IM slovenskih delavce? v Amerikt ---largest Slovenian Daily _ the United State«. Issued every'day except Sundays ° and lagal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OORTZJUtDT 2876 Entered ss Second Class Matter, September 21, 1908, at ths PoetOffice at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 63. — fiTEV. 63. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 16,1928. — PETEK, 16. MARCA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI Oblasti baje zakrivile nesrečo. ŠTEVILO ŽRTEV BO NAJBRŽ NARASLO NA ŠTIRISTO VSE ČAKANJE JE BILO ZAMAN Begunci so naprtili vso krivdo radi nesreče na oblasti v Los Angeles. — Dvignili so obdolžitev, da so ignorirale napake v nasipu, ki se je porušil. — 264 trupel v osmih mrtvašnicah. — Dva tisoč mož išče po blatu nadaljne žrtve. Zaman so čakali v New Yorku Hinchcliffa in njegovo spremljevalko, Id sta hotela poleteti iz Anglije v Ameriko. — Glasi se, da bi moralo kurivo vzdržati pilota in spremljevalko SO ur v zraku. SKRIVNOSTNI ZDRUŽENE DRŽAVE IN NICARAGVA UMORI BODO POJASNJENI LOS ANGELES, Ca!., I 5. marca. — Medtem ko je zbiralo včeraj mesto Los Angeles pomožne sklade za žrtve porušenja St. Francis nasipa, so begunci, katerim so bile namenjeni ti skladi, obsojali sebičnost mestnih oblasti kot vzrok nesreče, o kateri se domneva, da je zahtevala 400 človeških življenj. V okraju, dolgem 65 milj, koiega rodovitna% polja in sadovnjaki so sedaj pokopani pod peskom in sušeči m se blatom, so se spominjali renčarji in farmer j i na svoj dolgi boj, da preprečijo zgrajenje nasipa. Ponavljali so tudi na govorice o napačni konstrukciji in neuvaževanih dokazih, da se nasip lahko podre. Coroner Frank Nance je obljubil preiskavo teh um ničen j. — Sporočili so mi, — je rekel, — da. je tičal en konec nasipa v škrilju. Dognati hočem resnico glede tega. Izvedeti ho- velika čem, če je imel kdo, spojen z mestom ali drugače, vzrok za domnevanje, da se bo nasip porušil. Inžinirji, ki so zgradili nasip pred dvemi leti, so zavrnili vse migljaje, da so obstajale napake v konstrukciji ali malomarnosti. 9 Glavni inžinir William Muiholland se nagiba k mnenju, da je povzročil nesrečo potres v gričih, ki so tvorili zapadno sidrišče nasipa. V soboto so poročali o majhnem potresnem sunku v okraju. H. Van Norman, njegov pomočnik, pa je mnenja, da je pronicanje vode, katero je obdajal nasip, podminiralo gričevje ter poslalo dvanajst tisoč ga-lon vode preko spečih dolin v San Francisquito in Santa Clara. Medtem ko so stvorili pomožni komite j v Santa, Paula, največjem in najbolj prizadetem preplavljenih mest, se je vršilo organizirano iskanje trupelj žrtev. Do včeraj je ležalo 264 trupel v začasnih mrtvašnicah v Santa Paula, Fillmore, Newhall, Saugus, °iru, Moor Park, Ventura in Saticoy. Iz enega PHILADELPHIA, Pa., 15. marca. — Upanje za Walter Hinchcliffa in Hon. Elsie Mackay, katera so videli zadnjikrat, ko sta odletela z Irske nad morje proti Philadelphiji, so se dvignila včeraj zvečer, ko so dospela sporočila, da je bilo slišati aeroplan ob atlantiški obali. Ko pa so potekale ure brez na-daljnih sporočil, se je pričel vračati tudi strah, ki je prevladoval preje preko dneva. POBEGNIL IZ GOREČE KARE Poročila na Associated Press so pripovedovala, da so culi mono- EASTMAN plan Endeavour pri Portsmouth,, " X. II., Salem in Lynn, Mass. in konec no nad Bostonom ob polKtesetih zvečer. Glasilo se je tudi, da ima monoplan dovolj kuriva na krovu, da ostane v zraku do šestih danes zjutraj. Na Mitchel polju se je zbralo ka-j kih 2000 ljudi, a kmalu po eni uri! so ugasnili Štiri velike artnadnej Ear k o me te. V tekni par minut se jsj množica na kakih tristo ali manj ljudi. V Philadelphji je upanje že obdržalo posetnike na občra*kera aerodromu. Velika množica je čaka- Zentka bo mogoče pojasnila sedem skrivnostnih umorov. — Po 40 letih je razkrila tajnost. Imenovala je domneva-nega morilca. DETROIT, Mich., 15. marca. — Tri in Šestdeset let stara ženska ki je izdala skrivnost, katero je nosila v sebi skoro štirideset let, je navedla včeraj povest, o kateri je Highland Park policija prepričana, da bo pojasnila celo serijo u-morov, ki šfr se pripetili pred skoro polovieo stoletja. Smrtni slučaji, o katerih jih je bilo pet nasilnih. so se pripetili v družini Christiana Knocha na neki farmi v Wayne okraju. Več kot eno desetletje so si o-blasti prizadevale na vse mogoče načine, da rešijo te skrivnostne u-more. — Neki zavrnjen snubec, — je rekla Mrs. Christiam Teipel, vdova, ki živi na Florence Ave., Highland Park, — mi je priznal pred osem in tridesetimi leti, da je bil on odgovoren za Knochove umore, Znani izdelovalec kamer se je v Egiptu komaj rešil iz gorečega vlaka, na pOVTatku Z lova na o katerih pa ni povedal, koliko jih divje živali. ie biio. ______ Mrs. Teipel je razkrila identič- KAJIRA, Egipt, 15. marca. — uost moža P*1^ v Highland Par-V ravnjo C- se proti domu s svoje ku- kor se jV ba->e Pred kralkIm vr" lov*ke ekspedicije v Afriko, se je niI v netroit tfr nadlegoval i« la vse popoldne, da sprejme angle- nahajal George Eastman, izdelova- ^ Protil- «ka letaka, a se je razpršila do ve- iec foto-rafiČnih aparatov iz Ko- 9- avgusta 1879 pa do 1. ja- čera. Nato pa se je pričela zopet c h oster. X. Y., včeraj v večji ne- imarJa umrlo sedem čla- zbirati, ko so dospela poročila Iz varnosti .kot pa mu je kdaj preti- TH>T Knochove družine, v prav po-Bostona. !la ko je ^ledoval divje zveri. sebnih <*ol«6inah. ° P<*ih i* bi~ Do .polnoči je bilo kakih tisoč. Spal je v Luxor-Kajifa ekspres- io znauo- da so bUl uhltl' a smrtl ljudi ma letalnem polju in ljudska nem vlaku, ko je izbruhnil požar ostaUh dveh ChrLstiana množica je neprestano naraščala. v vagonu, v katerem sta se naha-Xekako dvesto policistov je bilo jaja 0n in njegov osebni zdravnik, poslanih tja. Polje je bilo čarobno Dr. Alfred D. Kaiser, razsvetljeno. Iz sredine se je dvi-j Tako hitro ^ ^ jTazSirni plame-gal žarek mogočnega žarkometaj ni rvi razkril požar \\sled monoplan Endeavour izgubljen, refleksa ognja, je ustavil vlak. Mo-Prejšnja poročila so izjavljala, da Je hil° to dimi Je ima Ilinchcliffe na k vu le kuri-'dil potnike, a do tega časa so že Združene države so v velikih zadregah radi volitev v NicaraguL — Chamorro, zavrnjen od Wash-ingtona, je naščuval kongres proti nadzorovanju volitev. — Liberalci bodo najbrž zmagali. WASHINGTON, D. C., I 5. marca. — Mornariški vojaki strica Sama bodo nadzorovali nicaraške predsedniške volitve, kljub porazu predloge v nica-raškem kongresu, da se avtorizira ameriško nadzorstvu pri izvolitvi naslednika predsednika Diaza. Toliko je bilo določeno pri raznih konferencah, ki so se vršile med državnim departnietom, člani mornarice pi predsednikom komiteja za zunanje zadeve, senatorjem Borahom. Ni se pa še določilo, kako seibo storilo to, no da bi jim mi dejanski izvolili pre?Vstednika vspričo sovražnosti napram režimu, vkojega