NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Telephone : HEnderson 3912
Naša narodna in vers!
zavednost se kaže	°<\.
v tem, da damo svoje otroke zavarovati pri K. S. K. Jednoti!
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Čuvajmo K. S. K. Jed-noto, mater vse skupnosti ameriških Slovencev!
Entered as Second Class Matter December 12th 1923, at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of Anjrust 12th 1912. Accepted for Mailing at Special Rate of Postage Provided for in Section 1103. Act of October 3rd 1917. Authorized on May 22nd 1913
NO. 28 — ŠTEV. 28
CLEVELAND, O., 10. JULIJA (JULY), 1946
VOLUME XXXII—LETO XXXll
IZ GLAVNEGA URADA KSKJ
NAČRT POTOVANJA NA KONVENCIJO
Za potovanje iz Chicage v Pueblo in nazaj bomo imeli poseben vlak "K. S. K. J. Special."	' *
Za potovanje na konvencijo se bomo poslužili Chicago, Rock Island and Pacific RR. ali na kratko "Rock Island" železnice. Za povratek iz konvencije proti Chicagi pa bomo imeli poseben vlak Chicago, Burlington and Quincy RR., na kratko "Burlington" železnice.
"K. S. K. J. Special" odpelje iz La Salle Street postaje (La Salle and Van Buren Streets), Chicago, Illinois, v petek 16. avgusta ob 11. uri dopoldan "Central Standard Time."
Nadaljni vspored potovanja je:
Iz Jolieta, Illinois, odpelje vlak ob 11:53 dopoldan.
Iz La Salle, Illinois, 12:54 dopoldan.
Iz Rock Island, Illinois, 2:33 popoldan.
Iz Davenport, Iowa, 2:52 popoldan.
Iz Des Moines, Iowa, 6:12 popoldan.
Iz Omaha, Nebraska, 9:57 zvečer.
, Vlak bo dospel v Denver, Colo., v soboto 17. avgusta ob 9. uri dopoldan "Mountain Time."
V Denver, Colorado, bo izlet po mestu in okolici.
Iz Denverja v Pueblo, Colorado, se bomo poslužili "Colorado and Southern" železnice. "K. S. K. J. Special" odpelje iz Denverja proti Pueblo 17. avgusta ob 2:30 uri popoldan in dospe v Pueblo ob 5:30 uri isti popoldan.
S posebnim "K. S. K. J. Special" vlakom se bodo vozili glavni uradniki in delegatje iz Illinois, Michigan, Minnesota, Indiana, Ohio, Pennsylvania, New York, Connecticut, Wisconsin, West Virginia, Kansas, St. Louis, Mo. in So. Omaha.
Delegacija zapadne Pennsylvanije (Pittsburgh okolica) bo imela posebne Pullman vcizove iz Pittsburgh^ do Chicage. Ta delegacija se bo vozila iz Pittsburgha do Chicage po "Pennsylvania" železnici in bo dospela v Chicagi na Union postajo (Union Station). V Chicagi se bo delegacija prepeljala na Pock Island ali La Salle Street postajo.
Delegacija iz Ohio (Cleveland in okolica) bo istotako imela posebne Pullman vozove. Ta delegacija se bo vozila po New York Central železnici in bo dospela na isto postajo (La Salle Street Station), iz katere odpelje "K. S. K. J. Special." Delegatom iz Ohio se v Chicagi ne bo treba presedati. Njih Pullman vozovi bodo v Chicagi priklopljeni "K. S. K. J. Special." Z drugo besedo rečeno, delegacija iz Ohio bo imela svoje Pullman vozove iz Clevelanda v Pueblo.
Deluje se tudi na to, da bo imela tudi delegacija iz Minne-sote posebne vozove iz Dulutha v Chicago.
Zastopniki železniških družb bodo osebno ali pismeno stopili v stiko z delegati, tako da bo vsak vedel, kdaj ima odpotovati.
Delegatje in delegatinje iz države Kansas, St. Louis, Mo., in iz South Omaha, Nebraska, se nam bodo pridružili na postaji v Omaha, Nebraska.
Delegatje iz New Yorka, Connecticut, West Va„ in Bridgeport, Ohio, naj se pridružijo Pennsylvania delegaciji. Iz vzhodne Pennsylvanije (Forest City, Pa.) pa naj se delegacija po-služi Nickel Plate železnice, ki tudi vodi na La Salle Street postajo v Chicago, Illinois. Na ta način bo delegacija iz Forest City, Pa., dospela na isto postajo, na kateri bo pripravljen "K. S. K. J. Special."
Več o tem bo, če bo treba, poročano društvenim tajnikom ali pa direktno delegatom.
Glavno pri vsem je to, da se vsak delegat in delegatinja že sedaj prične pripravljati za potovanje, da bo pravočasno odpotoval ali odpotovala.
Z bratskimi pozdravi in na veselo svidenje!
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, Illinois, 4. julija 1946.
RAZMOTRIVAKJA ZA KONVENCIJO
44: SV. FLORI J AN
South Chicago, lil.—Na redni seji 2. julija je naše društvo razmotrivalo o raznih izboljšavah, ki jih priporočamo prihodnji konvencji, da jih uvede.
Člani našega društva priporočajo, naj se posebni asesment 10c razveljavi s 1. januarjem 1947, od tedaj naprej pa naj bi plačevali 5c posebnega ases-raenta, da bi se iz tega vira krila mesečnina za smrtnino tistim članom, ki dosežejo 70 let in imajo certifikate A in B. S tem bi jim mlajši čalni dali zasluženo priznanje.	¡
Novi zdravnik Tisoči slavij© Baragov i Novomainik
Glavne seje naj bi se udeleževali duhovni vodja, prvi podpredsednik, predsednik porotnega odbora, vodja atletike in urednik Glasila. Drugim naj bi se malo priboljšalo pri plači v priznanje njihovega dela. S tem bi se prihranili izdatki za vožnjo na gl. urad.
Glavni predsednik naj bi bil nastavljen stalno v gl. uradu. V finančnem odboru naj bi bil gl. predsednik in gl. tajnik, po leg teh dveh pa naj bi ivolili še dva, da bi bili štirje.
Za Glasilo naj bi pri imenu (Dalj« na 2 strani)
Dr. Robert J. Gaspich
Joliet, lil. — Dne 21. junija je na zdravniški šoli Illinois u-niverze preje doktorat zdravilstva novi'slovenski zdravnik iz Jolieta Dr. Robert J. Gaspich sin družine Mary Gaspich iz 619 Nicholson St. V začetku julija je nastopil službo kot intern v St. Francis bolnišnici v Peoria, 111.
Dr. Gaspich je bil učenec farne šole sv. Jožefa in je član društva sv. Jožefa št. 2 KSKJ. Mlademu zdravniku želimo obilo uspeha v njegovem poklicu. -o--
Več mesa dobimo
Chicago, lil. — Mesna industrija naznanja, da bo v ameriških mesnicah kmalu več mesa. Najprej bo «prišla sveža svinjina, ker ta se lahko takoj pošlje na trg, čim je žival zaklana. Za goveje meso bo pa vzelo kak teden ali dva dlje. Ravno tako za svinjska plečeta in slanino.
Poročila iz 12 največjih trgov pravijo, da je prišlo v klavnice zadnji petek 27,000 glav goveje živine in 78,500 prašičev, dočim jo je prišlo en teden prej pod OPA le 6,000. Pričakujejo pa vedno več klavne živine z dežele. Cena mesa bo nekaj višja kot pod OPA, toda mnogo nižja kot na črni borzi.
Cleveland, O. — Krasen dan je bil, le morda nekoliko prevroč, ko se je zpkl j ličilo dvodnevno zborovanje Lige slovenskih katoliških 4merikancev in Baragove zveze v Jugoslovanskih kulturnih vrtovih v nedeljo 30 junija. Kakor smo že zadnjič nekoliko poročali, sei je vila slikovita parada od cerkve sv. Vida do vrtov na East Boulevardu. Kaj takega se je zgodilo prvič, odkar se je začela vojna.
Program je z^.čel Mr. Anton Grdina, naš zaslužni narodni delavec in bivši gl. presednik KSKJ, ki se je največ potrudil za to zborovanje. Predstavil je mestnega odbornika Ed-warda J. Kovačica, ki je nato uvajal nadaljne govornike. Rev. Ciril Sirce!j je bil glavni govornik v slovenščini, Rev. Frank Scheringer iz L'Anse, Mich., pa je govoril o škofu Baragi v angleščini.
Clevélandski župan Thomas A. Burke je tudi spregovoril par besed ter poudaril, da bi morala BaragoviV /misijonska gorečnost < -podbado Amerikancem sedanjega časa.
Med drugimi odličnimi osebami, ki so nastopile, naj omenimo, da so govorili tudi Charles J. Wolfrum, predsednik Lige kulturnih vrtov; Mr. Josip Zalar, iz Jolieta, III., gl. tajnik KSKJ, ki je podal posebno obširen in jedrnat govor, Mr. John Dečman iz Pittsburgha, Pa., predsednik porotnega odbora KSKJ, in Mrs. Mary Hočevar, iz Euclid, O., članica nadzornega odbora KSKJ.
Zvečer, ko je bilo zborovanje v Kulturnih vrtovih končano, je bila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. skupna večerja za udeležence. Pri tej priliki je zbor Slovenija iz Newburgha nastopil s kratkim pevskim programom pod vodstvom Mr. Ivana Zormana.
Važno naznanilo vsem konvenčnim delegatom in delegalinjam
Vsak konvenčni delegat naj se takoj ko je izvoljen obrne pismeno na predsednika konvenčnega stanovanskega odbora in mu sporoči, ali pride v Pueblo sam, ali bo koga pripeljal s seboj, kje in kakšno sobo želi, in druge take podrobnosti. Pišite na
John F. Starr, 1240 E. Evans Ave. Pueblo, Colo.
Da se bo mogoče izogniti nepotrebnim zmešnjavam in dvojnemu delu, naj vsi pišejo naravnost Mr. Starvu, ki mu poverjena naloga, da preskrbi delegaciji stanovanje. Ne pišite o tem našemu gl. predsedniku Mr. Johnu Germu, ker on bi ne mogel drugega, kakor vaše pismo izročiti stano vanjskem odboru, ki mu načeluje Mr. Starr.
Omenjeni odbor ima samo tale cilj pred seboj: ko dele gati in delegatinje, častni gostje in razni drugi pridejo v Pueblo, mora biti za vsakega pripravljen začasen dom. Ka-
Rev. Michael Skumavc Brainerd, Minn.—Dne 8. junija je bil v Duluth, Minn, posvečen v mašnika Rev. Michael Skumavc, novo mašo pa je pel 9. junija v Brainerd, Minn.
Novomašnik Rev. Michael Skumavc je bil rojen 26. sept. 1921 v Brainerd, Minn. Svoje študije je dovršil v Nazareth Hall, St. Paul, in v semenišču sv. Pavla v St. Paul, Minn. Oče in mati sta oba Slovenca in sta prišla v Ameriko iz kraja Dovje na Gorenjskem. Mati je bila roj ena Potočnik in je sesiri-čna pokojnega č. g. Rutfmfa Potočnika, ki je bil za župnika pri slovenski fari sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wis.
Castitemu gospodu novomaš-niku želimo obilo božjega blagoslova pri njegovem delovanju v vinogradu Gospodovem.
Kako bo s Trstom
Glede Trsta so "veliki štirje" v Parizu dosegli naslednji sporazum :
Trst in njegova neposredna okolica postane avtonomen okraj, vladan tako, kakor bo določila velika četvorica. Integriteto tega teritorija bo za-jamčil Varnostni svet. Gover-ner Trsta bo imenovan sporazumno med Jugoslovani in Italijani. Skupščina, ki bo izvoljena s tajnim glasovanjem, bo imela zakonodajno polnomoč. Skupščina bo izvolila vlala-joči svet, sestoječ iz šestih članov. Zakonodajna in pravosodna organizacija teritorija bo zagotovila spoštovanje vseh državljanov, ne glede na pleme in jezik, pravice šolstva in pravic-co dostopa do vseh služb. Re-prezentantje štirih velesil pri 'Varnostnem svetu bodo imenovali poseben odbor, kateremu bo moral tržaški vladajoči svet predložiti vsako leto svoja poročila.
Umrli v Clevelandu
—V Newburghu je umrl Tom Glavič, star 50 let, doma iz vasi Malo Liplje št. 9, fara Hinje. V Ameriko je prišel pred 33 leti.
—Umrla je Mary Centa, roko bo mogoče to urediti pri sedanjem pomanjkanju stano- Jena Perusek> stara 4o let- do~
vanj, na drugi strani pa tako velikem številu delegacije in1 iz Sodražice, odkoder je drugih gostov, če se ne bi vsi pobrigali nemudoma? Vkak-;P«šUi v Ameriko pred 26 le šne neprilike bi postavili sebe in stanovanjski odbor tisti, j ti- Tukaj zapušča soproga m ki bi se zanašali, da se bo že kako uredilo, ko pridejo tja, družino, in se ne bi priglasili do zadnjega trenutka! Storimo torej I —Umrl je dobro poznam svoje, Mr. Starr in njegovi pomočniki bodo pa poskrbeli, da Louis Jerše, po domače Volk, bodo za vsakega imeli pripravljeno primerno stanovanje, star 71 let, rojen je bil v Treb-Saj je le v našo lastno korist, da ž njimi soddujemo, ali pi- či vasi pri Žužemberku. Tukaj
Vesti iz slovenskih naselbin
sati jim moramo nemudoma!
: je bival 46 let.
Barberton, Ohio:
—V cerkvi presv. Srca Jezusovega se bosta 13. jul. poročila Joseph F. Shine in Ann Caroline Bertoncel. Chicago, III.:
—Dne 13. jul. se bosta poročila Walter J. Ukleja, sin Johna in Katarine Ukleja iz 4225 S. Ked'zie Ave., in Anne Kochevar, hči Johna (razvaže-valca piva) in Mary Kochevar iz 2300 S. Leavitt St. Cleveland, Ohio:
—Bivši dolgoletni tajnik društva sv. Vida št. 25 KSKJ Mr. Anthony Fortuna in soproga sta te dni praznopala 25 letnico srečnega zakonskega življenja. Hčerka in ožji prijatelji so jima priredili mičen surprise party v njih poletnem bivališču v Chagrin Harbor.
—Dne 6. jul. sta se v crekvi sv. Vida poročila Henry Smit-ko in Lillian Vidmar.
—Na potu domov iz Monroe, N. Y., kjer je obenem s svojo soprogo obiskal svojo hčerko redovnico, se je oglasil v uredništvu Glasila Mr. Frank Laurich iz Chisholma, Minn. Med drugim je poudaril, da iraa. njegovo društ\/> (št SIK. S. K. J.) najbolj pomenljivo ime: Friderik Baraga. Ž njim sta prišla še dva druga Loča-na, oba iz Clevelanda: Frank Vrbiha in John Sterle, pevo-vodja popularnega moškega zbora "Loška dolina." Vsem trem prav lepa hvala za prijateljski obisk.
—Po dolgi bolezni je umrl Andrej Jan, star 73 let in doma iz Dobrovške vasi, fara Škocjan na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 42 leti. Zapušča ženo in družino.
—Umrl je Martin Zugel, gro-cerist, star 63 let, rojen v vasi Krivoglavice, fara Podzemelj na Dolenjskem. Zapušča soprogo in tri otroke.
—Dne 6. julija je umrl na svojem domu Frank Fink, star 62 let, stanujoč na 21121 Arbor Ave., Euclid, O. Doma je bil iz vasi Obrh, fara Toplice na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Zapušča soprogo Josephine rojeno Konti, tri sinove, tri hčere, brata in sestro. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ.
—Umrl je Frank Jereb, star 57 let, rojen na Žirovskem vrhu, fara Žiri, v Ameriki 34 let. Zapušča soprogo in štiri otroke. Detroit, Mich.:
—Te dni je na univerzi Wayne graduirala kot učiteljica s stopnjo "Bachelor of Science in Education" Olga F. Go-rup, hčerka Jakoba in Frances Gorup.
Fontana, Calif.:
—Mrs. Mary Železnikar, prej iz Barbertona, O., naznanja, da se bosta 13. jul. v cerkvi sv. Jožefa poročila Daniel J. Pasek in njena hčerka Frances Margaret. Joliet, 111.:
—Pred kratkim sta Mr. in Mrs. Vincent in Anna Vidic prodala svoje posestvo na 337 Marble St. in se preselila z družino iz Jolieta v San Francisco, Calif. Mrs. Vidic je hčer znane družine John in Frances
Sustarsic, 2213 N. Hickory St.
—Dne 29. junija je poslala Illinois Wine and Liquor Co., ki jo lastuje naš ugledni rojak Frank Gospodarich, truk žganja v vrednosti $2,200 v bližnji DuPage okraj. Na potu so pa do sedaj neznani zlikov-ci napadli oba voznika, ju zvezali in pustili ležati poleg ceste, truk pa odpeljali. Policija je drugi dan truk našla, a bil je prazen.
—Dne 1. julija okoli polnoči je bil od dveh maskiranih roparjev napaden gostilničar Edward Skedel, 901 N. Hickory St. V gostilni sta se nahajala še dva druga rojaka, a tolovaja sta jih ustrahovala in z revolverji prisilila gostilničarja, da jima je moral izročiti $125.00, kolikor je bilo v registru Policiski urad poroča, da je bilo tudi par zasebnih stanovanj oropanih zadnje dni, zato je treba previdnosti, dokler ne pridejo zločinci pod ključ.
—Iz vojne služžbe se je vrnil Francis Miklich, 1026 Clement St., sin družine Frank in Mary Miklich.
— Dne. 1. jul. so se ustavili v Jolietu znani Hočevar j evi iz Maple Heights, Cleveland, O., in so obiskali družino Alex in Johanne Plut, 811 Center St. Nato so se odpeljali proti Co-loradi na obisk k svojim prijateljem.
—Cerkveni festival se je pričel 4. jul. na farnem parku s sijajno spominsko slavnostjo vojakom in dekletom fare sv. Jožefa v počast, ki so služili v zadnji vojni. O tem bo gotovo več poročano kasneje.
—Tukajšnja Phoenix Horseshoe Co. (podkovarna) je dala vsem svojim delavcem naenkrat dva tedna počitnic s plačo.
—V bolnišnici gv .Jožefa je prestal hudo operacijo Ralph Martincich in se je vrnil pred par dnevi na dom staršev, 1008 N. Center St. Lorain, Ohio:
—V cerkvi sv. Cirila in Metoda sta se 22. jun. poročila Cyril A. Zgonc in Jennie To-mažič.
Sv. Frančiška Cabrini
Rim, Italija. — V nedeljo 7. julija je bila v baziliki sv. Petra povzdignjena v svetnico prva državljanka Združenih držav, Mati Frančiška Cabrini, skromna in nad vse delavna redovnica, ki je delovala največ v mestih New York in Chicago. Ustanovila je tudi redovno družbo nun Presv. Srca, ki je sedaj že precej razširjena po Ameriki.
Sv. Frančiška Cabrini je bila rojena v Santo Angelo v Italiji 15. julija 1850, umrla je v Chicagi 22. decembra 1917, za blaženo je bila proglašena 13. novembra 1938, za svetnico pa 7. julija 1946, torej manj kot 30 let po svoji smrti. Cerkveno pravo zahteva, naj se apostolski proces za beatifikacijo kake osebe nikdar ne začne prej kakor 50 let po smrti do-tične osebe, ali v slučaju Matere Cabrini je sv. Oče dovolil glede tega izjemo.
Razmolrivanja za konvencijo
(Nadaljevanje s 1 strani)
*»• <
Jednote prenehali z besedo "Kranjska," da bi se imenovala samo "Slovenska Katoliška Jednota." Nadalje 'naj bi za Glasilo izvolili dva urednika: enega za slovenski del, drugega pa za angleški del (Our Page).
Wm. F. Kompare, preds.
John Likovicli, tajnik ' Frank Juvancic, blag. DRUŠTVENI PEČAT
86: SV. SRCA MARIJE
Rock Springs, Wyo. — Društvo sv. Srca Marije št. 86 KSKJ je na redni seji 6. junija razmotrivalo glede zboljšanja pravil in splošnih koristi za članstvo.
1.	Posebni asesment 10c naj se opusti. Druge organizacije,, so podobne doklade že opustile, nekatere pa sploh niso imele doklade za vojaški sklad. Ni častno, da morajo še vojaki, ki so se borili za nas, prispevati v ta sklad.
2.	Sedemdesetletni člani. — Ob zadnji konvenciji se jim je odvzel plačan smrtninski asesment. S tem se je naredila krivica, ker tisti, ki so pred letom 1943 dopolnili 70. leto, so še u-pravičeni do proste mesečnine, kateri pa so dosegli 70 let kasneje, pa ne. Priporočamo, naj se oprostijo plačevanja ases-menta vsi, ki so čez 70 let stari; naj bo za vse enako. Da bi ne bilo preveč primanjkljaja, naj se opustijo koledarji, ki nam prinesejo malo ali pa nič reklame za Jednoto, stroški so pa veliki. Ta denar naj bi se obrnil v pomoč 70 let starim za smrtninski asesment.
3.	Zmanjšanje delegacije. — Za 100 članov naj se pošlje en delegat, za 300 članov dva, nobeno društvo pa naj ne pošlje več kot tri ali štiri delegate, tudi največje društvo ne. Več se bo naredilo dobrega za članstvo in Jednoto, če bo zastopstvo manjše. Ce bomo povsod gledali za zmanjšanje stroškov, bomo s tem prihranili za zgoraj omenjene 70 letne, ki so veliko žrtvovali, da je naša Jednota danes na tako dobrem stališču, in to ji bo v največjo reklamo.
Mrs. Jennie Vehar, preds.
M ar y Homec, tajnica
Louise Leskovec, blag. DRUŠTVENI PEČAT
157: KRALJICA MAJ NIK A
Sheboygan, Wis. — Članice društva Kraljica Majnika št. 157 KSKJ so na redni mesečni seji 13. junija razmotrivale za prihodnjo konvencijo o nekaterih točkah Jednotinih pravil in prišle do sledečih zaključkov:
1.	Izredni asesment 10c, ki je sedaj v veljavi kot patriotični sklad, naj se ukine in sicer takoj po konvenciji.
2.	Strinjamo se s priporočili, ki so jih objavila že nekatera društva, naj se število konven-čnih delegatov in delegatinj primerno zniža. Podrobnosti naj določi konvencija.
3.	Da pridobimo mladino v Jednoto in društva, iz lastne skušnje priporočamo, naj Jednota ne samo obdrži športne aktivnosti, temveč se naj zavzame zanje še v večji meri, ker to bo obdržalo našo organizacijo vedno na površju. Nekatera posamezna društva se v tem oziru v resnici izkažejo radodarna. Že leta in leta žrtvujejo za take aktivnosti del svoje blagajne. Temu priporočilu seveda dodamo tudi nasvet za dobre in koristne članke v Our Page, ker smo uverjene, da naša mladina vse to potrebuje.
