uredništvo in uprava:
100 Trst, Ulica Valdirivo 36, ®lefi
teki
on 60824. Pošt. pred. (ca-Postale) Trst 431. Poštni
p°šfn;
:ovni račun Trst, 13978341
ma plačana v gotovini D N I K
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
1753
TRST - ČETRTEK 27. SEPTEMBRA 1930
LET. XL.
Potrebni so izredni
ukrepi
in ne izredni zokoni
Predsednik republike očitno noče biti s°doben Cirenej, ki prenaša križ iz kraja v kraj in prosi odpuščanja za žrtve mafije, aTnore in ostalega organiziranega krimi-nula. Očitno mu tudi niso všeč besede, ki ‘jj1 je napisal glavni urednik dnevnika »La eWbblica« Scalfari, češ da zaradi svoje-fj križevega pota Cossiga postaja čedalje °‘j siv in da kaže čedalje resnejši obraz.! Reni časnikar Piero Ottone pa v isti šte-1 vdki pravkar omenjenega dnevnika piše *žalostnem zatonu« italijanskega vodil-nga sloja ter celo omenja rojevanje druge 1 Pijanske republike.
, Vse to je posledica zadnjega in tudi to-, krutega zločina, ki ga je izvršila sici- j banska mafija, ko je pod njenimi streli Pfdel 38-letni sodnik Rosario Livatino. Zlo-, Rei so ga ubili, ko se je s svojim avtomo-R°m peljal iz rojstnega kraja Canicatti v ažbo na sodišče v Agrigento. Na kraj z}°čina je iz Rima takoj prišel predsednik r.ePublike Cossiga in med drugim iz-jRoiZ, da Italija s takšno sramoto, kot sta j}afija in ostali organizirani kriminal, ni-akor ne more vstopati v Evropo. Samo ,QR kasneje pa je predsednik republike ajpstno priznal, da v nekaterih italijan-kih deželah državna oblast sploh ne ob-»ajQ, da so sodstvo, policija in druge dr-°-Vne institucije dejansko nemočne.
k . Mafija, kamora in ostali organizirani Vlrninal so v zadnjih mesecih okrepili svo-0 dejavnost predvsem seveda v Kalabriji,
■ a Siciliji in v Kampanji, vendar so svo-RRiči razpredli široko po državi, tako da ^ihaja do tipičnih mafijskih zločinov tudi jRen dežel, kjer je takšna zločinska dejav-takorekoč nekaj običajnega. Pozna-
Predsednik Kučan na zborovanju pri Kazljah
»Uresničevanje preide manjšine je preizkus za demokratičnost države«
Ro.
H
j^ cz razmer pravijo, da se je organizirani Jiminal silno okrepil, ker je od njega od-j.^Ro trgovina z mamili, poleg tega se v £ke mafijcev in podobnih zločincev steblo ogromne vsote denarja v obliki pod-jUpntn in nekako dolžnostnih »nagrad«, ki mafijci in tovariši prejemajo ob clraž-qR in licitacijah javnih del ter ob raznih ^deljevanjih državnega denarja »revne-zaostalemu jugu«. Gre za dejavnost, ji /e v južnih predelih države tako razširjan, da se zdi že nekaj naravnega. Jasno J da imajo pri takem ravnanju svoje pr-f.e vmes tudi javni upravitelji in politiki, je eden glavnih vzrokov za neučinko-kk~St in v bistvu za neusPeh hoja proti
lru zločincem.
dalje na 7. strani
Kakih šest tisoč ljudi se je v nedeljo, 23. t.m., udeležilo vseljudskega zborovanja ob 45-letnici zmage nad nacifašizmom, ki so ga priredili občinski odbori Zveze združenj borcev Primorske na gmajni med Kazljami in Štorjami na sežanskem Krasu.
Po pozdravu Emila Škerlja, predsednika Zveze borcev iz Sežane, ki je prisotne nagovoril v imenu organizatorjev, je pred mikrofon stopil predsednik Združenja aktivistov in invalidov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem ter Združenja bivših političnih preganjancev iz Trsta Srečko Colja. V svojem nagovoru je poudaril zvestobo bivših aktivistov vrednotam in idealom narodnoosvobodilnega boja. Za te ideale je ogromno ljudi — je dejal — trpelo in umrlo, zaradi česar ne moremo dovoliti, da bi kdorkoli razvrednotil ta boj. Obžaloval pa je dejstvo, da demokratična Italija, ki se sicer sklicuje na iste vrednote odporništva, ne izpolnjuje obvez do slovenske narodne skupnosti, ki živi v njenih mejah.
V imenu Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI je v italijanščini spregovoril Arturo Calabria. Navezal se je med drugim na polemike v zvezi s povojnimi pokoli v severni Italiji. Označil jih je za napade desničarskih krogov, ki hočejo tudi s takimi akcijami sabotirati vzpostavljanje novega sožitja med Vzhodom in Zahodom. Zaradi tega, je poudaril Calabria, se bo združenje ANPI še odločneje borilo za
ohranjanje vrednot, ki jih predstavlja protifašistični boj.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. Ugotovil je najprej, da so se Primorci prvi uprli raznarodovalnemu fašističnemu pritisku in so se v zavesti o pomenu tega boja množično med drugo vojno vključili v prekomorske brigade, v zavezniške enote na drugih bojiščih, v oddelke IX. korpusa in tudi v italijanske partizanske enote. Govornik je nato obravnaval vrednote demokracije in svobode, za katere se je opredelil velik del slovenskega naroda, ko se je uprl okupatorju. Poudaril je, da »slovenski narod potrebuje objektivno sodbo o medvojnih in povojnih dogodkih pri nas, ne njihovega prevrednotenja«. Vsekakor, je menil predsednik Kučan, so tedanji dogodki del preteklosti , in temu	je služilo spravno dejanje	v	Ko-
I čevskem	Rogu ter vrsta dejanj, ki	so	sle-
| dila izjavi predsedstva Slovenije o pomi-j ritvi in spravi. Preteklost naj nas zato ne : bi več zaposlovala.	Zazrli naj bi se	v	pri-
i hodnost.	Govornik	je izrazil željo,	da bi
! Slovenija postala domovina vseh Sloven-| cev, ki si to želijo. Zgodovinski resnici, je dejal Kučan, naj se da prosto pot, »tudi zato, da ne bi padla senca nerazsodnih povojnih dogodkov na celotno narodnoosvobodilno vojno, na partizansko gibanje in na vse slovenske partizane«.
dalje na 2. strani ■
Minister Dular na obisku na Goriškem
Minister za Slovence v zamejstvu in zdomstvu dr. Janez Dular nadaljuje z obiski pri Slovencih v Italiji. Potem ko je na začetku poletja bil pri Slovencih na Tržaškem, je v petek, 21. t.m., obiskal Gorico, kjer je imel vrsto pogovorov s predstavniki Sveta slovenskih organizacij, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenskega gospodarskega združenja, s slovenskimi duhovniki, z goriškim županom Sca-ranom in z župani ter voditelji svetovalskih skupin v občinah Števerjan, Sovod-nje in Doberdob. Sestal se je dalje s predstavniki tistih političnih strank, v katerih se politično udejstvujejo Slovenci ali zanje volijo.
Kot že prej na Tržaškem in zlasti na Koroškem je minister Dular med drugim
izrazil željo, da bi Slovenci v zamejstvu izoblikovali skupno predstavništvo, ki naj vzdržuje stike tako z oblastmi v Sloveniji kot tudi s tistimi v Italiji. Poudaril je splošno stališče slovenske vlade, da hoče imeti stike z vsemi Slovenci ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje ali politično pripadnost.
Med svojim obiskom v Gorici si je minister Dular, ki ga je spremljal predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva, o-gledal Katoliški in Kulturni dom ter prostore Katoliškega glasa. Obisk se je končal v poznih večernih urah. Clan slovenske vlade je napovedal podoben obisk tudi pri Slovencih v videmski pokrajini, to je v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 30. septembra, ob: 8.00 Jutranji radij ski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Marco Polo«, dramatizirana zgodba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 1. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Vozlišča; 9.30 Doživljati rojstvo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Morje« — včeraj, danes, ju tri; 12.40 Dekliški zbor Alenka iz Števerjana; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Tako ali drugače?«; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 16.00 Simfoniki RTV Slovenije; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 2. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Rezija '89; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.40 Moški zbor Franc Zgonik iz Branika; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Simfoniki RTV Slovenija;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 3. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.40 Mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Na goriškem valu; 14.C0 Poročila in deželna kronika; 1.410 Na goriškem valu; 15.30 Skladatelj Dane Škerl; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 4. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski esej; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 De-metra, pridobljena zemlja; 12.40 Moški zbor Fantje izpod Grmade; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 1945; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
II PETEK, 5. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 To je življenje; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mešani zbor Oton Župančič iz Štan-dreža; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »To pa si velja zapomniti!«; 14.30 Od Milj do Devina;
16.00 Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
E9 SOBOTA, 6. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Violinist Črtomir šiškovič in pianist Igor Lazko, sopra- j nistka Olga Gracelj in pianistka Neva Merlak, go- j dalni kvartet Glasbene matice in klarinetist Miran i Košuta; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Moški j zbor Štmaver; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; j 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 In exilium; 16.00 Violinist David Žerjal, flavtistka Erika Buzečan, klarinetist Marko Štoka, pianista Aljoša Starc in Beatrice Zonta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji; 18.00 Marko Sosič: »Slovo«, radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Polna pooblastila Gorbačovu -konec komunizma
Vrhovni sovjet je predsedniku Gorbačovu podelil pred dnevi pooblastila za izvedbo gospodarske reforme v državi. Do 31. marca leta 1992 bo moral Gorbačov poskrbeti za prehod od sedanjega planskega v tržno gospodarstvo in za uveljavitev novega gospodarskega reda. Ustrezni načrt bo Gorbačov predložil Vrhovnemu sovjetu 15. oktobra.
