Stey. 49. Y Mariboru 6. decembra 1877. Teči ¡ XI.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom 2s celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 .. „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravniitvo v škofijsk. poslopju (Bisohofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo Hst brez p<> sobne naročnine
¡LOVEKSKf
List ljudstvu v poduk.
Posaii ¿sne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 k-., trikrat 16 kr.
Preteče nevarnosti.
Naši nemški in italijanski sosedi, prav za prav politični sovražniki, 1. 1866. zavezniki, kažejo slednji čas nam maloprijazne obraze. Pru>ko-nemški minister, glasoviti Bismark, je med bliž njimi sosedi jako potrebno poiazumljenje v kup-čijskih zadevah nedavno hipoma razbil in celó obnovljenje nekdanje kupčijske pogodbe od 1. 1863. strogo zavrgel, čeravno so ga naši avstrijski ministri v tej reči priiazno bili poprašali; Bismark se kaže zopet blizu tisti nesprosljivi sovražnik, ki je 1. 1866. italijanskemu ministru pisal, da je treba Avstriji smrtno rano v srce prizadjati. To pa nam zamore biti najzanesljivše znamenje, da Bismark zopet nekaj hudega za nas kuha. Da to ni prazen strah, zamoremo se prepričati iz tega, kar se na Italijanskem godi. Uže več časa govorijo Italijani po svojih časnikih in shodih vedno o nekej narod-nej dolžnosti, katera jim veleva kri in denar žrtvovati, da se Avstriji iztrgajo: južno Tirolsko do planine Brenuer, Primorje in Istrija z Trstom in Gorico, z dalmatinskimi otoki in mesti vred in se pritaknejo zedinjenej Italiji. Ker so pa omenjene dežele in mesta last avstrijskega cesarja, se da misliti, kake namere mora italijanska vlada imeti, ker tako tolovajsko ščuvanje zoper nas trpi ali še celó pospešuje. Na dalje poizvemo iz celó zanesljivih virov, da se Italija že bolj, kakor leta dni, močno pripravlja na boj, čeravno je vsemu svetu znano, kako huda da njej je za denarje. Ker jih pa vendar za vojne priprave močno trosi, mora že svoje tehtne vzroke imete. Zastonj noben pameten človek in tudi nobena pametna vlada z denarji ne pometa. Toda italijanski ministri so celemu svetu znani kot zvite in prebrisane glave. Tem bolj zanimivo je torej zvedeti, proti komu se oroža Italija? No, domače in tuje novine poročajo, da v prvi vrsti proti nam, v drugi pa proti Turkom. Velike trdnjave: Verono, Pescbiero, Mantovo, Legnano, t. j. močna mesta, katera smo mi 1. 1866. zgubili, začeli so močno in po najnovejših vojaških skušnjah popravljati in utvrdivati; samo za eno reduto
v Veroni je došlo iz Aleksandrije na Pijemontežkem 10 najbolj težkih kanonov; okoli Peschiere nava-žajo nove šance in na nje nasajajo zopet sila težke Kruppove kanone. Nedavno je italijanska vlada začela konjev nakupovati za 10 novih konjeniških regimentov, v puškarnah v Bresciji delajo uoč in dan vojno orod;e, jednako nujne priprave se^eMI v Spezzi-ji in v Neapolju gledč vojnega brodo^f sploh Italija se vede, kakor da bi vsaki trenutek imela vstopiti v boj. Kar smo povedali, to se močno vjema z najnovejšimi poročili o razrafeah Italije do Turčije. Med tem ko naš minister vnanjih zadev, magjarski grof Andraszy, malo ali nič ne reče, da so turški divjaki večkrat že v našo Dalmacijo vdrli, tam ropali, požigali in umarjali, je italijanski poslanik, grof Corti, v Carigradu kakor ogenj in plamen silovito pritisnil na turške ministre, ko je zvedel, da so Turki 2 mali italijanski barki zgrabili, ker ste nekaj zrnja hotle odpeljati. Italijani žugajo z Rusi očitno zvezati se in Turčiji napovedati boj. Ako se to zgodi, potem je celč jasno, da so Rusi, Nemci in Italijani že davno po-razumili se gledč turškega prašanja ter da ga bodo rešili, kakor bo jim prav brez ozira na Avstrijo. Italijani baje hočejo vzeti Tunis v Afriki, še bolj pa prežijo na Albanijo na južni strani od naše Dalmacije in od Črnogorcev. Ako se Italijani polastijo Albanije, postanejo zopet prvi gospodje v Adrijanskem morju, Avstriji gotovo ne na veselje in korist. Točno v tem trenutku nam dojde vest, da ste že 2 italijanski vojni ladiji prikazale se na albanski strani, zadele na turške in na te streljale; ob enem se poroča, da ste tudi 2 avstrijski vojni ladiji tje odrinole; to so resnobne novice. Mnogi listi avstrijske vlade pa že več časa pišejo, da Avstrija ne bo nikoli privolila v to, da bi se Italijani polastili Albanije. Če naši sedanji ministri res to voljo še imajo, tedaj so naše razmere do Italije hudo napete in tem bolj nevarne, ker ves svet vč, da nemški Bismark z Italijani drži. Ako še pomislimo, da Avstrija v tem trenutku ne glešta niti edinega zanesljivega prijatelja med velevladami evropskimi, potem imamo vedeti, da nam pretijo
silne nevarnosti, katerim nasproti bi treba bilo največje edinosti, porazuma in složnosti med posameznimi deželami in narodi prelepega našega cesarstva. A te, žali Bog, še vedno pogrešamo! In to je, kar mislečim avstrijskim domoljubom najbolj trga srce in tare pogum!
Šolsko prašanje pa arstrijski katoličani.
(Konec govora grofa L. Thnn-a.)