Agnes Gergish, preds.
Johanna Mohar, tajnica
Frances Ribich, blagajn. DRUŠTVENI PEČAT v
172: PRE SV. SRCE
JEZUSOVO West Park, Cleveland, O. —
Na seji, ki se vršila 4. junija, je naše društvo sprejelo sledeče točke za XXI. redno konvencijo KSKJ:
1.	Naklada 10c, ki jo zdaj plačujemo, naj se ukine.
2.	K. S. K. Jednota naj ostane zavedno in izrazito katoliška ter naj ne sodeluje pri zadevah ali organizacijah, ki so v teku časa pokazale, da katoličanstvu niso ne v prid ne v čast. V mislih imamo predvsem Slovenski Ameriški Narodni Svet ali SANS, katerega delo in zadržanje se je polagoma tako usmerilo, da je zdaj naravnost sovražno katoliškim Slovencem v Ameriki in katoličanom sploh. To nam svedočijo gotovi članki, ki jih SANS od časa do časa objavlja v raznih listih in dela v njih krivico katoličanom in širi propagando za komunizem, ki zdaj gospodari nad našim narodom v Jugoslaviji. Zato je naše društvo sklenilo in objavlja kot svoje naročilo XXI. konvenciji: .
V bodoče naj bi noben gl. u-radnik KSKJ ne smel obenem biti tudi uradnik ali pa kak zastopnik pri SANSU. Za preteklost, nikogar ne obsojmo v tem oziru, ker pred par leti je marsikaj čisto drugače kazalo, kakor kaže danes, ko je polagoma postalo janso, da je na-dalnje sodelovanje s Sansom za katoliško organizacijo ne samo poniževalno, ampak tudi škodljivo.
3.	Glasilo KSKJ naj bo ure-jevano v pravem katoliškem duhu, kar zdaj, hvala Bogu, je. Urednik naj bo previden glede časniških in drugih poročil iz Jugoslavije, dokler tam ne zavlada resnična svoboda za vse, ne samo za gotovo stranko. Vemo, da katoličani tam za enkrat nimajo nobenih svojih listov in nobene zaslombe. Vsa poročila v časnikih, ki jih prejemamo od tam, so več ali manj komunistično pobarvana. Pri taki robi moramo biti skrajno previdni.
4.	Ideja za nabavo lastne Jednotine tiskarne naj se opusti. Nam se zdi, da bi bili stroški za Glasilo potem večji, kakor so sedaj. Spuščati se v grajenje in nabavo potrebne o-preme sedaj, ko je vse tako drago oz. se mnogo stvari niti ne dobi ne, se nam nikakor ne zdi priporočljivo.
Te točke so bile sprejete na seji 4. junija in spet odobrene na seji 2. julija 1946.
Ivana Zalar, predsednica Anna Zalar, tajnica Mary T. Hosta, blagajn. DRUŠTVENI PEČAT
DRUŠTVENA NAZNANILA
92: SV. BARBARA
Pittsburgh, Pa. — Drage članice, pozivate se na dojduču sjednicu 14. jula u 2 sata. Bit če 6 mesečni račun čitan.
Javljam vam, da je bila na prošloj sjednici jednoglasno izvoljena za delegaticu naša bla-gajnica Clara Pipic. Pa zato dojdite na sjednicu u što ve-čem broju, tako da uputimo na-šu delegaticu, što da čini na konvenciji, da bude znala, za ko je točke jesmo i za ko je nismo. — Pozdrav.
Mary Pelrcich, tajnica.
163: SV. MIHAEL
Pittsburgh, Pa. — Bračo i sestre, malo sam zaostal, da vam se nišam oglasil več ima par tedni, poradi, mojega važnega dela, a sada vam javim da bu naša dojduču sjednica 14. jula u navadnih prostorija na 146 — 44th St. točno u 2 sata posle podne.
Bračo i sestre, molim, da se udeležite u što večem broju. I-mamo več važnih točka na dnevnem redu. Citate razmo-trivanja raznih društvi, a naše društvo, odnosno članstvo, ni je j oš nijedne besede razmotrivalo u prilog 21. konvencije, kaj bi bilo dobro za društvo, članstvo, in KSKJ. S toga vam je zadnja sjednica, da nešto svojim delegatom naročite. Samo, bil član ili članica ,donesite dobre predloge na sjednicu, da pretresamo za dobrobit; članstva in društva.
Bračo i sestre, ako bu mo-guče, burno ili bu nadzorni odbor izjavil polgodišno izvješče pak bute čuli, kako obstoj imo u članstvu in finančnom stanju. S toga bo nadzorni odbor
tumačite.
A dalje pak se prigodi, da se deca oženi ju ,ili momak ili cu-ra, sa stranjskom narodnost-jom. Onda pusti društvo jen ili drugi. A to, kaj bi treba, je, da jen ili drugi dopelja svoj par za člana u naše redove društva.
Opet, da i to javim, neko j i naši momki vojnici pustiju društvo. Jeli se vi ne sjetite, da je vaše društvo postupalo z vami lepo, dok ste bili u vojski? Ako nije puno, ali ipak smo se za vas sječali svake godine.
Ja mislim, da bute sve točke shvatili, kaj so moje misli, a sada primite moje prisrčne pozdrave. Vam odani sobrat.
Matt Brozenic, tajnik.
194: KRALJICA MAJNIKA
Strabane, Pa. — Iz urada društva št. 194 KSKJ v Ca-non^Jurg-Stralbane, Pa., vljudno vabimo vse sestre članice, vse znance in prijatelje ter vse cenjene rojake in rojakinje v naselbini in okolici na izlet ali piknik dne 14. julija v Dreniko-vem parku v Strabane, Pa. Igrala bo znana Al Medofer godba.
Ta prireditev se vrši v korist društva. Torej na veselo svidenje.—S sosestrskim pozdravom
Frances M. Balle, tajnica. -o-
Obnova jugoslovanskih železniških zvez z morjem
Ljubljana, 20. apr. 1946. — V prvem mesecu po osvoboditvi
________nismo imeli z našimi pomorski
izjavil isto člane, kako koji u-i mi lukami prav nobene železni-
bru vzpostavljena zasilna zveza Dalmacije z ozkotrino železnico državnega gozdnega podjetja Šipada skozi zapadno Bosno do Jajca s priključkom na ozkotirno železniško omrežje Bosne.
Liška železnica je sedaj v celoti obnovljena
Pri gradnji Cupkovičevega' viadukta je bilo treba premagati ogromne težave. Ni bilo ne gradbenega materiala, n^ strokovnih delovnih moči. Odstraniti je bilo treba 2500 kub. metrov ruševin. Pred začetkom gradnje so morali zgraditi 8 km dolgo cesto in še vodovod. Ko so se novi stebri za most že začeli dvigati, ni bilo potrebnega lesa za odre, ker tega lesa ni bilo mogoče pripeljati. Končno je uspelo dobiti nekaj gradbenega lesa iz porušenih objektov v Zaclru.
Pri gradnji viadukta je sodelovalo vse okoliško prebivalstvo, ki je pri delu pokazalo e-nako požrtvovalnost kakor v borbi za svobodo. Tudi pri gradnji ostalega dela liške proge je bilo treba prebroditi večje težave kakor pri kateri koli drugi železniški progi. Po dograditvi železniškega mostu med Perušičem in Gospičem je bil sredi januarja obnovljen promet od Ogulina do Gospiča, nakar so nadaljevali dela za obnovo proge od Gospiča proti Gračacu. Na tem odseku je bilo treba na novo zgraditi mostove med Gospičem in Medakom.
Delavci, zaposleni pri gradnji Cepkovičevega viadukta, so 23. marca dovršili betoniranje obokov. S tem je bila obnova viaduktov v glavnem končana. Obenem pa je bilo s tem zajamčeno, da bo promet na liški železnici do 1. maja v celoti vzpostavljen.
179: SV. ALOJZIJ
Elmhurst, lil. — Članstvo društva sv. Alojzija št. 179 KSKJ je na svoji redni seji 13. junija razmotrivalo o nekaterih točkah pravil in -je dospelo do naslednjih zaključkov, ki bo naš kandidat prišel ž njimi na dan pred prihodnjo konvencijo.
Članstvo priporoča, naj se i-me naše Jednote spremeni, da se bo glasilo "Ameriška Slovenska Katoliška Jednota" (A-merican Slovenian Catholic Union), ker vsi, ki niso bili rojeni v Evropi, izprašujejo, kaj je to "kranjska" oz. "Carnioli-an."
Članstvo se strinja z društvi, ki priporočajo znižanje števila delegatov, da vsako društvo, ki šteje od 75 do 150 članov, pošlje na konvencijo enega delegata, in potem za vsakih nadalj-nih 200 članov po enega delegata.
Nadalje članstvo priporoča, da se takoj preneha s plačevanjem lOc izrednega asesmenta, ker je bilo določeno, da bo ta asesment trajal samo za čas vojne.
Priporočamo tudi konvenciji, da imenuje iz vrst mlajšega članstva posebne ga urednika
plačujejo svoje asesmente. Pak se požurite, da uplatite prije toga dana, pošto vas ima, koji ste se j ako zaboravili poradi samci lenosti, a ne, da nemate čim. Pak kada sam na toj točki, molim, da se požurite pak platite, kome je moguče, i za mesec august, jer ako bum živ do toga vremena bum od-sutan. Istina, biti če j oš jena sjednica, ali bu mi kratko vreme.
Da vam j oš javim za novo članstvo u oba oddelka, da ne zaboravite dopeljati u naše redove po j enega člana, u kome oddelku bilo. Ne recite: Ima nas dosta. Čim više, to bu lepše naše ime dičnega i spoštovanega društva sv. Mihael.
Pak dalje upomenam naše člane stariše, da svoj o j mladini tumače ove točke:
Neka daju svoju decu u naša hrvatska društva, na primer, kada vam djete navrši 16 let, metnite ga odmah med odrasle člane, jer 1) ima veču rezervu, 2) 2 leta stariju policy, 3) ma-nje plača, 4) ima potporu za o-peraciju in oštetu.
IDalje, koji ste mladji in i-mate policy "life" A i B, pro-menite ju u klasu CC, FF ili HH, da ne bute plačali celi život, kao mi stariji člani. Isto stoji sve na vas, da svoj o j deci
MX........in i	1	'
za angleško stran v Glasilu, da se bo mladina bolj zanimala za društvo in Jednoto.
Želimo mnogo uspeha in blagoslova prihodnji konvenciji. Raphael Rebek, preds. Frances Lozar, tajnica Frank Kerksch, blagajnik
206: SV. NEŽA
South Chicago, lil. — Na redni mesečni seji je naše društvo razmotrivalo za prihodnjo konvencijo o nekaterih točkah Jednotinih pravil in prišlo do naslednjega zaključka:
Naše društvo se ne strinja, da bi še naprej plačevali lOc naklade.
Mrs. Agnes Mahovlič,
predsednica Lina Mikan, tajnica Gertrude Salihar, blag.
ške zveze. Blago, ki nam ga je pošiljala Unra je prihajalo pretežno v -i vniško in splitsko luko, kjer ■ s,/i > morali to blago nakladati na kamione ali pa na manjše ladje in ga prevažati v Hrvatsko Primorje, Liko in Gorski Kotar do Slovenije.
Zveza s Trstom in Sušakom
Šele po obnovi mostov v Notranjih goricah in Preserju in po dovršitvi začasne deviaeij-ske proge pri Borovnici, je bil 12. junija lanskega leta, torej dober mesec po osvoboditvi, vzpostavljen neprekinjen železniški promet s Trstom. Po vzpostavitvi te železniške zveze smo naprosili Unro, naj prične dovažati blago za našo državo preko Trsta, od koder ga lahko prepeljemo ne samo do Ljubljane, temveč tudi do Zagreba in Beograda. Tako je v začetku julija prispela v Trst prva Unrina ladja. Kmalu pa so pričele prihajati številne nove ladje z blagom za našo državo. Naraščanje pošiljk preko Trsta je zahtevalo ogromne napore pri prevozu blaga v notranjost države ,saj je bilo treba obvladati ogromen promet na komaj obnovljeni edini železniški zvezi z morjem, ki nam je bila takrat na razpolago.
Ob koncu avgusta smo po težavni obnovi velikega železniškega mostu čez Kolpo pri Karlovcu in drugih železniških objektov vzpostavili promet na vsej progi od Zagreba do Su-šaka, po zgraditvi mostu če« mrtvi kanal na Rječini pa tudi promet z Reko. Tako smo dobili novo pomembno železniško zvezo z morjem.	«
Zaradi strašnega opustošenja na liški progi pa je Dalmacija še vedno ostala brez železniške zveze z ostalo državo. Železniška proga, ki vodi od Splita in Šibenika do Knina, je bila kmalu obnovljena. Ne daleč od Knina v smeri proti Gospiču pa je bilo treba na novo zgraditi ves srednji del velikega Čupko-vega viadukta, ki je eden največjih železniških objektov Jugoslavije. Ker ni bilo misliti na skorajšnjo obnovitev liške železnice, je bila lani v septem-
Delavci, zaposleni pri grad- ■ nji viadukta, pa so po dovršenem betoniranju teh obokov še bolj pospešili svoje delo in tako so preteklo nedeljo lahko slavili popolno dovršitev viadukta. Ta dan je po petih letih prvikrat vozil preko no-vozgarjenenega viadukta vlak, ki je pripeljal goste iz Splita, Šibenika in Knina k slavonost-ni izročitvi obnovljenega viadukta, ki so ga delavci dogradili 18 dni pred določenim rokom. Vlak, ki je pripeljal iz Knina, je bil ves olcrašen. Da pokažejo svojo hvaležnost delavcem, ki so bili zaposleni pri gradnji viadukta, so okoliški kmetje pripeljali delavcem cele košare ko-lačev in mnogo vina. Istočasno s Čupkovičevim viaduktom sta bila izročena prometu tudi dva železna mostova med Kninom in viaduktom. Slavnostni otvoritvi viadukta so prisostvovale ogromne množice ljudstva iz bližnje in daljne okolice.
Tudi obnova železniške proge onstran viadukta je zadnje tedne naglo napredovala, Obnovljena je že v celoti železniška proga od Gospiča preko Gra-čaca do Zrmanje, od dalmatin-se strani pa do Pribudiča, tako da je treba izročiti prometu le še 7 km proge med Zrmanjo in Pribudičcm. Na tem odseku pa so že položili tračnice. .
Z nepopisnim navdušenjem je ljudstvo n paroslavi otvoritve Cupkovičevega viadukta pozdravilo prvo drezino, ki je pripeljala z liške strani preko obnovljene proge na Cupkovičev viadukt, s čemer je bila po tolikih letih vzpostavljena zveza med Liko in Dalmacijo. Poslednji odsek liške železnice bo v celoti dograjen do Velike noči, torej deset dni pred postavljenim rokom, kajti za soboto 20. t. m. je napovedan prvi tovorni vlak, ki bo odpeljal z dalmatinskih postaj 300 poškodovanih vagonov proti Ogu!inuvv železniške delavnice, da jih popravijo. Redni promet na progi iz Zagreba v Split pa se bo pričel 28. t, m. S tem bo vzpostavljena izredno važna železniška zveza srednje Dalmacije in njenih luk z ostalo državo.
Zveza južnodalmatinskih luk z Bosno
Poleg normalnotirnih železniških zvez do naših pomorskih luk je važna tudi ozkotirna železniška zveza, ki veže naše ju-žnodalmatinske luke z notranjostjo države. Po obsežnih obnovitvenih delih na železniški progi Sarajevo — Mostar — Metkovič in po dovršeni obnovi štirih velikih mostov čez Neretvo na odseku med Jablanico in Aleksin Hanom, je bila ob koncu lanskega oktobra vzpostavljena železniška zveza Bosne z Metkovičem in luko Ploče ob izlivu Neretve. Ko bo obnov-lejn veliki železniški most pri Gabeli, severovzhodno od Met,-koviča, bo vzpostavljena tudi neprekinjena železniška zveza z Dubrovnikom in Zelezniko v Boki Kotorski. V zvezi z obnovo ozkotirne železniške zveze z morjem je treba še omeniti da je bila 7. marca po dograditvi železniškega mostu čez Drino pri Medjedji in železniškega mostu pri Užicah vzpostavljena tudi neprekinjena'zveza Beograda po ozkotirni železniški progi preko Užic in Sarajeva z morjem.
Železniška zveza s Solunom
Za Makedonijo in južni del Srbije je velike važnosti železniška zveza s solunsko luko, kjer smo imeli pred vojno posebno jugoslovansko svobodno zono, preko katere je šel znaten promet. Obnovitev prometa preko solunske luke seveda ni odvisna samo or nas, temveč tudi od obnove naprav v solunski luki in železnic, ki vodijo od solunske luke od naše meje.
V sporazumu z zvezno vlado je misiji Unre za Jugoslavijo uspelo organizirati izkrcavanje i blaga, namenjenega za jugo i vzhodni del naše
lunski luki in prevoz tega blaga do naše meje. Tako je sredi preteklega meseca prispela prva Unrina ladja s pošiljko za našo državo v solunsko luko. Da se omogoči prevzem tega blaga in prevoz v notranjost dežele, je naša železniška uprava uredila vse potrebno za prevzem Unrinega blaga v obmejni postaji v Dojranu. Ker proga, ki vodi od Soluna preko Gjev-gjeliej do Velesa še ni obnovljena, se transporti pošiljajo po progi Solun — Salamenti — Do j ran, kjer je treba blago naložiti na tovorne avtomobile in nato prepeljati do prve železniške postaje. Da se olajša ves ta promet in dovoz blaga v posamezne kraje Makedonije je zv. vlada poslala v Makedonijo 300 tovornih avtomobilov. Z otvoritvijo solunske luke za prevzem Unrinih pošiljk so bile razbremenjene dalmatinske luke. Razbremenjen pa je tudi naš promet preko Trsta. Dalmatinske luke in tržaška luka bodo v bodoče prevzemale prvenstveno ono blago ,ki je namenjeno za zapadni in osrednji del naše države.
V zadnjih mesecih so bila še pospešena dela za obnovo železniške proge, ki vodi do jugoslo-vansko-grške meje pri Gjevgje-liji. To progo je okupator ob umiku skoro v celoti porušil. Z velikimi napori naših železničarjev in s pomočjo inženirskih edinic Jugoslovanske aimiade ter množičnim prostovoljnim delom ljudstva je uspelo postopno obnoviti železniško progo od Skopi j a proti Djevdjeliji. Kakor poročajo iz Beograda je bil te dni obnovljen promet, na enem poslednjih odsekov te proge in sicer med Djevdjeiijo in postajo Mirovče. Na tem odseku, ki je dolg 23 km, je bila proga v dolžini 16 km docela porušena, na odseku 12 km pa je bila minirana. Obnoviti je bilo treba 10 mostov v skupni dolžini 385 m in en most v dolžini'50 m. Ker je sedaj proga do Djevdjelije obnovljena, lahko računamo, da bo v kratkem vzpostavljena tudi neposredna železniška zveza Makedonije s solunsko luko.
Družba svetovnih beračev
V malem norveškem podeželskem mestecu Solum je. pred nekaj leti policija prijela vdovo in njena dva sinova s čimer je zaprla in ustavila velik bera-ški veleobrat, ki je imel zveze po vsem svetu ter je bil v trgovskih odnošajih celo s kralji in knezi.
Ugotovili so, da so med nekake sodelavce tega beraškega veleobrta šteli ne le razne domače dobrodelnike, marveč tudi razne svetovne dobrodelne ustanove, mnogo poslanikov tujih držav, knezov in nekaj kraljev. Kako pa je delal ta veliki obrat beračenja, da je imel te zveze s takimi imenitniki?
Stvar je bila precej enostavna. Najstarejši sin te vdove je bil dečko, ki je dobro znal več tujih jezikov, ki pa je tudi znal pisati lepa pisma in je znal svoje revščino silo napeto popisovati. Mladi mož je bil poln fantazije, kar je spretno uporabljal za namene svojega beraškega velepodjetja. Izmišljal si je ginljive pravljice o nesreči svoje družine ter vse to nazorno in plastično popisoval v be-raških pismih, ki jih je pošiljal diplomatom in kraljem po vsem svetu. Uspeh je bil seveda temu talentu primeren, ker so od vseh strani sveta prihajale v malo norveško mesto denarne pošiljke. Eden je poslal več, drugi nekaj manj, vsakdo pa je hotel s kakim darom pomagati nesrečni družini. Kakor je policija ugotovila, sta bila med dobrotniki te družine tudi dva kralja.
Solumska beraška družba je imela prave trgovske knjige, ki je vanje vestno vpisovala, koliko je od koga prejela. Zapisano pa je bilo tudi, kam je po-drzave v so- tgm denar §eL Tak(J jg poUd.
j a dognala, da je družina večino poslanega ji denarja izdala za opojne pijače. Zgodilo pa se je, da je družina vestno pazila na to, da je denar porabljala tako, kakor se je spodobilo za čast tistega, ki ga je bil poslal. Navadno so za poslani denar nakupili žganja in piva. Iz blagajniških knjig je razvidno, da so tisti denar, ki sta ga bila poslala tista dva neznana kralja, bolj imenitno porabili. Za tiste denarje sd šli in kupili šampanjca. Doma so potem pili šampanjec, zraven nazdravljali kraljema in na gramofon jim jje plošča godla šampanjsko pesem iz "Netopirja."
V tistem malem mestecu so krajevne oblasti že davno vedele, s čim se družina preživlja. Toda v norveškem kazenskem zakoniku niso našli nobenega paragrafa, ki bi tak bera-ški veleobrat prepovedoval. Nazadnje pa so se ljudje sami u-jeli, in sicer prav neumno. Stvar je spredel najstarejši sin, tisti, ki je znal pisati tako gin-ljiva pisma. Zbral je mnogo starih nemških' bankovcev, ki že davno niso več veljavni. To so bankovci iz nemške inflacije. Te bankovce je mož sežgal, njihov pepel pa je spravil v kositrno škatlo. Na vrh tega pepela je dal še košček švedskega bankofea za pet kron, ki ga je seveda tudi napol sežgal, pustil je le, da je ostala vidna številka in žig. Vse to je nesel švedski narodni banki, češ naj mu banka povrne toliko bankovcev, ki so mu slučajno po nesreči zgoreli.
Pri banki pa so brž opazili bedasto spleteno sleparijo in so možaka dali zapreti, mesto da bi mu bili odšteli več sto kron, kakor je želel in v svoji neumnosti pričakoval. Tedaj je posegla vmes policija, ki je komaj čakala, in zaprla vso družbo za svetovno beračenje. -o-
V LEKARNI
"Prosim, dajte mi prašek zo-pen stenice!" "Za koliko?"
"Oprostite, jih nisem preštela."

, LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
IZVRŠ1VALNI ODBOK Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 No. Chicago S., Joliet, HL
1.	podpredsednik: Frank Tushek, Jollet, III.