interesu so šle Združene države v Xiearagvo. Dejanski je to najbolj kočljiv položaj, v katerega smo zašli v teku dolgih zmot v naših latiaisko-ameriskih pustolovstev. Stimsonov dogovor je izvedel načrt, katerega je predlagal predsednik Diaz, — da naj izročita tako federalna kot liberalna armada svoje orožje; ,da naj služi Diaz do konca svojega termina in da naj zastražrjo ameriški mornariški vojaki volilne^ prostore, da za gotove pravilno in neovirano volitev. MAŠČEVANJE PACIJENTA Mlad pohabljenec je u-trelil zdravnika, ki mu je pred tren>£ leti odrezal nogo. SORAXTOX, Pa., 15. marca. — Dr. Gerald Kelly, eden najbolj znanih zdravnikov okraja, je bil včeraj popoldne ustreljen v svojem uradu v .Jesup, v bližini tukajšnjega okraja. Dve uri nato bil enonogi Jožef Kommski, mlad mož iz Jesupa, aretiran v nekem gledišču pod obtožbo, da je umoril zdravnika. V žepu je imel dva revolverja, in ko sta ga neki po- -j » , , , . možni »erif m neki policist po/.va-To je bilo dobro, dokler ni po- , . _. ' . * la, naj gre z nju stalo jasno, da so liberalci skoro ima, je skušal po- „ ' + • i u i t toniti orožje, a uradnika *ta mu praktično gotovi, da bodo zmagali pri volitvah. Xato pa je videl Chamorro, konservativni bos v Xicaragvi, priliko, da poravna svoje račune s stricem Samom. ki ga je zavrnil kot možnega kandijJata. ker je en-i . . , " . . stopil v ordmacijsko sobo, so padli krat strmoglavil ustavno vlado .. .. . .. . , 1 preprečila to nakano. Kaminski je prišel malo pred tretjo uro v stanovanje zdravnika in 7. drugimi pacijonti vred je čakal v Čakalnici, dokler ni prišel na vrsto. Eno minuto potem, ko je ter prevzel diktatorstvo. Vslqi n.iegovega vpliva je bilo pridobljenih 23 glasov proti avto- rizaciji. katero še je iskalo za ame- y.[ zadnja vrata. trije streli in pacijtmti, ki so prihiteli v sobo, so našli dr. Kellvja v zadnjih vzdihih na tleh. Morilec je pobegnil medtem sko- rkško iavedenje Stiimsonovega do V policijskem glavnem stanu j va za štrideset ur. segali plameni po koridorjih navzdol. Mr. Eastman fn dr. Kaiser nista DOXDOX, AngHja, 15. marca. -.X. or. xvais^r nisiaj SlIzana Knoch, žena Franka, dne , , « , . , - , - , Ko je stopila Hon. Elsie Mačka v v imela niti prilike, (da pograbita',- „ . .___voru» katerega mesta v drugo so romale dolge vrste ljudi, ter iska- torek v aeroplan kapitana w alter svojo obleko teh sta bila prisilje načelnika družine in njegove žene Elizabete, se ni nikdar pojasnilo. Smrtni slučaji so se završili v ria re jena, mp ° poveljnik Moticajdia, in ki je vodil od tedaj naprej revoluci-George Knoch. sin Franka, dve . Vsled tega je baje dr. Kelly odgovoren za to. da mora iti kot pohabljenec skozi življenje. Dohodki Carusove hčerke. TREN'TOX, X. J., 15. marca. — na l»-to je , . . . . nožem; truplo sežgano. \ |T , " 7 - - svoTa. Katero je ctojocil včeraj kan- je azjavda včeraj ^poldne njena so bili nastanjeni on in drugi. se. p k Ubort Knoch ^ ne ho ^JT121ial nobeile vlade' VS1" celar Walker za osebne potrebšči- , , Ijene od kake inozemske sile. To ka, 10 mesecev. 16. decembra 188o „ . . , . a ueorpe ivnoen. sin rrauna, . , . ... . i u Ko je V,erag nek, poročevalec ,6? decembra 1885. Zaklan z " ,er ff. . ara*nsk»» Dvanajst tiso^ dolarjev „ »skal dr. Kaiserja v hoteh,. kjer no-pm wž * • svata, katero je določil Te Kil. -.1„„ :^ ,1___: __ 1 ^ \ iK> hn iirizna nfthcn(» v jkip v«n- . — .. sestra, Mrs. Alkesander Shaw. je zdravnik opravičil radi svoje zu- . , nanrjosti ter žalostno pripomnil: T — NLsem govorila s svojo sestro ,r » . v v _ 1 1 „ Zaklan ... . , . . Mogoi-e ste ze eni j, da sva East- uiza preteklega tedna, — je noias- ...... •1 \t oi. a. 1 a. - nian m J®7- izgub da roiino prt- nila Mrs. Shaw, — a takrat me je .. A . ^ v , , 1 . .... , • . , / ljago tekom požara v vlaku, zadovoljila, da ne bo poskusila ta-, koga poleta. Obljubila je defini-1 ovno, in mi sevejla nismo nikdar, mislili, da se bo lotila takega vratolomnega poleta. j Groener za republiko. '.predstavlja j dreg, i Oči vid no ni nrkdo ne Glorije Caruso, osemletne hčer- nadaljni element za- ke ^^^ tenorEnrico Ca v naši vladi rušo. z možem; truplo sežgano. Elizabeta Knoch, žena Chri6tia na in mati Franka in Charlesa, 1.! " ^ Denar S* iz dohodkov, 1886. Umrla vsled P^Č-^LT*^ ^^^ ^^^ prihajajo od tantijem fonograf- skih plošč Carusa ter se ga izroi-i januarja nieo. ^rrs. Teipel je rekld. da je živela ob času, ko so bili ubiti Frank sa, ko smo se lotili naloge, da urav namo politični položaj tam niateri deklice Sedaj pa stojimo pred možnostjo,j y ^ ^^ ^ ydoya da bodo konservativci, katere smo BERLIN, Nemčija, la. marca. Knoch, njegova žena in dva otro- . ... ... .. * , . v, i Carusa, da znašajo njeni letni ^u____, - . . . . J, .. - ,__ohranili v sili, zanikali soudeležbo; t<)nnnn ___- - . iz- Državni obrambni minister, gene- ka in ko je bil požgan njih dom. _ jdatki $30,000, d oči m znašajo nje- ■I e z n a m . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriikega ali kanadskega denarja nam j« treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega meska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki ao veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, dm Vam bo ta ponndba ugajala, posebno is, ako boste vpofttevali nesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Wa. 1.W0.......... $ 18.40 Din. 2,500 .........$ tf.75 Din. 5,000 ..........$ 91.00 Din. 10,000 ..........$181.00 Din. 1U10.......... $200,00 Lire Lir 100 .............$ 5.90 tir 200 ..................fu^o Lir 300 .............$16.90 Lir S00..........................$27.71 Lir 1000 ............. g Nakazila po brzojavnem pismu izvriaicme v otUMM trn si roške faso ter ra- PODATKI Pristojbina sa izpis «Os sssfrifMh dolar jfr v Jugoslaviji Is Italiji zasfia kakor sledi: sa $25. aH —nji znesek 73 ns. Mr; od $25. naprej do $3Sft. po 3 Mste od wilwfi dolarja. Za vetje svete po pi-■hs dogovoru. ral Groener. je zastopal dane« v približno eetrt milje proč od Kno-'^ ^da^bodo^ameSki ni letui dohodki le $9000. Izza smr- SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street. cobtlandt mm New York. N.7 Y. plenarni seji idiv.avnega zbora pro- chore-farme. ^mornariški vojaki še nadalje osta- ra.