V. Precej razširjen liberalen list dunajski je nedavno o našem shodu zapisal besede: „katoličani so pač čudni ljudje, obhajajo splošen shod sedaj, ko je naše liberalno postavodajalstvo v cerkvenih zadevah nekoliko obtičalo; bržčas jim je to papež ukazal". To ni resnično. Sv. oče Pij IX. niso ukazali našega shoda, pač so pa odobrili, pohvalili in blagoslovili namero tistih dunajskih gospodov, ki so shod poklicati skleuoli. Isti list očita nam katoličanom dalje, da kalimo javni mir. Pravi: „mi liberalci smo prenehali z nadaljevanjem liberalnih cerkvenih postav, mirujte torej, čemu dražite ljudi?" Čudno, liberalci so nam pograbili vse . ^poliške šole ter jih spremenili v šole, o katerih sedaj večletna skušnja jasno dokazuje, da se mora naša mladina v njih, če tudi po malem, vendar gotnvo razkrietijaniti; in če se sedaj temu po dolžnosti upiramo, nam še smelo ugovarjajo rekoč: „čemu kalite mir?" No, kosmati volk je tudi ne-kokrat grajal ovco, ki je precej niže od niega vodo iz potoka pila, ter se njej zarežal: zakaj mi vodo kališ? Sicer pa bodi liberalcem, naj posnemajo volka, nas katoličane ni nikakor volja posnemati ovco, nečemo se dati od liberalcev raztrgati in po žreti. Katoličani se zavedamo svojih pravic, kedar se pripravljamo na obrambo; žali Bog, da smo z tem le predolgo odlagali. Vkljub temu nas pa navdaja trdno prepričanje, da bo tudi brezverskemu, p08ilnemu šolstvu ob svojem času odkleukalo. Kakor je hvalisanemu gospodarstvenskemu razcvetu sledil strašanski polom (Kracb), tako stoji sedanjemu šolstvu celó blizu za petami — šolski polom ali „Scbulkrach". Šolski polojn je neizogiben ; (burno priznavanje in dobro-kliei). Točno zato, ker liberalci že sami čutijo propad svojega šolstva, črnijo nas zveste katoličane kot rovarje in nepokojneže, kedar se poganjamo za svoje pravice ter hočemo izpolniti svojo dolžnost in zabraniti, da ne propa dejo slednje moralične podpore javnega reda in cesarskega prestola. Če nam še kmetske ljudi potegnejo za novošegnim verskim dvomivanjem in omahovanjem, če še ti zgubijo vero v Boga, tedaj bodo trdno zaupanje in vero zgubili še v marsikaj druga. Stotine let staro avstrijsko domoljubje na kmetih se bo porušiloJn tedaj gorjé za Avstrijo! (Tako jest, res je!). Šolski polom ne bo izostal, toda pospešilo ga bo ali odložilo edino le obnašanje katoliškega prebivalstva samega. Lanjsko poletje sem se nekaj časa mudil na visokih pla-
ninah tirolskih ter sem se ondi močno razveseljeval nad ponižno pa vseskozi krepko in gorečo pobož-nostjo tamošnjih prebivalcev, zlasti ob nedeljah in praznikih. Bila je ravno angeljska nedelja in v farni cerkvi zbrano mnogo ljudi, ki so kaj pazljivo poslušali besede sv. evangelija: „in Gospod je djal: kdor bo pohujšal enega izmed teh malih, ki verujejo v me, temu je boljše, da se mu obesi na njegov vrat mlinski kamen in potopi v globoČino morja". Mene so te besede kar presunole. Sedaj pak morajo naše oči gledati, kako na tisoče, da, na stotisoče vernih starišev verni otroci zahajajo v šole pa ondi pogosto trpijo neizmerno pohujšanje. Nehoté se človeku vrinjavljejo tukaj misli: ali ne zadevljejo tudi nas, ki v takih razmerah roke križem držimo, grozivne besede, katere je Gospod izrekel črez one, ki malim pohujšanje dajejo? Ko bi naše katoliško prebivalstvo vse to resno pre-vdarilo in se prepričalo, kaj denešnje šolske razmere pomenijo, kam nas dopeljati morajo, tedaj mislim, da bi se v istem trenutku pričel šolski polom ; to pa ne samo zavolj velikih šolskih stroškov in bremen, pod katerimi skoro omagujemo, ampak zavolj višjih vzrokov, ker nam take šolske razmere vest pred Bogom obtežujejo, ako še jih dalje trpimo. Jaz sem z svojo besedo pri koncu. Omenim še le prelepe navade pri družbi sv. Mihaela, ki je sklicanje našega shoda povzročila. Vrla družba ima namreč to navado, da jeni odborniki svoje seje začenjajo in sklepajo z molitvijo : daj nam, prosimo te, o Gospod, svojo milost, da ž njeno pomočjo, kar smo kot potrebno storiti spoznali, vselej srečno izvršimo po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. „Amen" pak, dragi poslušalci, naj pristavijo avstrijski katoličani z tem, da se naših denešnjih sklepov marljivo popiemejo in v djan-skem sodelovanju pripomagajo, da naš shod za-željenega sadu obilo obrodi. (Živijo in slava klici, in ploskanje z rokami.)
Gospodarske stvari.
Kompost ali mešani gnoj.