2.	podpredsednik: Josephine Muster, Joliet, Dl. i 3. podpredsednik: John Mlakar, Chicago, III.
i Tajnik: Rev. Alojzij Madic, Lemont, Ill.|
Blagajnik: Joseph Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. IIL
SVETOVALNI ODBOR Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabren ja OFM. Rev. Aleksander Drankar, OFM. Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovie, John Germ, Frank Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauiine Ožbolt, John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Minn. Člani: John Tersellch, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak.
ZA PUBLICITETO James Debevec, John Jerich, Albina Novak, Ivan Račič, Rado Staut.
Čestitke elevelandski naselbini
Po splošni sodbi se je BARAGOV KATOLIŠKI DAN skupno z letno sejo LIGE prav dobro obnesel. Teden za tednom bodo naše objave še in še pripovedovale o tem. Za danes pa le par besed. Nobenega dvoma ni, da gre poglavitna zasluga za dober uspeh tega dneva naselbini v CLEVELANDU. Pridno je delal ondotni pripravljalni odbor pod vodstvom Mr. Antona Grdine. Uspeh tega dela ste videli vsi, ki ste bili navzoči, drugi boste zvedeli iz časopisov. Kra se tiče financ, je pa poseben pododbor še vedno na delu pod vodstvom Mr. In-tiharja in si je zastavil veliko in lepo nalogo, o kateri bomo, če Bog da, ob svojem času s ponosom poročali. Bog daj srečo,
Clevelandčanje in Cleveland-čanke!
Kar se tiče udeležbe na BARAGOVEM K A T O LI Š KEM DNEVVU, naj bo omenjeno dvoje: Največjo delegacijo od zunanjih naselbin je poslal JOLIET. Pravilno se je zavedal, da mu kaže spremljati LIGO, kamorkoli se poda, zakaj rodila se je LIGA pred letom dni — na jolietskih tleh.
Kar se pa tiče vprašanja, katera naselbina je poslala zastopnike iz največje daljave, izgleda, da je treba reči: CHI-SHOLM V Minnesoti! Čast torej tudi tej naselbini. Če pa te tri naselbine posebej imenujem, s tem ne mislim podcenjevati drugih. . Vsem torej čestitke in lepa hvala!
"Pozdrav škofu Rozmanu"
Pod gornjim naslovom je bila na zborovanju LIGE V Cle-velandu soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta naslednja resolucija in odposlana na naslov škofa Rožmana:
"Prevzvišeni! Ameriški Slovenci, zbrani na Liginem in Baragovem katoliškem dnevu dne 29. in 80. junija v Clevelandu, Vam pošiljamo najlepši pozdrav in izraz svojega iskrenega spoštovanja. Spominjamo se tistih lepih dni pred enajstimi leti, ko ste bili tudi Vi na podobnem zborovanju med nami tu v Clevelandu in ste blagoslovili odkritje Baragovega spomenika v Kulturnem vrtu. Takrat nismo slutili ne Vi ne mi, kakšno goro trpljenja je i-mela božja Previdnost pripravljeno za Vas in za narod, kateremu ste postavljeni za du-
hovnega vodnika. Z Vami vred vdano sprejemamo naročilo sv. Očeta v pismu na Vas, ki nam nalaga, da 'to trpko žalost izročimo Bogu, ki naj izkaže svojo nebeško usmiljenost.''
"Vztrajajte, Prevzvišeni, v zaupanju na božjo Previdnost v veri, da pride čas, ko ne bo več 'težav in bridkosti,' ki jih omenja sv. Oče v istem pismu na Vas, 'tistih namreč, ki ste jih že naprej videli, in tistih, ki ste jih slutili in do skrajnosti skušali preprečiti.'
"Izročamo Vas, Prevzvišeni, božjemu varstvu na priprošnjo velikega Friderika Barage, katerega tako iskreno častite."
Cleveland, 30. junija 1946.
Za Ligo Kat. Slovencev: Rev. M. J. Butala, preds.
Za Baragovo Zvezo: Rev. Frank Scheringer, preds.
Pošiljajte pakete po organizaciji "CARE"!
Pred dvema, tednoma smo vas na te mestu pozvali, da se pridno poslužujte ponudbe organizacije "CARE," ki pošilja pakete s hrano na vse strani sveta, ako ji dovolijo državne oblasti v dotični deželi. Paketi organizacije "CARE" vsebujejo dobro hrano, se nam zatrjuje, vsak paket najmanj 30 funtov, stane pa vsak le $15. Lahko naročate tč pakete tudi pregnancem in vsem brezdomcem v Italiji in Avstriji. Če je odprta za te pakete tudi Jugoslavija, o tem za enkrat še ne moremo poročati. Upamo pa, da se bo tudi to kmalu uredilo.
Za naročila paketov po orga-ničaciji "CARE" se je treba posluževati posebnih "application blanks," ki jih baje lahko dobite pri lokalnih bankah. Tako je vsaj rečeno, opažamo pa, da toni povsod res. Ako jih vaša
domača banka še nima, zahtevajte, naj jih dobi, ali pa sami pišite ponje na naslov:
CARE, 50 Broad Street, New York 4, N. Y.
Mnogim brezdomcem je ta ( organizacija že znana. Sami pišejo svojim, naj jim pošiljajo te pakete. To je znamenje, da so se že prepričali o koristnosti te naprave. Toda nikar ne čakajte, da bi vas posebej prosili, pohitite jim na pomoč sami od sebe!
Zvedeli smo, da se morajo paketi pošiljati le na posamezne osebe, po trije na mesec. Na kak odbor ali kar na taborišče se po naših informacijah ne morejo pošiljati. Liga se zanaša na to, da se boste v veliki meri poslušili te prilike, da vsak svojim priskočite na pomoč.
Nekaj nadaljnjih prispevkov v Ligino blagajno
Father John prejel za bogo-slovce—$75.00.
Mrs. Kristina Kolar, West Allis—$25.00.
Fannie Brezovar—$12.00.
Po $10: Mrs. Gabriela Mikuš, Neimenovan, Anton Teran, fina iz Betlehema, John Dech-man.
Po $5: Margaret Sellak, Mrs.
Vine. Ovca, Theresa Archull, Mike Trinko Family, Neimenovan iz Chicage, Jakob Lesko-vec.
Po $2: Gertrud Urbas in Antonia Gradišar.
Po $1: Mary Zupan, Frank Banich, John Prah.
Bog povrni in prav lepo se še nadalje priporočamo.
Letošnje pastirsko pismo škofa Rožmana
(Konec.)	koliko strahu in naporov sta
Pot trpljenja — kraljevska J imela Mati Marija in rednik sv. pot. — Tretje, kar spoznamo Jožef, ko sta z begom reševala na vodstvu božje Previdnosti, božje Dete. In Bog, tako se je da rada vodi skozi trpljenje, zdi, niti s prstom ne gane, ka-Pomislite, koliko bridkih skrbi kor da nima nobene ljubezni do
svojega Sina. Pa vendar ima največjo, najmočnejšo in naj-skrbnejšo ljubezen do Njega in njegove Matere ter rednika. In prav ta neizmerna ljubezen nebeškega Očeta vodi te tri najljubše mu osebe po potu trpljenja. V božjih očeh ime trpljenje večjo vrednost kot vse drugo, kar bi mogel človek velikega, važnega in dobrega storiti. Trpljenje je najvišje in najboljše, kar more božja Previdnost človeku v to zemeljsko življenje poslati, odkar si je Sin božji prostovojno iz ljubezni do nas trpjenje izbral, da nas z njim odreši. Odkar je Jezus šel po križevem potu, je tudi za nas, njegove učence, pot križa in trpljenja'kraljevski pQt, ki je prihranjen tistim, ki so od ljubezni božje poklicani k časti in slavi božjih otrok, ki bodo večno nemoteno delli dediščino nebeške blaženosti. Kogar hoče Jezus v nebesih imeti posebno blizu sebe, tega vodi po najtežjem potu križa, kakor svojo ljubo Mater, jih pa s svojo milostjo in ljubeznijo tako mogočno podpira, da znajo z veseljem trpeti.
"Tistim, ki Boga ljubijo, vse pomore k dobremu" (Rimij. 8, 28.) Tako je sveti Pavel izrazil ta vrhovni zakon, po katerem se božja Previdnost tudi v našem življenju ravna. Vse brez izjeme pomore k dobremu tistim, ki v veri spoznajo pota ljubezni božje in ki to ljubezen ponižno molijo in ji ljubezen vračajo. Za vse, kar nas težkega in neumljivega zadene bodisi od naravnih sil, bodisi iz proste volje bližnjega—iz njegovih grehov in zmot — za vse to ve vsevedni Bog, ki je poln ljubezni do nas. Ta ljubezen I ga nagiba, da dopusti, da nas ! ali ljudje mučijo ali naravne si-| le strašijo. Vse to uporablja dobri Bog, da naše srce nase pritegne in najbolj tedaj., kadar smo navidezno zapuščeni in nasprotnim silam izročeni. Kakor Marija in Jožef na samotnem nočnem begu skozi puščavo. Očetovska Previdnost vsemogočnega Boga bdi nad nami, kakor gledajo svetle zvezde z nočnega neba na temno zemljo, bdi Bog nad vsakim vernikom in nad vso Cerkvijo, ki je s Kristusom deležna preganjanja. A kadar je Cerkev navidezno plen mogočnih preganjalcev, tedaj v resnici pod varnim božjim vodstvom potuje skozi pušščavo zemeljskega življenja in ž njo vsi, ki so ji zvesti otroci in živi udje skrivnostnega telesa Kristusovega.
ZAUPAJMO V BOŽJO PREVIDNOST ! Naš odgovor na božjo ljubezen mora biti tak, da življenje z veseljem in žalostjo, v mirni sreči in v bridkih preizkušnjah, posvetimo v Njegovo večjo čast. Zlasti vas prosim, predragi verniki, darujte vsak dan svoje težave in križe po Marijinih rokah Križanemu Zveličarju in ga prosite, naj vse te križe združi z neskončnim zaslužen jem svojega ¡bridkega trpljenj a. Tako dela sveti Oče Pij XII.
Naj pride nad vas vse v vsej obilnosti blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha in naj vedno pri vas ostane!—Na svečnico leta 1946. —Dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski.
Rev. Alojzij Medic, OFM, tajnik LIGE. -o-
Miha strašno rad in veliko kadi. Iz velike pipe se venomer dvigajo debeli oblaki dima. Obiskat ga pride Jurij, ki v dimu komaj zagleda svojega prijatelja. "Fej te bodi, grdoba, ki toliko kadiš, da v tem zraku še vol ne more dihati." — Miha pa mirno odvrne: "Že mogoče, ne zameri mi, ker res nisem vedel, da prideš ti."
Univ. prof. dr. Stanko Škerlj:
0 slovenskem značaju Koroške
Velike selitve so privedle slovenski narod na kraj, kjer se Sredozemsko morje naglojblje zajeda v evropsko kopnino in s tem ustvarja za široke pokrajine na severu najugodnejšo pot v svet k bogastvu in politični moči, a državam na jugu velike možnosti prodiranja na sever in vzhod. Samo zaradi tega je Slovenija postala tarča napadov s severa in jugozapada. Če pa se še upošteva, da smo na tem "privlačnem" položaju dobili za sosede nemške in italijanske ekspanzioniste, ki se še prav posebno nagibajo, kakor je to pokazala zgodovina, k brezobzirnim težnjam širjenja in zasužnjevanja, postane razumljivo, zakaj je morala biti zgodovina Slovencev tako težka.
Slovenci so bili v teku stoletij tako izpostavljeni, da je bila od sredine 19. stoletja, ko se je nanje zvalil plaz germaniza-cije in romanizacije, njihovo ozemlje v celoti izpostavljeno navalu. Poskusi raznarodovanja so se izvajali celo v osrednji slovenski pokrajini, na Kranjskem. Dejansko je vsa Slovenija "ob'm e j n a cona."
vsemu temu pa je ostala vsa pokrajina Koroška s svojo naravno mejo na Labudskih in Krških alpah ter na Visokih Turah ves srednji vek dejansko slovenska. Slovenski jezik je imel tako prednost, da so se ga posluževali tudi njeni vladarji nemškega porekla. Kako globoko so bile prav na Koroškem zasidrane slovenske ustanove, priča tudi slovito ustoličen je vojvod na Gosposvet'skem polju, kjer je slovenski kmet svečano izročal oblast novemu gospodarju, ki je zasedel prestol. Ta običaj se je izvajal v slovenščini vse do 15. stoletja. Koroški zgodovinar Unrest, po poreklu Nemec, še okrog 1. 1500 priča, da je Koroška "zares prava slovenska zemlja."
Posledice germanizacije pa so postale zelo vidne, ko so se nacionalne posesti na Koroškem ustalile in ko se je v 15. stoletju pojavila sorazmerno čista meja med obema narodoma. Ta meja je potekala in poteka v glavnem tako še danes — od zapada proti vzhodu po grebenu Ziljskih Alp, prekorači Dravo v bližini Beljaka ter
Vendar pa je bila periferija v 1 se nadaljuje po hribih med Vrb-večji nevarnosti, severna meja skim in Osojskim jezerom in bolj nego zapadna. Čez sloven- J dalje na severnem robu celovško Koroško vodi nemške osva- ške kotline, od koder se po-jalce najbližja pot k Sredo- vzpne proti severovzhodu na
zemskemu morju.
Po prvi svetovni vojni je bi-
ških rokah je bila šola. Njen glavni smoter je bil preprečiti, da bi se slovenski otroci priučili slovenskega književnega jezika, da bi tako presekali zveze s slovensko kulturo, postopno sploh izrinili slovenski jezik iz šole in da bi v otroških dušah ubili nacionalno zavest, ponos in odporno silo Vzporedno z akcijo v šoli je šlo tudi izpodrivanje slovenskega jezika iz vseh področij javnega življenja, zlasti pred sodiščem. Germanizad j i, ne pa objektivnemu statističnemu ugotavljanju dejanskih prilik, so služili dejansko tudi sloviti avstrijski u-radni popisi prebvalstva s svojimi "podatki" o narodnosti slovenskih krajev, ki so sloneli ne na materinskem jeziku ali na drugih objektivnih znakih narodnosti, temveč na "občeval -nem jeziku." V dobi med obema vojnama se je kriterij za vpisovanje prebivalcev v rubriko o narodnosti še poslabšal. Rezultati popisa dovolj jasno kažejo njihovo vrednost in značaj. Po teh podatkih je bilo Slovencev na Koroškem leta 1880. 102,252, leta 1900: 90,-495, leta 1910.: 82,212, leta 1923. (na nekoliko zmanjšanem ozemlju): 37,292, leta 1934: 26,796, a leta 1939. (po prvem ozemlju): 37,292, leta 19.34.: 26 796, a leta 1939. (po prvem poročilu nacističnega režima): 10,000. Ali gre tu za iztireblje-
obronke Svinške planine, kjer|nje, surovi pritisk žili statistič-se spušča proti jugovzhodu čez | no potvorbo? Dejansko—kom-la Slovenska Štajerska večji j reko Labod (izpod Št. Pavla) j binacija vsega tega. Vsekakor del rešena za Slovenijo-in Ju-[ in južnega dela Golice in se na-' je lahko dokazati popolno ne-gosiavi.jo. Nasprotno pa je bi- daljuje na Kozjaku na Štajer- j zanesljivost teh popisov. Na
la Slovenska Koroška žrtvovana sumljivim političnim kombinacijam velesil — z Italijo na
skem. Severozapadni večji, j mnogih krajih vidiš to že po planinski in redkeje naseljeni del "vojvodine" Koroške je pri-
čelu — ter je bila ločena od i padel Nemcem, južnovzhodni, svoje matice. V tem pogledu je delila usodo Slovenskega Pri-morja odnosno Julijske kraji-
samih številkah. Izmed številnih primerov vzemimo samo e-nega: Sv. Martin v bližini Ce-
ravnejši in bogatejši s prestol- j lovca. Leta 1880. je bilo tu na-nico vse pokrajine Celovcem pa j štetih 145 Slovencev, leta 1890. je ostal Slovencem. Na tej me- samo 74 leta 1900. niti eden, a ne kakor sta si obe pokrajini I ji seje za več stoletij ustavila j leta 1910. naenkrat 251 (do-
tudi sicer podobni tudi po živ-1 germanizacija. Sredi 19. stolet-
ij en j ski važnosti, ki ju veže na nas.
Slovenci so prišli na področ
kaz, da je bil tu končno vendarle enkrat objektivnejši popisovalec). Posebno poučna je
ja pa je zajehr'S'lovence sploh, prav posebno pa še na Koroškem, nova burja germanizaci* j primerjava podatkov narodnih je vzhodnih Alp ob koncu VI. j je. Poleg gesla "Drang nach j popisov s podatki cerkvene sta-stoletja. Toda takrat v teli kra- j Osten" je bilo tudi drugo, za tistike celovške škofije, ki je jih ni bilo nikakih nemških na-! Slovence, še usodnejše geslo: j mnogo zanesljivejša, ker sloni selbin.	j "Drang nach Sueden" s ciljem : j na objektivnem znaku narod-
V IX. stoletju, v dobi svoje j Jadransko morje — Trst. Od ! nosti, na uporabi jezika v dru-največje razprostranjenosti, so j slovenskega ozemlja je bila naj- žini in cerkvi. Ta statistika iz-Slovenci naseljevali ozemlje v j prej in najbolj prizadeta Ko-izmeri okrog 70,000 kv. km, go-, roška.
Gospa: ''Danes sem videla gospo, katero Vi zelo cenite."
Častnik: "Milostljiva je bila najbrže pred zrcalom."
tovo trikrat večje kakor je da- j Germanizacija se je izvajala našnje slovensko ozemlje, nam-1 brezobzirno Nemci so imeli o-reč vse področje od zapadnega j gromna sred'stva: vso gospo-dela Panonske nižine od izvira j darsko moč, ki jo nudijo nove Drave, Mure in Adiža, ter od oblike modernega nacionalne-severne obale Jadranskega 1 ga gospodarstva (dajanje kre-morja do Donave med Lincem ! ditov s strani javnega in zaseb-in Dunajem, ponekod pa tudi i nega kapitala, industrializaci-čez Donavo. Do danes so ohra- ja, gradnja železnic, turizem), nili samo nekaj več kakor eno i politična premoč tako v pokra-tretjino svojega nekdanjega o- jinskem deželnem zboru kakor zemlj a, okrog 24,000 kv. km, j tudi v državnem parlamentu na računajoč pri tem tudi ozem- j Dunaju in ves javni izvršni a-lje Slovenskega Primorja s parat.
Trstom, Slovensko Koroško in. Najuspešneje je kljubovalo ostale neosvobojene kraje. j nemškemu navalu kmečko pre-Prvotno središče slovfenske i bivalstvo. Zaradi tega se etnič-posesti je bila Karantanija. Tu | na meja kompaktnega slovenje nastala v VIL stoletju naj -1 skega ozemlja ni znatneje spre-starejša državna tvorba Juž- j menila. Zato pa so sredstva nih Slovanov sploh, samostojna kneževina Karantanija, ka-
tere jedro je bila današnja Koroška, s središčem na/ Gospo-svetskem polju severno od Celovca. Tu je bila torej zares zibelka slovenske državnosti, organizirane svobode. Imena "Ca-rantania" in "Carantanus" — stare oblike za "Koroško' in "Korošec'—so pomenila v srednjem veku "Slovenija" in "Slovenec.' V tem smislu jih uporablja ruska tako zvana Nestor-jeva kronika iz XI. stoletja in angleški pater Bartolomeaus Anglicus iz XIII., stoletja, ko našteva slovanske narode.
Svoj pomembni položaj je o-hranila Koroška tudi tedaj, ko so bili Slovenci sredi VIII. stoletja, za časa bojev z Avari, prisiljeni priznati nemško nado-blast. Pod fevdialno oblastjo nemških knezov se je pričelo naseljevanje Nemcev med Slovenci, odrivanje Slovencev z njihove zemlje in raznarodovanje onih, ki so ostali. Kljub
germanizacije — vabe in grožnje, kulturna privlačnost in o-grožanje obstoja—imele uspeh pri mestnem prebivalstvu. Vse, kar je bilo odvisno od nemškega delodajalca — od države in deželne samouprave, od zasebnega podjetja, tovarne, ^elepo-sestva itd., je moralo glasovati za nemšške stranke, se prijaviti za Nemce, ali pa je moralo zapustiti službo. Na Koroškem, katere prebivalstvo je bilo gotovo najmanj ena tretjina slovensko, je bilo 1. 1913. med tisoči pripadnikov šolanih poklicev, bodisi v državni, samoupravni ali zasebni službi vsega 60 do 70 Slovencev, to je 1.5%. Avstrijska socialna demokracija, ki je imela na Koroškem v svojih vrstah množico Slovencev, je bila v važnih trenutkih —tako tudi pri plebiscitu 1920. —vedno odločno na nemški strani in nikdar ni ščitila narodnih pravic svojih slovenskih članov.
Najnevarnejše orožje v nem-
kazuje za 1. 1910. okrog 126,-000 Slovencev (dočim jih je u-ladni popis priznal samo 82,-212), a za leto 1923. (na nekoliko zmanjšanem ozemlju) 86,-
000,	dočim so jih pri uradnem popisu našteli komaj 37,292. Drugi primer: za občino Grab-štajn navaja uradni popis za
1.	1910. vsega 49.9 % Slovencev in 50.1% Nemcev. Po cerkveni statistiki pa je istega leta 84.4% otrok poslušalo verouk v slovenščini in samo 10.6% otrok v nemščini. Sličnih primerov je na stotine.
Dočim je ostala narodnostna meja, kakor že rečeno, v celoti skoraj nedotaknjena, — samo na odseku severno od Celovca se je pod vplivom mesta, železnice, industrije in turizma pomaknila proti jugu, tako da je glavno mesto pokrajine danes povezano po pasu germanizira-nih naselbin s kompaktnim nemškim ozemljem severne Koroške — so se kot rezultat germanizacije pojavili na tleh Slovenske Koroške v mestih, trgih, industrijskih in turističnih središčih nemški jezikovni otoki. Tudi sam Celovec, kjer je bilo po avstrijski statistiki še 1. 1869. dve tretjini prebivalstva slovenske narodnosti in samo ena tretjina Nemcev, je dobil skoro nemško lice. Na isti način so dobili nemško fasado tudi manjši kraji kakor n. pr. znana turistična središča Vrba, Poreče in drugo. Kakšno mesto pripada pri nacionalni o-predelitvi spornih ozemelj mestom (in sploh neagrarnim naselbinam), ki se ne samo na koroškem, marveč tudi v mnogih drugih deželah po svojem etičnem sestavu ločijo od ostalega prebivalstva? Popolnoma jasno je, da se mesta ne morejo iz-
trgati iz svoje agrarne okolice, v čije življenju imajo važno socialno funkcijo, a od katere je v celoti odvisno tudi njihovo lastno življenje. Mesta se morajo pri etnični opredelitvi prilagoditi celini in iti s celino.
