JANUAR 16 N 2. po razgl. G.© 17 P Anion 18 'J' Petra stol 10 S Knnut 20 C Fabijan in BoSt. 21 P Neža + 22 S Vincenc 23 N 3. po razgl. G.J 24 P Timqtej 25 T Spicob. sv. Pav. 26 S Polikarp 27 č Janez Kriz. 28 P Pavla + 29 S Fran«. SaleS. 30_N^4. po_razgl. G. 31 P Peter, noK 0 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST $ AMERIKI Geslo: Za veto in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREjSr IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH. Iz zasedene severne Kitajske govore poročila, da se dogajajo tamkaj spopadi med japonskimi in mongolskimi aeroplani. — Zunanja Mongolija spada politično pod, Kitajsko, dočim je vojaško popolnoma pod vplivom sovjetske Rusije. ______ Peking, Kitajska. — Pri svojem osvajanju Kitajske bodo korali Japonci računati z novo fiasprotnico, ki jim bo brez dvo-toa delala težke preglavice, nam-reč z Zunanjo Mongolijo. Poroda iz severozapadne province Suijuan namreč govore, da se tamkaj večkrat lahko opazijo Z1'ačni boji med japonskimi aeroplani in med letali, ki niso kitajski, pač pa so bolj podobni ruskim. Zunanja Mongolija je precej skrivnostna dežela in razmere v njei so za ostali svet skoraj popolnoma neznane. Leži med severno Kitajsko in Rusijo in je j^'a prej kitajska provinca. 15. ]eti pa se je ločila od tajske in ustanovila samostoj-n° republiko. Vendar pa je zna-da si je znala sovjetska Ru-zadobiti popolen vpliv nad in da je njeno armado organizirala p0 svojem sistemu in Sl tako pridobila v njej mogoč-zaveznico. Tako se zdaj trdi, aa kljub napetim odnošajem, ki v'ladajo med Rusijo in Japon-ni pričakovati, da bi Rusi-Ja Napovedala vojno, kajti polagala bo lahko pri oslabitvi aPonske na ta način, da bo po-. j a svoje čete in vojni materi-? kitajski na pomoč pod krin-0 >da so to mongolske čete. Da 0 videz še bolj popolen, je Kioska nedavno objavila, da se »d ZunanJ'a Mongolija zopet ^užila z njo. Na ta način igra 0ngolija v resnici svojevrstno vJ)°g?: Politično je del Kitajske, s-.Jasko pa je pod vplivom Ru-^Je. Tvori torej nekak člen, ki n6ze Rusijo in Kitajsko, da se e more vedeti, kje se neha ena ln začne druga. Ta mongolska nevarnost je za zaPonce tem bolj akutna, ker je ano, da imajo Japonci osvoje-j® severne kitajske pokrajine ga na .re^ko zasedene od svoje-vojaštva; glavno armado so korali ZRAČNE BITKE VjPANIJl Na tisoče ljudi pobitih od zračnih bomb. Barcelona, Španija. — Tekom sobote in nedelje so za-divjale nad številnimi španskimi mesti silovite zračne bitke, v katerih je bilo na tisoče ljudi pobitih ali pa ranjenih. Nacionalistični aeroplani so si vzeli za cilj več obrežnih mest, nad njimi Barcelono in Valen-rijo, dočim so vladni aeroplani istočasno bombardirali mesto Salamanco, ki je glavni stan nacijonalistov. V nedeljo pa je. bilo mesto Valencija obstreljevano tudi z morja od peterih bojnih ladij, od katerih, kakor se trdi, ste bili dve italijanski. ( ; sča namreč poslati na boji- n . tako bi ne bilo nič prese- jav']iVega' ako bi se hiP°ma P°" a Pred njimi v zasedenih itia i1*1 m°8'očna mongolska ar- ni'k bi jim °£rožala " dosedanjega dela. sad vladno podjetje dobilo pravdo ;hatt SkaJšnjim scem Chattanooga, Tenn. — Pred federalnim sodi-VfV se je zadn'ji petek da Jih »kurenca s tem podjetjem uničiti, češ, da se ne mo-^z njim meriti v cenah, o^telji pa so pravdo izgu *» kajti sodišče je izreklo, a vladno podjetje ne krši no-dane določbe v ustavi,in sploh, W'6 "je8:a prvi namen, kon-pl0 fati P°vodnji in regulirati t vbo, in proizvajanje elek-c»je sile je le postranska odukcija, s katero lahko zPolaga vlada, kakor se ji ponesrečen samomorilski poizkus New York, N. Y. — "Vsega sem se že naveličal",je vzkliknil neki Frank Earus, ko so ga pretekli petek potegnili iz East reke, v katero je skočil z Manhattan mostu, 142 čevljev visoko. Njegova namera, da bi "vse končal," pa se mu je izjalovila, kajti niti ene praske ni dobil pri tem poizkusu. V letu 1886 je neki Steve Brodie prejel za podobni skok, ki je bil le tri čevlje višji, nagrado $90,000, toda Earus ni bil zdaj za svoj čin deležen drugega kakor ledene kopeli. -o- Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje. zdi umestno. Družbe so izjavile, da bodo vložile priziv na federalno vrhovfio sodišče. To sodišč« se je že prej ba,vilo z zadevo in je že tedaj odklonilo pritožbe družb. Privatnim družbam