II. Jedna naj imenitnejšib kompostnih pri-mesnin je pepel, ki ima dvojno vrednost v sebi, prvič ima imenitne gnojivne snovi, kakor kalijeve soli, potovi pepel in fosfoi ovokisle prstenine, po čem kompost bogatejši redivnih snovi postane, razun tega pa ima tudi še to lastnost, da težko razkrojljive snovi razkroja, pepel je razkrojilo za nje. Zato ga radi primešamo kostem, dlakovinam, perju in usnjarskim odpadkom. Pepel iz drv listnega lesa je največ vreden, oni od šote, rujavega in črnega in sploh vsakega premoga je manjših moči, ker ima le malo kalija in fosfora v sebi. Tudi glen in grez iz ribnikov, potokov in jarkov se more v kompost porabiti. Ker ima pa glen in grez dostikrat škodljive snovi v sebi, ga je naj-
bolje z žganim apnom ali laporjem pomešati in večkrat premetati, da se železni okisljanec, ki na rastlinsko življenje škodljivo deluje, v železni okis spreobrne, zato se mora delj časa na zraku ležati pustiti. Prav porabno za napravljanje komposta je meso crknjenih živali. Predno se na kompostni kup dene, se v žveplenokisli vodi kuha, maščoba, ker je za gnoj brez vrednosti, posname in juha za polivanje kompostnega kupa porabi. Kuhano meso se potem z malcem pomeša in v manjšem kompostnem kupu posebej vloži. Taka mrhovina se da tudi nekuhana porabiti, toda se mora prej na male kosce razsekati, ker meso, če se v prevelikih kosih v kompostni kup spravi, predolgo ne zgnjije, dokler se more za gnojenje porabiti. Skusilo se je z dvema tri mesece starima svinjama, ki ste bile poginile, prva se je cela, kakoršna je bila, v kompostni kup zagrebla, druga pa na male kosce razsekala in v drugi kompostni kup na raznih mestih zakopala. Ona, ki se je cela zakopala bila, se je morala po dveletnem ležanju izkopati in razkosati in še le v tretjem letu se je mogla z drugim kompostom vred razvoziti, med tem ko so kosi druge svinje tako naglo zgnjili, da se po jednoletnem ležanju v kompostnem kupu meseni deli že več spoznati niso mogli. Roženo rezje, usnjarski odpadki, perje, ščetine, dlaka so zarad mnogega gnjilca posebno velike vrednosti; ker so pa težko razkrojljive, se mora z njimi na posebni način ravnati; ta pa obstoji v tem, da se kolikor mogoče na drobno zdrobč in potem z snovmi pomešajo, ki razkrojitev pospešujejo, z prstjo pokrijejo in z gnojnico pridno zalivajo. Tudi kosti so dobre za napravo komposta. Ko bi se pa naravnost ko take, kakoršne so, za mešanec porabiti hotele, bi morale leta in leta na kupu ležati, predno bi se z njimi gnojiti moglo; zato se morajo, da so prej za gnojenje godne, raztolči in razpehati v drobne kosce ali pa prej v vodi kuhati, kteri so se nekteri odstotki žveplene kisline primešali. Na kompostnem kupu se pa z njimi ravno tako ravna, kakor z vsemi težko razkrojljivimi kompostnimi tvarinami. Dalje se dajo hlevni gnoj, perutninski gnoj in Človeški izločki za napravo komposta porabiti. Perutninski gnoj in človeški izločki se morajo posebno skrbno nabirati, ker imajo največ gnojivnih moči v sebi. Če so v straniščih sodi na kolesih ali zaboji na kolesih, ki se dajo, ko 80 enkrat polni, kakor samokolnice iz stranišč potegniti in na kompostni kup zavleči in tam izprazniti, tedaj poraba človeških izločkov za napravljanje komposta ni ravno preveč težavna in zoperna, če tudi nabiranje in delo z takimi tvarinami zlasti za nekaj bolj občutljiv nos ni kaj prijetno delo. Vendar bi se kmetovavec po ti neprijetnosti ne bi smel ostrašiti dati od porabe tega nad vse izvrstnega gnojiva. Smrad se da na razne načine zmanjšati, posebno če se prej nekaj karbolove kisline v stranišče vlije.
O zavarovanju proti ognjn.
(Svoj m krajanom na razmišljevanje spisal Jožef Žitek, profesor v Ptuju.)
IV. Drug drugemu v nevolji pomagati je na krščanskoj ljubezni vsajena krasna lastnost. Ali ni zadosti vzajemno si obečkti: mi prebivalci gornje-radgonskega okraja imamo pošteno voljo v nesreči proti ognju vselaj zvesto si pomagati, ampak treba je tudi, premisliti, da se zamore prigoditi, ka bo to medsebojno pomaganje pri najpoštenejšoj volji in pri najsilnejšem napinjanju ogromne težkoče delalo in celemu okraju krvave rane zadelo. Govoril sem o tej reči lani z ednini v gospodarstvu izurjenim gospodom iz gornje-radgonskega okraja, ki je pred nekimi leti tudi za domačo zavarovalnico zavzet bil, in ta mi je pri tej priliki rekel: „nachdem ich die Sache gründlicher erwogen hatte, kam ich zur Ueberzeugung, dass dieses die einfachste Weise wäre, den Bezirk zu Grunde zu richten". To je: ko sem to reč bolj na tanko prevdaril, osvedočil sem se, ka bi se z tem celi okraj najlože na boben spraviti mogel. In ni preveč povedal. Prav rad verujem, da bi se zato, ker bi se pri vsakem poedinem požaru vsem vkup vžep segalo, bolj zvesto gasiti pomagalo, kakor se zdaj navidno godi; kajti več ko polovica jih samo zijat prileti in marsikteri celo z nameroj, če bi se pri tej priliki morebiti kaj „gorshraniti" dalo. Živo še se spominjam dne 26. sept. 1861., ko je pri mojem prijatelju g. Vaupotiču v Ribtarovcih gorelo. „Kaj tu samo zijate in nič ne pomagate braniti?" „V. . . ., ven nesen na tabrhi" odsekal se mi je viničarski gospod. Krepkejša in zvestejša pomoč pri gasitvi pa je tudi edino, kar bi domača zavarovalnica morebiti z seboj prinesla.