-un svojega ministrstva Čla™] _ V bližini, na neki drugi far- u tam? da vzdrže iiberuiega pred-toeke, katere je povdarjal. so bz- rai, je delal mladi moški, — je re- ^^^ _ n&jbrž MoncaxJ<>. le a graj en je nove oklepne križar- ki a. -t- ^tidva sv se imela rada. ke in demokratizira>nj<» Reiehs--. Dvoril mi je in zaročila sva se. To' ■—---- wehrja. I je bilo leta 1890. On ni imel niee-' ^ • Kar se tiče grajenja ladij, je za- Mr jn vsled tega -sva se dogovoriU, ^ moz 9C cuu vzemal minister sroje, že preje o-|da bo odšel on za leto s farmf-.ter Osamljenim, braizloženo stalinee. Minister je ^iskal dela kot gozdni delavec, obljubil. |da se bo z vsemi svojimi j moemi zavzel za vzgojo Reiehs- ,, , , . , ..... . ... . . .bilo končano en« leto. > prana la _ . . _ _ ... welirja k državni misli. Armadi je , . . ... . . Home for the Aged r Brownsville, , . -v . , , , i sem ga. zakoj je prišel nazaj »n on, . . ^ _ .. . treba veepiti oneutak, da mora slu- . . . . , . „ . , „ !]mvaditi samoti. V nedeljo je u-.... . ... . . , , mi je rekel, da teze njegoivo dušo 1 _ . , __ „ , žiti republiki. S tega ^talisea bo ^ t . . ^ . . , : mrla r ženskem oddelku doma za ' Knoehovi umori. Ko mi je povedali , {Ostarele nj^rova z en a v starosti . ... , Le težko se bo mogel Hvman On pa se je vrnil se predno je , .., _ . . „ : . . . . . . '.Rothsehud, iki stanuje v Hrebrew- koiK-ano en« leto. \ pranala _ , ^ tudi vodil in izvajal svoj urad. Tu neomejeno priznanje ministra 'k republiki je vzbudilo viharno odobravanje v sredini in na levi strani parlamenta. to, sem mu komaj vrjela, a on je vstrajal. Xato sem prekinila zaroko. — Potem ko je zapretil da nbije mene in mojega otroka, je zapustil 105 let. On sam je pa star sto let. Celih 75 let je hil par po roe en ter živel redno srečno skupaj, potem ko sta se oba spoznala v ne- ti Carusa leta 1921, je prišlo za družino $741,440. Leta 1921 je bilo $423,000^ dohoidkov, leta 1922 le še $125,000 in v zadnjem letu le še $74,762. V specifikacijah se je navedlo svote. potrebne za vzgojo in življenje Glorije m*, naslednji način: $1500 na vzgojiteljico; $2000 za obleko; $1100 fa francoski in italijanski pouk; $600 za splošno šolanje; $500 za glasbeno vzgojo, $100 za plesni pouk, $500 za zdravnika in $4000 za letnrf potovanje v Italijo ter štirimesečno bivanje, tam. WA^nftAffH g|g »e vrnil koncem pretekle-j ki ruski vasi r bližini nemške me- "OLA8 NAHODA** HAJVEČJI l^ta ter se mi dal spoznati.'Po- je. Bila je to prva ljubezen, kate-SLOVZMUEI DNEVHIK V ZDrI sledil in jas sem se ga re ni moglo zadušiti niti celo sto- DKŽiVAE ' R^itejps Sem povedala -vse letje. Le dva petih otrok para sta ' * lpftlio>|i . . lie sv •aSRri.teŽiftii iHiiMa h: ■ - r. Prebivalstvo Združenih držav. "WASHINGTON, D. C.. 15. marca. — ProvizorlČna ocena eenznr-nega urada navaja prebivalstvo Združenih-držav za 1. julija teku cega leta j» 120,013,000. Cmmei and Published by KLOYENIO PUBLISHING C01CFAHX (A Corporation) __booh BenedU; PIam of business of the corporation and addresses of abor« officers 82 Cortlandt Bt„ Borough of Manhattan, New York City, N. Y QL18NABOD1" (Voiss of tilt Peopk) Issued Every Day Except Sunday and Holiday*. Za celo leto velja Uit ta Ameriko in Kanado ______ Za pol leta__._____$3.00 Za ietrt leta____%1£0 New York en celo leto—$7j00 ta pol Utn .................. Za inozemstva ta telo teše J&JDO Za pol leta ~..............——MJV Subscription Yearly 16.00. Advertisement on Agreement* **Olas Naroda" iekaja vsaki don itvtemii nedelj mi praznikot,. GLAS NAROM. 16. MARCA 1925. : ^Karod stoka pod tezo davkov vprašanja, ki so življenjske važnosti, #e puščajo vneinar. Treba bo res seleane roke, da bo pomedla in napravila red. Kralj je nima. To se je že ponovno izkazalo. Edinole narod jo ima. Morda «e bo narod po Jolikih britkih izkušnjah toliko izpametoval. da bo pri prihodnjih volitvah poslal v narodno skupščino ljudi, ne pa divjake. Starokrajska porota, Novo mesto, 27. febr. Uboj v Cerkljah. Pet ljudi utonilo ▼ tri cw^pbokiroSJ AL#LENTO*VX, Pa., 15. marca.' Pet^ljtrdi je utonilo a- tri čevlje globokem Coplay Creek,'v bližini West IIokeri|dauqun, ko je padel včeraj ajutraj avtomobil Frank Eckerta v gosti metri i preko nasi-,pa v potok. SENZACUONALEN PROCES V PARIZU Dopisi brez podpisa in osebnosti se se priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri »pfemembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivalifts naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.____ "GLAS KABODA", 82 Cortl&ndt Street, New York, N/ T Telephone: Cortlandt, 2876. PRAVOČASNO POSVABJENI Senatorji, ki so preiskovali razmere v štrajkarskem ozemlju Potuj sylvan i je, so dognali, tla so razmere nečloveške, pod vsako kritiko in da bo "treba nekaj ukreniti". Premogovni baroni ko že dolgo prej vedeli, da bodo prišli Hcnatorji vohat v majnarske naselbine, tn so se nato izborno pripravili. V s;t k superintendent je dobil od kompanije naslednje-1 ishiuia navodilo: Vstran z vsem, edsar se no sme videti. Policija naj ostane v ozadju. Zaenkrat ni treba nikogar aretirati. <'e bodo hoteli senatorji izpraševati naše uslužbence, glejte, da boste izbrali take, ki bodo dajali povoljne odgovore. \a nobeno vprašanje, o katerem mislite, da bi uteg* nilo škodovati našim interesom, ne smete odgovoriti. Kompanija se bo zavzela za vas. Oe veste, da je v barakah ali kempah kaj v neredu, glejte, da takoj popravite.'' Tako so se glasila navodila. Ni treba skoro omenjati, da so se jim superintendenti pokorili. Toda navzlic temu so se senatorjem ob vsem tem, kar so videli, zježili lasje. I si ga pa prepeljali v lirežiec v bol-'nieo. kjer je naslednjega dne umrl. J Pri raztelešen ju—se jc izkazalo. Danes se je pričelo prvo letošnje o dejanju jkv }Prane Vesel rojen leta 1907 v Ma- dal domov v Žni>ečo ,vas. kamor je - ' "! , lonca h pri Kostanjevici, samski d^ pri^iel in privriskal. Pri vaški ka T , . .. ... jlavec v Žu pee i vasi 43. že kazno-pel ict je dobil Jožefa Frbanea, bra e nu z noŽ6m ^ Rrž skcMl prati rrban. proces, za katere** vlada med Pa- Fr.wa Urbanea v trebuh, da je eu in z odprtim nožem zamahnil rizaui splošno zammanje. Rnsi Frjme Vnbam, ra<1; t umrl ter „ ^ roko-: mornariški častnik X. Thierry za- da v Žttpeži vasi z ^^ n0.i Eckert se je nahajal z ženo in hteva od francoske vlade odškod- z "Midva imava tudi se nekaj sku- drtižino Meyer na nekem obisku v Fulerton. Eckert je mogel pobegniti n avtomobila, a vsa njegova prizadevanja, da potegne ven o-stale. so ostala brezuspešna: nino v znesku 3.700.000.000 f ran- čem-zamahnil proti .ložetu Frban- pa j!" K sreči je Jože Trbane od- kov. Mož lahko namreč na podlagi * en. da mu zadal poškodbo z vidni- bi zaniahljaj z roko in ubežal. Ob- je <>ba svoja dejanja e zagovarjal s.pijanost- , aii znaki in nasledki, a je izvrši- dolženee je stekel za njim. ko se rodbinskih dokumentov dokaže, da ^ov Lzasfala k„r ^ Jcžr Trbane mu je pa Urbane skril na sosed |je |>otomee Jean a Thierrvja. ki se nrfaree postregel in zbežal. njem dvorišeu. .e je vrnil in l.otH __lZ rOJStT?a kraja Cha"»l Obdolžen^ je sovražil Franca da mu Oštir ,v,ve. kje je I rbane K/Tu 9 a t «en teau- rhierry v Iiresevi.. kjer je h| Jcžefa iz ^^ obdolžem MU2m plačal 550 za puslužbenec bogatega trgov- k(M. ,ta ^ ,L)0inladi 1927 oklofu-'priznal m mortkeffA lrihk ca z umetninami Athanasia Pipal- r-,.i..,.,,., ku« iuur«AC|(a iLiufta| i (xala. i rnanea sfa bila sicer radi jo. \ nasprotju s tem p;i so izpo --i1 tega pred sodwrem kaznovana in vedale pri«"e. da je bil obdolženec Moiski kit, katerega so ujeli v Franeoz je bil svojemu go*po- je tU(li ob:N>lžejiec kazal, da se ])ai, )K,knliko viajen> Vt.lldar ue 1o. ton»k v Gowanus kanalu v Brook-|^ar^.tako uda"; rk]je k povskL vajj. Tlldi ne^iianer. ki ho mu odvzeli doku-'ab(lf)lž(vnw ^ še) z dasi mente. tisoče se ogromne dediščine. bn .]m pevske^ 7ibora. Vsi so mi-S temi dokumenti so .sto-pili pred grešil, je bil na- doloeil v oj.oroki za univerzalnega obnašai»je je bilo hinavsko. Y svo- dela »lovskega muze-: i.dediea. T'mrl je leta 1675 v staro- - notrauiti T'rb4rtlCema in eakal le ngod- šest vpraša kom je bilo stavljenih rprašanj. izmed katerih so po-ni tulijo- nft ,1>ri]iko- da liad njima znosi, trdili glavno ter zanikali pijmist V nedeljo. 