Zahodni komentatorji ugotavljajo, da predstavljajo polna in izredna pooblastila Mihailu Gorbačovu konec »perestrojke«, saj se je Gorbačov obvezal za uveljavitev povsem novega gospodarskega reda in ne le za »preureditev« (perestrojko) obstoječega. Znani italijanski časnikar Arrigo Levi poudarja, da gre za konec komunizma kot takšnega, kajti novi gospodarski red ne bo ne reformirani komunizem ne »trž-i ni« socializem, temveč »mešani gospodar-! ski sistem«, kot danes pravimo sodobnemu kapitalizmu. V tem sistemu imamo oblike državnega in zasebnega gospodarstva.
2e omenjeni komentatorji opozarjajo tudi na globoke ustavne spremembe, ki bodo spremljali prehod v novi gospodarski sistem. Sovjetska zveza ne bo več centralistična, temveč federativno urejena država, v kateri bodo posamezne republike imele široke pristojnosti. Marsikdo poudarja, da sta obe reformi (gospodarska in u-stavna) med seboj tesno povezani, a da bo
uspeh gospodarske reforme dejansko
od-
visen od ustavne reforme, saj bodo gosp0" darski načrt, ki ga bo Gorbačov moral k vesti v roku 550 dni, morale izvajati P° posameznih republikah, se pravi, da bo Pr tem odločilnega pomena predvsem P°cU je prizadetega prebivalstva.
Marsikdo pa ima dvome glede možn0^ sti resnične gospodarske preobrazbe Sovjetski zvezi. Arrigo Levi na primer P1 še, da se tržno gospodarstvo ne more ljaviti samo z zakonom ali z zakonski odlokom. Treba je po njegovem predvse zagotoviti sodelovanje različnih politi#* in gospodarskih dejavnikov, ki jih zo kratkomalo ni. V tržnem gospodarstvu b rajo nastopati — pravi Levi — podjetnik’ vlagatelji in upravitelji proizvajalnih sre stev. Vsi ti novi dejavniki pa se ne n10!? jo pojaviti čez noč ali na ukaz Mrha1 Gorbačova. »Nihče poleg tega trenutno n vedeti, kako se bodo obnašali no
more
"ustavni in politični dejavniki”, ki se bo pojavili z novo ustavno ureditvijo držav ■ Gre za posamezne republike, za nove str3 ke, za sindikate in za množico proizvaja cev ter potrošnikov«, pristavlja Levi-Polna, izredna pooblastila predsednik Gorbačovu predstavljajo zato skok v n j znano, čeprav je že sedaj jasno, da je k j munizma 73 let po oktobrski revoluciji z i res konec.
Uresničevanje pravic manjšine..-
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
£3 nadaljevanje iz strani 1
Zgodovinska resnica pa bo pokazala tudi nekaj drugega, je dejal govornik, in sicer, da bi slovenska zahodna meja bila bi-j stveno drugačna, če ne bi bilo narodnoosvobodilne borbe in partizanske vojske.
Danes se v luči nastajajoče skupne evropske hiše meje odpirajo, je dejal Kučan: in v tem smislu se tudi Slovenija zavzema za dobrososedske odnose z Italijo. Pri tem je obravnaval tudi problematiko manjšin.; V tej zvezi je dejal, da morajo mednarodni! sporazumi zagotavljati dobro počutje ljudi, j »še posebej glede položaja manjšin, saj se J slovenska manjšina v Italiji mora še vedno \ in že desetletja boriti za svojo naravno človeško in politično pravico do enako-' pravnosti v italijanski družbi. Uresničevanje pravic manjšine je preizkus za demo-\ kratičnost vsake družbe, tudi italijanske, j Želimo, da bi končno napočil čas, ko bo obstoj Slovencev in njihova enakopravnost priznana povsod, kjer živijo in ko se jim j ne bo treba boriti posebej za vsako šolo, I za vsak vrtec, ko bo slovenščina imela svo- \ jo veljavo in bo njena uporaba tudi z zakonom zaščitena. Do tega imamo pravico in to smo dolžni zahtevati! Ta zahteva nas hkrati zavezuje, da svojo politiko do manjšin še naprej gradimo na temeljih evropske demokratične tradicije, uresničujoč načelo popolne enakopravnosti manjšin z večinskim narodom. Prepričani smo, da je v narodnostno mešanih družbah mogoče u-stvariti enakopravno sožitje manjšine z večinskim narodom le tako, da večina pre-
vzame zavestno zavezo, da bo zagotavl]0 vse pravice manjšinam ter njihovo ose no varstvo, ne glede na njihovo številči10 in ne glede na to ali so enake pravice
zagotovljene tudi pripadnikom njenih in0^„ šin v sosednjih državah. Varstvo manjsl je trajna dolžnost večinskega naroda m presojo o učinkih te zaščite je bistveno V čutje manjšine«.	^	.
Govor v Kazljah je bil tudi priložil o ’ da je predsednik predsedstva Sloveni* obravnaval sedanji politični trenutek Sloveniji in Jugoslaviji. Poudaril je, da s venski narod hoče utrjevati svojo suv® nost in demokratičnost in da je povezan0.^ z Jugoslavijo mogoča le na prostovoljn* g biri slovenskega naroda. Spregovoril ja novi slovenski ustavi, ki naj bi zagoto vse politične in narodne zahteve Sl°v.„.
cev ter bi predstavljala temelj za
urej*
nje odnosov z drugimi narodi JugoslaUl ■ »Tudi zato,« je dejal Kučan, »mora sprejeta kot rezultat najširšega sog*3 državljanov republike Slovenije«. ^ Bogati kulturni spored, ki je sledil ^ čanovemu govoru, so sooblikovali pih3^,. orkester iz Divače, Tržaški partizanski P ^ ski zbor »Pinko Tomažič« in recitatorji Sežane.
—o—
Trije zbori slovenskega parlamenta do v teh dneh razpravljali o uresnice^0. nju slovenske suverenosti, obenem P3 f. ločili osnutek nove slovenske ustave- ..fl lament bo tudi sprejel posebno deklar3 o urejanju odnosov v Jugoslaviji.
Srečanje v Aosti
V Aosti se je 22. t.m. sestal Koordina-Jski odbor manjšinskih strank evropske iste »Federalizem«. Predstavniki Union aldotaine, Sardinske akcijske stranke, ovenske skupnosti, Okcitanskega avtono-!stičnega gibanja, liste Siidtirol, Zveze eneškega ljudstva in Južnega gibanja so Opravljali o sedanjem političnem trenutki0 o vlogi manjšinskih in avtonomistič-'n sil. Valdostanski poslanec Luciano Ca-eri je orisal notranji italijanski položaj in Pliv, ki ga ima na probleme manjšinskih Kupnosti. Zastopnik Slovenske skupnosti, Oelni podtajnik prof. Andrej Bratuž je v ®J zvezi opozoril na stališča in zahteve ovenske manjšine. Podčrtal je sodelova-■le slovenske stranke v procesu demokra-
tizai
tež:
c‘je v Sloveniji in opozoril na evropske
°]e nove slovenske oblasti in države.
zaščita Slovencev
v DEŽELNEM SVETU AOSTE
. Dvanajst deželnih svetovalcev Union aldotaine je pred dnevi vložilo v deželam svetu avtonomne dežele Doline Aoste Ifdlog resolucije v korist pravičnega za-Wnega zakona za Slovence v Italiji. Kot s?r°^a Slovenska skupnost v posebnem ti-°vnem poročilu, podpisniki ugotavljajo, a italijanska ustavna načela o varstvu anjšin ostajajo za Slovence neuresniče-k zlasti kar zadeva javno rabo slovenske-jezika v odnosih z oblastmi. Tudi seda-Jl' vladni osnutek zaščitnega zakona vse-u]e predloge, ki nižajo raven zaščite, ki i° predvidevajo ustavna načela in London
Iz osnutka nove slovenske ustave
V Sloveniji je v polnem teku postopek za izoblikovanje nove slovenske ustave. Osnutek je dejansko že skoraj v celoti sestavljen in že napovedujejo skorajšnji začetek razprave v slovenskem parlamentu oziroma skupščini. Iz dnevnega tiska povzemamo nekaj uvodnih določil nove ustave.
»Republika Slovenija je — beremo v osnutku — suverena država, ki temelji na pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Republika Slovenija je država slovenskega naroda in vseh njenih državljanov.« Slovenski narod je torej izvirni pobudnik in temeljni nosilec svoje nacionalne suverenosti oziroma državne suverenosti republike Slovenije. Ker pa v Sloveniji ne živijo samo Slovenci, pripadajo vsem ljudem temeljne človekove pravice in svoboščine. V republiki Sloveniji pripada oblast ljudstvu, ki jo izvaja neposredno na referendumu oziroma plebiscitu. Na volitvah pa ljudstvo voli svoje predstavnike, ki bodo njegovo oblast izvrševali.