„Zakaj pa imajo po drugih deželah take zavarovalnice, na Ogerskem celo poedine vesnice", rekel bo znabiti kak prijatelj takega domačega društva? Na to odgovorim : taka društva so bila prav dobra za ono vreme, dokler ni bilo obširnejših iu z večjim kapitalom osnovanih; ali odkar so oživele zavarovalnice, ki cele dežele obsegajo, propadajo one male poredoma in sicer zato, ker vsak raje pristopi h takemu društvu, gder je zavolj večje razširjenosti manje plačila in zarad mnogih milijonov premoženja večja varnost. Na Moravskem in v Sleziji, gder jih je precej bilo, so že vse take zavarovalnice propale. V gornji Avstriji se en par životari, ali tudi tam v Lincu je pred nedavnim tako društvo z imenom „Prometej" konec vzelo in za njim začinjajo že ostale sila in kopita pobirati. Drugi pravi: „mi bomo se vtem „dolbekslali" tak da bodo en čas eni račune v rokah imeli, potem pa, kedar bo te še težko stalo, opet drugi". To bi bilo vse prav, ko bi se k temu razve popolne zanesljivosti druga ne trebalo, kakor samo znati napisati, kar se je prejelo in kar izdalo. Tretji povdarja: „Ja! gospodom, njim se že hitro škoda povrne, mi pa moramo Bog vč kako dolgo čakati,
prej kakor kaki krajcar dobimo". Na to rečem, da si je oškodovani največkrat sam kriv, če to mudno gre in če se kaj zavira in mota, ne pa zavarovalnica, koja še hvalevredno skrbi, da pogo-relcu hitro pomaga. Da je to res, videlo bo se iz sledečega primera. Pongrci pri Cirkovicah pogoreli so lani 3. oktobra; 5. okt. je zavarovalnica za ednega izvedela, da je pogorel in je 7. okt. odposlala svojega uradnika, naj škodo pregledne in opiše. Ko ta v Pongrce pride, ne more se dosti začuditi, ko mesto ednega najde 13 pri gračkoj zavarovanih pogorelcev. Osmega bila je nedelja, 9., 10., 11. okt. imel je uradnik popolnem posla z pregledovanjem in zapisovanjem škode, in že 15. okt. sklenoio se je, da pogorelci dobijo 11.225 fl. 65 kr. odškodovanja, samo naj pošljejo pobotnice in spričevala, da si niso sami nesreče krivi. Tako spričevalo se namreč od vsakega zahteva bodi si kdorkoli; 2. novembra, tedaj še le 18 dni potem priroma 10 pobotnic in spričeval k zavarovalnici in že čez 24 ur odposlala je ta za onih deset pogorelcev 9609 fl. 91 kr. Kdo se je tukaj paščil in kaj ne? In tako se tudi indi godi. — Ako je pogorelec kakoj hranilnici kaj dolžen, mora poprej dobiti dozvoljenje, da sme denarje iz zavarovalnice vzdignoti. Ta neizbegljiva okoljnost v izplačevanju škode pač pogorelce po nedolžnem navadno mudi. Tako je tudi bilo pri 2 Pongrčih. Hranilnično prizvoljenje, da se njima denarji dati smejo, dobila je zavarovalnica še le 15. novembra in že 16. je tudi za ta 2 odposlala 1765 fl. 74 kr. Kdor nima na poslopje vknjiženega dolga, pri onem take zamude ni. Največje neprilike v tej reči dela pa lastna neskrbljivost. Da se mora premija naprej in sicer popolnoma plačati, to ^saki dobro zna, drugače po §. 2 pravil nima pravice do odškodovanja. Ali več je takih, ki itak tega ne storijo, k čemur so se z pristopom sami zavezali. Kdor je platil samo polovico premije, ta tudi nima pravice več odškodovanja zahtevati, kakor samo polovico, kdor tretji del, samo tretjino i. t. d. Iu tako je prav. Komur pa to ni po volji in kdor se neče reda držati, na kojega se je z pristopom zavezal, ta raji naj ne pristopi, saj ga nikdo na to ne sili!
(Dalje prihodnjič.)
Sejmovi. 15. dec. sv. Križ pri Slatini, Radaz-gaves; 19. dec. Ljutomer, Teharje.
Dopisi.
Iz Maribora. Kdor se za naše razmere briga, ta utegne brž zapaziti, da v mestnem zastopu že več let gospoduje pešica izbranih gospodov, ki vedno drug drugega izvoljavljejo po znanih besedah • Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba, Jakob je rodil Juda in njegove brate. Kdor ni v številu izvoljenih bratov, ta ne pride v mestni zastop. Le redko kedaj zamore kdo trdno vrsto
; izvoljenih prodreti, to pa tedaj, kedar se ti gospodje med seboj sprč. Tako se je zgodilo pri slednjih volitvah. Znani bukvar g. Leirer bil je za častnega mestjana sprejet in so mu njegovi prijatelji v kazini na predvečer pred volitvami napravili „banket", pri katerem mu je baron Ferdinand Rast čestital z precej brgljasto nemško pesmico, katero je sam kot pesnik „Hilarius", skoval. Bili so vsi židane volje in so se nadjali, da bodeta obadva gospoda: Leirer namreč in baron F. Rast, drugi den izvoljena od 587 volivcev III. razreda. Toda, kakor Nemci pravijo, imela sta, „smolo" in bila „popolnem na glavo potolčena". Sicer je prvih 17 volivcev dalo jima svoje glase, toda ko so njuni nasprotniki pičlo i vdeleženje volivcev zvedeli, so takoj prignali 20 črevljarjev. Ti so enoglasno izvolili Wohlschlager-ja ! in barona Maksa Rasta, una priporočanca pa grdo zvrgli. Volilnemu junaštvu dvajseterih „političnih šoštarjev" se je vse mesto smejalo. Pravijo, da so se črevljarji tudi tako znositi hotli, ker so nedavno zarad zaostale pridobninske dače (Erwerb-steuer) bili kaznovani, vsaki za 2 fl. Uboga zvr-ženca sta bila potem od bolje vredjenih prijateljev v II. iu I. redu izvoljena. — V petek je kovaški pomagač, Ferdinand E. iz gornje Polskave, ožen-jeno natakarico Apolonijo Scbonleibel v Melju zarad ljubosumnosti 7krat z nožem prebodel; reva je v smrtni nevarnosti, svojemu tekmecu Ludviku Kaiser-ju je pa poprej desno oko izbil. Isti den se je 701eteu berač žganja napil in je potem v Dravo skočil in utonil.
Iz Ptuja. V zadnjo štev. „Gosp." vrinila se nam je neljuba pomota. Ne: „2 minorita" ampak 2 mirovnika ali penzijonista bi imelo stati. Čč. oo. minoritov je bilo pri »prevodu 12 t. j. vsi, kolikor jih je v naši škofiji. Iz narodnih krogov ptujskega volilnega okraja poizvedamo, da se bode ondi enoglasno priporočal naš vrli dosedanji poslanec in dež. odbornik g. Mihael Herman. Tako je prav, in prepričani smo, da „Slov. Gosp." tudi nobene druge kandidature podpiral nov bo. Boljšega zastopnika za tu ni mogoče najti! Žali Bog! da nimamo več takih možev, kakoršen je naš Herman. Že vsak poskus, iskati drugega poslanca, bil bi 8ra-motiven za našo narodno politiko.