23. oktobra lani so se' Na podi a pri krivdoreka je bil Turčija poslala delegate na razorozevalno konfe- renco. ŽfeKEVA. Sviea. 1;"». marca. — Sovjetska delegacija k tretji pripravljalni konferenci za splošno razorozenje je dospela včeraj semkaj. Soglasno z neko preje iz 3Io- rtlili. dn. srre obdolžence v C<»rklje beneške dole bi zahtevali, naj jim -ut k m,kpmu mrll-lu Prail(I rr. izplaeajo Tliierrvjevo zapu^ino. bane hi 7nrko S1>m1aj< Rp. Toda beneško sndiš -e jih je dalo Mj Rarleon je to take"a V* neške republike, premoženje konfisciral za državno blagajno. jugoslovanskem parlamentu. Poročilo so glasi: Kajzerjev svoger izgnan. BERLIN, Xemeija. 15 marca. — šli so do hiše. v katri stanuje orga- ; nist. Tu pa je naenkrat skočil ob- n, . . , . . , ! dolženee ix zadnje vrste k Francu Zdaj zahteva potomec boga lega ... . , , , , . c zgodile nni izplača dedšemo. ki je bila za-',, „ . , . . . . bliskoma, m so se fantje zavedli plen jena v korist Francije. > pra- „ , . . . . , , isele, ko je i rbane z ooema ro- sanje je seve tla. *-e mn bo sodišče ... • . ......... . , , . " ikama (prijel za trebuh m .skočil v po tolikih letdi priznalo letine pra- . . . . „ .. , • , • organistovo hiso. Obdolžence ie za Viee, kajti rrancjia bi morala v .7 , ^ , , , -Tijim se iparkrat sunil z nožem, na tem primeru globoko poseči v »vo- . . , . . . kar mu je Zorko zaklical: Kaj si jo blagajno. ; pa naredil ? Obdolžence se je zaradi tega obrnil k Zorku, zamahnil proti njemu z nožem in za vpil: <£Tiho. če ne bom pa še tebe!" — ■ Zorko se je udarcu izognil, obdolženec je pa zbežal in zavpil nazaj: " i^Sedaj me boš pa, hudič. ^>oznal!" V hotelu Moser v Bcljalai se je] TJrbancu so najprej izpirali rane TRAGEDIJA SLOVENSKE RODBINE te dni odigrala pretresljiva rod Kndic'em se zbirajo okrog Radiea, Dr. Pernar se se' Alexander Zubkovrmad^tnVmož binska tragedija, Vije žrtve šo"po naprej prepira s postnim ministrom Koeičem. Zaeenja se; princesinje Viktorije iz Schaum- stali naši rojaki, prel ivanje. Poslanei se prieenjajo grabiti za grla. Prvi ?»estre.prejSnj<^ga nem-| Pretekle dni zvečer je prLšia v „ rn i> ■ ' i*i ..v- v - , , -r» |škega kajzerja. je bil danes od po- omenjeni hotel neka Betučnikova zaene ioina Popovie, ki kriei: tečemo vec tako!" Per-1,, .v.„ .. ^ i • * ^ 11lcijskih oblast.i v Kolmu ob Remi iz Celovca m se tam nastanila z o-nar nastopi proti njemu in že pade prvi udarec, Touia!i^an iz nemške države. Ibcma svojim otrokoma. Naročila Popovie siiiK' Pernar j a v trebuh. Dr. Pernar se malo, Ta izgon se ntemljnjč s tem. rla-je večerjo za vse tri in takoj ipla- v organistovem stanovanju, potem >:vijeT kmalu je pa zo^>et pokonci. V tem tenutku navali ini rosU m obnovljcnje stano-nanj latlikalni ]ioslanec iz Kruševea Vojvod Luna. Toda'Va"j$kega dl°Yol^a- Peni ar ga udari s pestjo po eel j usti, da se lmu takoj vlije Uri. Vojvod Luna prime za samokres. Toda okrog njega se zbern radikalni poslanci in ga iz vleče jo iz gnjeee. Toda Luna se krvav in opraskan, kakor je bil,, rova naprej in pravi, da mora obiTeimati. Zdaj začno tudi ministri ska-i.ati iz svojih klopi. Simonovič kliče: AtNe moremo več tako naprej. »Sedaj jih moramo za tri seje izključiti." Med poslanci se pretep nadaljuje. Sodelujejo Tešman, Nikolič, Milnitinovie, Sretenovie, Svejetkanovie in Aga-t ono vie na strani vlade, od radiecVeev pa Pavle in Štefan Radič, Pernar, Maček in dr. Klerikalci neprestano kličejo: "I'dari!" Toda nihče noče najprej, da bi se tepel. Nekaj stolov zleti poslancem na glave. Vilder se prereka z ministri in kliče: "Tako se tukaj vlada." Vlajko Kocie odgovarja: "Mi smo bili 50 let v opoziciji."Vilder odvrača : Bili so radikali, ko pa so že pomrli." Koeič in Simonovi e se že pripravljata k pretepu. Predsednik sbup->čine odide iz dvorane. Novinarji so poskakali iz svojih klopi v dvorano in se pomešali v gnjeČo. Radikali so se obrnili proti radičevcem in jim klicali: 44Ali mislite, 0 ostala Zakaj bt trpeli se en (lati, <> ratn donu je »d te dni v neopaženem slutnja in odšla je po vratarja, ta-kdi&a obliž ua boleče mesto, boste[enega, ki so ga rešili, je povsem trenotkn iz stanovanja svojih sta-stranske sobe sta nato oba vdrla v gorkote' l^ll>ore in udohnostL "«niama in zdi se. da so se ]>oto- 1 Zdravilo se vsesd v sedez bolečine, rižev na ulico ter jel bloditi po pro-'sobo. metni ulici čisto sam. PrestraSenij Betnčnikova je sedela na robu stariši s3o ga. Likali zaman, čez par postelje, tla so bila okrvavljena, ur so pa izvedeli, da se nahaja nji-Obeh otrok ni bilo videti. Xa vpra-hov otrok na tri kilometre odda-sanje, kaj se je pripetilo, je Be nakar okorelost čudežno izgine. flnnebiftto a Italijo na strani AVstrije in da otrok aopet z donia. To pot se mn'ci oba otroka mrtva v postelji pmlicc^tov* K^ed«* ima letos izrcdno.se čuti z Nemci v Italiji kot ena je posrečilo najti miljo oddaljeno odejo. Botnčnikova ju je zadavila,ivsebino = razprave, po- kulturna enota, postajo Hastings. Od ko-ntrole ne-! Zadrgnila jima je vrat s platnenim veSti'.slike» Sala' zanimivosti itd-opažen je vstopil v vlak, se skril trakom. Xato se je hotela obesiti j'Blaznikova Pratika je naSim reja- V nemškem parlamentu je izjavil socijatni demokr. poslanec Stampfre, da je.vsa demokratična Nemčija v konfliktu Avstri- piod kldp in izstopi! na *>osteji toda vrv se ji je utrgala. Trupli !k01n Priljubljena. Še v sta- 1-— >■ -_ —j____• _ __* ______ i i f 1 « « _____»Am Irti^-in da 4a kil 1 waiami Z kraja, kjer stanuje njegova teta.'obeh otrok sa nato prepeljali v mr Tn ga je opazil rpoilcijski stražnik, | tvašnico, nesrečno ženo pa v bol-ki ga je od vedel na policijo, kamor ndeo. ga je prišla iskat njegova teta, ki, Betučnikova žena je učitelja Bc-ff*( j« spremil* s prihodnjim via-, tnčjriika iz Celovca, ki se je pa ločil od nje. Bil je tudi radi nepoštenih manipulacij odpuščen izj korti domov v Txindon. Tako iporagajo, ee je res, ne vemo. jeimtf* dne 1. jnratrja 1928 rem kraju so je bili vajeni in je tudi tukaj ne morejo pogrešati. Naročite takoj. Slovenk Pablishin^ Company, 81 Cortlajjdt St., How York Citj. Agitirajte ta "Glai Narodanajvečji sloveneht dnevnik • Ameriki službe in živi sedaj v Nemčiji. Že- lftČEM 30 DOBRIH DBLAVCEV na Je bila najemnica nefee gostilne