V svojih mednarodnih odnosih republika Slovenija spoštuje načela Ustanovne listine Združenih narodov in druga nače-
i la mednarodnega prava. Slovenija ima za-S stavo, himno in grb. Zastava je belo-mo-dra-rdeča s tremi enakimi vodoravnimi polji. Uradni jezik v republiki je slovenšči-
ni
memorandlum ter Osimski sporazum.
uto svetovalci francosko govoreče manj-ne v Aosti pozivajo deželni svet, naj po-e2e pri najvišjih državnih oblasteh in zah-£Va čim hitrejšo odobritev zaščitnega za-°na, ki naj spoštuje ustavo in zagotovi Pravico do rabe slovenskega jezika v od-osu z oblastmi na vsem ozemlju, kjer je fnjšina zgodovinsko naseljena, ter ures-.lQl duha mednarodnih obveznosti, ki jih
sprejela Italija.
Gre torej, ugotavlja Slovenska skupit, za nov sad sodelovanja in solidarno-.1 med manjšinami. Podoben dokument s? Pred časom predlagala tudi svetovalska , *fpina Južnotirolske ljudske stranke v ezelnem svetu Tridentinske - Južne Timske.
v?red dnevi je odletelo na zalivsko pod-cje osem italijanskih lovskih bombnikov ^ste Tornado, ki bodo ščitili italijansko fodovje v zalivskih vodah. Prvič po dru-I svetovni vojni so italijanska bojna leta-^ operativno namenjena na področje izven
‘tal
‘Janškega zračnega prostora.
7. oktobra bodo v Avstriji parlamentar-e Volitve. Iztekel se bo mandat slovenske-i.O koroškemu poslancu Karlu Smolleju, 1 je bil v dunajski parlament izvoljen a listi zelenih. Smolle je dal pobudo za ^.ednarodni seminar o spremembah na modu in narodnih skupnostih, ki bo v ^ooto, 29. in nedeljo, 30. t.m., na Dunaju. , Položaju Slovencev v Italiji bo poročal h6želni svetovalec Slovenske skupnosti °jan Brezigar.
na. Uradna jezika sta tudi italijanščina in madžarščina, a le na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna manjšina.
Poglavju o človekovih svoboščinah sledijo ekonomska in socialna razmerja. Temeljni komponenti tega sistema sta delo in lastnina. Delo je poudarjeno kot vrednota, ki ji država zagotavlja posebno zakonsko varstvo. Ustava opredeljuje tudi varstvo lastnine, pri čemer izhaja iz načela, da je lastninska pravica zagotovljena vsem njenim nosilcem, ni je pa mogoče zlorabljati v namene, ki bi bili v nasprotju s splošnim družbenim ciljem. Tujci bi lahko pridobili lastninsko pravico le pod pogoji, ki jih določa zakon. Poleg zasebne lastnine, ki zajema individualno, skupno in zadružno, ureja ustava tudi javno lastnino. Ta zajema državno lastnino, lastnino lokalnih skupnosti in javno dobro.
Posebno varstvo je predvideno za kmetijstva in druga zemljišča. Poseg na to območje je dovoljen le v primerih, ko gre za zagotovitev funkcionalne rabe teh zemljišč. Zdravo življenjsko okolje je ena temeljnih vrednot in republika je dolžna skrbeti za ustvarjanje vseh pogojev, da se takšno okolje ohrani. Temelj gospodarskega napredka pa je zasebna svobodna pobuda.
Vipavski Križ,
drugi dom Svetokriškega
Prav radi objavljamo prispevek Borisa Možine, ki pridno nadaljnje z raziskavami o Janezu Svetokriškem.	(Ured.)
Po poroki Katarine Hrobatove 1654 v Rihen-berku z Rihardom Filipussijem je imel šestletni Ivan Svetokriški svoj dom v starem vipavskem mestu Sv. Križ. Grad v Križu so takrat odkupili bogati Attemsi od grofov Thurnov; ti so bili vneti Trubarjevi pristaši in so se zato morali pred preganjalci odseliti v Nemčijo.
Attemsi so od leta 1634 dogradili samostan in v Križ so prišli kapucini.
Mladi Ivan Hrobat je imel pri Filipussijevih svoj drugi dom, tu je preživel deset let svoje mladosti, tu se je navzel »lejpe jepavske« govorice, se seznanil s kapucini in leta 1664 odšel na Reko, kjer je po enoletnem novicijatu leta 1665 napravil svečanostno zaobljubo.
V Rihenberku je par let po rojstvu Ivana 28. julija 1650 umrla Barbara Hrobat, mati Ka-terine, kar je bilo za mlado nezakonsko mater zelo huda preizkušnja. Na pobudo Lantierijevih pa je kot ženitovanjski mešetar Iohan Baptista von Lionelli našel ženina in se je Katarina 1654 srečno poročila z Rihardom Filipussijem od Sv. Križa.
Filipussijevi so prišli iz Gradiške ob Soči v Sv. Križ; s poroko Riharda s Katarino Hrobato-vo so si opomogli in postali premožni slovenski Križani. Imeli so obsežno zemljiško posest; k temu je seveda prispevala izdatna dota neveste Katarine; saj so pri tej priložnosti tudi Lantie-rijevi poravnali »svoj dolg«.
Domneva nekaterih naših piscev - raziskovalcev naj bi bil Iohan B. Lionelli beneški plemič
in naj bi Ivana pri študiju v Benetkah ali kakorkoli podpiral, je zgrešena. Lionelli je bil doma iz stare furlanske rodbine iz Krmina in je tudi tam v Krminu 17. avgusta 1664 umrl. Takrat je bil 16-letni Ivan na Reki na enoletnem novicijatu; proti taki domnevi pa govori tudi to, da je imel Ivan v Križu trden dom in mater, ki je skrbela za fanta, a na njegovi življenjski poti ga je spremljala tudi nevidna roka bogatih Lan-tierijev.
Zakaj Ivan? Sam se že v zaobljubi zapiše na Reki 1665: Io Giovanni B. da Santa Croce — Jaz Ivan Krstnik od Sv. Križa. Podpisuje se tudi kot: globoko udani in ponižni brat Ivan od Sv. Križa; Stari oče mu je bil Ivan, oče je bil Ivan, naravno bi bilo, da je bil tudi za mater Katarino Ivan.
Nekaterim ti moji izsledki niso po godu in jim zato ne pripisujejo večjega pomena; toda mene je gnala vso to dolgo pot želja dr. Mirka Rupla, učitelja Josipa Baliča in še posebno želja dr. Antona Slodnjaka, da razkrijemo skrivnost in dobimo podatke o slovenski materi Ivana Svetokriškega — Katarino Hrobat. Svetokriškega so si lastili naši sosedje Italijani, češ, naučil se je slovenski in vam je napisal sveti priročnik. Razni nepojasnjeni presledki v službovanju Svetokriškega so bili povezani z družinskimi dogodki v Sv. Križu: poroka po poli brata Leopolda 1684 v Dornbergu, poroka pps. sestre Tereze 1684 v Gorici, bolezen in smrt matere; presledek 1689-1690 daje slutiti, da je doma v Križu pripravljal sveti priročnik.
Hiša Filipussijevih v Vipavskem Križu.
Poroke:
dalje na 6. strani ■
Udeleženci Vilenice na obisku v devinsko-nabrežinski občini
Udeleženci mednarodnega literarnega natečaja Vilenica, ki je potekal v občin- j skem poslopju v Sežani, so se tudi letos pomudili na obisku v devinsko-nabrežinski! občini. Kot lani so na grajskem dvorišču v Devinu priredili literarni večer. Okrog t 150 literarnih ustvarjalcev iz 25 držav je v slovenščini, italijanščini, hrvaščini, nemščini, madžarščini in češčini prebralo odlomke iz svojih del. Za poslušalce je bil ta večjezični nastop književnikov enkratno doživetje, k temu pa je seveda prispevalo tudi pravljično vzdušje devinskega gradu. Na tem večeru je slovenske zamejske u-metnike besede zastopal pisatelj Boris Pahor. Prisotnim je prebral odlomek iz svojega romana z naslovom V labirintu, ki je prav pred kratkim doživel prevod v francoščino.
Udeleženci Vilenice so se nato odpravili v Prečnik, v prenovljeno domačo gostilno Sardoč. Sprejem in večerjo je priredila Nabrežinska hranilnica in posojilnica. Ugledne goste je pozdravil najprej predsednik hranilnice Gvido Zidarič. V svojem uvodu je na kratko orisal zgodovino devinsko-nabrežinske občine, predstavil pesnika Iga Grudna in spregovoril tudi o znamenitih nabrežinskih kamnolomih. Ob koncu je prisotne opozoril tudi na pomen slovenskih denarnih zavodov za naše gospodarstvo. Prisotne književnike je nagovoril tudi podžupan in deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar, ki je v prvi vrsti opozoril na korenite spremembe, do katerih je prišlo v Evropi v zadnjem času in ki so privedle do uveljavljanja demokracije tudi v vzhodnem delu naše celine. Brezigar pa je k temu dodal ugotovitev, da žal Slovenci v Italiji še vedno čakamo na priznanje naših narodnostnih pravic. Ob koncu svojega govora je priporočilj
vsem udeležencem, naj bodo tudi v bodoče dosledni pri zahtevah in uveljavljanju| demokracije. Pri tem naj bodo še posebno i pozorni na vprašanje zaščite narodnostnih' manjšin, ki so sestavni del vse evropske kulture.
Goste je navdušil tudi nastop moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade pod vodstvom dirigenta Iva Kralja. Pevci so predstavili bogat izbor pesmi iz svojega železnega repertoarja. Zaradi navdušenega ploskanja občinstva je moral zbor zapeti še tri pesmi izven sporeda. Za prisrčen sprejem se je gostiteljem v imenu vseh prisotnih zahvalil tajnik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer, ki je obenem| napovedal, da se bodo tudi letos udeleženci Vilenice ustavili na obisku pri zamejskih Slovencih.