Iz celjske okolice. (Teharski berič) bo postal meuda dopisnik „Slov. Gosp.". Ou je v Teharjih vse: župan, svetovalec in odbornik. Nobenemu ni treba nič misliti, nič pisati, ali v srejn-skib zadevah kaj storiti; to stori berič vse. On je pa tudi izvrsten svetovalec v raznih zadevah. Ko so začeli govoriti in postave delati, da bode bernja duhovnikov, učiteljev in cerkovnikov odpravljena, je hitro nagovarjal ljudi, naj nikomur nič ne dajo, rekoč: to bomo vse „doljspravili, ker becirksver-tretenga je že švarengo ven dala. da se bojo take postave naredile, da se bo to vse na štibro vrglo". Le eden posestnik teharski mu je šel na led in ta-mošnjemu cerkovniku že 7 let pisano bernjo na dolg | ostal, rekoč, da on ne pozna tistih postav, da bi
se morala bernja dajati. Ko je letos mežnar po svojo bernjo k njemu prišel, mu je, namesto pšenice v žakelj ponujal fige pod nos. Ker pa nobeden drugih posestnikov takih pridelkov za bernjo ne daje, jih tudi mežnar ne more vzeti, ampak se pritoži pri gosposki. Kaj se zgodi? Tisti teharski berič, ki je ljudi prigovarjal bernje ne dajati, je moral posestnika, ki je hotel fige namesto pšenice dati, za mežnarja dolžno bernjo rubiti. Ali ni teharski berič „g'scheit" glava!?
Iz Zatoličke vesi na dravskem polju. Minolo je že več kakor 100 let od tistega časa, ko je v naši vesi stala mala cerkvica sv. Jakoba. Ta cerkvica je po nemarnosti kmetov propala. Gospodi, še tedaj na Ebensfelski grajščini stanujoči, so kmete opominjali naj cerkvico popravijo, ali naj pustijo, da njo gospodi podrejo, in kamenje in opeke za svoje druge stavbe porabijo, kar se je tudi re« zgodilo. Na prostoru cerkvice je potem vzrasla velika lipa, prelepo in ljubljeno slovensko drevo. Stari možje so pravili, ka je lipa ravno tam stala, kder je bil nekdaj altar sv. Jakoba. Pobožni vnuki dajo vsied tega na lipo pripneti blagoslovljeno božjo martro ali sv. križ. Sedanji naši kmeti so pa sklenoli lipo posekati in na tistem prostoru lep križ ali pa kapelo pozidati. Že je preteklo 9 let, kar so lipo posekali in jo prodali enemu posestniku za 10 fi. Ta posestnik je najprvlje božjo podobo doli iztrgal ter jo na svisli svoje potuknjena koče obesil, kder se zdaj za eno roko visi, kapela pa še sedaj ne stoji na taistem prostoru. Mesca 28. listopada smo imeli skupno večerjo; pripravili smo tudi 140 litrov dobre vinske kapljice; pred večerjo so še nekaj molili, po večerji so se pa rotili, preklinjali po nemški in slovenski, šipe na oknih pobijali, polne glaže vina po h ši metali, naposled pridejo pogovori do še ne postavljene kapele in sedaj je bilo tako vrezavanje po zimi, kakor da bi že res kamnoseki pripravljali kamenje za kapelo. Drugi den je pa bilo vse zopet pozabljeno in bržčas za eno leto odloženo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Volilno gibanje zastran bližnjih volitev v deželni zbor štajerski začelo se je tudi za ptujski volilni okraj; včeraj se je zbralo v Ptuju več narodnjakov v pogovor in porazum. — Istrijanski deželni zbor je na 27. dec. sklican v Poreč na zborovanje, kranjskega pa še ministri niso dali sklicati, čeravno je že več mesecev prešlo od zadnjih volitev. — Svitli cesar pridejo te dni v Beč, cesarica pa se koncem meseca odpelja v Angleško na lisičji lov, cesarjevič Rudolf jo bo spremljal, toda ne pojde lisic lovit, ampak ogledovat angleškega brodovja; potem se poda v zlato Prago, kder več časa ostane. — Državni zbor večno zboruje pa strašno mudno dela, ogerski ravno tako, I
kakor naš, in zato se bo vse, kar zadeva kup-čijske pogodbe z tujimi državami, potem nagodbo z Ogersko, pobiranje davkov, nastavljanje državnih stroškov, ostalo pri starem začasno ali „provizorično" do konca marca 1878. — Delavci v Beču ali Dunaju so sklicali velik zbor, pri katerem so ostro razgovarjali se o državnih poslancih in sploh o liberalnem gospodstvu. Rekli so, ka merodajni gospodje nimajo ne volje, ne razuma pa tudi resnobnosti ne, da bi ljudstvu pomagali v gmotnih in duševnih zadevah; dalje, ka bodo nove colninske tarife za kavo, cuker, čaj, rajž, petrolej itd. dela-jočemu ljudstvu potrebne reči podražale in tako točno najubožniše prebivalstvo najbolj občutljivo zadevale. Delavci so čudno pametno govorili, še bolj čudno pa je bilo to, da je državni zastopnik ves čas zborovanja tiho sedel in ljudem dal popolno svobodo besede. To je res hvale vredna in do sedaj v takih rečeh redka prikazen! — Hrvatski poslanci v Budimpeštu zahtevajo, da se vojna Krajina združi z Hrvatsko, če ne, pripravljeni so iz ogerskega zbora izstopiti. Vrlo uredovani „Pučki prijatelj" v Varaždinu je prenehal izhajati, ker ni našel potrebne podpore. To je obžalovanja vredno.