za delati angleške doge. najboljši1 v Celovcu. Njeno stanje je povolj nO in bo kmalu okrevala Kot v^rok tragedije je navedla, 8418,581 članov, zai 45,062 vee ko j da je bilo življenje neznosno in da letom. ti m> polno je mort»l* ršM Veliko t»retr '* Iprii. . članarino. M. grozd pri Zavalla, Texas, za angle-' doge, na suhem dobra in po-j Mena plača. — Oglasite se na: »imak Oibolt, Liberty, t«,, ali * Oa., lese., «09 Tchon-1 PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajt. čudovit uspeh' — MALI OGLASI v "G I a s N & r o d a" — Fvaj si tako žalosten, prijatelj ' — Kako bi ne bil žalosten! — Šofer lui je pobegni! z mojo žvuo. — Hm. jaz pa .s svojimi šoferji nimam sreče. Veš ka j, ee bi slučajno prišel nazaj, pošlji ga k meni. .laz ga takoj spremim v službo. * Ameriška prohibiciju predp'Mi-je bornega pol odstotka. Njeni predpisi so seveda m tu o na papirju. Pokori se jim komaj pol odstotka ameriškega prebivalstva. Poznal sem rojaka, ki «?a je kaj rad čez mero potegnil. Ni delal nobene razlike, vse mu jc s!o v* tek: vino. pivo in žganje. S 'daj pa slišim, da nc pije več. Postal je namree but lega r. llilo j«- na neki ki>,riji ;di poroki, Milil jie vem. Op^ilnoči je prinesel t?osp.»dar i/, kleli majhno zaprašeno steklcuico. — V t11 j steklenici je petnajst let staro vino. •Starešina je ogledoval steklenico in začudeno kimal z glavo. —- Lepa steklenica je. — je mrmral, — prav lepa.— ni«* ne rečem. — toda malo premajhna je za svojo starost. * — Kaj ji1 to, pečlar? — jf vprašal .sinček svojega očeta. Oec mu je takole ]K>jasnil: — Pee-lar je ti?,ti človek^ ki desetkrat ]>rej premisli, pred no se poroči, potem pa samec ostane. * V družbi lažlijivih kljukeev jc zaključil nekdo debato z nasledn jim iigotovihnn : — To, kar ste vi po-vedali, to ni v.se skupaj nič. To ni besede vredno. Toda pri na.s doma .smo imeli hlapca, ki jc znal imenitno posnemati petelinovo petje. Tako imenitno, da Če je opolnoči zakikirikal, je opolnoči začelo .solu-ce vzhajali. * O Napoleonu poročajo, da je bil jako raztresen možak. Posebno v ženski družbi. Nekoč mu je potožila žena nekega maršala, da je zelo nesrečna, ker nc bo mogla nikdar svojega moža 7. otroci osrečiti. — IIm, — se je zamislil Napoleon. — To je pa čudno. — Povejte mi. ali je imela vaša mati *j-troke ? Dama ga jc začudeno pogledala in vzkliknila : — Moj Bog, tako vprašanje. — O. saj nisem nič hudega mislil, — se jc izgovarjal Napoleon. — Ampak zdelo se mi je, da je to mogoče v rodu in da tudi vaša mati ni imela otrok. * V < 'hicagu sta živela mož 111 žena. Oba gluhonema. Pogovarjala sfa se kot se pogovarjajo mntei.... t znamenji. Te dni ga je tožila žena za ločitev zakona. Ko jo je sodnik potom tolmača vprašal, xakaj, mu je dopovedal a, da zato. ker ji zvečer ne pusti govoriti. — Kako je 10 mogoče? se je začudil sodnik. — Kar luč ugasne. — pa je pogovora konec. Angleški princ ima poseben dar. Po cele ure lahko govori, pa ničesar ne pove. Tudi marsikateri ameriški politik je v istem zmislu jako nadarjen. * Olje in vode ni mogoče zmešati. Kaj dobro se tpa mešata olje in politika, kot se te dni jasno razodeva pri zaslišanjih v Washingtonu. * Rojak je pripovedoval: — Ko sem prišel danes zjutraj ob tr^h domov, mi je metala moja stara težke očitke v glavo. — Kaj bi govoril po ovinkih, — ga je zavrnil prijatelj. Popravici povej in ne delaj valjarju krivice. Valjar je bit še vedno valjar, ne pa očitek. HEX5 Kxl&itrx. Tft. JtAffrX A HK A Di r .i rrnPEXKo: REDAR SAPOGOV Jaltakemu polieajn je |H>licijski ravnatelj poveril Prledno, njegovi razumnosti pri-1 "He. ho. he! Xe bos, bratee! lnorno nalogo, da nadzoruje vse \ i Stara zvijača Poznamo te! Poka- Sapogovn f Sapojrov je h prstom požugal Ži- il it- du. njegovem okolišu stanujoče Zide in ugotovi, ali res izvršujejo rokodelstva. ki so jih bili prijavili. Kakor znano, daje Židom I.1 izvrševanja kak "'ga rokodelstva pravico do bivanja v divni nrirodi Jalto. Dobil jo nnloj*. da nadzruje te protkane ^emit" takole : vsak Žid mora na mostu — v navzočnosti Supogova — izdelati svoje .stroke iti n tem ne votli čiiječe pol zolo moraš paziti!" je po-i ko Rd»*<""0 ^rint. j.» r« kei! Hm. ha. ii.'il okolišni nadzornik redarja Ha-\ ha, takoj moraš vzoti ven!** pogova, "zakaj Zidj.» hi te utog- j "Xu. rišol Sapogov, da ju spro-mi. "Za vaju, podleža, nunam sr-ea," je rekol, dobrodušno stresajo glavo. "Samo enega Žida poznam, ki živi broz sleparije, vsi drugi so sleparji. t'e bi ti. bratec, pošteno delal čokolado ali kaj drugega, bi te pustil pri miru. C V pa — Vo-gopas CivomLskam Leva p — mi. kaj sem pa hotel s teboj *..„" "2a noben denar ne- .f - - - — - -t > ™ ll0s.....^ & ali kakor se spodobi!" je retpa wnarSk,: ,,a. : NV boš : - * j šol na "Židje meneTega ne hojo doživeli!" In Sapogov je odšel. "Dobro jutro!" je pozdravil Sapogov, ko je .stopi! v atolje mla-doga Abrama Goldina. "Poslušaj, bratee.... tvoje rokodelstvo.... hm .... menila delaš isto kakor doslej.... a.'" "I zakaj pa no bi?" se jo začudil Ahram (joldin. "Jem, hvala Bogu, kruh z ma#lom. Saj veste, gospod policijski nadzornik, to je .stroka, ki dopušča — <"•<* jo pravil nr> izvršujete — da človek je kruh z maslom. Ha, ha, ha! Xa vaše zdravje!" "A-a-a...." je hrknil Sapogov, prestopajo s peto na peto. "Xu, bratec.... to mi moraš dokazati! Oblast j.» danes odredila stifugo nadzorstvo nad Židi." "Zakaj ne?" .so jo Ahram podvizal z odgovorom. "Takoj napravim milostivemu g spodil fotografijo, da se 1k» gn>pod *am va>«» zaljubil.... Prosil bi irotpoda, da sodo. Tako, prosim! Glavo malo iut*. ]ig«*ntiiojii— I sta, pr«*}in, zaprite! Zaprite v« i)dar usta! \e krom-žito ohraza. kakor da bi vas bololi zobj»'! Zmtnn noMt. prosim. č<- >j* m rote pr«nia«rau — no dotikajte svetlobi izgine takoj!" Sapogov so. je za<*ndtl. j "Kako pa napravijo drugi; Zvito ljudstvo! Poznamo vas! Takoj jo vzemi ven!" "Dobro" je vzdih nil fotograf in potegnil iz aparata bol karton. — "Semkaj poglejte! Tukaj je!" Sapogov je vzel karton v roko; globoka užaljenost mu je. napolnila dušo. "Takoooo.... In to naj pomeni, da s "in jaz takšen? Izvrsten fotograf si! Zdaj še.le razumomo, kaj uganjate...." "Kaj razumete?" so je prestrašil Žid. Redar ga je jezno pogledal. "llinavoe si! Poslušaj : jutri bas izgnan! V štiri in dvajsetih urah odtod!" Orita". ki plo-Vmeriki. ima potnika - sta-*a stoika, ki jr to težilvno ]M»tovanje z ^ j upom. da spotoma umr«>! Ta stari rame,l! i morski čudak je stanoval v I,on- stro»o ukazal Sapogov." me ine-l za norea!" Litograf je skomignil z ------|morSK1 ,.mlat stanova, v in se je sklonil nad ploš»'o.... slanec William L. Sirovieh kozaivek denatiuijanega alkoini la. Oba sta velika nasprotnika pmhibk-ije in obsojata vlado, ker zastruplja ln»I Tudi na druga<"•♦>•11 način neužiten. n»- tla hi mu bilo tr»-l>a kako strupeno snov. jirinitsa r jalo. *loklor je bil zdrav. Lepega dne pa je zbolel in njegova bolezen . , „ , (je postajala vsak dan hujša, tako! vogopaS čivomiska^I leva P. f, ,__... v . - ... . ^ 1 , 'da so zdravniki ze lziavili. da na Težko breme mu je leglo un du- šo. "Takooo? Tn to naj bom jaz?] rešitev ni več misliti: najkasneje j v desetih dneh nastopi smrt. Sedemdesetletni možakar pa je dol- Ždaj razumemo! Da, da. takih stvari ste Židje zmožni! Imeniten, , „ .. , , . „ . . ga leta gojil srčno zeljo, da mu bo rokodelec si! Zapomnim si te! —1 Jutri zjutraj boš izgnan! V štiri in dvajsetih urah...." Ko jo Sapo«ov odhajal, je .bil njegov dobrodušni obraz ves mrk od bolesti nezaslužeue žalitve. "Vogopas," je mrmral težko dihajo, "vogopas čivomlskam lo-vap...." Sapogov je stal pred kanuioti-skamo Davida Sepeloviča in njegove oči so se sumljivo pasle po čudnih deskah in ploščah, ki so ležalo razmetane po vseh kotih. "Dohr» jutro." ga je Sei>eiovič vljudno pozdravil. 