Da bi se pravilno ocenila stopnja germanizacije na Koroškem, je treba, kakor je to poudaril tudi F. Zwitter, upoštevati dve stvari: 1. Mešani in germanizirani kraji niso kompaktno ozemlje, marveč samo otoki v čisto slovenskem ozemlju, ločeni od kompaktnega nemškega jezikovnega področja po slovenski narodni posesti. 2. Germanizacija ni prav nikjer zaključen proces, marveč imamo opravka s prehodnim stanjem. Prebivalstvo še vedno razume slovensko tudi tam, kjer se slovenskega jezika običajno ne poslužuje več.
Toda germanizacija je vsekakor napredovala in to ne samo teritorialno, marveč tudi, kako'r je povsem naravno, v moralnem pogledu.
Po taki "pripravi," ki jo je izvajala germanizacijska akcija 60 do 70 let, so koroškemu slovenskemu ljudtetvu, ločenemu od narodne celote, zatiranemu, zapostavljenemu, ustraho-vanemu, vsilili plebiscit. Že sama ideja plebiscita, to je svobodno izražanje zavestne, iskrene politične volje, je bija pod takimi pogoji dokaz zlo-namernosti proti Jugoslovanom. Ta ideja je dejansko izvirala iz želje Avstrije, da obdrži svoj plen, iz želje velikih zaveznikov, da ločijo Avstrijo od Nemčije, zlasti pa iz težnje Italije, da oslabi Jugoslavijo. Imamo polno razlogov za predpostavko, da je v krogu voditeljev mirovnih pogajanj že pred podpisom saintgermainske pogodbe, to se pravi davno pred plebiscitom prevladovala namera prepustiti Koroško Avstriji. Koroški plebiscit zatorej ni bil nikako resno ugotavljanje volje prebivalstva, marveč nedostojna igra, ki naj bi krivično odločitev prikazala za pravično. Le tako je mogoče razumeti pri-stranost in neverjetne nekorektnosti, ki so si jih dovolili mednarodni aranžerji plebiscita in ki so popolnoma preobrnile rezultat glasovanja. Prav te hude nekorektnosti dokazujejo, da so njihovi očetje dobro vedeli, da bi plebiscit izpadel na korist Jugoslavije. Ta plebiscit ni bil niti znanstveno, niti politično sredstvo za proučevanje narodne volje, marveč le nov člen v verigi nemških zavanjanj in nasilja, le s to razliko, da so ta člen skovali ob podpori mednarodnih činite-ljev.
Po plebiscitu je tako zvana "demokratična" avstrijska republika kljub svečanim obljubam, ki jih je dala koroškim Slovencem pred plebiscitom in kljub jasnim obveznostim o zaščiti manjšin, ki jih je prevzela s saintgermainsko mirovno pogodbo, še bolj povečala germanizaci j ske ukrepe proti koroškim Slovencem. Pregnala je iz dežele tudi poslednje šolane laike, a tudi mnogo slovenskih duhovnikov, ovirala vse slovensko kulturno in gospodarsko življenje in še v večji meri zastrupljala v šolah duše slovenske mladine ter začela že mnogo let pred "anšlusom" sistematično naseljevati nemške kmete iz Raj ha na slovenskih posestvih. Za pravilno presojo zadostuje ugotovitev, da je vodil celokupno delovanje javne uprave in zasebnih činiteljev na Koroškem, v kolikor se tiče slovenskega prebivalstva, znani nacionalistični Heimatbund, čigar voditelji so bili nosilci najhujše germanizacije že pred prvo svetovno vojno in v dobi plebiscita in ki so nato v avstrijski republiki postali ilegalni nacisti ter so 1. 1938, stopili na čelo nacistične uprave na Koroškem.
(Dalje prihodnjič.)
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Uhaja mto arwlo	_
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katolltte Jednote t Združenih državah amerlfeln
URKDNliTVO IN UPRAVNIŠTVO 8117 BT. CLAIR AVENUE _ CLEVELAND 3. OHIO.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem, uradu najpozneje do sobote opoldne za priobčitev v številki nastopnega tedna.
NaroCnlna:
Za Člane na leto-------------------------------------------------------------------------.................................^
Za nečlane za Ameriko.................................................................................................J2.00
Za Kanado ln inozemstvo................................................................................................$3.50
OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION oi the U. 8. A.
In the Interest of the Order____
_Issued every Wednesday_____
OFFICE: 8117 BT. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
Phone HEnderion Mia__
Terms of subscription:
For members, yearly--------------------------------------------------------------------—............
For nonmembers ln U. S. A-----------------------------------------------............................
Foreign Oountriea.....................................................-...................................-....................>3-5U
O JEDNOTAH, DRUŠTVIH, KONVENCIJAH
Včasih zapišemo na tem mestu laskave besede o pomenu naše Jednote. Pa so nam prišle pred oči besede, ki jih je pred kratkim nekje drugje nekdo drugi zapisal o^društvih in jednotah sploh. Zdijo se nam tako važne, in pomen naše Jednote pa tudi naše društveno delovanje iz raznih strani tako lepo osvetlijo, da bi nikakor ne bilo prav, če jih ne bi ponovili na tem mestu, da jih vsi naši cenjeni čitatelji lahko čitajo. Bomo videli, če boste iz svojevrstnega sloga in načina pripovedovanja in vsebine same uganili, kdo je naslednje besede napisal in kje. Dobro bi bilo, ako bo le prilika, da bi pozneje malo več govorili o eni ali drugi misli zajeti iz naslednjih vrstic.
"Priznam, da so jednote, razne zveze, podporna društva zelo važen faktor v javnem življenju is udejstvova-nju v življenju Amerikancev sploh in med amerikanskimi Slovenci. Zavarovalnina, podpora v potrebi je potrebno gledanje na negotove dni, socialne naprave za take dni se množijo, zadostne nikakor še niso, najmanj ne za vse, vsak sam mora tudi nekaj storiti, da ga ne poderejo dnevi, kadar "dežuje," kakor pravijo Amerikanci (rainy days), kadar pridejo dnevi, "ki se nam ne dopadejo," kakor pravi modrijan.
"Še za višje vrednote gre pri tem. Kamor se zapišeš, kjer pristopiš, tam si, in pri tem prideš lahko med volkove in boš moral z njimi tuliti, ker podpora, zavarovalnina je nevtralna, ampak PODLAGA ni, je vse kaj drugega, in podlaga je pogostoma taka, da pač podleže,š, se ti ladja življenja razbije. Podlaga, smer jednote ali zveze je pa lahko vrlo dobra, in če se pridružiš pri dobri podlagi, bo .ti v podporo, ne le denarno, v duševno podporo ti bo. Kjer je "ne glede na politično ali versko svetovno naziranje," more iti le za podporo, za zavarovalnino, in na sebi je lahko O. K.
Vidim še eno važno stran pri podporah, jednotah in zvezah.
To je skupno udejstvovanje, izražanje socialne zavesti. Mesečno je "miting," pridite, udeležite se, gre za to in ono. Misli trčijo druga ob drugo, prerešetava se, govoriti moraš, nekaj razumeti, ako odpreš usta, znati moraš svojo povedati. Kaj je vse to, ako se dogaja v pravi smeri in za pravo stvar, in če bi šlo samole za višino asesmenta? Jaz vidim v tem važno stran potrebne izobrazbe, širenje raznih vidikov na življenje, saj življenje ni le želodec. Marsikdo se je pri tem povzpel na visoko mesto javnega udejstvovanja, postal govornik, voditelj. En sam tak velja več, ako se tako pravilno izobrazi, kakor tisočeri, ki čepijo za pečjo, pa se nikamor ne premaknejo v izobrazbi. Vrlo važno mora priznati vsak, ako mu je za dober napredek v pravi izobrazbi.
"Potem so konvencije. To je "miting," da le kaj. Še podlaga se lahko izpremeni! Konvencija je za jednoto, zvezo .. . najvišja inštanca, ne toliko za asesment, podporo, denar, ker ta je več ali manj pod nadzorstvom vlade, inštaneft je konvencija za smer, za kar se pa vlada ne zmeni.
"Na konvenciji odločujejo delegati. Pred konvencijo so "razmotrivanja" v glasilih, izve se za to in ono, ne za vse, na konvenciji pride lahko važna točka na dnevni red, delegat se mora odločiti, naročiti se mu ni moglo, kako naj glasuje. Do nenadnih presenečenj že je prišlo. Poleg tega se tvorijo tudi razni "bloki," v Washingtonu jim pravijo "lobbies," zelo nevarna reč lahko. Delegat mora biti mož, da ve, za kaj gre. Tudi za volitev delegatov je nekaj "pravil." Tu se mora pač včasih eno oko zatisniti, ker konvencija je tudi kos nekega "good time," in vsak ima rad nekaj te robe.
"In še nekaj naj omenim, ker tudi tega je včasih nekaj in morda celo preveč: nekdo agitira, da bi postal delegat, ima pravico, ampak agitira, da bo dal piti, in izvolijo ga, in kaže, kakor bi bil sod piva najbolj važna roba. Zaključim to storijo."
O DOMAČIH NOVICAH
V okviru raznih predpisov in pravil, ki se mora po njih ravnati, ima vsak urednik svoje misli, kakšen naj bi bil njegov list, da bi najbolje ustrezal čitateljem kakor tudi zadevi, ki zanjo izhaja. Tega svojega ideala urednik morda nikdar popolnoma ne doseže, gledati pa mora vsaj na to, da se mu kar najbolj mogoče približa.
Samo eno stvar naj omenimo danes: poročanje raznih dogodkov med rojaki iz posameznih naselbin po Ameriki.
Vsaka naselbina, kjer so člani KSKJ, ima priliko, da iz našega skupnega Glasila napravi tudi posebno glasilo za svojo lastno okrožje. Treba je samo nekoga, ki se zavzame, da sproti vsak teden ali kakor že pride poroča Glasilu domače novice iz svoje naselbine.
Krivično bi bilo, ko ne bi na tem mestu dali posebnega priznanja tajnikom in drugim društvenim odbornikom, ki čimdalje bolj vestno poročajo s svojih društvenih zadevah. Tako Glasilo vedno lepše ustreza svojemu namenu. V prejšnjih mesecih smo imeli večkrat po več strani društvenih poročil, sedaj pa so konvenčna razmotrivanja stopila kolikor toliko na njihovo mesto, ali tudi sedaj v vročih in za pisanje najmanj pripravnih poletnih mesecih imamo vedno jako
zadovoljiv odziy od strani posameznih društev. Vendar vaš urednik še vedno ni zadovoljen. Po njegovem bi se moralo prav vsako društvo malo zglasiti najmanj enkrat na mesec, če pa večkrat, pa toliko bolje.
Razen tega pa si želimo, da bi mogli v vsaki naselbini najti primerno osebo, ki bi poročala tudi druge, novice o naših rojakih, v prvi vrsti seveda, o Jednotinih članih.
Vse to se lahko sporoči v par besedah in na dopisnici. Tudi ni treba nobenemu izgubljati časa s premišljevanjem, kako bi se najboljše izrazil. Saj moramo tako in tako vse tukaj pretipkati in preurediti. Imena, številke in naslovi morajo biti seveda razločno napisani, vse drugo pa lahko brez skrbi vržete na papir, kakor vam v prvem trenutku pride na misel.
Povsod se vedno kaj pripeti, kar je vredno omembe in bi zanimalo, veselilo in marsikrat tudi spodbudilo rojake ne samo v isti naselbini, ampak po drugih naselbinah, ko bi imeli priliko čitati*o tem. Domači g. župnik, eden ali drugi znani ali zaslužni zakonski par obhaja kako pomembno obletnico. Sin ali hči iz našega naroda se povzpne na odlično stopnjo v življenju. Znana oseba umrje. V naselbini se naredi nekaj novega. Vse polno stvari je, ki bi bilo o njih treba poročati. Čisto pravilno je, če sorodniki ali domači poročajo sami o članu svoje družine, ker bodo še najbolj vedeli prave podatke.
Novice so tembolj privlačne in žive, če jih spremljajo tudi slike. Za izredne prilike so slike še posebno na mestu. Sliko lahko priobčimo, če jo prejmemo vsaj tisti petek pred izdajo Glasila, ki je zanj namenjena. Za klišej morajo plačati tisti, ki so sliko naročili, potem pa je njihova last in se jim pošjei na zahtevo ali pa se hrani v uredništvu. Klišeji za majhne slike, kakor jih navadno priobčujemo, stanejo nekaj čez $3. Najboljše je, da vam fotograf napravi za klišej (cut) poseben odtis slike na svetel (glossy) papir, neobhodno potrebno pa to ni. Mora pa biti prava fotografska slika. Iz slike, ki je odtisnjena v kakem listu s klišejem, bi ne mogli napraviti zadovoljivega novega klišeja; v tem slučaju bi bila slika zelo nejasna, ker bi bile vse značilne podrobnosti zabrisane. t
Naši društveni tajniki imajo že tpliko dela in odgovornosti na svojih ramah, da se jih ne upamo prositi še za to, da bi prevzeli vlogo krajevnih poročevalcev za Glasilo. Vendar bomo še najprej prišli kam, če bodo društveni odborniki prevzeli nase še to odgovornost in iz svoje srede izbrali poročevalca ali pa sami naprosili kako drugo primerno osebo.
Če.iz nekaterih naselbin skoraj nikdar ne citate domačih novic v Glasilu, to ne pomeni, da se tam nikoli nič omembe vrednega ne zgodi, ali pa da njihov kraj ne dobiva v Glasilu prav take pozornosti, kakor kateri koli drugi kraj; pomeni samo to, da od tam nihče ne poroča.
Nikakor bi ne bilo častno za nas in našo organizacijo, prvo slovensko jednoto v Ameriki, da ne bi o vsaki domači zadevi imeli svojih izvirnih poročil na razpolago. Kljub našemu številu in pomenu bi se počutji silno majhne, ko bi moral vaš urednik naše domače novice pobirati iz drugih listov, če bi jih hotel imeti. Ali bi ne bilo stokrat bolj primerno, da bi raje drugi take novice posnemali iz našega lista, če bi hoteli?
Dajmo torej storiti v tem oziru, kar največ je v našsh razmerah mogoče. Naše Glasilo bo lahko še vse drugačno, kadar boste sodelovali z uredništvom še bolj splošno. Glasilo K. S. K. Jednote mora postati ghsilo vsake posamezne slovenske naselbine v Ameriki!
va, ki določa, da vsak ameriški državljan, ki se udeleži političnih volitev tuje dežele ali pa plebiscita, ki ima določiti su-vereniteto gotovega tujega teritorija, avtomatično zgubi svoje državljanske pravice. Podčrtati je treba, da to velja samo za politične volitve ter za glasovanje pri plebiscitu, ki določi pripadnjo tujega ozemlja, ali predel j a tej ali oni državi, ki si lasti pravico do njega. — Common Council.
■o-
nju prve pomoči, produkciji, organiziranje mladinskega Rdečega križa ter pouk o varnosti pri kopanju. Te posamezne točke programa se bodo skušale izvajati in uvesti v vseh krajih, kjer bodo nastanjene družine naših vojokov.
Ker so bile dosedaj pripuš-čene k svojim rediteljem le družine onih naših vojakov, ki služijo v Evropi, se ta program izvaja-le tam. Rdeči križ pričakuje prihod mnogo večjega števila žen in otrok čez kak mesec dni, a sedaj pa nudi kolikor pomoči je potrebno onim, ki so že na mestu.
Naluralizacijska in ¡migracijska vprašanja in odgovori
Vprašanje: iSlužil sem v armadi Zed. držav več kot leto dni, toda še vedno nisem ameriški državljan. Pošiljali so me iz enega taborišča v drugo, vsled česar nisem imel prilike postati državljan. Zdaj bom kmalu odpuščen iz armade. Ko bom prost vojaščine nisem gotov, če bom mogel dobiti ameriško državljanstvo na isti e-nostavni način kot drugi vojaki, ki so postali državljani, ker so služili v naši vojni sili?
Odgovor: Vsakdo, ki je služil v vojnih silah Zed. držav tekom druge svetovne vojne je upravičen do naturalizacij skih prednosti, katere omenjate, a-ko je vstopil v službo naše vojske pred 29. decembrom 1945. Vložiti pa morate potrebne tiskovine takoj, ker te prednosti bodo ukinjene 31. decembra 1946.
*
Vprašanje: Prišel sem v Zed. države kot pomorščak leta 1944 in sem ostal tu. Moj prijatelj, ki je prišel v to deželo na isti način, je šel ob zadnjem Božiču v Kanado, kjer je dobil naseljeniško vizo, in sedaj je tukaj kot legalno došel imi-grant. Ali lahko storim jaz e-nako ?
Odgovor: Regulacije glede izposlovanja kanadske imigra-cijske vize so bile zadnje čase nekaj spremenjene in radi tega ni lahko dobiti dovoljenja za kanadsko "predpreiskavo," kot se ta postopek uradno naziva. Pred spremembo regulacij je bilo mnogo lažje, zdaj pa mo-
re po preteku enoletnega bivanja v tej deželi zaprositi za iskanje kanadske vize le tuje-zemec, ki ima tukaj ženo, otroke ali starše. Ako pa takih sorodnikov ali sotrodnika v tej deželi nima, tedaj mora čakati pet let preden more zaprositi za iskanje kanadske nase-Ijeniške vize. Prosilec mora biti dobrega značaja in sposoben za naturalizacijo — kar pomeni, da mora pripadati narodnosti ali rasi, katere člani ali priseljenci morejo postati ameriški državljani. Obstaja pa tudi možnost, da naseljeni-ške oblasti zahtevajo od pro-sitelja, da se vrne v svojo domovino in tam čaka, da pride na vrsto v kvoti dovoljeni za njegovo rojstno deželo. To se zgodi v primeru, da je kvota njegove dežele že precej napolnjena za tekoče leto.
*
Vprašanje: Ali je res, da a-meriški državljan zgubi svoje državljanske pravice ako voli v drugi deželi? Moj prijatelj živi preko morja in mi piše iz starega kraja, da ni mogel dobiti ameriškega potnega lista na podlagi dejstva, da je oddal volilni glas v volitvah tuje dežele, s čimer se je sam odpovedal ameriškemu državljanstvu.
Odgovor: Pred januarjem 1941 ameriški državljan ni zgubil svojega državljanstva zgolj radi dejstva, da se je zna-biti udeležil volitev v tuji deželi, toda 13. januarja 1941. leta pa je bila sprejeta posta-
Ameriški Rdeči križ je začel izvajati program, katerega cilj je nuditi pomoč ženam in otrokom ameriških vojakov v okupacijskih zonah Evrope.
Prvi korak v to smer je bil storjen dne 29. aprila, ko je 500 amerških žen in otrok naših vojakov dospelo v Bremerhaven, v Nemčiji.
Ko so se ženske z otroci izkrcale iz ladje U. S. S. Barry, jih je armada poslala naprej v posebnih vlakih in sicer v gl. centre kot Dunaj, Frankfurt in Berlin, od tam pa k njihovim soprogom in očetom, ki so jih nestrpno pričakovali.
Snidenje je bilo veselo, toda združeno s solzami po tako dolgi ločitvi. Na postaji blizu Frankfurta je delavka ameriškega Rdečega križa našla pogrešano ženo nekega ameriškega vojaka, ki je čakal nanjo. Ženica se je bila nalašč skrila, ker ni hotela, kot, je dejala pozneje, da bi jo mož videl vso objokano po dveh letih ločitve.
Prebivalstvo mesta Bremerhaven je prišlo gledat prihod družinic ameriških vojakov za-eno s stotinami naših fantov in mož, ki služijo tam v okupacijskih vojski. Ko je ladja Barry pirstala, so zaigrale godbe in vse je bilo veselo, medtem pa so sprejele skupino žena in otrok posebno izvežbane delavke Rdečega križa, da bi jim šle na roko v vsakem oziru.
Dvanajst delavk Rdečega križa je bilo tudi dodeljenih vlakom, na katerih so se žene in družine vozile naprej k svojim možem in očetom. Med potovanjem so pomagale oskrbovati male otroke, razdeljevale so čtivo in jestvine, opisovale kraje, skozi katere so se vozili in delile celo svoj lakir za nohte z ženicami, ki so hotele biti posebno mične za prvo srečanje s svojimi možički.
Novi program za pomoč našim vojakom preko morja in njihovim družinam vsebuje pet točk, ki so:
1.	Oskrba nun jih zvez z družinami doma.
2.	Nudenje dodatnih potrebnih informacij glede regulacij, izplačil, odkazil in drugih koristi, ki so jih deležne družine ameriških vojakov v službi preko morja, t. j. družine, ki so jim sledile, ali jim še bodo.
3.	Sestava potrebnih podatkov iz zdravstvenega in družinskega stališča v slučajih, kjer mora poveljujoči častnik odločiti naj li dobi prizadeti vojak dopust, odpustitev ali izjemno vpoštevanje.
4.	Nudenje nasvetov v osebnih in družinskih problemih.
5.	Nudenje finančne pomoči potom posojila ali nakazila v svrho vzdrževanja v slučajih zadržane plače ali pa za izredne in nepredvidevane potrebe.
Rdeči križ ne namerava ustanoviti posebnih središč za zabavo in razvedrilo došlih družin ameriških vojakov, pač pa se bodo žene vojakov mogle udeleževati prireditev in zabav v to zadevnih klubih in središčih naših okupacijskih sil, seveda v družbi svojih mož.
Program Rdečega križa dalje vključuje: pouk v domači bolniški negi, nutriciji, nude-
Kako vpliva dušik na kakovost in količino kmetijskih proizvodov
V	preteklem stoletju je kmetijska znanost ugotovila, da je dušik (nitrogen) najmočnejši motor v rastlinskem življenju in rasti. Dolgoletni poskusi,, tako v kemičnih laboratorijih kakor na polju samem, pa so zgornji znanstveni rek izpopolnili z novejšimi znanstvenimi raziskovanji, ki ugotavljajo, da ni dušik samo važen činitelj za povečanje poljskih pridelkov, temveč da je dušik nad vse važen činitelj za tvorbo sestavin, ki so v rastlinski hrani za človeško in živalsko življenje neobhodno potrebne.
Na podlagi 1000 poskusov v raznih podnebnih in talnih razmerah v Evropi in S'everni A-meriki je agronomska veda in praksa ugotovila, da zviša 1 kg čistega dušika, dodanega zemlji v obliki umetnih gnojil kot hrana, pridelek pri pšlnici za
17	kg zrna, pri ozimni rži za 17.5 kg zrna, pri jarem ječmenu za 16.9 kg zrna, pri ovsu za
18	kg zrna, pri krompirju za 87 kg gomoljev, pri sladkorni pesi za 83.5 kg gomoljev, na travniku za 29 kg sena, na u-metnem travniku za 62 kg zelene mase.