Književniki so ostali v Prečniku do pozne večerne ure. Med gosti in gostitelji je prišlo do zanimive izmenjave mnenj o sodobnem dogajanju, o kulturi, o manjšinskih vprašanjih, gospodarskih problemih in še marsičem. Na srečanju sta bila med drugimi pomembnimi književniki prisotna litovski pesnik Tomas Venclova, letošnji nagrajenec Vilenice, in slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je poleg svojega političnega delovanja tudi priznan literarni ustvarjalec.
PRED NOVO SEZONO SSG V TRSTU
Slovensko stalno gledališče bo predstavilo letošnjo sezono v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. Spregovorila bosta predsednik SSG Jože Pirjevec in ravnatelj Miroslav Košuta. Na srečanju bodo prisotni tudi ustvarjalci prve letošnje predstave — Cankarjevih Hlapcev.
Oktobra se prične nova sezona v DSI
Društvo slovenskih izobražencev bo Drago pristopilo k zamisli za Svetovni slo-pričelo svojo sezono rednih ponedeljkovih večerov 8. oktobra, torej mesec dni po u-spešnih jubilejnih študijskih dneh Draga 90, ki so zahtevali velik napor organizatorjev. Prireditelji si pravzaprav še niso dobro odpočili, ko je že treba začeti znova.
Začetek ponedeljkovih večerov bo še posebno slovesen, saj bo sovpadel z letošnjimi Koroškimi kulturnimi dnevi, ki jih prireja Slovenska prosveta skupaj s sorodnimi organizacijami v Gorici in Celovcu.
Prvi predavatelj v DSI bo arhitekt Peter Fischer, ki bo prisotnim predstavil študijo o koroški arhitekturi.
Seveda prireditelji večerov v DSI še niso podrobno izdelali letošnjega programa, tudi zato ne, ker želijo pustiti nekaj prostora sprotnim priložnostim in najaktualnejšim temam. Ze za oktobra pa je v načrtu predstavitev nove knjige, v kateri so zbrane vse dramske kritike Jožeta Peterlina. Na ta način se želijo člani DSI oddolžiti spominu ustanovitelja društva.
Poleg tega je treba povedati, da je Društvo slovenskih izobražencev pred letošnjo
venski kongres (SSK) in je skupaj s Slovenskim klubom dalo pobudo za predstavitev kongresa vsem tržaškim rojakom. S , tem prizadevanjem bo društvo nadaljeva-j lo tudi v novi sezoni v še aktivnejši ob-| liki, saj bodo vse do tedaj, dokler ne bo | prišlo do ustanovnega občnega zbora SSK za našo deželo, zbirali prijave novih članov.
To je le nekaj podatkov o načrtih, ki jih ima Društvo slovenskih izobražencev za to novo sezono. Seveda pa se društvo ne bo omejilo samo na predavanja, saj so že v pripravi tudi druge pobude, kot na primer umetniške razstave slovenskih likovnih umetnikov in razne kulturne prireditve kot proslave, okrogle mize in podobno. V glavnem se prireditelji večerov v DSI ne nameravajo oddaljiti od že ustaljene prakse, ki se je v teh letih izkazala za uspešno. S svojimi rednimi sestanki so si pridobili krog prijateljev in rednih obiskovalcev, pa tudi predavatelji radi pridejo v Ulico Donizetti 3, saj imajo zagotovljen tudi precejšen odmev v javnosti in tisku.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
O FOJBAH
Tržaški občinski svet je v ponedeljek 24. t.m., po daljši, poglobljeni in razveja ni razpravi odobril, dejansko soglasno, 0 srednji del krščanskodemokratske resoD cije, ki se zavzema za uvedbo italijansko jugoslovanske komisije zgodovinarjev ^ preučevanje dogajanj v zvezi z deportira11 ci in njihovo usodo ob koncu druge sve tovne vojne. Resolucija poudarja, da p°bu da nima namena podpihovati sovraštev ampak ustvariti pogoje, da se podobne tragedije ne ponovijo. Poznanje resnice d izboljšalo sožitje, predvsem pa bo dokonc no ozdravilo nezaceljene rane. Razpra^a se je odvijala v glavnem na dokaj visoK ravni. Komunistični svetovalec Costa in svetovalec Slovenske skupnosti Lokar s v svojih posegih podčrtala, da bi bilo h. ba upoštevati tudi predhodna dogajanji predvojnega in medvojnega nasilja °a, Slovenci, česar resolucija ne omenja. Ne številnimi posegi, naj omenimo nastop s° cialističnega senatorja in občinskega sv_e tovalca Agnellija, ki je dal pristanek svoj skupine dokumentu, čeravno je menil, 0 delo takih komisij ni učinkovito ter da bilo potrebno predvsem zagotoviti odprt) vseh arhivov za svobodno preučevanje zg0 dovinarjev.
KONCERT NA REPENTABRU
V repentabrski cerkvi je bil v nedelj0, 23. t.m., drugi koncert iz niza sodobne i° stare glasbe, ki ga prireja tržaška komora8 skupina Gallus Consort v sodelovanju z ra diom Trst A in tržaško pokrajinsko upr8 vo. Nedeljski koncert je bil posvečen skla° bam manj znanih avtorjev, ki so se ohra nile v raznih furlanskih arhivih. V nem gre za skladbe iz 18. stoletja, obdo° ja, ko so bile napisane številne skladbe z flavto. Nastopil je Gallus Consort, ki & sestavljajo flavtistka Erika Slama, ^ ° Pahor, ki je igral na prečno in kljunas flavto, čembalistka Dina Slama in Irsn Pahor, ki je igrala violo da gamba.
V nedeljo, 30. septembra, bo koncert °
temo »Viola da gamba skozi stoletja«
Na'
topili bosta Irena Pahor in Dina Slan18’
PRAZNIK V DEVINU
Članice in člani pevskih zborov FantJ8 izpod Grmade in Dekliškega zbora Devi
so v soboto, 22. t. m., priredili pnj
ete°
družabni večer, na katerega so povab^ prijatelje in dobrotnike. Skupno so se P veselili ob dejstvu, da so postali lastm obnovljenega sedeža pri devinskem °^r, škem vrtcu. Zgradbo so člani zborov 0 novili in popravili v letih 1987-88, obči0 pa jo je nato prodala zadrugi »Grmad Devin«, ki jo setavljajo pevci in pevke-Novi sedež devinskih pevskih zborov pomembna kulturna pridobitev za celot j področje na zahodnem koncu devinsko-0^ j brežinske občine. Predsednik zbora Fa°^ I je izpod Grmade, dirigent Ivo Kralj, je.. j svojem nagovoru predvsem poudaril ve ke zasluge, ki jih ima pri celotni za. + deželni poslanec, župan Bojan Brezigaj’ saj se je ta vztrajno in odločno prizadej da bi zbora dobila svojo streho v Dev10^
Beri - širi - podpiraj
"NOVI list*
SLOVENCI SO MOLILI
PRI MARCELLIANI V TRŽIČU
. Očetje frančiškani, ki upravljajo župni-!° in prijazno svetišče Marcelliana v Tržiču, so letos ob Malem šmarnu povabili tu-j*1 Slovence, naj imajo svoj dan v tej cer-v*ci- Vsakoletno tradicionalno praznovali® je potekalo od 31. avgusta do 8. sep-stnbra. Vsak večer je bil posvečen poseb-111 temi, kot tudi romanju posameznih žup-nij, ki so v bližini tega svetišča. Dne 5. ^Ptembra so tja poromali Slovenci iz La-J‘ega, Devina, Nabrežine, Doberdoba in arnelj. Mašna daritev zvečer ob 18.30 je lepo oblikovana s petjem ženskega Pevskega zbora iz Laškega,
Marijina cerkev imenovana »Marcelina« je Slovencem, ki težijo na 2lc> poznana po bolnici, kjer imajo duhovno	frnnpičlrgni	nn rlfU £l\rclrpm	ka~
Romanje	župnije
Razkazal pa nam je tudi cerkev in prečudovite stare mašne plašče, ki so jih z velikim trudom obnovili. Za kratek čas smo se zaustavili še pred cerkvijo in odšli na skupno kosilo v bližnjo gostilno.
Od tam smo nadaljevali pot v Komendo. Tu smo imeli rožni venec in litanije. Tamkajšnjo cerkev obnavljajo. Prečudoviti gotski oltar, ki ima izredno zanimiv kip sv. Petra, bo v vsej veličini zaživel, ko bo
dalje na 8. strani ■
—o—
KASETA GORIŠKIH ZBOROV
»S pesmijo od Brd do Krasa«: tak je
no deiTvsKem Ka- —	j	—' --------■	--------	,	naslov	glasbene kasete, ki so jo v ponede-
v ladjedelnici, ki je tudi’ frančiškan | S?1?™™ ”j£J„°	™°
Župljani župnije Doberdob smo letos dvakrat romali: najprej maja v Chioggio in v nedeljo, 16. septembra, v Slovenijo. Naš cilj je bila župnijska cerkev v Dobu pri Domžalah. Zato smo naše romanje imenovali od Sv. Martina k Sv. Martinu, saj je tudi tamkajšnji župnijski zavetnik sv. Martin. Čudovito obnovljena baročna cerkev, s prekrasnimi baročnimi oltarji je na nas naredila nepozaben vtis. Župnija se približuje 7.000 prebivalcem in je izredno živa in delavna, saj so v dobrih treh letih obnovili cerkev, župnišče in veliko kapla-rpr. jnijo, kjer imajo verskovzgojni pouk. Vsa ' okolica naredi na obiskovalca izreden vtis. Vse je urejeno, snažno, ljudje so izredno
oskrbo frančiškani, po delavskem P*anu v ladjedelnici, ki je tudi frančiš^...	-	....	.	.	*	...	.	.