44 Kako je r cenjenim zdravjem'" " K Aor vedno. In ti? Kakšno rr*kodi-Lstvo izvršuj** 1'* "Litograf s«-m. Izdelujem karte. fiosetiuee, zaročne objave, po- ga z«laj z n.ko P<.?em, kadar! ro. na naznanila, vabila in tudi o knrč&m. lahko zmašite vse pr^te v uok. z laj pa morate držati roki ob pr.srb. Prosim, ne ganite s«*! Dajte zdaj obrazu /aeiiden. kulturni izraz! iiotovo! Hvala! Zdaj lahko napravite z m»»om, kar vam je drago" Sapogov je vstal, zadovoljno pritegnil svoje mogočne udo in so radovedno približal aparatu. "Xu. vzemi ven?" "Kaj.... kaj naj vzamem ven?" "Xu, kar se je zdaj napravilo, tu-to pokaži!" "(ilejte, gospod.... to še ne gre. Zdaj še ni nič! Zdaj moram najprej stopiti v temen pro»>or, da razvijem negativ...." smrtniee." "To moraš dokazati!" je rekel Sapogov n«-zaupno, "ukaz je tak." "Za največjim ve-^-lj^m! Pri tej f»riči natl>nem po^tnieo milonti-vega gospoda. Kako je cenjeno i-m*'? Pavel Maksimovič Sapogov? Samo trenutek! Tak-»j ga Ziipišem na ploščo." "Kam greš?" se je vznemiril Sa-|K>gov. "Xe, bratec, to moraš na-]i v moji prisotnosti!" "Kakopak, v vaši prisotnosti! Xa onole plofičo!" Litograf se je sklonil na(l pl««sč Sa]K>gov mu je gledal preko rame. "Kako pišeš? Ali je tako prav? Ha?" Poslovanje bančnih zavodov je edino, v katerem se ne zahteva od strank, da denar trosijo, pač se jih pa vabi, da ga hranijo in pri-lično sami potabijo. Naložite svoje prihranke pri VaSi banki po 4% proti mesečnemu obrestovan ju. STATE BANK 82 Cortlandt Street New Yorlt, N. st ari La/ba Bukus jo sedel v vrtnem nasadu in se je preživljal s posebnim izaimem, ki je vzbujal pozornost, šetaleev.... Bil je to čudoviti strojček z dvema odprtinama. V ono si vrgel novec za pet kopejk, iz drugo pa je padel košček v barvan papir zavite čokolado Mnogo dedkov je prav dobro vedelo, da se dobi taka čokolada tudi brez aparata v vsaki trgovini. ven da r pa je haš ta naprava mikala njihovo zvedavost.... Sapogov je pristopil k staremu Lajbu in ga j.' la konično vprašal: "tuj, ti si rokodelec. Kaj pa delaš prav za prav?" Starec je uprl svoje rde."-.- obroh-Ijene oči v rodarja in je odgovoril: "Čokolado delam." "Kako jo pa dolaš?" je vprašal Sapogov. nezanpno ogleduj«*' čudni stroj. "Kaj se pravi, kako? Tako!.... Tukaj vržrf-Š pet koj>ejk v aparat, tam pa skoči čokolada venkaj!" A. kaj, ti lažeš!" je rekel Sapogov. "To vendar ne more biti!" "Zakaj ne bi moglo biti? Lahko je! Takoj boste videli. Tako!...." Starec je privlekel iz ž *pa novce in ga je vrgel v odprtino. Ko je iz druge odprtine skočil košček eo-kolad«». se je Sa^iogov zvil od "smeha in navdušeno vzkliknil: "Kako je neki to mogoče? O. ti ljubi Bog! Kako pa je to, starec?" Xjegov začudeni pogled je kakor pričaran obvisi na aparatu. "To je tak stroj." je dejal starec in skomignil z ramoni. "saj vidite?" "Stroj, to je res. hm.... stroj," je odvrnil Sapogov. "A kako nastane čokolada? Xovee je vendar iz bakra. trd. čokolada pa je sladka in mehka! Kako more iz trdega novca priti tako okusna stvar?" 1 Žid je s svojimi rdeče obrobljenimi očmi otipaval redarja: nato je počasi pobesil obrvi. "Elektrika in kislina. Kislini j raztopi in elektrika Lzpremeni stvar, nato jo pa sune vzmet skozi ' odprtino." j "Xu. nu. nil," je kimal Sapogov. "Česa si judje ne izmislijo! Le delaj, stari! To je dobro rokodelstvo. Delaj za svoje zdravje!" ] "To tudi delam!" je dejal starec. "Delaj, stari! Tole, bratec, to je umetnost! To ni vsakemu dano! Zdravstvnj, stari! Ha. ha, ha" Kar pa je storil redar po teh besedah, si je mogoče tolmačiti le z ajegovhn občudovanjem in apo-štovanjem do skrivnosti naprave ln ^dodeljen po mornariškem običaju grob v morju. Komaj je izvedel za mnenje rzdravnikov, ko je naročil svojim sorodnikom, naj mu takoj kupijo vozni list za čim mogoče dolgo potovanje,po morju. tako da ho— če že mora umreti, — pokopan v svojem priljubljenem olementu, ne pa v zatohli zemlji. Željo so mu izpolnili in sedaj se mož nahaja na "Oriti*', ves prožet s skfbjo. da ne umre v kakem pristanišču. Tedaj bi namreč prevzela njegovo truplo pristaniška policija hi bi ga pokopala na suhem. Toda do sedaj je ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI foreign language information service — jugoslav bureau DARILA ZA VELIKO NOC Velikonočne prazni ice bomo praznovali letos že začetkom prihodnjega meseca. Radi tega priporočamo, da nakažete darilo, ki ste ga namenili Vašim v domovini, brez odlašanja potom nas. Vi in obdarovani ter konečno tudi mi smo najbolj zadovoljni, ako se Vaše darilo še pred prazniki dostavi. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt »t., New York, N. Y. Delo otrok v Združenih Državah. V vsaki državi 1'tiije imamo zakone, ki Vrejujejo otroško delo. Svrha istih je preprečiti prerano zaposlovanje dečkov in deklie. ki bi moglo biti na škodo njihovemu zdravju in tako vničiti njihovo bodočnost. Prerano zaposlovanje jih odtrga od šole in izobrazbe, kar zmanjšuje njihove priložnosti za vse življenje Otrok moro navadno prav malo zaslužiti in le malo prispevati k družinskemu prihodu. Vsako leto šolovauja po povečuje mogočnosti otrokn v življenju, tem boj kot more vsakdo v tej deželi d ob i r i d ibro i zobra zbo h rez pl a -čno. Po priseljeniških zakonih mora ako je dobil dovoljenje za delo. j Ti zakoni se seveda ne tičejo otrok, j ki radi slabesra zdravja no morejo pohajati šole. šlo vse po sreči. \ Zadnje evropsko, ^k otrok, ki je prišel v to zemljo pristanišče Santandor jo parnik pIV,f šestnajstim letom starosti. zapustil m se nahaja se laj na potu v Valparolso. tako da moro sta- pohajati šolo. dokler ni dovršil l*1 starosti. Države predpisujejo isto a Ti ri stari kapitan — če je pro^noza 7J, otroka priseljenca, kak.n- tudi londonskih zdravnikov pravilna j M vsako tukaj rojeno dete. Sledo- sevoda—upati na izpolnitev svoje!'i kratki pregled zakonov držav želje. Da »e j»a izogne neprijetnim j California. lHmot>. Massachusetts presenečenjem, -i je kapitan kup"! Miehiaran. X--tv -l» r-y. X» w York hkr:tti tudi— povratni vozni 3ist;|in Pennsylvania, v katerili kajti tudi zdravniki se lahko mo-]Ve»"je število n* rod*-ev. i zkazuj . tiio. - kar — predpi-n» v ?.