Vnan e države. Ruski listi odgovarjajo evropskim turkoljubom čedalje bolj ostrimi pogodbami miru z Turčijo: zahtevajo namreč vso Armenijo, svobodo Srbije in Rumunije, krščanske poglavarje v Bolgariji, Bosniji in Hercegovini, 1200 milijonov rubljev vojne odškodnine in zasedanje Carigrada in vseh turških trdnjav, dokler Turk vsega ne izplača. Turkoljubi so vsled takih ruskih odgovorov močno žalostni in pobiti. Veliki knez Vladimir, sin ruskega carja, dobil je novorojenega sina, po imenu: Boris. Ruski car ima sedaj 4 sine, 7 vnukov, ruska carska rodbina pa skup 23 velikih knezov in 18 velikih knjeginj. — V Nemčiji začeli so močno tožiti o Judih, ki se ondi jako množijo in skoro samim oderuštvom bogatijo. — Sv. oče Pij IX. so slišali, kako so jih liberalni listi zopet na smrtno posteljo polagali. Zato so nekim Fran-cozem, ki so jih prišli obiskovat, djali: povejte doma, da papež sicer nima svojih nog (zdravih), da pa še ima svojo glavo. — Italijanski poslanci so odpravili smrtno kazen, — Francoski republikanci bi radi napravili revolucijo, se pa ne upajo prav, ker vojaki trdno z Mak-Mahonom držč. — Angleški minister Derby je rekel, da Anglija ne pojde zarad Turčije v boj zoper Ruse, dokler ti ne grabijo po Carigradu ali Sueškem kanalu, po katerem imajo Angleži najkrajšo pot v Indijo. Srbski knez Milan je 2. dec. vojake v Belgradu nagovoril, naj pojdejo hrabro v boj, letos bodo bolj srečni, kakor lani, ker imajo mogočnega zaveznika Rusa. Novi srbsko-turški boj je tedaj gotov.
Rnski-rumanski-črnogorski-turški b»j.
V Armeniji je zemljo pokril debel sneg in ovira hitro spravljanje 280 kanonov iz Karsa v
Erzernm. Pri Batumu so Rusi vzeli turški tabor za 10.000 mož. General Cimerman je 23. nov. iz Dobrudže odposlal mnogo konjenikov, ki so v brzem teku vse Turke pregnali 16 ur na okrog tje do Balčika. Sulejman paša je bil 26. nov. na 3 mestih hudo tepen od Rusov, najbolj pri Trste niku, kder so ruski vojaki pokopali 2500 turških mrličtv. Sin ruskega carja, Vladimir, je tukaj slavno zmagal. Od Sulejmana torej^Osman v Plevni ne more dobiti pomoči; tudi od Sipke ne, kajti tukaj se je 400 Turkov udalo Rusom; še menje pričakovati mu je pa od Mehemed paše v Sofiji, kajti tukaj koinandira slavni Gurko, ki je 3. dec. srečno Turke potisnil od Etropolja in Orhanija nad Vra-tež in Grejot črez Balkan v Kamirli, od koder je že le 12 ur do Sofije. Rusi so tedaj zopet prodrli črez Balkan. Neizmerno so trpeli, ko so v snegu, mrazu in zopet dežu vlačili kanone na 3400 črev-ljev visoke planine. Ali rusko junaštvo premaga vse. Na dalje so ruski in rumunski konjeniki od Vrača, Džibre in Lom-palanke vse tamošnje bolgarske kraje poplavili, Turka iztirali in priloma-stili že do Belgradčika, 3 ure od srbske meje. Črnogorci so vzeli Dulcinj in 2 turški ladiji oklop-nici, ki ste prišle v Bar, z kanoni tako poškodili, da ste po morju pobegnile; grad v Baru se še brani z 500 Turki, drugo je vse v črnogorskih rokah. V Carigradu so starega, odstavljenega sultana Murada, zastrupili. Reuf-paša zbira ondi 150.000 mož in jemlje tudi kristijaue med vojnike, ker mu Turkov že zmanjkuje. Turkom torej že tenko prede.
Za poduk in kratek čas.
Črtice iz slovanskega bojišča v Aziji in Evropi.
XVIII. Samemu vsevedočemu Bogu je znano, koliko je svet že prestal zavolj divjih Turkov. On edini ima preštete vse solze in kapljice krvi, katero so nesrečni kristijani pod strašno roko teh mohamedanskib tolovajev in roparjev prelili. Še sedaj, ko Turčija iz smrtnih ran krvavi, trpinči Turk kristijane, kderkoli le do njih priti zamore. Tužna Bolgarija kar v solzah in krvi plava. Strašno trpijo Macedonija, Tesalija, Epir, Stara Srbija in nepopisljive so reči, ki se godijo v Bosniji. Iz te nesrečne dežele so zopet sedaj na zimo začeli kristijani bežati k nam črez mejo. Pri Sisku je Savo prekoračilo 4000 ljudi in 6000 glav živine, katero so turškim roparjem oteli; 2000 ljudi je pa že teden poprej k nam pribežalo. Ubogi, prestrašeni in izstradani ljudje pripovedujejo v nebo vpijoča zločinstva, katera so Turki nad njimi uganjali; pomanjkanje in revščina med temi ubožci je nepovedljiva. Hrvatje storijo in pomagajo, kolikor jim je le mogoče, ter nesrečneže po županijah razpošiljajo, da jih laglje z najpotrebnišim preskrbijo.