111 Predvsem po starem pokopališču, ki je!Prisl1 ^ bila v cerkvi župnijska nedeljska
Sv°.jčas bilo nasproti cerkve. Tu so svoj ^adnji dom dobili naši predniki, ki so bili
maša. Avtomobili, ki so bili parkirani pred cerkvijo, so bili lepo v vrstah, nihče ga ni
®jeni po Krasu in so se odselili v Laško. eHko ljudi, ko je obiskalo pokopališče, je Potem odšlo še v cerkev, kjer je pred Manjino podobo prižgalo svečko v spomin na Pokojne in prošnjo za žive ... Danes je to Pokopališče prenešeno in je na tem mestu P^jen mestni spominski park.
pustil na travnikih, ali pred vhodom. Ko-
POTUJE V BELGIJO
iz Doberdoba se te dni
ZBOR HRAST
Zbor »Hrast«
°dpravlja v Belgijo, kjer se bo udeležil ^dnarodnega zborovskega tekmovanja, bo v nedeljo, 30. t.m., v mestu Maas
DOM MANGART
ŽABNICE — KANALSKA DOLINA tel. 0428/63173
Primerno izhodišče za izlete v tri dežele in pet dolin.
Nova uprava nudi za julij in september enotedenski polpenzion za 234 tisoč lir.
> v	«vuiuin	j	o —	-----
lsču so v sredo, 26. t.m., predstavili po-
nem prostoru in niso bila razmetana, kot
J,bcheln. Gre za zahtevno preizkušnjo, ki p istočasno pomeni tudi lepo priznanje za a.kvalitetni pevski sestoj, ki ga vodi Hila-r‘i Lavrenčič. Zbor bo predstavil vrsto1
kladb slovenskih skladateljev, ob Vrabcu, j jesa so imela svoje mesto v za to določe-ahorju in drugih pa še dve Mokranjčevi' psmi. Obvezno pesem za natečaj pa je Nalašč napisal belgijski skladatelj Piet i%ets.
, Doberdobski zbor bo v Belgiji gost Zdajšnjega slovenskega društva »Slom-,ek(<- Izseljeniško društvo bo tako prirejo v soboto celovečerni koncert, v nede-popoldne pa bodo pevci zbora »Hrast«
.^delovali pri slovenski sveti maši v Maas dchelnu.
Knjiga o faiduttiju
in BUGATTU
jj..y dvorani pri jezuitskem goriškem srebat
liškega doma v Gorici. Na kaseti je 16 zborovskih posnetkov, skupno pa jim je dvoje: da jih izvajajo zbori z Goriškega, in da so avtorji posnetih pesmi skladatelji iz primorske dežele. Naštejmo jih: Ubald Vrabec, Vinko Vodopivec, Fran Venturini Mirko Filej, Rado Simoniti, Emil Komel, Lojze Bratuž, Zdravko Klanjšček, Stanko Jericijo in Štefan Mauri. Izvajalci njihovih skladb so zbori iz krajev Stmaver, Stan-drež, Doberdob, Števerjan, Rupa-Peč in Podgora ter zbora »Lojze Bratuž« in »Mirko Filej« iz Gorice.
Kaseto je oskrbela in izdala Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, in to je njen prvi tak podvig, ki dopolnjuje dolgoletno publicistično dejavnost te goriške prosvetne organizacije. To je ob predstavitvi poudaril Damijan Paulin, ki je občinstvo pozdravil v imenu Sveta slovenskih organizacij; isto misel pa je še podrobneje razvila Franka Žgavec, ki je glasbeno kaseto spremljala od zamisli do tehnične izvedbe. Poudarila je med drugim, da želi
l®tis slovite knjige, ki sta jo leta 1919 na *ls.ala Luigi Faidutti in Giuseppe Bugatto,
]a-Mdnejša predstavnika goriškega in turiškega katoliškega političnega gibanja j!r. Poslanca v dunajskem parlamentu.. Knjiga ima naslov »Dejavnost furlanske .^toliške ljudske stranke v zadnjih petin-setih letih (1894-1918)« in sta jo popaca napisala tudi v svojo samoobrambo, jv so jima italijanske oblasti prepoveda-i 5 Povratek v Gorico, češ da sta bila av-akanta.
vidimo včasih okrog naših cerkva. Pozdra
vilo nas je lepo ubrano pritrkavanje in smo,	....	,
takoj, ko smo vstopili v cerkev, videli redi biti kaseta po eni strani dokument, po dru-in ubranost. Pri maši je bilo veliko šolar-1 gi Pa spodbuda za nadaljnje delo: hkrati jev in starejših, saj se je tudi v Sloveniji ,Pa bo kaseta v svoji priročnosti tudi pri-začel pouk. Gospodinje običajno pridejo kJetna spremljevalka vseh, ki si v po ju prvi maši, kot še marsikje na podeželju, nem trenutku zaželijo lepega domačega Ljudsko petje je lepo donelo in kazalo na P^tja.
živost župnije. Naša maša je bila ob enaj-j Predstavljena kaseta je lepa tudi po zu-stih. Tamkajšnji gospod župnik nas je lepo, nanjem videzu: krasi jo akvarel goriškega nagovoril in po "maši predstavil župnijo J umetnika Andreja Koršiča.
Hudo neurje v deželi
Knjigo je ponatisnil goriški Inštitut za jec>alno in versko zgodovino, predstavil jo
s°ci
!>u
Prof. Alberto Cova z univerze v Mila-].v prof. Paolo Ziller s tržaškega vseuči-ača jn časnikar Marko Waltritsch pa sta izgovorila o vlogi, ki so jo furlanski karani imeli na političnem prizorišču ter °dnosih do Slovencev na Goriškem.
V Kanalski dolini in Reziji in pa v goriški pokrajini v nižinskih predelih odpravljajo posledice hudega neurja, ki je prizadel to področje v nedeljo, 23. in ponedeljek, 24. t.m., v Kanalski dolini pa se je na vrhovih že pojavil sneg. V Kaninovi skupini je zasneženo od 1600 metrov višine navzgor, v skupinah Montaža, Viža in Mangarta pa je snežilo na 2000 metrih.
V Palmanovi je bila v torek, 25. t.m., skupna seja deželnega odbornika za civilno zaščito Di Benedetta, njegovih sodelavcev, predstavnikov videmske pokrajine in prefekture ter županov iz Mužca, Rezije, Naborjeta, Ovčje vasi, Kluž, Dunje, Tab-lje in občine Na Bili. Skoda znaša gotovo več kot 10 milijard lir in pristojni organi bodo zahtevali od države in dežele posebne
prispevke, ki so predvideni za naravne nesreče.
Glavne prometne žile so že včeraj, 24. dali vse področje, ki ga je prizadelo neur-t.m., odprli prometu. Tako ni več prekinitev na avtocesti, Tabeljski državni in na železniški progi. V Benečiji pa so nastopile težave pri Grmeku zaradi usada na cesti.
S posebnim helikopterjem so pregle-je v noči od nedelje na ponedeljek. Prepovedali so uporabo vodovoda, ki oskrbuje 10 tisoč ljudi, v občinah Centa, Buja in Magnano in Riviera, ker je zemeljski usad v Terski dolini onesnažil vodovod.
Hudo škodo pa ocenjujejo tudi na Goriškem v občinah Gladišče, Vileše, Romans, Fara in Mariano, kjer so zračni vrtinci pustošili hiše in polja.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Zadnja številka Naših razgledov, o Slovencih v zamejstvu in po svetu
Zadnja številka Naših razgledov, štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki izhaja v Ljubljani, je za nas še posebno zanimiva. Precej člankov je namreč posvečenih vprašanju Slovencev v zamejstvu in zdomstvu. Predvsem so vredni branja članki o slovenskem ekonomistu iz ZDA Hočevarju, o načrtu za slovensko šolstvo po svetu, ki naj bi v naših rojakih vzbudilo narodno zavest in samozavest, o vprašanju Istre in še o marsičem. O koncertni sezoni Glasbene matice je svoj prispevek napisal Gojmir Demšar, našemu pesniku Vinku Beličiču pa zadnja številka Naših razgledov posveča celo stran.
Slavist in predavatelj, ki živi in dela v ZRN, Marko Dvorak je za to številko napisal prispevek, v katerem razlaga svoj načrt za šolstvo v tako imenovani »tretji Sloveniji«. Pisec predvsem opozarja, da je asimilacija zdomcev nenadomestljiva izguba za narod, istočasno pa tudi poguba za ljudi v tujem okolju. Cilj in naloga našega javnega prizadevanja v zdomstvu in po svetu bi morala biti predvsem razvijanje slovenstva kot
Vipavski Križ...
■ nadaljevanje s 3. strani
1G84. 16. jan. v Dornbergu Leopold von Filipussi od Riharda od Sv. Križa s Cecilijo con Pau-letič.
1714. 10. sept. v Gradiški, Leopold von Filipussi, sin Leopolda, z Leonoro von Porta.
1753. 10. aprila, Sigismund von Filipussi, sin Leopolda in Leonore z Marijo Jožefo von Alessio. 1794. 20. aprila v Sv. Križu Sigismund Filipussi za pričo pri poroki Leonore grofice Edling z Leopoldom Molina.
