JL ?’ da '2l°či bolano živinče od klanja Me2r°tn^Žen0 ™sso od razprečavanja.
v » na snaS° in ^stost vino t^Vrer razkolJe in' razpara ži-
meso n t "m "?.esm'co- kier Prodaja meso in na skladišče, kjer ima v
S baSif0;./ topIih k°«
zlasti baah radi razpasejo, naj visi
"v? wh-fth* fračnih Pred vsem suhih krajih, do katerih nimajo dostopa podgane, miši, zlasti pa muhe. Tla mesnice orodje, stojala, mi2e i{d. n • vsaki. dan opere z vročim lu^om. Kake razmete . vladajo pa nas v tem
Dovolili smo"'prosto vožnjo v času od 1. do 10. oktobra za tja (na Koroško) in v času od 10. do 17. oktobra za nazaj (povratek). Pri blagajni žigosane glasovalne izkaznice ali pa seveda primerno žigosana potrdila glasovalne občine služijo obenem kot vozni izkaz za vsako smer. Te ugodnosti veljajo za naše proge, za^ železnico Radgona—Ljutomer in Barč—Pakrac in vse naše male železnice. Tudi državna železnica je izdala podobno objavo.
Turške čete
prekoračile armensko mejo,
DKU Amsterdam, 4. oktob ca. „Times“ poroča iz Carigrada: Potrjuje se, da je Kiasim Karabekir-paša prekoračil s 15—20.000 možmi regularnih čet armensko mejo in zavzel 01ty. V Armeniji vlada veliko razburjenje; vlada je komaj v stanu, da postavi vpadalcem nasproti polovico čet, ker mora braniti tudi severovzhodno in južnovzhodno mejo.
Socljalno-demokratski shod v Celovctt
DKU Celovec, 3. oktobra. Soci< jalno-demokratična stranka Koroške s« je sestala včeraj k redni ,strankini sejii Pred vstopom v dnevni red se je skleJ nila enoglasno rezolucija, da se izvedd v celovški kotlini neprisiljeno in prosta glasovanje. V svesti, da se bo veliki večina delavstva izrekla za republiko Avstrijo, odpošilja zborovanje bratom 4 glasovalni coni A proletarske pozdrava! in jim obljublja pomoč v boju za izJ' vedenje neprisiljene in proste samood-J loebe. (To je socijalnodemokratična internacijonala. Op. ur.)
. Korošec prevzame svoje posle.
LDU Beograd, 4. oktobra. Ministef dr. Korošec, ki je od svoje bolezni popolnoma okreval, bo tekom tedna zopet' prevzel svoje posle v železniškem mi? nistrstvu.
Rusko vojno poročilo.
DKU. Moskva; 4. oktobr. Pri Novem Grodoku in IS’osvisu lokalni boji vzhodno
Večni nemiri na Irskem.
, r	Ir o n,d 0 n’.4- okt°bra. (Reuter).
V noči od 3. t. m. je prišlo v Coorku zopet do resnih nemirov. Več policijskih patrulj je bilo napadenih, nrl čemer je bil en policijski uradnik umorjen, štirje pa ranjeni. Enaka ooročila prihajajo iz Dublina in Frencha. V Frenchu se oblega policijska vojašnica od' sin-fajnovcev. V grofiji Coorka je bil ustav-ljen. vlak in pokraden iz njega ves vojaški materijal.
Kmečki punt v Siciliji.
MvDKUr,BerJin>t4' oktobra. „Hollandsch Nietuvs Bureau- poroča, da so kmetje
zasedli neko veleposestvo. Vsa‘veleposestva Sicilije so sedaj zasedena po kmetih m delavcih.	1
dobro ohranjen
(VValzenkessel)
za 5- 6000 litrov vsebine,
Natančni popis, kje se ga lahko ogleda In zadnjo ceno je poslati na
Hmn-Jiamre *.iiiL'jaitnrpmypfTCKra*-fraa^	CTgHJBCaB;
4»«t.w>»*it»n*r<	s	rf,	)**#•*	•***♦	—	W-*	•■■*«	*«<M	»	**	Uiv*.uau	i'
c • Split. Nogometna tekma med kombiniranimi moštvi »Hajduka« in »Orkana«, odigrana prošlo nedeljo, se le zvršila z rezultatom 4:2 v„ korist »Hajduka«. Igra lepa, občinstva mno-‘gobrojno.
nudila država tem podjetjem vsa sredstva, da se ojači produkcija. V prvi vrsti bo zagotovila država tem obratom potrebni premog, nadalje bo znižala pristojbine za sirovine in cHjšala pre-vos istih. Ministrstvo bo zagotovilo delavstvu v vseh tvornlcali trajno ceno aprovizacijo.
Gospodarstvo in trgovina.
| Novo dospeli atnerikanski sladkor bode stal po ukrepu deželne vlade, odsek za prehrano, pri trgovcih v Ljubljani kg. K. 46.—
| Bosanske solarne izdelujejo dnevno okoli 15 vagonov soli ali na leto 4500 vagonov-
| ČehoslovaSko-bolgarska trgovina. V Pragi so se vršila pogajanja glede uvoza in izvoza med Čehoslo-vaško in Bolgarsko. Čehoslovaška dovoli uvoz raznega olja iz Bolgarske in se obveže, da prepusti Bolgarski 550 železniških voz sladkorja in 300 železniških voz koksa za bolgarske državne železnice. Kot kompenzacija se prizna ,z?to Čehosiuvaški prednost pri naku-ipovanju žita letošnje žetve ne Bolgarskem.
j Ob priliki nacionalizacije kemičnih tvornic v Lukovcu, jaicu ter tvornice želc-za v Zenici.so imeli ravnatelji teh obratov v ministrstvu ra obnovo konferenco, na kateri se jc razpravljalo v vprašanju razmerja, katerega mora zavzeti država proti tem obratom, s ko želi 'od njih stvarne koristi. Na konferenci se je predvsem ugotovilo, da je dosedanji režim državne kontrole, dokler so bili obrati pod šekvestrom, dal samo negativne rezultate. Vsled raznih težkoč in ovir se je produkcija silno zmanjšala. V Zenici so n. pr. producirali na mesec samo 60 železniških vozov železa, namesto prejšnjih 300. Po sporazumu, ki se je sklenil na tej konferenci, bo
Razno in .humor.