Samo po sebi je umevno, da lahko vpliva dušik tako povolj-no na pridelek samo tedaj, če je zemlja v stari moči, oziroma če je pravilno in dovolj no gnojena tudi s fosforno kislino, kalijem in apnom.
V	Nemčiji so zivršili poskuse pri pšenici z namenom dvigniti v pšenici odstotke beljakovine, glutena (kleberja). Z intenzivnim gnojenjem z dušikom, fosforno kislino in kalijem so dosegli, da je dobila tudi nemška moka dobre pecivne sposobnosti.
Poskusi so tudi dognali, da z dobrim in pravilnim gnojenjem lahko vplivamo na tvorbo vitaminov A in C, ki so neprecenljive vrednosti za zdravje človeškega in živalskega telesa.
Z dušičnim gnojenjem pa se lahko znatno poveča tudi odstotek lahko prebavljivih beljakovin v travah in drugih krm-skih rastlinah (izvzemši metulj čni).
Pridelek zelene mase na ha, gnojeno s Tomaževo žlindro in kalijem: rž za zeleno krmo 142 q; gnojeno z apnenim dušikom, Tomaževo žlindro in kalijem: 265 q rži za zeleno krmo; prebavljive beljakovine v senu, gnojenem s P. K. 9%; gnojenem s P. K. in dušikom 12.7%.
Iz teh podatkov sledi jasno, kakšno vrednost in važnost i-ma pravilno gnojenje z dušikom. Gnojilni poskusi na umetnih travnikih, ki so jih v teku zadnijh let pred vojno naredili kmetovalci pod pokroviteljstvom banske uprave, kažejo. koristnost gnojenja z dušikom oziroma Nitrofoskalom 1, ki vsebuje 8% dušika, 6% fos-forne kisline, 8% kalija in 35% apna. Gnojenje travnikov z navadnim Nitrofoskalom, ki ima polovico manj dušika, ni tako učinkovito prav zaradi tega, ker pride na travnik z nitrofoskalom II premalo dušika. Slično razmerje mora biti tudi pri žitu. Stalno gnojenje žita
samo s superfosfatom ne more da/tii zadovoljivega učinka in uspeha, ker tudi žita zahtevajo harmonično gnojenje. Za gno-j en je žita se priporoča Nitro-toskal III, ki vsebuje 10% fos' forne kisline, 4% dušika, 4% kalija in 33% apna. To gnojilo je učinkovito na lažji zemlji. Težki pšenični zemlji pa u-streza Nitrofos, ki vsebuje 12% fosforne kisline in 4% dušika, Ozimine lahko gnojimo s te mi gnojili tudi pozimi, oziroma spomladi, ko skopni sneg. Da moramo gnojiti harmonično tudi vinograd in sadovnjak, je že znano dejstvoš. Zadnji gnojil ni poskusi so to še ponovno pod' krepili. Za vinograde in sadno drevje se priporoča Nitrofo' skal I.
. Kmetovalci, če želite imeti resnici dobre uspehe z uporabo umetnih gnojil, imejte vedno pred očmi prirodni zakon ravnotežj u, ki pravi, da se mora zemlja gnojiti z vsemi hranljivimi snovmi, ki jih potrebujejo rastline za zgradbo svojega te' lesa. To so dušik, fosfor, kalij in apno.
-o-
SORODNIKE IŠČE
Podpisani Korelc Jožef, Pre-dole, vljudno prosim ameriške rojake, naj mi blagovolijo sporočiti o naslednjih mojih sorodnikih v Ameriki, ako še žive:
1.	Korelc Marijta, poročena Klobučar, rojena 2. nov. 1885, sestra.
2.	Korelc Janez, rojen 1 apr. 1887, brat.
3.	Korelc Alojz, roj. 21. maja 1896, brat.
4.	Stare Johan, stric.
Za ves trud in uslugo se
naprej najlepše zahvaljujem.
Korelc Jožef vas Predole št. 16 pošta Grosuplje pri Ljubljani, Jugoslavija.
STRICA IŠČE
Škoda Alojzij, rojen 1. M" ja 1917, vas Nova gora št. 3, Sv. Duh pri Krškem na Dolenjskem, sin aJneza Škoda (roj, v Ravnem pri sv. Lenartu) ii Jožefe Bizjak (roj. v Ravnem pri Sv. Lenartu), Raka pri Kr škem, iščem strica Martineta v Severni Ameriki, ki je bil rojen v Ravnem pri Sv. Lenartu, Raka pri Krškem, šel je v A-meriko leta 1914 še pred prvo svetovno vojno in je star okoli 60 let. Ž njim je šel tud Kokčev France od Sv. Lenarta. On je zaslužil v Ameriki, da je kupil posestvo doma.
Jaz Škoda Alojzij sem bil interniran leta 1942. Po razpadli sem ostal pri nekem gospodar ju tu v Italiji in nisem bil še nič doma, odkar sem bil poslaa v internacijo. .Sedaj sem v Čine (Acine) Cita. Rad bi, če bi mi mogli poslati dokmuente za priti v Ameriko. Sem izučen čebelarstvu. Vem, da se bom lahko živel, samo usmilite se me.
Škoda Luiggi,
Cine Cita Campo Polise Roma, Italia.
SESTRO IŠČE
Bizjak Jože, doma iz Mokronoga na Dolenjskem in sedaj na Koroškem, bi rad zvedel za svoj o sestro Ano, omoženo Bar-bič, ki se nahaja v Clevelandu. Naj omenjena blagovoli, kjer koli že prebiva, poslati svoj naslov na
Michael Hochevar,
425 N. Broadway, Joliet, M.
V neki vasi je izjavil kmet, da je polovico občinskih odbornikov neumnih. Odborniki so i tožili in kmet je moral preklic objaviti v časopisih. Kmet vsede in napiše preklic: "Izjavljam, da polovica občinskih odbornikov občine N. ni neir| mna."
Žena: "Zakaj pa vedno gledaš skozi okno, kadar začne peti?'"
Mož: "Da ne bi ljudje misli-1 li, da te pretepam."
	__ 1	
K. S. K.	ÜH	JEDNOTA
		
m.
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila, 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 351-353 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Telefon v glavnem uradu: Joliet 5448; stanovanja glavnega tajnika 0448. Od ustanovitve do 30. aprila 1946, znaša skupna izplačana podpora $10,020,575.
Solventnost 129.02% GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2723 W. 15th St., Chicago, HI. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4715 Hatfield St, Pittsburgh, Pa Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd St, N.W, Barberton, Ohio. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, P.O. Box 267, Ey, Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis, Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4572 Pearl St.. Denver 16, Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, 111. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago St, Joliet, 111. Glavni blagajnik, MATT P. SLANA, 351 N. Chicago St, Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 416 N. Chicago St, Joliet, 111. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. E. URSICH. 1901 W. Cermak Rd, Chicago 8, _	NADZORNIODBOR
Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave, Eveleth, Minn. Prva nadzornica: MARY E. POLUTNIK, 1711 E. 39 St.. Lorain. Ohio. Drugi nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. Tretji nadzornki: JOHN PEZDIRTZ, 14504 Pepper Ave., Cleveland, Ohio. Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Cleveland, Ohio.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, 111. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARIC. 300 Ruby St, Joliet, 111. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue "A," Eveleth, Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilkinsburg, Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave., Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St., S. W„ Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 East 109th St., South Chicago, 111.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN RAČIČ, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, ill.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK, 457 Indiana St., Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo ni glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet, 111.; dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE, 6117 St. Cair Ave, Cleveland 3, Ohio.______
Imena delegatov(inj) XXI. redne konvencije KSKJ
Names of Delegates of the XXI Regular Convention of KSKJ
Dr. št. Ime delegata((inje) in naslov	Ime namestnika(ice)
Soc. No. Name of Delegate and Address	Name of Alternate
1 John Prah, 1806 W. 23 St, Chicago, 111...........................Victor Kremesec
Frank Banich, 2015 W. 22 PI, Chicago, 111, ........................George Banich
Rev. Edward Gabrenya, OFM, 1852 W. 22 PI, Chicago, 111.....Anton Duller
John Kochevar, 2300 S. Leavitt St, Chicago, 111......................Leo Mladich
Joseph Kobal, 2113 W. 23 St, Chicag 111.................................Frank Koporc
John Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd, Chicago, 111.............Edward Šinkovec
John Cernovic, 2408 Highland Ave, Joliet, 111.....................Anton Lilek, Jr.
Louis Kosmerl, 754 N. Hickory St, Joliet, 111...................Martin Kramarich
John Vidmar, 515 N. Broadway St, ŽJoliet, 111...................Anton Kochevar
Peter Plut, 1205 N. Center St, Joliet, 111...................................Anton Umek
Anton Buchar, 322 Marble St, Joliet, 111.......................................Anton Fritz
Dr. št. Ime delegata((inje) in naslov Soc. No. Name of Delegate and Address
86 87 62) 186) 90) 91
156
157 157
---------------,-----------•--------. -	-	-	I
John Jeyitz Jr., 1123 N. Hickory St, Joliet, 111.....................Louis Martincic | i5g
John Culek, 1305 Burry Ave, Joliet, III...............................Martin Videtich
Peter Musich, 807 N. Center St, Joliet, 111...............................Martin Mutz
George Nemanich, Box 1122, Soudan, Minn.................Anton Zavodnik, Sr.
Joseph Erchull, P.O. 1203 Soudan, Minn.........................John Dragovan, Sr.
Frank Kobilsek, 603 Garfield Ave, La Salle, 111...................Andrej Urbane
Frank Dusa, 417 N. Chicago St, Joliet, 111...................................John Barbie
August C. Verbic, 695 Aurora Ave, Aurora, 111.......................John Zakosek
Anthony Simoncic, Box 912, Forest City, Pa...............................John Grum
I 1
1 1 1
2 2 2T 2 12 2 2
3
4
4
5 8
11 12 51)
204) Matt R. Tometz, 224 Chicago Ave, Biwabik, Minn...............Amalia Domen
13)
14	Edward Malesich, 2400 Locust St, Butte, Mont.................Joseph Brozovich
15	Frank Sumic, 222—57th St, Pittsburgh, Pa.........................Stefan Janderlic
20	John Schutte, 200 Harris St,Ironwood, Mich.........................Anton Rupnich
21	Frank Primozich, Box 18, Presto, Pa...,............................Frances A. DeLach
23 Joseph Battocletti, R. No. 1, Bridgeport, O...................Louis Sustersic, Sr.
25 Anton Strnisa, 6505 Bonna Ave, Cleveland, O.......................Louis J. Krajc
25 Jos. J. Nemanich, 7505 Myron Ave, Cleveland, O.......................John Melle
25 Frank A. Turek, 985 Addison Rd, Cleveland, Ohio..........Lawrence Bandi
25 Joseph J. Gornik, 1331 Giddings Rd, Cleveland, O...........Anthony Strniss
29 John Gregorich, 570 No. Chicago St, Joliet, 111...........................John Umek
29 Michael Setina, 1015 N. Wilcox St, Jliet, 111.......................Anton Kambich
29 John Torkar, 807 Ewing St, Joliet, 111.....................................Rudolph Skul
29 John Potochnic, 2210 Oakland Ave, Joliet, 111...................Andrew Hrvatin
29 Albert Skul, 716 Vine St, Joliet, 111...........................................Anton Cauko
29 Rev. George Kuzma, 416 N. Chicago St, Joliet, III...............Frank Lavrich
29	Peter Stefanich, 1122 N. Center St, Joliet, 111.......................Frank Musich
30	Martin Sterbenz, 208 Calumet St.. Laurium, Mich..................John Kastelie
38 Frank Kalic, Sr., 637 Ohio Ave, Kansas City, Kans.............Peter C. Sneler
40	Joseph Zaic, 2403—4th Ave, W. Hibbing, Minn...................Joseph Musich
41	John C. Golob, 5417 Carnegie Ave, Pittsburgh, Pa.........Frank Ferentchak
42	Joseph Krasovic, 251 Main St, Steelton, Pa.....................Anthony Rozman
43	John Kriskovich, 906 E. Fourth, Anaconda, Mont.................Anton Petelin
44	John Likovich 9527 Ewing Ave, S. Chicago, 111.................George J. Blazic
44 Wm. F. Kompare, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, 111.
..........................................................................................Edward F. Kompare
69)
45) Joseph M. Sasek P. O. Box 331, E. Helena, Morit.....................John Smith
52 Frank A. Radez, 3021 W. 10th St, Indianapolis, Ind.........Anthony Sekula
52 Stanley Mervar, 776 N. Warman Ave, Indianaplis, Ind.
....................................................................................................Martin Cesnik
Rudolph Bozic, 953 N. Ketcham St, Indianapolis, Ind.........Mary Lambert
Math Slana, Sr., 1045 Wadswortth Ave, N. Chicago, 111.....Jerry Remsgar
Anton Bespalec, Sr., 1114 Wadsworth Ave, N. Chicago, III...Andrew Kosir
Frank Ogrin, Sr., 1033 Park Ave, N. Chicago 111...................John Heraver
John W. Plutt, Crested Butte, Colo...........................................Frank Orazem
Rudolph Somrak, Crested Butte, Colo...............................Renald Stajduhar
Anton Kaplan, 611 W. 2nd St, Leadville, Colo...........................Anton Bos(
Rev. G. M. Trunk, 424 W. 2nd St, Leadville, Colo...................Frank Klune
Anton M. Zalar, 616 W. 3rd St, Leadville, Colo..>...................John Shlober
Jack J. Zagar 95-04 Linden Blvd., Ozone Park 16, N. Y.
................................................................................................Gabriel TVssoti
John Debelak, 702 Douglas Ave, Eveleth, Minn.................Rudolph Intihar
John Habyan, 610 Douglas Ave, Eveleth, Minn...........................John Strah
Louis Intihar, 301 '/2 Jackson St, Eveleth, Minn.....................Peter Maurin
Frank Kvaternik, 610 Summit St, Eveleth, Minn...................Frank Jaksha
Anton Rozinka, 418 Garfield St, Eveleth, Minn...................Edward Bayuk
George Staresinic, 1418 E. High Ave, Youngstown, O.......Nick Aspergar
Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St, Cleveland, O.............Frank Jernejcic
Joseph W. Kovach, 3553 E. 82nd St, Cleveland, O.............Rudolph Blatnik
Louis Shuster, 10601 Wadsworth Ave, Cleveland, O,............Frank Blatnik
Eleanore Hrovat, 3524 E. 82nd St, Cleveland, O.........................Anton Rus
Frank Mulh, 3544 E. 80th St. Cleveland Ohio............................Ignac Godec
John Dovranich, 8 Valley St, Etna, Pa...............................................Nimajo
Joseph Shaginaw, 36 Hickory St, Etna, Pa.......................................Nimajo
Paul Maierle, 1120 W. Walker St, Milwaukee, Wis...........John Augustine
Ignatz Gorenc, 1115 W. Walker St. Milwaukee Wis...........Frank Repensek
Frank Zakrajsek 1028 S. 9th St., Milwaukee, Wis.....................Matt Ferko
Frank Zlatareck, 8543 Mathilda Ave, Affton, Mo.....................John Tezak
Ignatz Fink, 146 W. Camp St, Ely, Minn.........................John Laushin, Jr.
John Mehle, Box 3, Ely, Minn...........................................................John Otrin
Frank Golob, 621 E. Harvey St, Ely, Minn...................;...Frank J. Cernivec
Ime namestnika(ice) Name of Alternate
Jennie Vehar, 726 Pilot Butte Ave, Rock Spgs, Wyo, ......Antonia Gosar
Mathew Krall, 1265 N. Hickory St, Joliet, 111.......................Paul J. Laurich
Anton Krasovic, 3814 V. St, So. Omaha, Neb.............................John Lustig
Frank J. Habich, Sr., 7911 Lloyd Ave, Swissvale Pa.
..........................................................................................Anthony M. Habich
Clara Pipic, 89 Feilbaugh St, Millvale, Pa...............................Mary Petrcich
John Komidar, Sr., 320—5th St, S.W., Chisholm, Minn
....................................................................................................Stanley Bovitz
Rudy J. Gazvoda, 26—2nd St, S. W, Chisholm, Minn.......John Znidarsich
Frank Tekautz, 211—7th St, S. W, Chisholm Minn...............Jacob Mlakar
Ludwig V. Kuhar, 608 James St, Plainfield, 111.....................Frank Gutnik
Michael Cerne, 1738 E. 32nd St, Lorain, Ohio......................Gabriel Klinar
Anton Kozlevcar, 1101 S. 60th St, West Allis, Wis...........Frank Francich
Pauline Perse, 213 E. Northern Ave, Pueblo, Colo...........Angela Skrjanec
Mary Kocman, 1110 Bohman Ave, Pueblo, Colo.................Mary Krasovec
Jennie Toncich 432 Knickerbocker Ave, Brooklyn, N. Y.
................................................................................................Veronica Ruppe
Mary Cohil, 920 Cora St, Joliet, III...................................Josephine Korvat
Mary Golobitsh, 5 W. Jackson St, Joliet, 111.................Margaret Dolinsek
Mary M. Terlep, 722 Oakland Ave, Joliet, 111.....................Mary Ambrozich
Johanna Krall, 126,5 N. Hickory St, Joliet, 111...........Katherine Przybylski
Frank Dutchman, 925 Hopocan Ave, Barberton, O...........Charles Brunski
John Stopar, Jr., 245—15th St, Barberton O.........................Frank Smole
Mary Tancek, 1058 Wooster Rd, N. W, Barberton, O.............Mary Sjfetich
Frances Smrdel, 1066 North Court, P. O. Box 96,
Barberton, Ohio ......................................................:.............Frances Zupec
Joseph Spreitzer, 428 E. Chapman St, Ely, Minn.....................John Koshak
Joseph Perme, 4576 Pearl St, Denver, Colo.............................John Schutte
Andy Kraswec, 617 Ely Place, Denver, Colo.............................John Skrjanc
Mary Trosi~764 S. 2nd St, Steelton, Pa.........................Catherine Salinger
Mary Super 276 North 6th St, Kansas City, Kans...................Mary Viscek
Josephine Zupan, 280 North 5th St, Kansas City, Kans.......Mary Hotujec
Rose C. Dernulc, 800 Moen Ave, Rockdale, 111.........................Agnes Wolz
Rose M. Chesnick, Hudson St, Box 704, Forest City, Pa.
................................................................................................Margaret Zaller
Fannie Terchek, 1016 N. Main St, Forest City, Pa.........Frances Karkota
Josephine Debevc, R.F.D. No. 2, Forest City, Pa.......................Mary Turk
Molly Becay, 140 Center St, Forest City, Pa...................Christina Glavich
52
53 S3 53 55
55
56 56 56
.'57
59 s 59 i 5ft 59
m ¿61
63
* 63 fft
1 63
P*
64 l 64
fc 65 §§5 I 65 1 70
: 72 72 I' 72 97)
154) Anton Cvelbar, 1686 Crasat St, LaSalle, 111.............................Joseph Kuhel
75)
77	Frank Poterjoy 319 Clinton St, Box 105, Vandling, Pa.
..................................................................................................Wm. Dutchman
78	Karolina Pichman, 2326 S. Wolcott Ave, Chicago, 111.....Sophia Petrovic
78 Pauline Kobal, 2113 W. 23rd St, Chicago, 111.........................Lillian Kozek
78	Mary Tomazin, 1902 W. Cermak Rd, Chicago, 111.................Julia Gottlieb
79	John Cankar, Jr., 1020 Lincoln Ave, N. Chicago, 111...............Paul Govekar
79	Anton Mozina, 1101 Park Ave, N. Chicago, 111...........................Louis Grom
80	Louise Likovich, 9527 Ewing Ave, S. Chicago, 111...............Agnes Mergole
80	Anna Marinoff, 9441 Ewing Ave, S. Chicago, 111...................Jennie Franko
81	Katherine Rogina. 4321 Stanton Ave, Pittsburgh, Pr.............Sida Jevnikar
81 Frances Lokar. 4908 Hatfield St, Pittsburgh Pa.....................Rose Delach
81 Ann Solomon, Middle Rd, Glenshaw, Pa...........................Katherine Plantan
85 Frances Jevec, 1945 E. 34th St, Lorain, Ohio......................Anna M. Bruce
92 »3
93 93 98
101
103
104 104 1.05'
108 108 108 108 110 110 111 111
112 113
113
114
115 115
119
120
120 120 120 .94)
122) Barthol Jereb, 514 I St, Rock Springs, Wyo.......................Steve Podlesnik
123 Mary Stopski, R. No. 1, Box 86, Bridgeport, O...................Carolyn Strauss
127 Mary Cepon, 1115 Park Ave, N. Chicago, 111.......................Jennie Petrovic
127 Frances Drobnic, 834 McAlister Ave, Waukegan, 111.......Jehnie Jesenovec
127 Frances Mathias, 1031 Wadsworth Ave, N. Chicago, 111.....Marie Kolens
131 Anton Ceglat, Box 93, Aurora, Minn.......................................Frank Glavan
83)
132) Anton Katzman P. O. Box 356, Frontenac, Kans.....................Anton Drenik
134	Anna Ilich, 2709 W. St. Clair St, Indianapolis, Ind...............Ivana Gerbeck
135	Anton Erchul, Gilbert, Minn...................................................Matthew Marolt
136	Anton Trunkel Sr., Willard, Wis.............................................John Champa
139 Anna Klopcic, 1121 3rd St, La Salle, 111.....................................Mary Furar
143	Joseph Avsec, 161 Stone St, Joliet, 111...........................................John Kren
145	Frank Flajnik, 226 Beaver St, Fallston, New Brighton, Pa.....Peter Skacan
144	John Prisland, 1034 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis.....Frank Seiko, Sr.
144 John Gergisch, 1004 Wisconsin Ave, Sheboygan, Wis.......John Udovich, Sr.
144 Michael Progar, Sr., 1314 N. 8th St, Sheboygan, Wis.
..........................................................................................Joseph Udovich, Sr.
146	John J. Kaplan, 9108 Union Ave, Cleveland, O.....................Anton Skufca
146 Joseph Kenik, 3531 E. 78th St, Cleveland, O.............................John Mauer
146 Mathew Zupancic, 3549 E. 81st St...................................Rev. Julius Slapsak
148 John Bakach, 299 Bostwick Ave, Bridgeport, Conn.................Steve Piczko
148 Stephen Piczko, 416 Spruce St, Bridgeport, Conn...........Martin Zadravecz
148 Louis Mavrich, 460 Bostwick Ave, Bridgeport, Conn.......Joseph Malasech
150 Theresa Lekan, 3514 E. 81st St., Cleveland, O...................Josephine Mulh
150 Mary Pucell, 3535 E. 81st St, Cleveland, O.................................Agnes Zagar
150 Antonia Debelak, 3533 E. 82nd St, Cleveland, O...................Theresa Godec
152 Fabijan Markovec, 10036 Torrence Ave, S. Chicago, 111.
..................................................................................................Helen Maianic
152	Anton Simunic, 3215 E. 91st. St, S. Chicago, 111.......................Vic Beauley
153	Vera Boles, 358 Wylie Ave, Strabane, Pa...............................Peter Mohoric
153 Antheftiy Bevec, Jr., Box 16, Strabane Pa.................................Frank Cveton
153 Anton Tomsic, Box 94, Strabane, I'a.........................................George Sedora
156 Mary Laurich, 319—6th St, S. W„ Chisholm, Minn...........Frances Koscak
Mary Sonchar, 801—3rd Ave, N. W, Chisholm, Minn.......Frances Stonich
Agnes Hochevar, 131—6th St, S. W. Chisholm. liinn...........Mary Verant
Agnes Gergisch, 1004 Wiscnsin Ave, Sheboygan, Wis.......Louisa Bowhan
Frances Ribich, Sr., 928 Alabama Ave, Sheboygan, Wis.