Po smrti Sigismunda Filipussija je ta rod v Križu usahnil, a v Gradiški je še živela sorodnica Marjana Filipussi, umrla 6. aprila 1821, stara 84 let. Dediči so premičnine, travnike in poslopja prodali, imetje so pokupili Cotičevi, Scho-novi, Mrevletovi in Batič-Hočevarjevi.
Iz zemljiške knjige v Ajdovščini se ponuja ugotovitev, da sta bili današnji hiši v Križu št. 15 in št. 16 skupno imetje družine Filipussi. Današnja št. 15 je bila prej št. 6, kjer je živel Janez Schon, roj. dne 10. avg. 1795 in poročen z Marijo Sivic; nato je dobila št. 11, kjer najdemo Jožefo Palek. Sledi Franc Schon, roj. 25. nov. 1837 - 1901, žena Jožefa Palk, a na novi št. 15 živita danes Evstahij Palk in njegova žena Alojzija.
Hišna št. 16, stara št. 10. Lastnik je leta 1852 bil Anton Batič, sin Franceta; zgradba je vknji-žena kot »štala« za ovce in koze, sedanji lastnik Hočevar Anton.
Hiša št. 15 ima kolono, kamnit obokan vhod, na njem je vsekana letnica 1592. Kamnit, obokan vhod je bil vzidan v novejši dobi, lastnik je pri zidanju ali popravilu hiše samo prepisal letnico starega vhoda.
Župnišče v Križu se obnavlja, zato se vse knjige nahajajo v mračnem podstrešju in je stoje brez mize in stola težko priti do podatkov.
BORIS MOŽINA
enkratnega in neponovljivega pojava v okviru svetovnega zgodovinskega dogajanja, piše avtor. V razseljeni Sloveniji bi bilo treba najprej načrtno gojiti poznavanje in temeljito znanje materinščine in slovenske kulture in to v najširšem smislu besede. Nujno bi bilo rojakom po svetu približati tudi slovensko zgodovino, zemljepis, literaturo, likovništvo, glasbo, skratka vse, kar je del njihovih kulturnih korenin. Na ta način bi lahko dosegli vsaj tri vrednote, ki so za obstoj našega naroda nepogrešljive. Predvsem bi prebudili in razširili konkretno narodno zavest v tako imenovani »tretji Sloveniji«, dvignili bi življenjsko in poklicno raven rojakov po svetu in bi obenem uveljavili pojem slovenstva na vseh ravneh in v vseh okoljih, kjer živijo Slovenci. Vse to bi bilo našim ljudem v tujini v korist pri njihovem suverenem, avtonomnem in kvalitetnem integriranju v tuje okolje kot polnopravne osebe.
Zanimiv in poučen je tudi članek profesorice na ljubljanski Ekonomski fakulteti Tee Petrin, ki je za to številko Naših razgledov napisala poglobljen prispevek o delovanju svetovno znanega slovenskega ekonomista Toussainta Hočs-varja iz ZDA, ki je pred tremi leti umrl v šestdesetem letu starosti. Njegovo znanstveno delovanje je usmerjala predvsem brezmejna ljubezen do domovine in do slovenstva. Kot ekono-
razcve* , bil
ročjih manjšinskih narodov in s tem bančništva v celotni takratni Avstriji. To je ponoven dokaz, kako pomembna ekonomska °' brina je jezik.
Hočevar je veliko pisal tudi o problemih venije in Jugoslavije, pa tudi o položaju sl°^e11 skih manjšin v Avstriji in Italiji. Na vse načihe si je prizadeval, da bi imeli rojaki v ZDA, kje^ i e tudi sam živel in delal, vsakodnevni stik matico. Avtorica članka Tea Petrin zaključuJe mislijo, da bi bilo prav, če bi v slovenskem r
ziku izdali vsaj zbrane spise iz njegovega
t>oga'
tega strokovnega opusa. Sele tedaj se bomo
za-
vedli, kaj smo Slovenci s Hočevarjem pravza! izgubili.
,ora'
Našemu pesniku Vinku Beličiču posveča
zad-
nja številka Naših razgledov celo stran. Zap's njegovem življenjskem delu s posebnim poudar kom na pesnikovo zadnjo zbirko z naslovom ^ | sem je spomin«, je napisal Denis Poniž, pesD dramatik in publicist iz Ljubljane.
je napisal Denis Poniž, ,
Avtor Pi5e' Sada se je z Beličičevo poezijo seznanil pozno, .
le sredi sedemdesetih let. O tem pesniku pre)
bilo govora nikjer, niti na univerzitetnih Pre vanjih, in to zaradi tedanje kulturne politike Sloveniji, ki je zbrisala s seznama
umetnik0'
celotno generacijo »dominsvetovcev« (knjižeV^
svet«)- ®
kov, ki so objavljali v reviji »Dom in daj so časi drugačni, nadaljuje Poniž, in mn°-znamenja kažejo, da je končno nastopil čas, bomo morali dogodke v medvojnem dogaja-videti v povsem novi luči.
Avtor prispevka analizira nekatere najPff
membnejše Beličičeve poezije, predvsem pa
z#
ko »Pesem je spomin«, ki je razdeljena na
dva
dela: prvo in drugo domovino. Njegove Pe:
s#
piše Poniž, izražajo nenehno eksistencialno
iska-
nje. Ob koncu se avtor članka sprašuje, kdaj
bo-
do popolnoma porušene ideološke pregrade
mist je predvsem preučeval gospodarske značil-! predsodki, da bo Beličič končno lahko zap1
el 1
eni sami domovini.
V zadnji številki Naših razgledov bomo vrsto zanimivih člankov.
nosti jugovzhodne in srednje Evrope, še posebej pa se je posvetil ekonomskim problemom tako
v matici kot v zamejstvu. V petdesetih letih je j ko prebrali še	#
strokovno javnost opozoril na pomen jezika kot' drugim je v celoti	objavljen	prvi del PoS
dejavnika gospodarskega razvoja in tako posta-j Janeza Pogačnika	o	slovenski	Cerkvi pred
vil temelje ekonomiki jezikov. Ugotovil je, da j vimi nalogami, s	katerim je	ta duhovnik^
institucionalizacija uporabe manjšinskega jezi- Ljubljane nastopil tudi na letošnji jubilejni
,K
ka ustvarja prihranke v gospodarstvu. S svojo gi. Omenimo naj še članek v spomin na P° analizo razvoja bančništva na Slovenskem pred j nega književnika Jožeta Javorška. Poleg t0“
objavlja štirinajstdnevnik številne članke iz ‘
Pr
letom 1918 pa je dokazal, kako je šele zamenjava do tedaj prevladujočega nemškega jezika s slovenskim omogočila razvoj bančništva na pod-
goslovanskega in tujega časopisja, precej štora pa je odmerjenega umetnosti.
Umrl je pisatelj Marjan Rožanc
Podatki: župnišče Dornberg, Križ, Sivic.
V noči od torka na sredo (18.-19. septembra) je smrt napisala besedo »konec« literarnemu u-stvarjanju Marjana Rožanca, enega najspretnej-ših peres v sodobni slovenski književnosti. Javnost je to žalostno dejstvo pretreslo in presenetilo, saj je bil pisatelj le nekaj ur pred svojo smrtjo prisoten na predstavitvi svojega zadnjega dela z naslovom Manihejske kronike, ki sodi v sam vrh slovenske esejistike, kamor se je pokojni umetnik zapisal že s svojimi drugimi deli.
čas
Med njegova najpomembnejša dela sodita Tot11
li svojo, sodobnejšo prozo v koraku s
na, ki imata precej sorodnosti s kafkovsko selnostjo: Slepo oko gospoda Janka in Ljubos roman o tragičnem vojnem času.	^
Pokojni pisatelj je začel pisati ob koncu P ■
desetih let. Začel je z novelami kot Mrtvi h1
ostali, Zračne puške in Vstajenje mesa, ka] lu pa se je izoblikoval v popolnega knjižeV11 ^ Z uspehom se je lotil zahtevnejših literat
Iz te poslednje knjige bo bralec začutil slutnjo! zvrsti — romanov, dram in esejev. Med j. ustvarjalca, da se bo njegovo življenje kmalu za- j vimi dramskimi besedili naj omenimo Jutro V ^ ključilo.	i	preteklega včeraj in igro Stavba. Rožanc se
Marjan Rožanc se je rodil v Ljubljani 21. no- \ vseh letih svojega pisateljevanja ni slepo P° ^ vembra 1930. Nižjo gimnazijo in grafično šolo je j jal prevladujoči miselnosti. Vedno in povs0 Qji
dokončal v Ljubljani, nato pa se je zaposlil v \ bila prisotna njegova polemična žilica,
St"
raznih tiskarnah. Kasneje se je odločil za svo-1 kritike je brez strahu izrekel tudi pred jo
ivn°:
bodni poklic književnika, deloval pa je tudi pri ^ jo. Zaradi svoje družbeno-kritične drame 2 ^ raznih športnih organizacijah. Rožanc sodi v ti- j slovom Topla greda je doživel tudi pregani11'' sto generacijo literarnih ustvarjalcev, ki so se in proces, oblasti pa so to igro prepoveo .
znali otresti spon takrat prevladujočega socialnega in sentimentalnega realizma in so izoblikova-
,sl-
Ob tisti priložnosti je prišlo v Trstu do r- ^
dalje na 8. straP'
Sodobno kmetijstvo
Dela v sadovnjaku
, Obrali smo jagodičje in zgodnja jabol-a ter hruške, rastline pa je treba poškro-s fungicidom, pomešanim z insektici-°rn. Uredimo krošnjo in če smo opravili ,ed letom vsa potrebna dela, je mlado .revje primerno veliko in ima zdravo list-|e ter dolge ravne enoletne poganjke. Še „acjhjič pinciramo špalirno in drugo mlado adno drevje, odstranimo bohotivke in po-^anjke, 'ki so znova zrastli iz debla ali kotlinskega vratu. Poskrbimo, da so kolo-,arji obdelani in da je kol ob drevesu do-ro pritrjen in privezan ob drevesce. Ce-'ti bi vladala suša, ne zalivamo, ker se ast drevesa ob tem času že ustavi.