Turki so v okrajih okoli Srbije po mohamedanskib popih svoje ljudi celo leto zoper kri-
stijane ščuvali, da pričnejo „sveto vojsko zoper krščanstvo", kakor pravijo, tem bolj srdito in ne-človečje. Uže stoji 10.000 bašibozukov, pravih tolovajev, na srbski meji in kmalu hočejo jih število kolikor mogoče silno pomnožiti. Rifat-paša v Kosovi je razglasil oklic, v katerem vse moha-medanske možke, bodi mladenič, mož ali starec, pod orožje poživlja; 200.000 divjakov hoče tako orožati in z črno vojsko udariti na Srbijo pa tudi sploh na vse kristijane ter jih kot nesnažne „džaure" ali „svinje" podaviti, ugonobiti in pokončati, da bi Turkom ne gnjusili dalje jihove zemlje. Vsled teh priprav utegne kmalu nastati nezaslišano umar-janje pa tudi, kakor trdno upamo in Boga prosimo, poslednje ubijanje, katero turški divjaki poskušajo, da bi svoje gospodstvo rešili. Kajti tudi Srbija se je močno orožala na krepko obrambo, ki se bo v silen naval in napad spremenila brž ko se Rusom poda Osman-paša v Plevni. Pri krvavih bitkah, kakorsna je bila med Rusi in Turki pri gornjem Dobnjaku, porivajo drug drugega sem-tertje, enkrat porinejo ti naprej in se morajo potem zopet umakniti, drugokrat se godi zopet drugim tako. No, pri imenovanej bitki so enkrat Turki pritisnili precej silno in pri tej priliki pobrali več ranjenih ruskih oficirjev in vojakov. Ali kaki so bili ti siromaki, ko so jih zvečer Rusi našli v turškem taboru? človeku se per6 trese med prsti, kakor da bi se balo zverinsko djanje popisati. Nesrečneži so bili obleke orcpani, glave, roke, noge so imeli ali popolnem ali vsaj na pol odrezane, čreva iz trebuhov izvita in potrgana, na golih prsih pa znamenje sv. križa globoko z mečem vsekana. Tako so delali Turki z živimi ranjenci, kar je bilo na bolestnih licih še videti. Rusi so se nad satanskim djanjem kar zavzeli pa se tudi zakleli, da orožja ne odložijo, dokler ne bo turška orožana zverina do zadnje pokončana ali iz Evrope proguana. Priprave za pozimski boj delajo se pa na ruski strani res velikanske. Okoli Plevne ni skoro nič belih šotorjev videti več, vojaki so izkopali sebi in oficirjem snažne, prostorne in tople podzemeljske hiše. Te so tako umetno in okoliščinam primerno narejene, da se tuji oficirji temu kar čudijo. Rusi in Rumuni so tam za zimo popolnem pripravljeni in lehko čakajo na trenutek, ko bodo Turki v Plevni zadnji grižljej kruha in zadnji kos mesa v usta zanesli, potem se pa udali. Zastran dovažanja streljiva, živeža, obleke, novincev, so pa sedaj Rusi mnogo na boljšem, kakor v začetku vojske. Donav od Suline do Črnevode, potem od Ruščuka do Vidina je v njihovi oblasti; 25. novembra so odprli novo železnico iz Benderja do Galaca, z osvojenjem Nikopolja in Rahove do-bivljajo od rumunske železniške štacije Slatine in Krajove laglje iu hitreje, česar potrebujejo, ker jim vožnje po reki Aluti in Škilu lagodni Turki več motiti ne morejo. Veliko milijonov izdajajo sedaj Rusi za mnogovrstne vojne priprave, mostove, železuice, barake, železne bolenišnice; razni
liferanti so na 6 mesecev najeti; več kakor 100 paromiinov melje noč in dan moko za vojake; neizmerne zaloge ječmena, ovsa, kuruze so naku-pičane po mestih blizu bojišča; vojakov prihaja vedno več iz globoke Rusije, nič ne kaže la mir, kakorinega si torkoljubi obetajo, vse kaže na boj, ki je namenjen Turčijo uničiti in na mesto moha-medanskega polumesenca povzdignoti sv. križ, znamenje našega odrešenja.
Smešničar 49. Komu je še neznano ime „Darvin"? Ta angleški „učenjak" pravi, da človek ni vstvarjen od Boga, temveč se je izlegel iz opice ali „ofau. Nedavno stopi v sobani angleškega vseučilišča pred svoje poslušalce; leti mu pa jamejo zabavljati rekoč: „Gosp. profesor, kje imate pa rep? Ste ga li doma pozabili?" J. Ž.
Razne stvari.
(Svitli cesar so darovali) za popravo farne cerkve v Rogaču 400 fl.
(Banka Viktoria), pri katerej je bilo tudi mnogo slovenskih posestnikov proti ognju zavarovanih, je naredila krido.
(Šolske novosti.) Pri sv. Petru pri Radgoni se napravi poljedelski nadaljevalni kurs, nadučitelj v Studencih g. Srnec je imenovan nd okrajnega šolskega sveta v Mariboru; g. Jan. Košar je postal nadučitelj v Veliki nedelji. Službensko do-klado dobili so: g. nadučitelj Martin Regoršek, gg. učitelji Janez Kosi, Maitin Matekovič, Franc Zagoričn'k, Simon Eršenjak.
(Pogorel) je kmet Štern (Findenek) v Račah; 31eten otrok je z žvepljenkami ogenj vžgal; posestnik je bil zavarovan za 1500 fl.
(Zadušila) sta se zakonska: Marka in Neža Lušnik, v Brezjem pri Kon jicah; zvečer sta železno peč zaprla pustivša v njej ogelje tleti; v jutru bila sta mrtva.
(Popravek.) Zastran obsojencev iz Loč, o katerih se je v „Slov. Gosp." bralo, naj še sledeče služi v pojasnilo. L. 1876. je loška gospoda sklepala, kako bi se iz konjskega hleva dalo napraviti novo šolsko poslopje, daleč od cerkve, ki bi stalo kakih 30.0u0 gl. To je kmetske ljudi močno raz-dražilo, da so prišli v Kokoljevo hišo ugovarjat. Tukaj so našli več prijateljev stavljenja nove šole in začel se je oster razgovor. Kmet Karpec je med potom kupil lesene vile za košnjo in jih je v Kokoljevi lopi prislonil. In to so tiste „proklete vile", ki so loške kmete razupile za upornike.
(Slava Slovencem) sta veleučena gospoda dr. Fr. Stan oni k pa dr. Gr. Krek, oba krajnska rojaka, letos dekana graškemu vseučilišču, in sicer prvi na učilišču bogoslovnem, drugi pa na modroslovnem.
(Živinsko razstavo) napraviti hočejo I. 1878. v Sevnici ob Savi.
(Pastirica tgorela) je v Vojniku, 61etna hčer Karola Spogliča; na paši si je zakurila, obleko zažgala in na dobljenih ranah nmrla.
(Novi bankovci) po 1 in 5 goldinarjev se bodo izdali prihodnji mesec. Dosedanji bodo veljavni še nekaj časa.
(„Slovenec") v Ljubljani imel je tiskovno pravdo in je njegov urednik, g. Pevec, od porotnikov bil enoglasno nekriv spoznan. Čestitamo.
(Kal. pol. društvo v Slov. Gradcu) obhaja v nedeljo 9. dec. ob 4. nri popoldne v Šularjevi, poprej Treiberjevi, dvorani svoj shod, h kojemu društvenike in prijatelje vabi.	Odbor.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Bosina 30 fl. (poprej že 120 fl.), — Pernavsl 11 fl. (poprej že 50 fl.), — Kalin Fr. 11 fl. in Terjašek
11	fl. (oba ustn. dopl.). —
Dražbe III. 11. dec. Jakob Sitar 1082 fl. ;
12	dec. Franc Črešnjar 1015 fl. oba v Konjicah; 13. dec. Anton Rozman v Pohanci 1980 fl.; 14. dec. Adolf Zimmermann v gornji Radgoni, Juri Završnik 1090 fl. na Visenah, Tomaž Juranko v Rogaču, Franc Budna 1487 fl. v Sevnici; 15. dec. Janez Mraz v Zdolah, Janez Novak 3608 fl. v Zdolah, Ane Pergerjeve zapuščina 420 fl. na črnigori.