•:. p.-rh- i —^——1 . X »fo»>n *»tr<>k. -L! Ti' ^ Mascot Ameriške Legije :-.i m. iM^l-M \ » hu, 1 i :". :■! |i«t p'«N»*lmem "i• v4 !j tj.i ■■ ••*'- fikatu zap<»>i o«* nanaša na j tlelo. j Takega dovoljenja u> neu.-1 biti nol>ei» ^-trok pred svojim -štirinajstim letom. California in Michigan zahtevata v>aj >tara-t 1.*» let z;i to dov iljeuj.. Xr>bf-n otrok n»* more dobiti te*»;i dovoljenja, tudi «"e j.' a*- do^.-^" 14. leto oziroma !.">. l«*to. :iko ni dovršil predpisanega šoLskeara raz-retla. V Calif«>rniji ^se zaht- va iw-vršitev sedmega razreda ljudske šole: v Xew Jersey zadostuje peti j razr-nl. bnim za delo. V državi Michigan so to vedno ne zahteva. Xoben otrok, ki nima še šestnajst let ne sme delati poiloči. dasi v tem pogledu imamo nekaj izjem v državah Xew York in Michigan. Xoben otrok, ki nima 16 let. n<> sme delati več kot osem ur na dan v državah California. Illinois* Massachusetts, New Jersey in Xew| York. V Michigann more delati 10 in v Pennsylvaniji 9 ur na dan. V vweh leh sedmih državah mora otrok pohajati dnevne šole do svojega šestnajstega leta, razun KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI za leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928; HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN MITKA, opisi; VODNIKI IN 1'KKKOtvI. (zeodotluska razpma). Čflani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOV CEN 1 \ sTIKIM S 1.50 Kako se potuje v stari kraj in nazaj Šesetletni Jay Ward je spremljal člane Ameriške Legije, ko so se podali na konvencijo v Pariz. Pozor čftateljlj Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo vliatu "Glas Naroda". S tem; boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVEBT1SE in MAS NARODA -:-:—--i—. Kdor koČr za leto 1 nuj le zdaj. Cla n aro *amo $1. 0 na U ' i t!:n 11 po.>le na una za > >. — JI i družbe pčntHO Jll€ Jt s pre je- inamo naročnino do dne 10. APRILA 1928. Naročila pošljite na: — *'GIas Naroda** K CortUndt Stmt, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Header Sestavil ' Dr. F. J. KERN v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati * stari kraj, je potrebno, «Ia je i»oučen o potnlB llstlb, prtljagi tn drugih st', areli. Vsled naše dolgoletne iz. kuSnje Vam ml Minflrwnn dati naj* boljša pojasnila ln prliNtrocamo, ve-i .^.f , hi-ii-i t najbližji na-J ' lc>(.i iir^.l ;-li i* BO doW v j i . .1; -nranjpm, ka-• i zr.f-r. i*i. Kdor pO- { vwijenja. jK.tuJe na ■T<>rnoat. kr«r kd< r p Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izsrovar-jevi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila i n članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NAHODA" 82 Cortland t St. New York »Tujo las'tio o-1 Kako dobiti svojce iz starega kraja. K!. r ži-U dobiti sorodnike %li j avoj1 ure pred prieet.kom banketa, ko je D^ra, >e v polni toaleti, smuknila k svmemu očetu v sobo. — Oče, ali imaš par minut časa za mene? — je vprašala *er sra ne ;t potem ko sem videla vse tukaj, se mi ne zdi cela stvar več( nežno objela. Hov poraz ugto-iadgdes vlade. Indijski parlament pe s 55 proti 25 glasovi odklonil od vlade predlagano ustvaritev posebnega indijskega vojnega bročiovja. i;iko .-trašno gorxtasna. Izgleda tako varno, kadar zasleduje zračna ladja svoj cilj. £11 % Nato .p» se je vse pričelo pripravljati na povratek proti domu. Poslovili .so se prisrčno od inžinirjev iu od stotnika Kronerja. Ko jc pomagal Aleksander Henzius Dori v voz, je držal njeno Stari gospod je sedel pri pisalni mizi. ker je moral še hirro rešiti nekaj korespondence. Ozrl se je smehljaje tih sA-ojo edinko. — No, potem pa kar naprej Dorica. Kaj pa imaš na svojem srcu * Ali hočeš morda v vsej naglici nekoliko olajšati denarnico očeta ? — Ne, oče. Hočem te le prositi, da povabiš nekojra za poletje v /oko. katero mu je podala, nekoliko dalj časa in trdno v svoji kot pa Buchenati, — je rekla ter skrila svoj obraz na njegovih prsih, je bila navala Sedla je na njegovo naročje, neglede na njeno-duhtečo obleko. — Jutri se vidimo zopet, — je rekel pritajeno. - jkai« wMa je, da je potem oče posebno slab in popustljiv. Ona je obrnila svoje rožnato lice proti njemu in čutil je, da mnl StarI pospod r.e je muzal in njegove oči so zrle smehljaje nav-je vrnila z lahnim proti-pritiskom njegove roke. — Torej — jutri na svidenje! Tudi Hans Ileniius se je še prav do konca prav iskreno peeal s Suzano. Nato »o se odpeljali avtomobili. Stotnik Kroner jc poklicaJ cha brata k sebi Ln vsi trije so odšli v t bednico, da naroče čašo močnega t^roga. Aleksander in Ilans Henzius sta nekaj časa molče stala ter zrla ;a odhajajočimi avtomobili. Nato «ta .si zrla v oči. Ti. Aleksander. — če bi ne bil človek tak ubog vrag! Ta slaJ-1 a. mala Suzana Vainer, bi bila žena redon J> Sla v r---------f......V.......OHIO - Kaj neki, Ilans! Pocnimnemu pripada ecii svet. Ko«ečno pa ^ namazala ustnice z rdečilom.i,ia za skrivnostna nočna gosta. Po Bjrterton. John BaljnL Joe HltL J 1 ." . . l>ru£ro intro ie imela ves obraz o- aretaciji sta izjavila, da sta ukrad- Cleveland. Anton Bobek. Ckarlet sva vendar dva prava dečka m oni/,ni. Čeprav bi se ne poročil z žensko le tekel, rad it epa, ker ima denar, ne uvidim zakaj bi se Tie stnel zaljubiti v zdravikn- ** hila tsaka V°m<*' T>rp" dcklico, čoprav ima denar. Midva vendar nisma iovca na dote. Nesrečna mladenka je cez — Xe, pot ovo lic. j dva dni podlegla poškodbam. — \o torej. Ysled tepa so lahko povsem mirnega s-rea zaljubiva! Preiskava je dognala, da je iinc-v anjini mični tovarišici pri poroki. Jaz seveda ne jamčim za nič,(la mladenka nekoliko ranjene ust-če se b<» jutri moja mada Dora ozrla vame zopet tako ljnboznjivo »iee in da je bilo rdečilo strupeno, kot danes. j Oba dva primera torej pričata. dijski strup, ki pa je dobila pred 5 leti od nekepa oficirja, ki je potoval po Indiji. Kemična preiskava strupa je do- Hans jc pot isnil s^-ojo roko pod ono ibrata.. — Sedaj pa Ivočova iti Se nekoliko na delo. ker imama jutri do- lo previdni. Enelid. F. Bajt Girad, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant ln J. NUes. Frank KogovJSek. Warren, Mrs. F. Racbar. Tonngatewn, Anton KIkelJ. tmala, da pre v resnici za avtenti-' qpf^qm čen indijski strup, ki je oliranil še Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA da moramo biti pri šminkanju ze-jP® 50 letih vse svoje smrtonosn posledice. pust. — Lepo opraviva svojo nalopo. — Ali si zapazil, da sp^isti stotnik Kroner komaj iz oči mično main po>po Stcinach / • _ Aleksander jc skomignil ra ramama. To je poi-sem nedolžno. On daje le dolžni tribut nj^ni lepoti. — Naj bo tako. Ali pa veš, da «i mora biti tvoj prijatelj Lotar Steinaeh zelo svest svoje stvari, da pušča svojo malo ženo tako mirno tukaj* Kdo ve. če je tako miren? S tem zakouom ni nekaj prav. — Ali misliš? — Da, prav