Konec septembra in v začetku oktobra °Rjo lešniki in orehi. Otresemo jih in podimo na lesah, shranimo pa v skladiščih Ji dve do štiri stopinje Celzija ter pri 70 ? SO odstotkov vlažnosti zraka. Raztrese-* morajo biti v tanki plasti. Pri otresala lešnikov in orehov pazimo na mlade eJe in poganjke in krošnje ne poškoduj-°> sicer bo pridelek drugo leto manjši. .Dozorevajo tudi odpornejše sorte ja-in hrušk. Tako po zaporedju obere-sunamered, fantazijo, alkmene, kokoso-
vo
Vo
reneto in zlato parmeno.
Znano je, da obiramo breskve pa tudi
marelice dvakrat do trikrat, nekatere sor-' te jabolk, kot je jonagold, prav tako zorijo | večkrat in je treba obrati plodove v vrhu, po nekaj dneh pa še ostale plodove. Sadje obirajmo pazljivo, nepoškodovano mora imeti pecelj. Vsaka poškodba in obtis zmanjša videz in vrednost ter pospeši propadanje. Plodove prelagajmo čim manjkrat. Najmanj občutljive so hruške, ker so drevesno zrele zelo trdo in se zmehčajo šele v skladišču. Po obliki in videzu jih sortirajmo že ob obiranju. Če so zimske sorte in namenjene trgu šele pozno pomladi, jih skladiščimo po velikosti. V drugo skupino dajemo za sorto manj značilne plodove, slabše obarvane in drobnejše. V tretjo pa sodijo mehanično poškodovane a-li od škodljivcev prizadete, ki so primerne za žganjekuho ter predelavo v sokove in marmelado. Zato je potrebno to sadje uporabiti čim prej, saj bi nastala velika škoda, če bi propadlo.
Sadje obiramo v suhem vremenu, nikakor ob rosi. V zabojčke zlagamo le suho sadje. Obrano sadje naj ne bo na soncu. Gnilo odpadlo sadje je vir monilije, zato ga je treba zakopati v jamo, ki jo zasuj mo z do 30 cm zemlje. Počistimo tudi shrambo.
Z. T.
Vpliv temperaturnih razlik na rejo kuncev
Kunci se razmnožujejo skozi vse leto, ,a|o moramo vzdrževati v hlevu in klet-dovolj svetlobe, čist zrak, ustrezno ^ ^Peraturo in relativno zračno vlago, kar 0 omogočilo živalim enako počutje pri aJvišjih in najnižjih zunanjih temperatu-ah zraka.
k Večje temperaturne razlike delujejo na JjHce kot stres, ki povzroči izgubo teka -p1 celo bolezen, ki uniči celotno rejo. ^mperatura naj bi se v hlevu in kletkah ?lt>ala od 13 do 18 stopinj C. Kunci nimate Žlez znojnic in oddajajo odvečno toplo-, samo s hitrejšim dihanjem in tempera-k r° nad 25 stopinj težko prenašajo. Viso-a Poletne temperature zmanjšujejo od-‘°rnost proti boleznim. Iz seča izhlapeva /Ponijak, kar povzroča vnetje dihalnih or-|atlov ter virusna in bakterijska obolenja.
adar temperatura zraka preseže 29 sto-v!?j. se pri kuncih zmanjša plodnost. Pri v'sPh temperaturah se tudi koločina za-hte hrane zmanjša za do 40%; mladiči ari do 10 dni potrebujejo temperaturo pzda 35° C od 11. do 17. dneva 30° C, jJaH, ki smo jih namenili za zakol, okoli > Priplodne živali pa 12 do 16° C. j Relativna zračna vlaga nastaja zaradi ■ jprevanja vode iz gnoja, seča, dihanja,' pajalne vode in vlažnosti zunanjega zra-i L1' Kunec porabi na dan od 0,25 do 1 li-a vode. Dobiva jo s pitjem in predvsem
«r
2eleno krmo. Z dihanjem odda 10% vo-Zrak v prostoru se mora redno zamešati, prepiha ne sme biti. Toplejši zrak
%-
sprejme večje količine vode, tako, da jo odnaša s prezračevanjem več vlage kot hladen zrak. Visoko relativno vlažnost i-mamo pri 70 do 80%, nizko pa pri manjši od 50%. Visoka je za kunce škodljiva, ker se povečuje zgoščenost škodljivih plinov in prahu v zraku, s tem pa tudi neprijeten vonj v hlevu. Vse to povzroča pri kuncih zaspanost, neješčnost, slinjenje zaradi vnetja sluznice, pospešuje obolenje dihalnih organov in povzroča zastrupitve.
Kožuh postane vlažen, dlake pa lepljive, kar zmanjšuje izolacijsko sposobnost. Uravnavanje telesne temperature je težje, kar je nevarno za mladiče v gnezdu.
Pojavila se je doslej neznana bolezen kuncev in zajcev, ki jo nazivamo hemoragična X, kajti povzročitelj ne spada v doslej znano skupino virusov. Bolezen mikro-matoze se prav tako pojavlja od 1975. leta dalje. Nova bolezen se prenaša z neposrednim stikom bolne in zdrave živali, insekti, glodalci, hrano, posodami in neposredno rejci samimi. Značilen je krvni izcedek iz nosa, potek bolezni je hiter, živali kažejo znake le nekaj ur pred poginom. Praviloma ne zbolijo mladiči do starosti 35 dni, pri starejših živalih pa je obolelost in pogin zelo visok. Prenesla se je od divjih zajcev v domačo rejo. Ob raztelesitvi so značilne krvavitve v sapniku, pljučih, ledvicah in sečnem mehurju, povečana so jetra, vranica vratna žleza in natekla pljuča, okvarjen je celoten imunski sistem.
Z. T.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONClC« V TRSTU
razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore, namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini.
Pogoji so naslednji:
1. Prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini;
2. Imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti;
3. Pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki.
Lastnoročne prošnje s kratkim curricu-lum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave je treba nasloviti do 31. oktobra 1990 na:
Visokošolski sklad »S. Tončič«, Pisarna Boris Kuret, ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. 742405, 365260.
POTREBNI SO IZREDNI UKREPI
IN NE IZREDNI ZAKONI fl nadaljevanje iz strani 1
Predsednik republike Cossiga je pred krsto ubitega sodnika pozval italijansko ljudstvo na moralni upor in na enotni nastop zoper organizirani kriminal. V posebnem pismu, naslovljenem na pravosodnega ministra, na predsednika senata in poslanske zbornice ter na podpredsednika Višjega sodnega sveta je nakazal pot, na katero je treba stopiti za učinkovit in u-spešen boj proti mafiji. V ta namen niso potrebni izredni zakoni — je napisal — temveč so potrebni izredni ukrepi, kot sta na primer enotno osrednje javno tožilstvo za mafijske zločine ter centralizacija preiskovalnih služb. Predsednik Cossiga poudarja, da morajo v boju proti mafiji sodelovati vse politične, kulturne, posvetne in cerkvene sile. Predlaga, naj se ponovno proučijo ugodnosti, ki jih sedanja zakonodaja predvideva za zapornike, naj se primerneje zaščitijo priče, naj se poenostavijo postopki za izpopolnitev organikov v sodstvu. Na koncu predsednik republike omenja prisotnost mafije v javni upravi, pri čemer predlaga strožje ukrepe za izvolitev javnih upraviteljev.
—o—
Zahodnonemški predsednik Von Weiz-saecker je v ponedeljek, 24. t.m., podpisal dogovor o združitvi Nemčije, katerega sta izglasovala že oba parlamenta. Do formalne združitve bo prišlo 3. oktobra. Vzhodna Nemčija pa je izstopila iz Varšavskega pakta v okviru dogovora, ki sta ga sklenila Kohl in Gorbačov.
Trgovinska zbornica Slovenije ugotavlja nezadržni padec industrijske proizvodnje. Napoveduje, da se bo položaj še poslabšal. Zato predlaga devalvacijo dinarja in radikalno preusmeritev gospodarskih dejavnosti ter uvedbo posebnih ukrepov, ki naj zagotovijo trdnejšo gospodarjenje.
O četrti številki »Znamenj«
V Mariboru je pred nedavnim izšla četrta' številka revije z versko vsebino »Znamenje«, j ki izhaja dvomesečno. Največ prostora je odmer- j jenega zapisom o vlogi Cerkve v današnjem sve- j tu. Uvodna razprava je delo glavnega in odgo-1 vornega urednika škofa Vekoslava Grmiča, ki predvsem poudarja, da krščanstvo ne sme prezreti tega, kar se danes dogaja na področju religije. V nasprotnem slučaju ne bo znala več ustrezno odgovarjati na znamenje časa in ne bo več mogla prinašati današnjemu svetu pravega evangeljskega sporočila. Zal se še danes v krščanstvu in njegovih institucionalnih oblikah dogajajo stvari, ki so nasprotne dialogu. Večkrat tudi v teh časih slišimo izjave poglavarjev krščanskih Cerkva, da imajo kristjani (oz. Cerkve) vso resnico, da jim torej resnice ni treba iskati, temveč jo morajo le oznanjati drugim. Predstavniki krščanskih Cerkva nastopajo včasih kot nezmotljivi učitelji.