Listič uredništva. G. P. v Ločah pri Konjicah: sodni jske odločbe se ne smejo na tak način, kakor Vi mislite, pretiesovati. Sicer pa če je vse lažnjivo bilo, zakaj pa zatoženci tega niso dokazali pred porotniki? G. Marka P. v Grebenju na Koroškem: urednik „Slov. Gosp.41 nima nič opravka pri listu, katerega namisli rMaticau slovenska izdajati. G. Z. pri sv. Petru p. sv. g. zastran Vašega župnika ne objavimo ničesar; on je „S'ov. Gosp." nazaj poslal in vso letošnjo naročnino dolžen ostal, torej tudi „Slov. Gosp." za njega nima pustora! Dnes izostali dopisi prihodnjič I
l.otrrijne ilcvllbei
V	Trstu 1. decembra 1877: 47, 82, 21, 16, 68.
V	Lincu „	„ 75, 42, 57, 8. 48.
Prihodnje srečkam.' 15. decembra 1877.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih. l"/„, vag. — 100 kilo — 1 cent in 78'/« funta
1 HI.
Mesta
Maribor .	.
Ptuj . .	.
Ormuž .	.
Gradec ,	.
Celovec .	.
Ljubljana	.
Varaždin	.
Zagreb .	. Dunaj
Pest l"	«
41
O
'5
C >00 o.
fl kr
60
95 80
96 34 75 20 90
12! 20 10; 60
e
»■
O
*
H
fl. kr. 6] 20 6: 25 6; 80
5	94
6	72
fl. kr.
5' 20 5 39
5	40
4	85
6	32
1
5	3 5 j 80 3180
10 20 40f 6j 65
fl. kr.
80 25 55 50
25 60 20 7j 25 6: 60
I
kr 50 40
48 16 40 20 6 40
fl. kr.
6| 40
4 46
«
■a
fl. kr. 7 90 6 10 4 60 7 17 6 22 6 50
6	30
7	40
Najnovejši kurzl nn Dunaju.
Papirna renta 63-55 — Srebrna renta 66-80 — Zlata renta 74 45 — Akcije narodne banke 815— Kreditne akcije 210 — »Napoleon 9 54 — Ces. kr. cekini 5 62 — Srebro 105-50.
3-3
Poduk v kletarstvu
se bo za goste vršil na vinorejski šoli pri Mariboru od 10.—15. decembra t. 1. vsaki den od 10—12. ure dopoldne. Poduka, ki ga bo strokov-njaški učitelj g. Kalmann razlagal, se zamore 20, vsaj 18 let starih in dovolj izobraženih Štajercev ndeležiti. Kdor to hoče, ta se naj do 6. decembra pri g. ravnatelju viuorejske. šole pismeno oglasi!
Cerkveno blago
v bogati zalogi: C a s n 1 e, od 26 do 400 gld.; potem plnviale, štole, cerkveno perilo, spletke i. t. d. se dobo po jako znižani ceni, pri odlično se priporočujoči
IS. Kogl,
3—3	kongresni trg it. 32 v Ljubljani.
Kozolc
kupi nek kmet v Monsbergu. Kdor ima tak kozolc (Harpfe) na prodaj (iz dobrega lesa), naj se osebno ali pismeno z ceno oglasi pri cerkvenem predštoj-ništvu v Monsbergn.
Prostovoljna prodaja.
V srenji Jurklošterski, v okraju laškem, je zarad preselitve dvoje posestev dober kup za prodati. Prvo posestvo je ob veliki cesti iz Jurkloštra v Sevnico, meri 4 orale 505 njiv, 6 oralov 366 travnika, 11 oralov 328 O« pašnika, 20 oralov 966 lepega sekavnega gozda ter ima hišo, gospodarska poslopja in mlin z enim kolesom na vrelčni vodi; cena znaša 4200 fl.; takoj izplačati je 2100 fl. ostalo po pogodbi. Drugo posestvo je zraven prvega, meri 740njiv, 930 travnika, 2 orala 1450pašnika in 3 orale, 1355 O0 lepega sekavnega gozda, ima lastno hišo in gospodarsko poslopje; cena 7u0 fl. prvo plačilo 350 fl. ostalo po pogodbi. Vsa poslopja in celo posestvo je v dobrem stanu. Več se izvč pri posestniku Anton-u Martini, Gairacb, Post: \ Markt-Tliffer, Uutersteier.	i_2
				' [9-10] . . . y . .	
ladatalj in aaloinik tiskevn« katol. društvi».				Odgovoru! urednik Dr. Lavoslav UrejjorAe. Tisk J. M. Pajka r Maribora	
WOGG iii RADAKOTITS v Oeljn.
Kupčija z železjem pri „zlatem sidru" — zum „goldenen Anker"
priporočuje sedaj ob začetku žetve bogato zalogo
mlatilnic na gnanje z roko ali z vitalom in z patentnimi klinčki.
Take mlatilnice so se po večletnih skušnjah in na stotine prodane skazale kot najboljše gledč jihnvoira opravka, trpežnosti, priročnosti in nizke cene. Na dalje se priporočujejo
razni trijeri ali mašiue za či-stenje in prebiranje plevelnega semena od pšenice, rži, ječmena, ali ovsa, mnogovrstni plugi za oranje, zlasti za globoko oranje, potem okopavni in osipavni plugi, vejavniki, slamnorezni in vsi drugi poljski in kmetijski stroji. V zalogi je tudi mnogo cementiranih novih vag in ute-žev, posod za merenje zrnja, okovov za okna in dveri na izbiro , najlepše pozlačenih nagrobnih križev po najnižji ceni.
CMt* Onilnik dopošljemo vsakemu breiplačno aa dom, če se zanjo glasi.