Lesen denar je izdala občina Ha-dersfeld v Nemški Avstriji, Na. eni strani je vžgana veljava, na drugi pa reklama za dotično tovarno, ki ga ie izdelala. Ali primanjkuje v Avstriji ?.a železa, alt pa so se domislili, _ da bi imel ta denar po bankerotu vsaj vrednost — kot kurivo.
Tekma strojepiscev In strojepisk v Newyorku. Menca ni bilo riosedaj v Ameriki š« tako ekscentrično tekme kot ta. Neki ameriški šoortnik bankir je obliubil nagrado.20.000 dolarjev za najboljšega stro episca Nevvyorka. Razume se, da se je javila k tej tekmi cela srrnadn strojepiscev oboiegaspola.
; V posebno zato prirejeni sobi ’,a bilo i Postavljenih nad 200 piselnih strojev.
: Radi velikanskega navala je_ trajala | tekma 2 dni; vsaka oseba je pisala ci-itat, za katerega se je rabilo krog 10 j minut. Zmago nad newYorškimi stroje-j pisci ie odnesla m is s Moeris lencho, f noštarica pri glavnem peštosm za odu. Na večernem slavnostnem banketu je: prejela časten naslov: »Kraljica strojepiscev v Newyorku«.
Novorojenček, ki tehta poldrug funt. Iz Kansasa v Ameriki poročajo, da sc je rodilo v famksišnji bolnišnici j dete, ki tehta pnjdrug funt. Deta so1 položili v poseben ogrevalnik za pl-, 5čet3, ki ga greje elektrika. Zdravniki pravijo, da se bo dele razvilo.
Mala oznanila.
!s«eSfcarso sHroJepisS-io 3*p?sssJ, zmožno slovenščine in nemščine, ever.t. iudi slov. stenografije, sprejme takoj pisarna odvetnika dri Irgoliča v Mariboru.
574 2—2
&ujsU Js3 večjo trgovino a* železnim in Špecerijskim ali mešanim biagom na dobrem prometnem mestu. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Trgovec*.	57f	3—2
TpaSrjm jedmi oveču podrum-sk.u prostoriju iii u dvorištu kaliov prazni magazin, po mopučnosti u sredini grada. Plačam odstupnino. Posrednici dobivajo nngradu. Upite na Kollar, Oficirski dom.
572 2—2
©re£is, ?S5o5 kupuje_ po dnevni ceni tvrdka Vinko Hmelals, Maribor, Slomškov trg št. 6.	576	3—1
Matolotrano	so-
bo išče .stalno nameščen gospod za tako) ali pa vsaj s 15. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba* na upravo tega lista.
Svoji k svojim! iiarite p©ws©d
Glavni urednik: R a d i v o j Rekar. Odgovorni urednil:: F r a n \f o g1 a r- -
PVZJv V1 — _A VAii II	vwwnwVMIIw J*-— •< . f
BMMjtMHB «* 9 ttM rv"i	BI	I
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel
specijalno trgovino z kolonijalnim blagom
gosp. V. Jarca v Mariboru, Gosposka ulica 28.
Potrudi! se bodem, da postrežem cenj. odjemalce z najboljšim In cenim blagom.
575	Priporočam	so	p# Erzin.
Si	ža	žssSggSsij
xrr7K	EKCTD»-H»yiB®50Q3K1
Kreditni zarod za trgovino la industrijo v Ljubljani.
i Poziv k subskripciji delnic. ■,
, ■* * ,
Upravni svet oddaja v javno §ubskripcijo vso osnčvno glavnico ki znaša
20,000,009 K in je razdeljena na 50.060 na pršnosca ss glasečih delnic po R 490 — (§§ 5 in
Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati s 5% obrestmi od	1.	januarja	1920 dalje. Vrhu tega je vplačati za stroške, zlasti izdajč delnic, po 60 K za vsako delnico.
S&BibsfeFilKiiia s© vr$i ©d !•—US. ©Sstcs&F® '*©$©• .	^
Prijave sprejema Kreditni zavodi za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Delnice so deležne čistega dobička od 1. januarja 1920 ter so opremljene s kuponi za leto 1920.
Vsakemu subskribentu bo izdal zavod potrdilo subskribiranih delnic in o celokupnem plačanem znesku.
O dodelitvi delnic odloča upravni svet svobodno, vendar postane dodelitev pravomoCna šele z odobrenjem
Ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani.	.
Po dodelitvi d.elnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah	začasno	potrdilo -
o	številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se	jim ne bi	o e-
lile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o^ dodeljenih delnicah.
Vse delnice ostanejo pod zaporo do občnega zbora, ki bo odobril bilanco za šesto poslovno leto.
V smislu § 16 pravii daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.	558	o—2
Za upravni svet:
IVAN iC$JEZf predsednik.	PIETET	K0£!NA> podpredsednik.
Jzdaia: Tiskovua zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.