..........................................................................................Frances Ribich, Jr.
Jane M. Gorenz, 1113 S. 10th St, Sheboygan, Wis...........Frances Melanz
157 185)
158)	Anthony Dvorsak, Jr., Slovan, Pa.....................................Joseph Zakrajsek
160	Agnes Zakrajsek, 526 Sandusky Ave, Kansas City, Kans.
........................................................................................Josephine Toplikar
162	Helena Mally, 1105 E. 63rd St, Cleveland 3, Ohio................Angela Virant
162	Frances Macerol, 1152 E. 61st St.. Cleveland 3, Ohio............Mary Otonicar
162	Frances Novak 6326 Carl Ave, Cleveland 3, Ohio................Rose Urbancic
162	Frances Kasunic, 7510 Lockyear Ave, Cleveland 3, Ohio
..................................................................................................Mary Stanonik
162	Marjanca Kuhar, 1123 Addison Rd, Cleveland 3, Ohio..............Anna Rode
162	Louise Mlakar, 6614 Schaefer Ave, Cleveland 3, Ohio..........Frances Pirs
162	Julia Slogar, 1106 E. 63rd St, Cleveland 3, Ohio..................Mary Gregorac
163	Matt Brozenic, 4319 Willow St, Pittsburgh, Pa.................Barbara Rudar
163	George Maricic, 1462 E. Ohio St, Pittsburgh 12, Pa...........Louis Katusin
163	Jennie Sambol, 4607 Plummer St. Pittsburgh Pa.................George Lisjak
163	John Ban, 1116 Evergreen Ave, Millvale, Pa.........................Matt Frketic
164	Gabriela Masel, 12 Auburn Ave. Eveleth Minn.................Agnes Kochevar
165	Josephine Windishman 6409 W. Greenfield Ave,
West Allis, Wisconsin ..............................................................Mary Sezon
165	Mary Petrich, 1368 S. 59th St, West Allis, Wis.............Katherine Horvath
166	John Peterlich, 9910 Commercial Ave, So. Chicago, 111... Dane Knezevich 167)	Antonia Jeran, Box 515, Thomas, W. Va...................................Frank Kozele
Charles M. Kuhar, 513 Ontario St, Bethlehem, Pa...........Frank Jancsarics
Frank Znidar, 15606 Holmes Ave, Cleveland, Ohio..................Patrick Virant
Joseph Ferra, 444 E. 152nd St, Cleveland, Ohio................Frances Supanic
August F. Svetek, 478 E. 152nd St, Cleveland, Ohio................John Trcek
Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave, Cleveland, Ohio........Frank Ferra
Anna Grajzar, 1282 E. 170th St, Cleveland, Ohio....................Anna Rebol
Frank Supanic, 686 E. 157th St, Cleveland, Ohio................John Pezdirtz
Frank Matoh, 15917 Holmes Ave, Cleveland, Ohio............Anton Osredkar
Joseph Kozar, 15705 Holmes Ave., Cleveland, Ohio..............Samuel Papes
Michael Zlate, 845 E. 139th St, Cleveland, Ohio......................Anna Skolar
Dorothy Ferra, 444 E. 152nd St, Cleveland, Ohio..................Mary Panchur
Lillian Wintar, 709 E ,160th St, Cleveland, Ohio..................Mary Hrastar
Cecilia Horwath, 2100 W. 22nd PI, Chicago, 111.............Veronica Kolenko
Joseph J. Mrak, 301—99th Ave, W. Duluth, Minn.................Betty Janchar
Emma Jesen, 2803 Natchez Ave, Cleveland, Ohio................Joseph Grdina
Rose Jenich, 1231 W. Mineral St, Milwaukee, Wis.........Antonia Velkovrh
Johanna Artac, R. No. 1, Willard, Wis...................................Anna Valovsek
250)
243) Sylvia Casserman, 948 Perry Ave. .Barberton, Ohio......Sylvia Casserman
88) 133)
249) Charles Prazen, 109 W. Savannah, Detroit, Mich...................Mary Kapugia
JOSEPH ZALAR, glavni tajnik. -O-
Liborjevo spreobrnjenje
Decembrsko jutro onega dne gova duševna hrana so bili
168 188) 195) 169/ 169 169 169 169) 169 16| 16! 169 169
169
170
171
172
173
174 179)
175) Andrew Poljak, 5520 S. Sayre Ave, Chicago 38, 111...........Frank Vertovec
176 Michael Zunich, 18191 Greeley, Detroit 3, Mich.............Peter Zunich, Jr.
Frank Smith, 325 Greenwood, Canon City, Colo.....................Louis Pierce
Agnes Smrzlick, 325 Maplewood Ave, Ambridge, Pa...............John Kerzan
Theresa Skrabe, 2003 Madison St, Ridgewood 27, L. I, New York ..........................................................................John A. Ribic
180 183
184) )
118) 238) 158)
185)	Anthony Dvorsak, Box 255, Slovan, Pa.............................Joseph Zakrajsek
190	Amelia Cec, 3548 Blake St, Denver, Colo.......................................Anna Cec
191	Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave, Cleveland 19, Ohio......Frances Serpan
193 Mary Zallar, 1384 E. 171st St, Cleveland, O.........................Frances Susel
193	Ursula Rovsek, 16307 Trafalgar Ave, Cleveland, O.........Frances Salnich
194	Antonia Senkinc, Box 207, Strabane, Pa.................................Frances Balle
196)	Mrs. Theresa Prosen, Box 432, Gilbert, Minn...................................Nimajo
95)
198)
197)	Margaret Rohloff, 221—27th Ave, N, St. Cloud, Minn...........Jacob Rupar
16)
221)
202) Rose Tisel, 713—12th St, Virginia, Minn...........................................Nimajo
203 Katherine Spreitzer, 428 E. Chapman St, Ely, Minn.....Katherine Grahek
207	Fred M. Filips 5073 Greenhurst Dr., Maple Heights, Ohio
...................................................................................................Louis Kastelie1
208	Mary Orazem, 2029 Walnut St, Butte, Mont...............................Anna Sever
210)
216) Anne R. Krulac, 333 Helen St, McKees Rocks, Pa.............Frank Habjan
84)
218) Angeline Cekada, 4030 Oak St, Calumet, Mich...................Frances Vertin
219 Theresa Zdesar, 20601 Arbor Ave., Euclid, Ohio....................Helen Kosten
219 Math Tekavec, 20303 Goller Ave, Euclid Ohio..........................Matt Intihar
182) 214)
224)	Michael S. Horvath, 1533 Bunts Rd, Lakewood, O.............Joseph Ziganti
220)
225)	Louise Ban, 9536 Commercial St., Chicago, 111.......................Mary Materoh
226 Josephine Trunk, 1256 E. 60th St, Cleveland, Ohio................John Mencin
236	Henry J. Yerman, 51 Coby St, San Francisco 24, Calif....Joseph J. Nanut
237	Catherine Matzelle, 1134 So. 61st St, West Allis 14, Wis.......Agnes Jenich
241) John Petrasich, 622 S. 2nd St, Steelton, Pa.......................Anna Slapnichar
je bilo neizmerno vlažno. Milejše vreme je povzročilo tajanje zemlje, zrak je postal dušljiv. Po poljih je bila tišina, le v daljavi so drdrali vozovi, nekje je ostro zatrobil avtomobil, a kmalu je bilo zopet vse tiho . . .
Libor je ležal v cestnem jarku. Od časa do časa je zaslišal korake, a ni se mogel spomniti kaj se z njim dogaja in kje je. Oči je trudoma odpiral, popolnoma pa se je prebudil šele, ko mu je v vse ude že dodobra zlezel mraz. Prizadeval si je vstati in si neprestano mel oči. Nekdo je prišel po cesti s svetilko v roki in ko je zagledal v jarku zdravega človeka, je le zagodrnjal "pijanec" in šel dalje. Čudni nočevalec je vstal in se skopal na njivo ob jarku. Somrak je še bil in vse, kar ga je olfrdajalo, se mu je zdelo mračno in neprijazno. Preteg-nil se je in se tesno zavil v površnik. Nato je začel premišljevati, kje je in kaj se je z njim zgodilo. Spomnil se je samo, da je pozno v noč bil nekje s prijatelji, in se odpeljal njimi v avtomobilu iz mesta. Drugega se ni mogel spomniti. Kje je? Razgleclal se je naokrog. Na levi se je vlekla siva in neprodirna tema, nasičena z megleno vlažnostjo, na desni se je razprostiralo polje. V 0-zadju je zagledal luči; neka vas je tam. Kako daleč je iz mesta? — Nenadoma je začutil neizmerno željo po nečem toplem . . . Prelezel je jarek in 3e podal z opotekajočimi se koraki po cesti na desno. Kmalu se je znašel med selskimi hišicami ... Ni vedel, kaj naj na-edi: ali naj gre dalje ali naj ostane in počaka, da se popolnoma zdani ... Šel je počasi dalje . . . Zdelo se mu je, kot bi mu ,nekdo prigovarjal, naj gre prav na konec vasi, toda zopet in zopet je obupaval in se smejal porogljivo kot pijanec. Srečaval je ljudi, ki so hiteli na delo. Libor pa ni vedel kam naj gre in kaj naj dela. Vlažna tema nanj, zdelo se mu je, kot bi se plazila za njim in ga zavijala v zločesti zavoj. Pričel je teči . . . Neka žena se je 0-brnila za njim in se mu porogljivo smejala.
Šel je po cesti in se,oziral na desno in levo. Mahoma mu je padla v oči jasna luč. Malomarno se je obrnil proti svetlobi. Istočasno je zaslišal počasen pianissimo orgel. Cerkev? — Orgle? ... In tako zgodaj? . . . Namrdnil se je in hotel iti dalje, a,noga mu je nekako zastajala, ta mirna svetloba ga je pritegovala s čudno silo. V cerkvi bi se mogel v suhi klopi nekoliko odpočiti, je razmišljal. Naj bo kjerkoli že, samo da je suho. Omahljivo se je približal cerkvici in ko je prišel k vratom, katera so vsak trenutek odpirali prihajajoči verniki, mu je udarila na uho godba še silne j še in skriv-nostneje . . .
Stopil je v cerkev, svetloba ga je tako prevzela, da nekaj časa ni mogel razločiti, kaj se dogaja . . . Čez čas je zagledal pred seboj ožarjen prostor in temne obrise ljudi, pred bajno razsvetljenim oltarjem je zagledal duhovnika, ki je globoko sklonjen molil . . . Glasno petje s spremi j evan jem orgel mu je udarjalo na uho . . . nato je topo selel v zadnjo klop. Nihče se ni zmenil zanj, vsi so bili zatopljeni v molitev. Zadremal bi, le za trenutek je zaprl oči. Petje in orgle so razlivale tako neizmerno pobožnost, da Libor pač ni mogel biti brezbrižen. Zamislil se je . . . Od svojih 0-troških let ni bil v cerkvi, nje-
časopisi in plehka literatura, za Boga se ni zmenil . . .
Nenadoma je zaslišal ime Marija. Libor se je ves tresel. Marija, kje je slišal to ime? Kako je že tega dolgo? Neprestano mu je zvenelo v ušesih, prevpilo je vse pesmi in molitve. V mislih ga je odklanjal, a vračalo se mu je znova in znova . . .
Da, Mati božja. Spomin na otroška leta. Mala kapelica ob mlinu v bližini njegove rodne hiše. H kapelici so vodile ozke, strme stopnice z ograj ico iz lesenih palic. Po ograj ici so se spenjale vrtnice ovijalke z drobnimi malimi cvetovi. Zgoraj v kapelici pa se je belila soha Brezmadežnega Spočetja. Soha je imela posebno nežen izraz, da se je zdelo kot bi stala tam živa svetnica. Obleka — jasno bele barve z modrim trakom v pasu na lurški Mariji in z rožnim vencem v rokah, sladka, nepozabna slika. Posebno lepo je bilo ob kapelici ob sončnih nedeljah. Tja je hodila procesija iz vasi, goreče sveče so napolnjevale zrak s trpkim vonjem, pod stopnicami pa so vonjile ognjeno rdeče vrtnice in nageljni, v vse to pa se je mešalo šumenje reke, katere spev je bil kakor himna. Ure dolgo je tam sanjal pozabil je na svet in njegove dvorriljive opo-je. Tam ob nogah Prečiste se je čutil varnega, kajti tam se je dotikal zemlje dih iz raja. Vsak, ki je šel zi vasi v svet za kruhom, prav vsak se je spominjal na to kapelico ob mlinu, vsak je prihajal nazaj h kapelici z'opet in zopet, ko se je vračal domov.
Le Libor se ni vračal nikdar. Živel je življenje kot tisoč drugih, katere je oglušil klic sveta, saj on ni skrbel za večnost. Živel je iz> dneva v dan, trdovratno se je opajal s čemerkoli, le da je ubil čas. Vse večere je sedel v kavarnah, noči je izgubljal v družbi prijateljev po nočnih lokalih z dvomljivimi ženskami, zjutraj je nenaspan in utrujen prihajal na delo, a zvečer se je zopet vračal v staro družbo. Kot državni uslužbenec je prejemal dovolj denarja, da bi mogla dostojno živeti vsa družina. A on je razmetaval ; v poslednji dobi je delal celo dolgove. Padal je vedno nižje in nižje. Nič mu ni bilo sveto, posmehoval se je vsakemu čustvu, odvračal se je od svojih otrok.
Včeraj večer je bi posebno trpek odsev razrvane notranjosti. Popival je s tremi znanci v neki krčmi v mestu, od tam so se peljali vsi z avtom iz mesta za nadaljnimi doživljaji. Bil je pijan, ni vedel, kaj se je zgodilo z njim, ali je padel ali so ga znanci vrgli iz avta. Kaj je bilo, ni vedel odgovora.
Zamislil se je. Videl je prepad med seboj in življenjem, iz katerega se je sam izgnal. Videl je pokojno mater z rožnim vencem v izsušenih rokah. Videl je osameli, že zarjaveli in majavi križ sredi domačih polj, v katerega so se zaganjali viharji in nevihte. Videl je cerkev v malem mestecu, kamor je kot deček hodil s svojo materjo. Videl je sam sebe kot otroka z jasnim pogledom, ki še ne pozna slabosti sveta. Predvsem pa jo videl Mater božjo Marijo čisto, lepo in zmagoslavno nad šumečo reko. Marijo dvigaj0-eo se na pobočju grička med bohotnim cvetjem vrtnic; Marijo, nasluhajočo ljudskim bolestim in prošnjam, Marijo, lj,ubečo in prosečo, blaženo Marijo.
Kaj se dogaja z njim, da je pozabil na utrujenost,, pripogiha
se, ne iz utrujenosti, temveč k pokori, pada na kolena, iz oči mu lijejo grenke solze, vzklika na glas, ne da bi za to vedel. So li to sanje, da vidi nebeško Mater, ki se sklanja nad zemljo, njeno obličje pa se smehlja s smehljajem, kakršnega ni zmožna nobena zemska žena. Kaj se dogaja z Libor jem, da poje z drugimi vred davno pozabljeno in sedaj zopet oživelo pesem, katero je slišal v svoji otroški dobi v cerkvi na koru, kaj se dogaja z njim, da poje glasno, kot bi hotel s silo svojega glasu prevpiti krik sveta, kajti čutil je, kot bi bil visoko nad zemljo.
Libor je ostal v cerkvi prav do konca pobožnosti in vrnil se je v oni stari svet kot nov človek. Pesem Rorat.e coeli mu je ostala v spominu za vse nadaljnje življenje. Sedaj ve, kako naj premosti prepad med človekoAi in, večnostjo.
(Češki: Jožef Hruška.) -o-
Iz kancelarije Generalnog konzulata Federativne Narodne Republike Jugoslavije v New Yorku
Prema članu 11 Pravilnika
za izvršenje Zakona o reguli-sanju platnog prometa sa ino-stranstvom, punomočja za ra-spolaganje imovinom u ino-stranstvu mogu se izdavati samo po odobren ju Bankovno-valutnog odeljenja Ministar-stva finansija FNRJ. Ukoliko je punomočje izdato prestupa-nja na snagu pomenutog Pravilnika, tj. pre 25. septembra 1945 godine, izdavaoc punomočja bio je dužan da to prijavi Bankovno-vlalutnom odeljenju Ministarstva finansija FNRJ u roku od 15 dana, računaj uči od dana stupanja na snagu Pravilnika za svršenje Zakona o regulisanju platnog prometa sa inostranstvom.
Sva stara punomočja koja ni-su obnovljena u odred jenom roku, Ministarstvo finansija FNRJ smatra nevažečim, te je potrebno da se izdaj u nova i zatraži odobren je od Bankovno-valutnog odeljenja Ministarstva finasija FNRJ.
SMRT FAŠIZMU — SLO-BODA NARODU!
V. d. Generalnog Konsula
Konsul,
O. Gavrilovič.
ANEKDOTA
Pisatelj kriminalnih romanov Edgar Wallace je bil naj-denček. Ko je hodil še v šolo, mu je nekoč dejal neki sošolec: "Veš kaj, Edgar, ti nisi toliko vreden kakor jaz. Ti vendar nimaš staršev. Tebe |so tuji ljudje vzeli za svojega in te sedaj imenujejo svojega otroka."
"Nasprotno," je odgovoril mali Sherlock Holmes, "to je znamenje, da sem jaz dober, dragocen otrok, ker so me moji starši izbrali. Tvoji starši pa niso imeli nobene izbire in morali vzeti, kar so dobili."
-o-
Iz šole
so
Učitelj izprašuje otroke: — "Kdo mi zna imenovati kako stvarstvo iz živalstva?"
Vse molči, samo Peterček dvigne roko. "Torej dobro, Peterček, ti nam boš povedal kako žival, to je lepo."
In Peterček govori resno: — "Črv je žival, gospod učitelj."
"Dobro! In kdo mi zna povedati še kako žival?"
Zopet dvigne Peterček roko.
"Torej kako se imenuje ta druga žival, ki jo hočeš povedati, Peteirček?"
"Še en črv, gospod učitelj." -o-
"Oče, kaj pa je šef?"
"Šef je človek, ki vedno prepozno pride, kadar jaz, prezgodaj pridem in ki vedno prezgodaj pride, kadar pridem jaz prepozno."
If I »lit Ii
JOSIP JURČIČ:
JURIJ KOZJAK, SLOVENSKI JANKAR j
Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine
^Iiicaiiiiiiiifttic3iiiiiiiiiiif»iiitiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiic3iiii]iiiiiiicaiiiiiiiiiiiic3iiiiiiiitiiic3iiiiiiiiiiiic3iiiiiiniiiic3niiiiiii]iic^
Peter vendar ni bilo volja tega storiti. Izgovarjal se je, da ga osvobodi kako drugače, bolj skrivaj ; to bi bilo preočito.
"Ako nisem v štiri in dvajsetih urah prost s tvojo močjo, bom brez tvoje pozneje. Potlej pa bom razobesil tvoje možgane po plotu stiškega vrta," vpil je srditi cigan za ple-menitašem, da sta ga lahko slišala hlapca, ki sta stala pred durmi na straži.
Peter je ostal čez noč v kloš-tru. Mar mu je bilo za brata! V svoji črni duši bi bil veliko rajši, da bi brat umrl in skrivnost s seboj nesel pod zemljo. Ali s ciganom? Prav za prav mu tudi za tega ni bilo nič. Koliko bi bil dal, da bi se bil spravil s sveta! Belil si je glavo, kako bi mu pomagal iz ječe in tako sebi iz neznanske zadrege. Vendar nobenega ni imel; ni videl, da bi se dalo brez tuje pomoči kaj storiti.
to njega povelje čez hlapce koz jaške in stiške.
V kloštru so popravljali poškodovano ozidje, znašali živež s pristave in vse pripravljali, da bi se branili Turkom do zime, kajti privreli so le kakor ploha in se umeknili nazaj, ko so naropali dovolj in se do sita nadivjali v krvi krščanski. V tem splošnem vret-ju ni nihče mislil na zaprtega cigana: hlapci, ki niso odfcli z Ludovikom nad Turka, imeli so drugega posla obilo, ne da bi bili varovali hudodelca. Nekega jutra torej ptiča ni bilo v gnezdu. Kako je ušel, tega ni nihče vedel.
Jurij Šenk je bil s svojo malo vojsko — kakih 2000 mož je imel — zalotil sprednje krdelo turške vojske. Misleči, da je to vsa vojska turška, vržejo se Slovenci hrabro na Turka, in preden je tistega dne solnce zašlo za goro, ležalo je okoli
Tuje pomoči pa se je bal, za- dve sto nevernih sovražnikov
kaj že prva in edina, ki jo je rabil, namreč ciganska, mu je presedala ter mu napravila grozno veliko bridkih dni.
Ednajsto poglavje.
Gosta megla po polju leži—
No kaj je to? kako je to?
"Tam ni nobene megle znat,
Le turški konji tako sopo."
Narodna pesem.
Tako je bilo v kloštru v Stični, ko pride drugo poročilo v deželo, ki je storilo, da so vsi pozabili na Markovo bolezen in na cigana, pod kloš-trom zaprtega. Slovenske dežele (Kranjsko, Štajersko in Koroško) si še niso bile dobro opomogle in se okrepile od strašnih ran sovražnih iz poprejšnih let, ko je Turek nanovo pri-hrumel v deželo, krvav bič v nečloveški roki prinesel in se pripravljal, da bi od kraja po-čenši zopet teptal slovensko strn in podiral selišča mirnemu narodu slovenskemu. Zdaj je zopet treba bilo postaviti žugajoči reki, dežela je klicala vsakega junaka na boj. Veljalo je tačas še bolj ko današnji« dan: "Pomagaj si sam in pomore ti Bog;" zakaj tedaj ni bilo redne vojske, ki bi bila postavila se vragu pred oči ter mu mejo zasadila, doklej mu je stopiti. Gorele so grmade po gorah in naznanjevale, da se bliža vrag. Zdaj so šele vreli vkup, vsa dežela je bila velik tabor. Dostikrat pa je nesreča, da so se premalo zedinili posamezni brambovci ali da se niso mogli ali utegnili zbrati, ker je bil Turek tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila.