Škof Grmič se je v svojem razmišljanju zaustavil pri nekaterih sodobnih pojavih na področju religije. Predvsem trdi, da se dandanes vedno bolj uveljavlja nasprotovanje dogmatizmu, prevelikemu poudarjanju dogmatično o-predeljenemu nauku, ki onemogoča živo izkustvo in svobodno odločitev. Res pa je, da težnja po dogmatizmu še ni popolnoma izginila. Nasprotno — kaže se v različnih oblikah, saj mnogi ljudje potrebujejo prav takšno trdno oporo v času, ko postaja vse vprašljivo, ko se je vse zamajalo celo v svojih temeljih, ko je človek v strahu za svojo bodočnost. Pisec ob koncu poudarja, da bi si morala današnja katoliška Cerkev bolj prizadevati, da uresniči smernice 2. vatikanskega koncila, kar zadeva pravice posameznega vernika v njej, še posebej žensk, in kar zadeva svobodo in odgovornost vseh vernikov, osebno vernost, pluralizem in dialog. Prihodnost krščanske religije in še posebej Cerkve pa je odvisna od njenega resničnega spoznanja znamenja časa, opozarja msgr. Grmič.
Zadnja številka »Znamenja« vsebuje tudi vrsto drugih zapisov o univerzalnostni pravici religij, o teologiji in družbenemu nauku Cerkve, o bodočnosti sodobne družbe, o zgodovinskem ra-!
zvoju ideje o temeljnih človekovih pravicah od klasične kulturne tradicije do angleške Magne Chartae v 13. stoletju, Združenih narodov in splošne deklaracije.
Omembe vreden je prispevek Mace Jogan o legitimizaciji družbene razlike med moškim in žensko v razlagah slovenskih katoliških sociologov. Avtorica je orisala razlage J. E. Kreka, A. Ušeničnika, J. Jeraja in A. Gosarja o vprašanju vstopanja žensk v politično sfero. Omenjeni misleci so delovali v času, ko je plahnelo zaupanje v teološko legitimizacijo obstoječe neenakosti med spoloma. Tedaj so se namreč začele pojavljati zahteve po ekonomski, predvsem pa politični emancipaciji. Avtorica ugotavlja, da je bilo po mnenju teh katoliških sociologov sleherno problematiziranje »naravnega« položaja ženske nenaravno početje. Nenaravne so bile torej zahteve žensk, da bi smele biti povsem enakopravne na področju politike. Predvsem je vsem tem mislecem v večji ali manjši meri skupno prepričanje, naj ženska ne vstopa v politično življenje, saj bi se s tem odtujile družini, svoji »naravni« vlogi matere, žene in gospodinje. Prav na družini pa temelji sreča vsakega naroda, so trdili. Maca Jogan predvsem poudarja, da se ti katoliški sociologi niso ozirali na individualno srečo ženske. Predvsem pa je iz njihovih zapisov mogoče razbrati, da mora v javnosti prevladovati razum, ki pa ga ženske nimajo, ker v njih prevladuje čustvena plat.
Zadnja številka »Znamenja« vsebuje tudi poezije Staneta Črnčiča in Mateje Sever, pa tudi kratke zapise o sodobnih dogajanjih, kot na primer o uničevanju amazonskega pragozda, problemu naraščajočega števila beguncev iz Tretjega sveta, poizkusih na človeških zarodkih, o dejstvu, da je v Italiji duhovnikov vedno manj, o emancipaciji žensk v Afganistanu, o vedno hujših težavah, ki jih povzročajo zapuščenost, lakota, revščina in nasilje v Vzhodni Afriki.
V rubriki z naslovom »Razmišljanja« velja o-pozoriti še na prispevek Maje Skrjanc o deklaraciji o suverenosti Republike Slovenije. Avtorica trdi, da se zdi, kot da človek še ni dojel novih, sproščenih časov. Zaradi slabih izkušenj,
vpet med strah in nezaupanje, še vedno ne 23 misliti s svojo glavo. V časopisih bere salB° o stečajih, gospodarski krizi, o slabi uredit'1 zdravja in šolstva. Maja Skrjanc se loteva tu vprašanja sprave, do katere je, vsaj v besedi prišlo na nedavni spominski slovesnosti v w čevskem Rogu. Ali smo sploh zreli za spr3'0, se sprašuje avtorica. Ob sovraštvu, mržnji, & zaupanju ni mogoče živeti, piše, zato je 2. ju’1, pomembnejši, saj nas zavezuje, da skupaj Pori> (dan sprejetja deklaracije o suverenosti) V0 gamo izvleči naši vladi voz iz prepada. Naredi konec nepotrebnim zdraham! Enotni in venda! povsem različni stopimo na pot nove suver^ Slovenije! Ne glejmo več nazaj, temveč naPr£l in pomagajmo ustvariti mladim lepše čase.
ROMANJE ŽUPNIJE DOBERDOB 0 nadaljevanje s 5. strani
oltar dokončno pozlačen. Čeprav so ^ tisto nedeljo v Komendi tradiciona^ konjske dirke, so ljudje, med njimi cS . šolarji, našli čas za popoldanski nedeljslv blagoslov. Tudi to je bilo za nas zal" mivo ...
Čeprav je bilo vreme megleno, smo
li zadovoljni, da smo spoznali del nase J pe Slovenije in se tako seznanili tudi z z" ljenjem tamkajšnjih župnij.
UMRL JE PISATELJ MARJAN ROŽANC ■ nadaljevanje s 6. strani
solidarnostne akcije v podporo preganjenegd P1 satelja, zanj so se zavzeli slovenski in tudi # lijanski intelektualni krogi.
Književnika, ki je moral sredi svojega stvarjalnega dela izpustiti pero iz rok, so P°^ pali v ponedeljek, 24. septembra, v Ljubija111' Na njegovi zadnji poti so pokojnega Marjaujj | Rožanca poleg svojcev in prijateljev posprepa' tudi najvidnejši predstavniki slovenskega kulta1 nega življenja.
Za 35.000 delavcev Fiata se je za^J prvi teden dopolnilne blagajne. Za tede’ dni se bodo ustavili vsi avtomobilski ti, razen onih v Cassinu in Chivassu ^ Pomiglianu D’Arco.
France Bevk Legenda	o	b
m.
S poslednjimi silami je pobrala otroka in stopila na stezo, ki je vodila čez skalnate griče proti morju. Opotekala se je in lovila, da bi ne padla, zakaj vedela je, da bi potem več ne vstala.
Ustavila se je pred sleherno hišo ob poti, pokazala na otroka in zaklicala s slabotnim glasom:
»Usmilite se ga, preden umrem! Usmilite se ga zaradi bridke martre našega Gospoda!«
Hiše so bile neme. Nekatere so stale prazne, drugod so se prebivalci zapirali pred kugo. Ko so zagledali tujo žensko, ki je bila že počrnela v obraz, bolj podobna smrti kot živemu človeku, so se prekriže-vali iz strahu pred božjo deklo.
Mati se je opotekala dalje.
In tako je dospela do štivanskega samostana.
Tih in mrtev je stal ob treh rokavih Timava, kakor da so pomrli vsi bratje ali se
izselili, zidovje je štrlelo zapuščeno v pripeki južnega sonca. In iz cerkve, ki je bila tudi zaklenjena, je odmevalo zateglo petje psalmov.
Mati se je zgrudila. Ni imela več moči, da bi dvignila roko in potrkala. Otrok je zavekal.
Brat Ahacij, vratar, ni smel nikogar spustiti v samostan, da se ne vtihotapi tudi dekla Gospodova. Zaslišal je otroški jok in se začudil, za špranjo odprl vrata. Zagledal je ženo z otrokom, počrnel obraz, vročične oči, razpokane, žejne ustnice, ki so se z muko premikale:
»Usmilite se ga ... zaradi bridke martre ...
Brat Ahacij ni zaprl vrat. Stal je kot okamenel. Roka Gospodova se mu je svareče dotaknila duše. Obšlo ga je neizmerno usmiljenje.
»Vzemite otroka!« je šepetala. »Ne dotikajte se me, okužena sem! Zame ni več pomoči, umrla bom ... Vzemite otroka ...«
»Kaj bi storil Jezus Kristus na mojeI1J mestu, draga žena?« se je nasmehnil Ahacij.
Vzel je otroka, a njo je položil v 11 vo. Prinesel je mleka in ga ji je po k« ljicah vlival v žejna usta. Bila je boz)‘ ljubezen.
Tedaj je prijadrala skrivnostna bar*' zavila v ustje Timava, priplula do saijV stanskega obzidja in tam obstala. Na p lem ozadju jadra se je odražala bo"' martra.	..j
Čudežno božjo martro so v proceSU prenesli v cerkev. Barka z belim jadhh je bila ponoči izginila, nihče več je ni del. Po vseh vaseh so govorili le o KrlZ-j, nem. Prihajali so kužni bolniki na vozcN in peš, se dotikali svetega lesa, kakor ga je bila dotaknila mati od Doberdob^ ga jezera in je ozdravela. Ozdravljali 5' kuga je izginila. In je znova posijal Žar radosti na bridko deželo borovih gozdih sivih skal, brinja in pelina.
Božja martra, podoba človeškega ljenja in božje ljubezni, je delila milost)^
Danes je ni več. Tudi samostan leZ1 razvalinah.
(Konec)