potovo. Dora Sanders mi je pripovedovala, da ni bila pt«spa Steinach poprej prav nič lepa, pač. pa nasprot.no. Izustila .,o pripombo, da sta se poročila oba le radi zunanjih odnošajev. In pomisli, ko je odšel Lotar Steinach proti jupo-zapadu, je bila njegova žena stara komaj sedemnajst let in razven tepa težko bolna. Poročila se jo ž njim na bolniški postelji. Če bi ne poznal natančno l.otarjn. Hi vrjei, da se je prodal. — Xo, prosim te. — tej mični ženski pač ni treba kupiti si moža. — To ti \Tjamero, a Lotar je bil vedno zelo malo občutljiv napram ženskim čarom, čeprav so kazale ženske ravno napram njemu j-osebno navdušenje. Jaz vem, da so zrle vse ženske s posebnim zani-martjem v nj-?gov obraz, če sva šla skupaj po cesti, čeprav se ni nikdar brigal za katero. Pa pustiva to. — To so gotovo zelo delikatne zadeve in jaz želim tako njemu ikot njegovi lepi ženi vso sreeo po njegovem povratku iz Afrrke. Stopila sta v lopo. Aleksander je pobhel s kolesom na drugi del. Tam je imel obilo dela. dokler ni bila zračna ladja zopet očiščena in pregledana. Sele ko je padel na zemljo večer, sta zapustila oba brat lopo "ter ko napotila proti kolodvoru, da se odpeljota r mestno železnico !>roti domu. Naslednjega dne, pri poročnem slavlju, sta pokazala oba brata Henzius obema mičnima deklicama porvsem odkrito, da sta napravi-' li obe atis na srea obeh. Razvile so se nežne nitke med mladimi ljudmi, fiern in tja. Ko so bili tekom naslednje nedeljp brata Henzius in stotnikj Kroner gostje v vili Valnerjevib, jo bilo že opaziti zanpni ton med parom*. Amor je neumorno daljeval z delom, a katerim je KAJZERJEVA SESTRA IN NJEN MOZ mm^ammB Pred kratkim se je poročila sestra bivšega nemškega kajzerja, princesa Viktorija, z ruskim "baronom" Aleksandrom Zubkovom. ' Ona je stara nad šestdeset let, on pa ni trideset ne. Kmalu po poroki j« začel uganjati take neumnosti, da ga bodo oblasti naj-x brže izgnale ia K^meije. .v. ^ - i.^.nr- 7 ii nllililii iS" »r . -j - . Ambridge, Frank Jakane. Louls Hribar. J. A. Germ. Bronghten. Anton Ipavee. CUridge, Fr. Tnshar. A. Jerina. ' Cm—ik J. Brezovec, J. Pike. V. RovanSek. Craften, Fr. Macbek. Export, G. Prevtt, Loalg 8apgoCK» A. SkerU. Farest City, Matb. Kamin. FaneU. Jerry Okorn. iMpfiial. Val. PeterneL Frank Nerak. City lm akallea, Frank Fa renehack. Inrtn, Mike Panabek. Mmtam, John PoUnc. Martin Ko. roabeta. Kram AnL TanMJ. Anton Oeolnlk. Fr. DnAtt. J. KoprlTiek MMvajr, John Žnst. Fr. PodmflAek. Z. Jaksbe, Ig. Magister. Vine. Arli ln C. Jakoblcb, J. Germ. J. PogaSar. J. Dnaahar. J. Peadlre. A. Hren. Vmitj Sta. Im ekattM. J. SkeriJ. ft Sdtlfrer. Joaepb Javaa. J. Peterad. UTAH He+m. Fr. WISCONSIN Koren. Joaepb Tvatnik la J« Frank Jelene. WYOMING John Frank Rkek. Lou la Tttdw. A K Arko. Vsak aaatopnlk lxda potrdilo a to. katero Je pnJeL Zatopalke rojaka« toplo prlporafianMk. Naročnina an "Glu Naroda" Je: Za eno leto UN; n pol leta «3u00; aa *tiri aeaea «2Mi an Mr SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vojvode, roman ................. M Čebelica................... JSj Od Ohrida in Bitolja..... J5. Hanka, Lužiško srbska poveš:, Atala, indež v Bolcan, t.v. 1,— Iz dežel potresov, Baukart. .75 Izbrani spisi Hinko Dolenc Knjiga a lepem vedenju, govorjenja in zasebnem iiv Ijenjo, Bonton ..........1.20 Knjiga spominov, jcfc moja pot .................... M Liberalizem................75 Materija in Energija. Čermelj .75 Otroci Solnca, Pregelj, t. v. L— <*redbodnikl in idejni utemelji, telji ruskega realizma — (Prijatelj) .............1*5 Plat zvena, Leonid Andrejev .35 Prava in revalneija, — Leo Pitamlc J3H Prigode gospoda Collina, detektivski roman......... .35 Sosedje. Čehov .......... ,35 Svetnik, Fogazzaro. roman L5t Tigrov i zobje, Maurice Left) lane ...................M Uknspiegel in Lam Dorbin 13; Vojska nn Turškem ...... .35 Pešati v prosi. 49, t. v. .. Sodnikovi. Stritar, ........ .69 Tri legende o razpelu. —» Zejer, t. v.............. T pristanu, Pretnar ...... Vfadar.....................35 Veteran piana. Kmetova .. M Uvod v Filozofijo, Veber .. 1.— Tnsnont in Vera, vedoslovna Študija. Veber .........L— Zbrani spisi ft. Maselj Pod. llmbarski ..............LM Žetve. Fr. Zbaftdk, povest .«5 IGRE Igra v 5. dejanjih ...... t^.u— ideznica, v 3. dejanjih ............ lafMn rojstni dan........ NtC na Hmeljnikn Navaden flwd. Sala v treh dejanjih ............... Poslednji nei, veseloigra, 3 dejanja................. ftyhih, narodna pravljica, 6. dejanj ............... flispah. komedija v 8. deja. njih s«»o»ooeooooooooo*e Vrtlnee, drama v 3 dejanjih Veleja, drama v 3 dejanjih Zemlja, komedija v 3. dejanjih .13 JSS .4« M .75 .73 .75 .«5 "GLAS NARODA1' 82 Cortiandt 8t, Hew York 14. aprila: Prane«. Havre Homeric, Cherbourg Pennland. Cherts, ui-jf. Hambur® Roma, Napvli. Ceooia hfndam, tiouio^ne »ur Ver. Rotterdam Leviathan, Cherbourg 18. aprila: Aqultania, Cherbourg President Rooaeveit, Cherbourg, Bremen 19. aprila: • Mumchen. Cherbourg, Bremen 21. aprila: Paris. Havre Maj-stle. Cherbourg AJbert BalUa, Cherbourg, Hambnrg Conte Grande, Napoli. Genova New Amsterdam. Boulogne tur Mer. Rotterdam 24. aprila: Reliance, Cherbo^g, Hamburg 25. aprila: Berentraria. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bra-men 26. aprila: Berilo. Cherbourg, Bremen 28. aprila: lile d» France. Havre Olympic, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg Duilio. Naioli. Genova Rotterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam America. Cherbourg. Bremen II. SKUPNI 17LET a pamikom — ••Pari«" dne IS. maja. 1«2S. III. SKUPNI IZLET a parnlkom — "Parla" dne 2. lunija. 1S2S. V'eOlnoma panUkov odpluj«}o potniki ae vkrcajo 4an prej- SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodni pet ca potovanja nn Oflromnih parniklh: PARIS 23. marca. — 20. apr, FRANCE 13. apr. — 4. maja (Ob polnoči.) Najkrajša pot po telexnlci. Vaakdo ja T posebni kabini s vsemi modernimi udobnoml. — Pijana .o alavna francoska kuhinja. Isredno ntake cen« Zajam£ite al preater sa vainj« novega velikana Ilo de France 16. mar. - 6. apr. (Ob polnoči.) Vpratajle kateregakoli pooblancenegaagenta cJl FRENCH LINE 19 State Street. Ht»w York, H. Y. rr SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR IV za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnikarska obrt m shve* ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj žen-ske. Naglica v modernem proi*ve tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Chariota, Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suke giljotine V Idriji. Soka. O tobaku. To je Kizmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govori rt. Sacco in Vanzetti. Kako sta umrla Sarco in Tense H«. Resnice in reč mire. Šaljivke in nagajivke. Določbe o dedsčinak. KOLEDAR KRAST 0-IV.0 LEPIH SLIK Stane 50 c g poštnino vred. s l o v e n i c publishing CO. 82 Cortiandt St.. New York r —- .<=-••' . r___; . juL