Leta 1475, udarijo v najlepšem poletju Turki na južne pokrajine štajerske. Vodil jih je Ahmet-paša. Vseh je bilo kakih 12,000 mož,največ kon-jikov, krdelo tudi janičarjev. Jurij Šenk, glavar koroške dežele, zbere v naglici nekaj pripravljene vojske po vseh treh deželah, da bi toliko čaas u-stavljal sovražnika v južnem Štajerskem, dokler se ne snide velika vojska vseh dežel slovenskih, katera bi se mogla veliki turški sili iz oči v oči postaviti nasproti.
Peter Kozjak bi tudi s svojimi hlapci imel Šenku pomagaj, ker je bil eden velikih ple-menitašev, ki so imeli zmerom vojne hlapce na nogah in v orožju. Ali že misel na boj in mogočo smrt mu je bila neljuba; slave si ni upal pridobiti, domovine pa ne more tak človek tolikanj ljubiti, da bi meč opasal za njo, ki ne ljubi svojega |b)ižnjega, ni tistega ne, ki je ž njim ene krvi.
Ludovik Kozjak, sorodnik Petrov, prevzame torej names-
pobitih na bojišču; drugi se
tu ljudje iz sedmih far sešli s svojimi duhovni in banderami ter neki star naroden ples plesali, kateri je bil dovoljen po cerkvenih poglavarjih. Zdi se mi, da ga imenujejo stari očetje ovrtenico in se neki ostanek tega plesa nahaja še po slovenskih! božjih potih.
Bilo je torej na travniku veliko množje ljudstva. Vse je bilo brezskrbno veselo ali pa vtopljeno v pobožnost.
Menihi in gospodje, med njimi Peter Kozjak, so bili že blizu cerkvice.
Kar se zasliši od vzhoda in severa znani grozoviti krik: Alah, Alah! in ko blisk se naglo začuje strašna beseda : "Turki!" In od vzhoda čez Bo-janji vrh so dirjali turški konj iki naravnost proti množici; od severa, od kloštra, so pa vrele druge čete Turkov. Strah obide ubogo ljudstvo. Kakor jastreb iz viška plane med piš-četa, da jih nekaj podavi, nekaj razkropi, tako so pridrli Turki nad nje. Zdajci se dvigne vpitje do neba; vse beži. Večji del ljudi je pobegnilo v cerkev in na obzidano pokopališče, nekoliko v bližnjo hos-to, nekoliko brez namena in brez glave tja, kamor jih je
da bi Mati božja izprosila od Boga srečno brambo in rešitev pred strahovitim sovražnikom. Pred oltarjem so kleče molili menihi, sivolasi možje, glasno so jih spremljala grla vse verne mno)žice v cekvi.
Okoli in okoli po planjavi so dirjali divji Turki. Eni so vlačili zvezane ujetnike s seboj, eni so se zbirali v čete, da bi navalili na kristjane. Pač je moralo bridko zajedati ubogemu ljudstvu v srce, ko je videlo, kako so hiše in poslopja, v katerih so se rodili otroci, zdaj naglo zgorele, zažgane po vragovi roki. Pač je nekatera slovenska pest tesneje v pravični jezi stisnila svoje orožje, že-leča, da bi ji moči bilo, maščevati se nad vragom za toliko hudo.
V Imalih krdelih pritiskajo zdaj Turki na tabor. Ali kmetje niso branili le sebe in svoje domovine, branili so tudi
zastonj iskal med nami, njiho- ko naj se bijejo, ter krepko
pomagal ojkoli in okcjli, kjer je bila največja sila. On je bil, ki je prigovarjal oslabelim, naj ne odnehajo. "Kmalu bo noč tu, potem se oddahnemo!" tako jih je tolažil.
(Dalje prihodnjič.)
-r-0-
Kupujte Victory bonde!
umaknejo. Veliko je bilo vese-!n°g" nesla- Veliko pak so jih 1 je med Šenkovo malo vojsko, I Turki posekali in pojezdih na
vimi vnuki.
Nekateri Turek se je zvrnil, ko ga je zadel trd, težek kamen, od zida odkrhnjen; ali tudi marsikateri Slovenec je padel, zadet s puščico iz turškega loka. Zmerom bliže in bliže se pomikajo Turki; kamenje, ki se je usipalo nanje kakor toča, ni jih moglo zavreti.
In ko'je solnce nagnilo se že blizu gor, bili so strahoviti sovragi pred zidom. Zmerom več in več jih je prihajalo. Že so najpogumnejši plezali po zidu in prislanjali tramove. Iz oči v oči, s pestjo proti pesti se spopadejo. Zunaj so se bliskale krive sablje, izza zida pak lično orožje. Eni so z drogi merili Turkom, črepinje, eni so s cekveno, za silo odtrgano desko suvali vraga raz zid; tam je zopet velik, močen mladenič sukal težek kovan svečenik z

svojo vero, svoje žene in otro- oltarja, da je nekaterega neke. Vedeli so, da jim milosti vernika za vselej minilo poženi pričakovati, ampak da so len je, v naše dežele ropat ho:
sužnji, brž ko se vdajo. Zato so se branili za slabim zidom in s slabim orožjem proti ne-številnmeu, dobr ooboroženemu sovražniku s tako hrabrostjo, karšne bi morda današnji dan
diti. En sam mož je bil, ki je imel vojno orožje, ki je bil izurjen v boju. Bil je Janez z Mačerolca, edini plemenitaš, ki je bil ostal pri menihih in kmetih. Ta je učil, kaj in ka
kajti mtJhili so, da so tako z lahkim trudom zopet za zdaj odbili vraga in deželo rešili. Še tisto noč pošlje torej Šenk posla, da bi oznanil po deželi veselo poročilo. Drugi dan je hotel Šenk sovražnika čez mejo zagnati.
Veselo poročilo, da so Slovenci Turka premagali, pride tudi v klošter stiški. Opat Udalrik brž napove procesijo k cerkvi Matere Božje na Muljavi, vasi dobro uro oddaljeni od kloštra Povabi vse ljudstvo in gospodo z gradov, da bi bili deležni pri tej procesiji ter zahvalili Boga, da je odvrnil od dežele veliko nesrečo in zmago podelil kristjanskemu orožju.
Med tem, ko so se pripravljali za procesijo, zgodila se je slovenski vojski velika nesreča. Ahmet-paša, turški poveljnik, je komaj zvedel, da so kristjani njegovo prvo krdelo razmetali in večjidel pobili, kar razkačen zapove svoji petkrat večji vojski, da še tisto noč. zajame krščanske junake. Ko jutro napoči, videli so Slo-vcnci nenekrat, da jih je zajel desetkrat večji sovražnik; — in nepripavljeni, prestrašeni, so morali zopet zagrabiti za orožje in braniti sebe in deželo. Krvavo so se zdaj bili, vsak vojak je bil junak, nobeden ni zastonj dal svojega življenje; ali nazadnje mala, že prejšnji utrujena in zdelana slovenska vojska vendar obnemore. Koroški glavar Šenk, kranjski plemenitaš Ludovik Kozjak in mnogo drugih imenitnih vitezov je bilo ujetih, ker jih Turki niso hoteli umoriti, češ, da dobo-ao veliko odkupnine zanje. — Ostanki krščanske vojske se naglo umaknejo v gozde. Po deželi ni še nihče vedel za to strašno pobit je. Turki so vedeli, da jim zdaj nikjer ne more enaka vojska poti zapreti, zato so hrumeli v Kranjsko naprej proti sredi.
Veselo je vstajalo solnce in obsevalo polja in velike travnike kloštra stiškega. Par za parom je šel v procesiji za svetim "križem iz kloštra. Naprej menihi, za njimi gospodje plemeniti: Peter Kozjak s svojo grbavo postava, Janez Ma-čerol z Mačerolca, vitez Rav-bar s Kravjaka in veliko drugih ; za temi pa so stopali pobožni kmečki ljudje, moški in ženske neizmerno število. Počasi se je pobožna množica gibala naprej.
Pravljica pripoveduje, da so na "Velikem travniku", konci katerega stoji nekdanja podružnica stiškega kloštra, cerkvica Matere božje — da so se
travniku, tako da stari ljudje!^ pravijo, da je tekla tačas kri po trati, kakor v žlebu potok, da so jo turški konji do členkov gazili. Cerkev in pokopališče, s precej visokim zidom obdano, je bilo natlačeno beguncev, ki so tu iskali zavetja.
Menihi, ženske, otroci in starci so šli v cerkev, možje pak so se zbrali za zidom in sklenili braniti se do zadnjega diha. Tu je pograbil vsak, kar mu je bilo pri rokah, za orožje, bodisi da je iz železa ali iz lesa delano orodje ali sirovi kolec. Drugi so nabirali kupe kamenja, odkrhovali ga od cerkvenega zidu in metali na sovražnika, ki se je bil približal in podil počasnejše begune.
Med tistimi, ki so rajši v hosto zbežali, kakor za zid cerkveni pod varstvo božje, bil je tudi Peter. Kakor hudobni ljudje, ki nimajo dobre vesti, bil je tudi Peter grozovito plaš-ljive in boječe duše. Ko mu je udaril krik: "Turki so tu" na uho, popusti kar menihe in tovariše, pomeša se med ljudi, ki so bežali kar naprej, koder je bilo prazno, in dirja v hosto.
Molitve so donele iz cerkve,
Knjiga, ki bo vsakega zanimala
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi je natančno popisano življenje posameznih živali, živečih na suhem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj še ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izšlo v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij); 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani, velikost knjige je 9 x 6 inčev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma,—Vezana .le v močno platno z zlatimi črkami.
StS^ V ANGLEŠČINI
Cena $3.50
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST 18th STREET NEW YORK 11. N. Y.
iüllilllllillillllllllliilliililllllllHIH
K. S. K. JEDN0TA
ZAP0JM0!
Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohlo. V knjigi je 215 Knjiga stane 50c, 3 cente več.
(( pesmi. I /j po pošti
VLOGE
v tej posojilnici
zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corp. Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge.
LIBERALNE OBRESTI
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Avenue—HEnd. 6570 CLEVELAND 3. OHIO
STARI TUREK UMRL
Iz Carigrada poročajo, da je pred nedavnim umrl v Anatoli j i Halil Aga, ki je trdil, da je star 157 let. Njegov spomin je bil dober in je bilo po tem, kar se je spominjal, razbrati, da je mož res že dolgo, dolgo živel.
V poletni vročini
Vsaka kuharica je v poletni vročini često v zadregi, kaj naj da na mizo, da bo zadovoljila svoje omizje, kajti mnoga jedila in pijače, ki so dobrodošla pozimi oz. v hladnem vremenu, niso niti dobra niti vabljiva v vročih poletnih dneh. — SLO-VENŠKO-AMERIŠKA KUHARICA vam nudi zelo mnoge jedi in pijače, glede katerih sko-ro ne more biti dvoma, da bi jih vaše ozmizje ne sprejelo z zadovoljstvom in s hvaležnostjo kuharici za njen "trit," za njeno skrbnost in umnost. — Ako še ni te važne in koristne knjige v vaši kuhinji, je v interesu vaše družine in vas samih, da si jo takoj naročite, kajti ta obsežna in praktična knjiga je vsakdanja svetovalka in pomočnica vsaki kuharici v vsakem letnem času. — Naročite jo lahko po poštnem povzetju, ali pa pošljite 5 dolarjev na: Ivanka Zakrajšek, 302 E. 72nd St., New York 21, N.Y.
POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na	|
= glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.	= == Za pojasnila in informacije pišite na:
| GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE	(
==	351-53 NORTH CHICAGO STREET	=
=	JOLIET, ILLINOIS	=
Naročite si dnevnik!

■ -.' .	•	'i 1 ' ■	' '."V*

i

\ ¥
j
i
"v r^MS^H»**
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 30. maja 1946 po enem letu bolezni preminil moj ljubljeni soprog in naš oče
Martin Matjašič
Star je bil 77 let. Rojen je bil v Metliški fari na Dolenjskem, v vasi Rakovec. Bil je član društev sv. Alojzija, sv. Ane in najsv. Imena. Društvom se zahvaljuujemo za darovane vence in naklonjene sv. maše, kakor se zahvaljujemo tudi vsem posameznim, ki so jih poklonili.
Hvala tudi vsem, ki so se udeležili pogreba, ki se je vršil 4. junija.
Hvala našemu č. g. Father M. Menko, ki so pokojnega večkrat obiskali v bolezni. Hvala sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v času njegove bolezni in ob času njegove smrti. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Srčna hvala vsem skupaj za vse, kar ste nam dobrega storili.
Naj se pri tej priliki zahvalim tudi KSKJ za hitro in točno izplačilo posmrtnine.
Počivaj v miru, nepozabni soprog in ljubi oče. Ohranili te bomo v ljubečem spominu do konca naših dni, dokler se zopet sestanemo na drugem svetu.
Žalostni ostali:
CATHERINE MATJAŠIČ, soproga;
DVA SINA, FET HČERA;
21 VNUKOV in PET PRAVNUKOV.
Bressler, Pennsylvania, 30. junija 1946.
V	Clevelandu izhaja ie nad 49 let iloventki list s imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh i asih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiM vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste naročeni ni
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nun sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah In postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $7.00, za pol leta $4.00, za četrt leta $2.50
Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohlo
ij

V vsako slovensko hišo
NAJ BI ZAHAJALA LISTA
rr
AMERIKANSKI SLOVENEC"
IN DRUŽINSKI MESEČNIK
"NOVI SVET"
OBA LISTA STA ZANIMIVA IN POUČNA
AMERIKANSKI SLOVENEC izhaja vsak torek in petek in stane letno za Zdr. države $4.00, za pol leta $2.00. Za Chicago in Kanado $4.50 letno, za pol leta $2.25. Za Evropo $5.00 letno, polletno $2.50.
NOVI SVET stane letno za Zdr. države $2.00, za pol leta $1.00. Za Kanado in Evropo $3.00 letno.
Naročnine za oba lista sprejema:
UPRAVA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road
89558155454
MAKE "OUR PAGE" YOUR LODGE'S PAGE!
OUR
PAGE
««
The Spirit of « 'Reju-Venated K.SKJ"
KEEP US POSTED ON YOUR KSKJ ACTIVITIES!
FROM THE KSKJ HEADQUARTERS
»
THE CONVENTION TOUR PLAN
For the journey from Chicago to Pueblo and return, we shall have a special train, the KSKJ Special.
Going to the convention, we shall ride on the Chicago Rock Island & Pacific RR, in short, the Rock Island train. On the Chicago-bound return trip we'll have a special Chicago, Burlington & Quincy train, in brief, the Burlington train.
The KSKJ Special is to leave La Salle station (La Salle and Van Buren Streets), Chicago, 111., on Friday, August 16th, at 11 o'clock A. M. according to Central Standard Time.
The timetable for other points of departure is given below: Trains will leave
Joliet, 111.: 11:53 A. M.
La Salle, 111.: 12:54 P. M.
Rock Island, 111.: 2:33 P. M.
Davenport, Iowa: 2:52 P. M.
Des Moines, Iowa: 6:12 P. M.
Omaha, Nebraska: 9:57 P. M.
The train will arrive at Denver, Colo., on Saturday, Aug. 17th, at 9 o'clock A. M., Mountain Time.
In Denver, Colo., there will be a sight-seeing excursion through the city and, vicinity.
From Denver to Pueblo, Colo., we'll go via the Colorado and Southern Railway. The KSKJ Special will leave Denver for Pueblo on Aug. 17th at 2 :30 P. M., and arrive at Pueblo at 5:30 the same afternoon.
On the KSKJ Special will travel supreme officers and delegates from Illinois, Michigan, Minnesota, Indiana, Ohio, Pennsylvania, New York, Connecticut, Wisconsin, West Virginia, Kansas, St. Louis, Mo., and South Omaha, Neb.
For the delegation from Western Pennsylvania (Pittsburgh area) special Pullman coaches will be provided from Pittsburgh to Chicago. These delegates will take the Pennsylvania train from Pittsburgh to Chicago and will arrive at the Union Sta.tion in Chicago, whence they will be taken to the Rock Island or La Salle Street station.
Delegates from Ohio (Cleveland and vicinity) will likewise have special Pullman coaches. They will travel via the New York Central RR and will arrive at the La Salle Street Station in Chicago, where their Pullman cars will be switched i to the KSKJ Special. In other words, delegates from Ohio will have their own Pullman cars continuously from Cleveland \»Pueblo and will not need to change the train in Chicago.
Arrangements are in progress to the effect that delegates from Minnesota will also have special train cars from Duluth to Chicago.
Representatives of railroad companies will make contacts with the delegates, either in person or by correspondence, in order that each delegate will know when to leave for the convention.
Delegates from the state of Kansas, St. Louis, Mo., and i South Omaha, Nebraska, will join us at the Omaha, Nebr., station.
Delegates from New York, Connecticut, West Virginia and Bridgeport, Ohio, should join the delegation from Pennsylvania. Delegates from eastern Pennsylvania (Forest City, Pa.), may take the Nickel Plate train which arrives likewise at the La Salle Street station in Chicago, 111. The Forest City, Pa., delegates will, therefore, arrive directly at the station where the KSKJ Special will be waiting.
More details, if and when necessary, will be given by correspondence to lodge secretaries or directly to delegates.
The important point is this: each delegate may start with preparations for this tour now, in order that he or she will be able to leave at the right time.
With fraternal greetings until we happily meet again,
JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. Joliet, 111., July 4, 1946.
Important Notice to All Convention Delegates
In view of the present housing shortage and the large number of convention delegates and guests that will have to be accommodated during their stay in Pueblo, it is urgent business for each delegate to write immediately — except for those who have already done it — to the Chairman of the Convention Housing Committee. Here is his address:
John F. Starr, 1240 E. Evans Ave. Pueblo, Colo.
In order to avoid misunderstandings or duplication of work, each delegate should write directly to Mr. Starr, not, perhaps, to our Supreme president, Mr. John Germ, who could do nothing else but hand all such requests over to Mr. Starr.
The Housing Committee know one thing: when the delegates come to Pueblo, there must be a lodging place, waiting for each one of them, suited to each one's specific wish as nearly as can be. This enormous task cannot be accomplished unless every delegate makes a personal contact with the Housing Chairman and does it immediately, not the last moment. All rooms must be found and reserved far in advance. Mr. Starr and his helpers will do their best for all, if we co-operate with them. Mr., Mrs. and Miss Delegate, write to him NOW! It is for your own good.
THOUSANDS CHEER BARAGA AT GARDENS CELEBRATION
Cleveland, 0. — A perfect day, perhaps a bit too hot, con eluded the two-day meeting of the League of Slovenian Catholic Americans and the Baraga Union, in the Yugoslav Cultural Gardens, last Sunday, June 30th. The colorful pageant which paraded from St. Vitus Church assembled in the garden on East Boulevard for the first time since the start of the war.
The program was opened by Mr. Anton Grdina who introduced Councilman Edward J. Kovacic of the City Council, who introduced successive speakers. Rev. Cyril Shircel delivered the main address of fBe afternoon in Slovenian. Rev. Frank Scheringer of L'Anse, Mich., spoke on Bishop Baraga in English.
Mayor Thomas A. Burke, of the City of Cleveland, spoke a few words, citing the missionary spirit and zeal of the bishop as a guide and inspiration to Americans today.
Other notables who were called upon to speak Included Charles J. Wolfrum, president of the Cultural Garden League; Mr. Joseph Zalar, supreme secretary of KSKJ, of Joliet, 111., Mr. John Decman, president of the jury committee of KSKJ from Pittsburgh and Mrs. Mary Hocevar of Euclid, O.
In the evening, at the conclusion of the ceremonies in the garden, Slovenians and guests attended a dinner in the Slovenian National Home on St. Clair Ave. The choral group Slovenija, from Newburgh and under the direction of Mr. Ivan Zorman, presented a short informal program.
SlorkPaysVisil
New York, N. Y. — On June 30th at 8 A. M. the stork dropped in on Mr. and Mrs. John Carcich of Jersey City, N. J. and left them a bouncing baby boy.
Our sincere congratulations and good wishes too for the best and pleasant things of life, to the three of you.
Welcome to our brand new member: Nicholas John Carcich.
C. T.
-o-
Bad promises are better bro. ken that kept. —Ab. Lincoln.
NATIONAL K. S. K. J. ATHLETIC BOARD
Chairman
Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.
District Directors
District No. 1—Frank P. Kosmach, 4112 W. Cermak Rd., Chicago, 111
District No. 2—John Mutz, 1017 Nicholson St., Joliet, 111.
District No. 3—Walter Groin, 834 Wadsworth Ave., Waukegan, 111.
District No. 4—Cleveland Area: Anthony Strnisa, Jr., 867 E. 73rd St., Cleveland, O.; Outside Cleveland Area: William Cerne, 1737 E. 32 St., Lorain, O.
District No. 5—Milwaukee-West Al-lis Area: Victor Frangesch, 1701 So. 71 St., West Allis, Wis.; She boygan Area: Louis Francis, 1026 So. 8 St., Sheboygan, Wis.
District No. 6—Rudolph Gazvoda, Chisholm, Minn.
District No. 7—Pittsburgh Area: Martin Berdik, Jr., 207—57th St., Pittsburgh, Pa.; Outside Pittsburgh Area: Frank Bevec, Stra-bane, Pa.
District No. 8—John Zakely, 1869 Linden St., Brooklyn, N. Y.
District No. 9—Nick Mikatich, Jr.,' 208 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
District No. 10—Frank Velikan, 937 No. Ketcham St., Indianapolis, Indiana.
Chi Steves Duckpin League
Chicago, 111.—Duck pin bowling is not a very popular sport in the Midwest, but the boys at St. Stephen's took a crack at it. Following the regular ten pin season, a duck pin league was organized and is bowling at St. Spehen's School basement. While the scores cannot compare with those of the East where duck pins are much more popular, all bowlers are having a grand time and are looking forward for another and larger league next year. Going into the last night of bowling it is still anybody's ball game. Next, issue will bring a complete and final report of the league. j
Standings: W.	L.
Park View Laundry .. 14	10
Dr. Grill Boosters ...12	12
A. J. Duller Ins.....11	13
Franciscan Fathers ...11	13
Reporter.
The clock of life is wound but once; and no man has the power
To tell just when the hands will stop, at late or early hour.
Now is the only time you own; live, love, work with a will;
Place no faith in tomorrow, for,—the clock may then be still.
president Truman Buys 100 C.A.R.E, • Packages to Feed Europe's Hungry
St. Josephs Edge Brooklyn Knights in Final Pin Match Series
Brooklyn, N. Y. — On June 26th the Knights of Trinity again met the St. Joseph Bowlers for their third bowling match. Was an exceptionally hot night and barrel of beer, which was the incentive, was appreciated by all.
The Knights gained a 64-pin lead at the .end of the first game. During the -second game St. Joseph Bowlers picked up the 64 pins plus a gain of 4 pins.
The first few frames of the third game made it hard to tell just which team would take the lead. However, St. Joseph came through with an additional 119 pins to bring the total pins up to 123.
Honors go to the Zagar boys •—Johnny for the high game (231) and Joe for the highest score for the three game series.
We thus wind up the bowling for this season with St. Joseph taking two of the three match games.
The Knights never say die and everybody is looking forward to the nt-i; ■?.".-znje which will be in September.
Sophie J. Guardia.
Receives M.D. Degree
Joliet, 111. — Robert James Gaspich, (photo on page 1) son of Mrs. John Gaspich, 619 Nicholson St., Joliet, 111., received his medical degree from the University of Illinois medical school at Chicago, on Friday, June 21st, 1946, in commencement exercises held at the Chicago Civic Opera House.
Dr. Gaspich attended St. Joseph's parochial school, Joliet Catholic High chool, and1 the Joliet Junior College. He is a member of Nu Sigma Nu a national professional fraternity. On July 1st he began his internship at St. Francis Hos mtal at Peoria, Illlinois.
Dr. Gaspich is a member of St. J osepih's society No. 2 KSKJ.
OHIO K. S. K. J. DAY
The Ohio Kay Jay Boosters are completing final plans for an "Ohio Kay Jay Day" scheduled for July 21st at Fell Park in Northfield, Ohio on State Route 8.
Cleveland, Ohio. — The site for this great outdoor gathering is ideal—wooded picnic grounds for shady spots and comfort—plenty of sunshine and a swimming pool for those who prefer tans—a dancing pavilion for dance-lovers—tennis courts and baseball diamonds for sports-lovers. That's the setting, folks! What more could we ask for?! You and your friends will complete this KSKJ picture when you join us for this Great Day!
The picnic committee has plenty of fun in store for you and you. Just imagine, you can relax and once again retrace the years by participating in the baseball games (men vs. women), and these special contests for adults— "a test to prove how young you still can feel" (Oh, my aching back!).
Highlights of the day will be the contests for the KIDDIES.
It has been quite a while since you packed those de-(( licious lunches and invited your friends to join you for a day of fun and enjoyment—so let's get together!
Kay Jays of Ohio, July 21st is your day to prove to the world that the traditional spirit of "goodfellowship" still prevails in our midst.
"JAY SEE."
FUNDS BEING RAISED FOR SLOVENIAN WAR HERO BRODNICK WHO LOST BOTH LEGS IN BATTLE OF ST. LOIN NORMANDY
Lt. Gen. Wm. Nn. Haskell, executive director of Cooperative for America Remittances to Europe, Inc., accepts check from President Harry S. Truman of the White House to cover the cost of 108 CARE, packages of 30 lbs. of foodstuffs each which will be shipped in bulk and presented to the heads of European states in whiclj : C.A.R.E. operates, for distribution to 100 needy persons. Application blanks for the $15 package to be sent to individuals, relatives friends aSd general charity, can be obtained at banks, churchesj consulates of various countries and relief organizations. CARE is a non-profit, government-sponsored organization (formed by 24 religious, relief and labor groups) which is sending food entry free of customs duties and ration regulations to Czechoslovakia. Fin-
lattd.^"^
Catholic U. Already Arranging Sports Program for 1946-47
Washington, D. C. — With prospects of an enrollment at The Catholic University of America which will exceed all previous numbers of students, the athletic department already is preparing its progjram of sports for the academic year 1946-47, opening next September, Athletic Director Edmund LaFond announces. Spearheaded by Joseph Heid, of River-dale, Maryland, and Chester W. Hackett of Yonkers, N. Y., as co-captains, the track team which Track Coach Dorsey Griffith expects to open the season will prove a hard-running outfit. Heid is the Mason-Dixon Conferecen cross-country champion and runner-up in the mile, while Hackett holds the mile and 2-mile crowns.
Coach Griffith plans an autumn meet for non-lettermen, which will open to all Mason-Dixon conference athletics, as a sort of warming up process for the thinclads who will return to Catholic University this fall. Out of the track candidates, Athletic Director Edmund LaFond hopes Griffith will develop some candidates f(?r boxing, football and baseball
Cleveland, O. — For several months friends of ex- Sergeant Joseph J. Brodnick, of 1198 E. 177th St. have been conducting a drive to provide him with his post-war dream home. Officially this War Hero Fund campaign is under the sponsorship of the Holy Name Society of St. Vitus parish. Veteran Brodnick was seriously wounded during the Normandy campaign in France, in which he lost both legs and the use of his right arm, the second of such cases reported in the Cleveland area. Despite these severe handicaps, Brodnick has returned to normal civilian life as a family man, proud of his 3-year-old son.
Recounting that fatefull afternoon in France, Brodnick said:
"On the night of July 19th, 1944, I was sent back to the rear area for the First Battalion Replacements of the 134th Regiment, 35th Division. Returning on the 20th of July about 2:30 P. M. we were nearly 100 yards from the front lines when we were caught in a barrage of 88's. I ran about fifteen yards and while diving through a blown-out doorway of an old French mill factory, I heard a loud explosion of an 88. The concussion of the shell threw me about 15
feet inside the room. I was not unconcious and had no pain from the time I was hit until the moment the medical man came to me fifteen minutes later.
"After 14 months in the Army, I received my much awaited first furlough. I flew home from Ventura, Calif."
This modest unassuming man was born in Cleveland on August 20th, 1914. He attended East Madison, Willson Junior High, and East Tecnical high schools, graduating from the last in 1933. He won honorable mention for drafting in Willson and East Tech.
Veteran Joe was very active in ¡Slovenian circles. He was a member of the Holy Name Society of St. Vitus., being elected its vicepresident in 1939 and became Junior Holy Name adviser in 1939. Other activities included the St. Vitus dramatic club, and the Orel Club.
His military career began on June 17th, 1941, when he was called to the colors. Reporting to Fort Hayes, he saw service at Camp Roberts, Cal., Camp Robinson, Little Rock, Ark., Fort Ord., Cal., Camp San Luis Obis. P. O., Calif., Pacific Coast Guard duty for one year, Camp Rucker, Ala., Camp (Continued on Paca »
WV NEW DRAPERS CAM*	//ttjju&ï
FROM SKIMNMW6 IVB SOUP i/ — 'pT* ^ |
» tffc : Wú\
am
#
NO FOOLING! The more used cooking fat housewives turn over to the meal dealers, the sooner they will be able to buy packaged soaps, laundry soaps, float-ing soops, draperies, cotton sheets, nylon stockings, pharmaceuticals, tires, electrical appliances, and other short supplies. Used cooking fat substitutes for industrial fats and oils which will remain short well into 1946.
Medicine Then and Now
We are so accustomed to skillful treatment and remarkable surgery, so used to finding remedies at every street corner in the Drug Store, and to seeking entrance into a hospital for the best treatment and nursing, that it is very difficult for us to imagine the state of our forefathers in this regard. To begin with, the development of medical science was almost incredibly slow. Hippocrates, whose writings still exercise an influence on medicine today, and who was perhaps the greatest of physicians, lived four and a half centuries before Christ. He wrote a treatise on disease, the principles of which are almost completely wrong, and yet they have served as a guide for medical study for over two thousand years. Hippocrates observed human blood that had been standing for some time and noticed that it divided itself into four elements, and that these elements varied, in the blood of diseased persons, and in that of those who were in health.
The Four Elements of Hippocrates Hence, he announced that just as the whole world, in his opinion, consisted of four elements, fire, air, earth and water, so did the human body consist of four elements which could be shown by observation of standing blood. Quite wrongly he identified these four strata of the blood as fire, water, air, and earth. Disease, in his opinion, was caused by a faulty mixture of these elements. For two thousand three hundred years, the medical profession studied and practiced according to these principles ! To diagnose it was necessary io take some blood out of a person, and then let it settle. Blood-letting was also one of the greatest remedies.
What Galen Had to Say About a century and a half after the time of our Lord, ap- j peared another great light in medicine, named Galen. He did some brilliant work in anatomy and physiology, but he entirely mistook the function of the human heart and blood vessels. He. seems not even to have suspected that the blood circulates through the body; so when Harvey, the English physician, described the circulation of the blood, in 1628, 1500 years after the time of Galen, only few would believe him. It was only in the sixteenth century, ,that the theories of Hippocrates and Galen, as to the causes of diseases were questioned by the doctors.
Paracelsus and Leeuwenhoek
One of the most prominent of the rebels against the old theory was the famous Paracelsus, born in 1498. He doubted the old authors, but his own theories were complicated and often false, and he was something of a quack, but hej did service by ridiculing the old j and false theories. In 1632 a' man named Leeuwenhoek was born in Holland. He was a drygoods merchant, but he got intensely interested in the new discovery of lenses. He ground very small lenses, and mounted them in frames, then he looked at everything he could lay his hands on. What was his astonishment, one day, when he put a drop of water under his microscope, to see that it was full of little creatures, dancing about amazingly! He recognized several of the bacteria, the streptococus among others. But he did not suspect that they were the cause of any disease.
The Doctors Go Right On
During all this time the doc-t o r s practiced assiduously. They declared the names of diseases and they applied remedies. Some of their prescriptions were what are known as shot gun prescriptions, that is to say they put in so many different sorts of remedies, most of them perfectly useless, that they hoped that, no matter what the disease was, they would hit it somehow, and kill it! Frequent bleedings, enemas, blisters, and drugs compounded from the organs of animals, were used extensively by physicians up to this time. But no one knew what caused the epidemic diseases, and so the plague, cholera, small pox, and other epidemics took their toll of millions.
(To be concluded.)
—Cath. Med. Mission Board.
A smile costs nothing, but gives much. It enriches those who receive, without making poorer those who give. It takes but-a moment, but the memory of it sometimes lasts forever. None of us is so rich or mighty that he can get along without it, and none is so poor but that he can be made rich by it.
A smile creates happiness in the home, fosters good will in business, and is- the countersign of friendship. It brings rest to the weary, cheer to the discouraged, sunshine to the sad, and it is nature's best antidote for trouble.
Our grand business in life is not to see what lies dimly in the distance, but to do what lies already at hand.—Carlyle.
USED FAT WORKS HfRf
_______J
At the Craft Student« League, New York City, Mose» Ratner of 6! Willow St., Brooklyn, is doino bookbinding. The leather being used on tli« cover require» fats and oil« In the processing. Housewives an being urged to »»ve and turn In every drop of u«ed fat so Item« Ilk» -t-nn i-v*	»tiv in «Kört atipnly will «fl»>» b» BlMÜM
"Men at Work at Prayer"
Washington, D. C. — "Men at Work at Prayer" was the subject of a special article by Rev. Dr. Charles A. Hart, associate professor of philosophy of The Catholic University of America printed as a special editorial page feature of the Washington Star, one of the leading newspapers of the east, published here. The text of the article follows:
No men, reasoning soundly, deny the existance of God. Irrational attitudes or emotions may lead some men to that foolish position. The inspired writer spoke exactly when he said, "The fool hath said in his heart there is no God."
Rigid reason must lead men also to realize that only an Infinite God, unlimited in perfection, can explain the finite Universe. God then does not need the Universe to perfect Him. He is sufficient unto Himself. Therefore the only conceivable purpose ofr the Universe, since it cannot be for the completion of God's perfection, is to manifest as much as it can, that Infinite Perfection. Bach thing, to the extent~that it exists and moves towards its goal, evidently manifests God's goodness and, to the exent that it does, attains the purpose of i.ts being.
The lower orders of creation beneath man show in varying degrees God's perfect goodness which is His beauty. Man in his degree does the same but with this difference, that man not only reflects the Infinite Goodnes, but, also knows that he does so and is able, if he wills, to acknowledge that Goodness as shown in himself and the orders below him.
In a word he can be spokesman for himself and for them. By thus speaking he fulfills his duty of religion, the highest duty and at the same time man's highest privilege — one which he shares only with the angelic hosts above him.
What, a glorious office: Men at work at prayer, their highest conceivable function. Spokesmen for the Universe! Here is the ineffable significance of man's religious life. For all true religion is, at its core, precisely this praise of God's goodness, this prayer of adoration. Even a petition reduces itself to this same irreducible essence of religion. Hence the tremendous import-tance of the greatest of all prayers of praise, when Jesus Christ, true God and true Man, at once Priest and Victim, through His ordained priesthood of the New Law, offers Himself to His Father — a spokesmanship that not even the angels could equal. Truly it is the Mass that matters, for the Mas, or Eucharistic sacrifice, is precisely that perfect tribute.
In this critical hour of man's history, when confusion fills the minds of men everywhere and they seem to have lost confidence in themselves it would be well for thoughtful men to pause for stock taking. Such an inventory necessarily would include this question of man's highest purpose of existence in order that all other, necessarily leser purposes might be orientated towards the supreme one—as befits an orderly life for man and himself and for the community of men.
Sound reasoning has led to find that highest human purpose is personal and communal worship of the Creator in the manner ordained by the Creator through His Son, incarnate in Jesus Christ. Unless man and his community do that they are abdicating their supreme role of spokesmen for the Universe.
First things first. "Seek ye
Making of Glass Eyes
The bulk of the glass eye is made of glass manufactured in
this country. When heated and allowed to cool it takes on a milky appearance. It comes in the form of tubes. The tubes are heated and blown into the shape of an eye-ball with a tube or handle on one, end .
The colored glass comes from Germany — there is enough to last for years still in this country — and it is in the form of twisted strips that have streaks of white running in them.
A small heated globule of colored glass is dropped at the proper spot on the white bulb. By constant swirling and with unbelievable skill this globule spreads out in a circular form, which makes the iris.
The white streaks cause the delicate radiating lines one sees in the iris. Another spot of dark glass forms the pupil. Then over the colored portion a drop of molten crystal is placed and allowed to spread evenly. All the time, the ball of glass is being twisted and kept heated over a small gas flame.
The crystal gives the appearance of depth. Without it, the iris would appear flat, like a painted picture.
By examination of the damaged socket into which the artificial eye is to go, is determined the shape of the false eye, which is concave of an irregular outline. Once again the entire bulb is heated, then by lung power the air is drawn out of the bulb through the glass handle, collapsing the ball into prescribed shape.
Since no eyeball is clear white, 'it is necessary to add fine red lines to simulate blood vessels. A pencil of red glass is heated and a fine wire drawn from the heated end. This is laid over the ball, giving it a natural living, look.
Some glass eye users have four differently shaded eyes. One is for everyday outdoor wear and has a small pupil. Another for night wear, with the pupil larger. A third is put in during an evening of drinking and has more vein lines in it. The last is a bloodshot eye for the morning-after wear.
The fashioning of a glass eye over a gas flame is a rare skill possessed by only 14 men in this country. One can learn the mechanical details in a comparatively few hours, but it is only after five to six years of practice that the beginner can produce acceptable glass eyes.
A glass eye lasts up to 10 years and costs $25. —
—Selected. -o-
There is no price too dear to pay for perfection.
Andrew Carnegie.
Funds for War Hero
cContlnued from Daxe 7)
Butner, N. C., and Camp Kilmer N. J.
On May 12th, 1944 he was sent overseas to England. During the Corpus Christi procession at Penzance, Cornwall, England on May 25th of that year he was Sergeant of the Honor Guard.
Then he went to France on July 3rd and active duty on July 14th. Wounded on July 20th, his right leg was amputated above the knee on July 21st in France. Eight days later followed amputation of his left leg at the ankle, while in a hospital in England.
He left England on Oct. 27th, 1944 on the Queen Mary and arrived in Boston, Nov. 3rd. One week at Camp Edwards at St. Nicholis General Hospital he was transfered to the Percy Jones General Hospital at Louisville, Ken. Here he was treated for four weeks, undergoing ten major operations for removal of shrapnel mostly in his right arm, which has grown stiff. He was discharged from the army honorably on Dec. 14th, 1945.
Brodnick became married to the former Molly Zupanz while serving in California, August 22nd, 1942. His wife is the daughter of Mr. and Mrs. Frank Raddell, 1198 E. 177th St. who are well-known in Col-linwood. Her father was a veteran of World War I and died on Jan. 30th, 1923 due to effects suffered while in combat in France.
Ex-Sergeant Joe Brodnick is a member of the well-known Brodnick family of 6207 Carl Ave.
Contributions for the Joe Brodnick War Hero Fund are being accepted by the treasurer of the driv^, Anthony Brod-nik, 1324 Giddings Ave. Contributions will also be accepted in the editorial offices of the American Home Publishing Co., 6117 St.- Clair Ave. All donations will be publicly acknowledged.
Several socials have been held in the past months, honoring war hero Brodnick. The Holy Name Society of St. Vitus parish sponsored a card party in St. Vitus church hall on 'Sunday night, May 5th of this year, and held a War Hero Dance at the Slovenian National Home on St. Clair on Friday night, May 24th. A similar dance was held in New-burgh. Proceeds from these events were turned over to the war hero fund. In addition, St. Mary's parish contributed a lump sum likewise.
Catholic U. Professor Presents History of Franciscan Order to Pope
first the kingdom of God and His justice and then all these things shall be added unto you."
In that hour of universal worship, it shall be given to man what else he must say and do, not only for his salvation , hereafter, but for any measure of freedom and happiness he may hope to attain here and now. Everywhere in countless numbers he has abdicated from his high vocation and has been sekin gto lift himself by his own bootstraps.
Is it any wonder that, in his unenlightment, he is confused and feels defeated? Only man at work at prayer, men on their knees before God, can receive from their Creator what He has ordained for their salvation.
Washington, D. C. — Very Rev. Raphael M. Huber, O.F.M. Conv., associate professor of Church history of The Catholic University of America, author of the work "A Documented History of the Franciscan Order from the Birth of St. Francis to the Division of the Order under Leo X. 1182-1517" has received from the Holy See an acknowledgement of the bound volume he presented to the Holy Father. The Secretary of State of the Vatican wrote Father Huber, as follows :
"It, is my honored duty at the gracious command of His Holines Pope Pius XII, to convey to you the expression of His gratitude for the elegantly bound volume of your work, A Documented History of the Franciscan Order from the Birth of Saint Francis to the Division of the Order Under Leo X 1182-1517 which you so dutifully presented to Him.
A Timely Editorial . . .
YOU'LL KNOW WHY wo' say "Thanks!" to all of you1 when you read this Washington Post editorial.
It expresses perfectly the meaning of the first peace-time Savings Bond campaign—proof ( once again that all media know and appreciate the "how" and the "why" of this vital program.
We're deeply grateful. Vernon L. Clark, National Director, U. S. Savings Bonds Division.
The Washington Post editorial follows:
SAVINGS CAMPAIGN
The Treasury is launching its first peace-time savings bond campaign this week, starting on the anniversary of D-Day and continuing through Independence Day, July 4. This sales campaign differs from the war drives when sales quotas were established for various types of issues and the public was urged to invest in order to further the war effort. This time the emphasis is on self-interest. The public is being asked to invest in savings bonds because they are sound investments and also the volume of idle money and bank deposits that, coupled with other inflationary factors, constitute a growing menace to the price structure.
The chief purpose of the current campaign is not simply to sell more bonds during the next month than would have been sold in the absence of a special appeal. It is rather to impress upon the public the importance of systematic saving. With price control in jeopardy and goods scarcities aggravated by the strike epidemic, there never has been a time when national interest as well as individual welfare called more imperatively for spending restraint on the part of the people. For the amount of money in ciculation is now more than three times the total at the end of 1940; demand deposits in banks have soared from about 35 billion dollars to 75 billion dollars during the same period, and time deposits have risen from 28 billion to 50 billion. This huge volume of fluid funds constitutes a reserve of spending power that is potentialy highly inflationary.
If the public can be induced to put more of its cash reserves in Government bonds, however, the danger of inflation will be sensibly diminished, provided sales of new bond issues are not offset by redemptions of bonds on hand. During the first five months of this year sales of savings bonds totaled approximately 3.4 billion dollars, with the result that net sales amounted to only 629 million dollars. Postwar emergency expenditures, wage loses caused by strikes, tax payments, etc., doubtless account for the upswing in redemptions. Fortunately the figures for May show a drop in the redemption total, and we trust that the campaign just starting will accelerate the downward redemption trend, giving renewed impetus to the purchase of savings bonds "for keeps." -o-
Speak well t>f every one if you speak of them at all, none of us are so very good.
Kissing Science

"His Holiness greatly appreciating the filial piety and devotion which prompted you in making Him this valuable gift, most cordially bestows on you His special Apostolic Blessing as an earnest of bountiful divine assistance on your activities at the Catholic University of Washington."
Kisses, we regret to announce, are greater germ spreaders than dollar bills, doorknobs, telephone receivers or hairpins, This rather discouraging iff telligence comes from the Cle" veland city health and welfare department. While department officials very much dislike being romantic killjoys, they feel they must stick to their guns scientifically.
The bitter pill is this: the simple, and, oh, so pleasant pastime of osculation cat spread a half dozen diseases with a great potenial of epidemics. That's on no less authority than Dr. Harold Knapp, health commissioner.
Using human guinea pigs for a kiss-and-tell germ test, city chemists found a healthy co ony of busy bacteria which, allowed to live and flourish i places of easy contamination, could cause, for instance, a serious outbreak of food poisoning.
* * *
For the sake of science, Miss Constance Kelly, 19, and Anton Krutil, 24, both of Cleveland, went into a deep (and no doubt satisfying) clinch put their kiss-print on record, Although they were apparently too healthy to contaminate one another, the kissers did produce normal colonies of staphyloccoci germs which both carried before the kiss and which were slightly increased after the experiment.
William Hay. chief of the boratory of the city health and welfare department, took a series of kissprints on culture plates. He also made bacteria
tests of their noses and throats,
* * *
After incubating the genus
48 hours, Hay reported ta staphyloccoci bacteria was the young couple had Krutil's showed a higher count of t germs on his chin than on his lips.
"The staphyloccoci bug, om of the most common germs, is a ball-like organism which lives in infections such as boils and abcesses that can easily be transmitted to food products, especially anything with milk in it," Hay said.
"There was no evidence of streptococcus, hemolyticus or
viridans in the test," Hay said,
* * *
However, both Hay and Dr. Knapp agreed the kiss is potentially the most dangerous form of direct contamination, It easily could be labeled in some instances "the kiss of death."
Diseases spread by the lip-to-lip caress are syhillis, influenza, common cold, sore throat, measles, scarlet fever, whooping cough and diptheria, Dr, Knapp said.
"The especial danger of spreading germs by kissing occurs, when there are mucous patches, open lesions am cracked skin," Dr. Knapp reported.
* * *
Unclean spoons, cooking utensils and milk bottles are indirect germ spreades which pick up bacteria from the lips, Although germs d i e more quickly on inanimate objects-which lack moisture, temperature and food for survival-immediate contact with a telephone receiver after a carrier has used it, for instance, often causes diseases to spread and grow.
Understand, now, neither Dr. Knapp nor the chief chemist wishes to spoil anyone's fun.
"Go ahead and kiss," they said.
"As if we could stop it anyway."
—Selected.