je to vladno podjetje hud trn v peti, ker je s svojim cenejšim proizvajanjem elektrike napravilo konec njih prejšnjemu neomejenemu kontroliranju cen. K0NK0RDAT NAPADAN Pravoslavni fanatiki ponovno vprizorili demonstracije. Belgrad, Jugoslavija. — Na- meravani konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom je dal preteklo soboto zopet povod za ostre demonstracije po ulicah tukajšnjega mesta, ki so trajale cele štiri ure. Da se preprečijo krvavi spopadi, so dale oblasti odstraniti policijo s cest. Do teh ponovnih demonstracij je prišlo, ko so pravoslavni svečeniki opravljali requiem za pokojnim patrijarhom Narvano, ki je bil eden glavnih nasprotnikov proti konkordatu do svoje smrti meseca julija. Fanatične pravoslavne množice, ki so napolnile ulice, so kričale proti vladi in proti konkordatu, njih svečeniki pa so poslali vladi spomenico, v kateri so izrazili svoje nezaupanje v izjavo min. predsednika Stojadinoviča, da se bo zadeva s konkordatom odložila. policija aretirala agitatorje Detroit, Mich. — Policija predmestja Dearborn deluje roka v roko s Fordovo družbo, da prepreči agitacijo za unijoniziranje uslužbencev te družbe. Pretekli ponedeljek je aretarala 352 unijskih agitatorjev, kateri so se postavili pred vhod v Fordovo tovarno in skušali razdeljevati unijsko literaturo. Aretacija se je izvršila pod pretvezo, da so delali gnečo in ovirali promet. ne bo se vmešaval v domači spor Washington, D.C. — Domača bitka med demokrati v Illi-noisu ki je nastala, ko je pred dobrim tednom senator Diete-rich objavil, da bo ponovno kandidiral pri letošnjih volitvah, se bo morala izvojevati doma, v Illinoisu. V njo so skušali pritegniti predsednika Roosevelta, toda ta je odklonil, da bi se vmešaval v spor. -o- nove vrste zavarovalnina Providence, R. I. — Svojevrstna zavarovalninska družba se je ustanovila med dijaki tukajšnjega kolegija; nudila bo namreč zavarovanje proti neuspehom pri izpitih. Ako bo kateri zavarovani dijak padel pri semesterski skušnji, mu bo družba plačala pristojbino, ki se zahteva za ponavljanje izpita in ki znaša od $2 do '$5. Polletni prispevki za to zavarovalnino bodo znašali od 35 do 50 centov. PO KALSVETV — Kansas City. — TJradno glasilo tukajšnje nadškofije, The Catholic Register, je ot-vorilo v nedeljo preteklega tedna serijo radijskih programov, ki bodo trajali pol ure. V njih se je bodo objavljali med drugim dogodki, važni za katolike. — London, Anglija. — Verski spor, ki je grozil izbruhniti, ko se je pred nekaj dnevi zahtevalo v nižji zbornici, da se morajo objaviti imena vseh angleških katoliških diplomatov,je preprečil minister Eden, ko je povdaril, da se od diplomatov ne zahteva izjava, h kateri cerkvi pripadajo. — Quebec, Kanada. — V tukajšnji provinci je 27 katoliških kolegijev prejelo pred kratkim vladne podpore po $10,000. Zakoni province določajo to podporo šolam. — London,Anglija.— Vsled depresije se je morala neka tekstilna tovarna v Newton Heath zapreti pred dvema letoma. To tovarno je pred par dnevi neki duhovnik vzel v najem, jo blagoslovil in napravil iz nje cerkev. -o- poljska se boji japonske LVaršava, Poljska. — Film, ki kaže, kako so japonski aeroplani potopili ameriško ladjo Panay, je prepovedano kazati na Poljskem. Tozadevna uradna odredba pravi, da bi se z njim "utegnilo ustvari- 16 DRUŽB OBTOŽENIH Porota izrekla obsodbo proti družbam zaradi umetnega navijanja cen. iz Jugoslavije Delavci v mokronoški tovarni usnja so hvaležni lastniku tovarne g. Kalinu, ki jih je navadil varčevanja. — Iz zasede napaden posestnik Mlakar iz Kumpolja. — Smrtna kosa. — Nezgode, nesreče, novice. Madison, Wis. — 16 oljnih družb in 30 posameznih operatorjev je bilo pred tukajšnjim federalnim sodiščem spoznanih krivim zarote, da so se protipo-stavno združili v svrho navijanja cen in s tem kršili zakon proti trustom. Obravnava je trajala skoraj cele štiri mesece in je vzbujala znatno senzacijo, zlasti še zdaj zadnje dni, ko se je od vladne strani podvzela ponovna intenzivna kampanja proti monopolu nad cenami od strani velikih družb. Ta porotni izrek se torej smatra kot velika zmaga za vlado,! Kakor se glasi obtožnica, so | čin >so se omenjene družbe in njih vo- do 24 dtielji v letu 1935 in 1936 združili ter nakupili večje množine olja od neodvisnih oljnih pro-ducentov in sicer po umetno visokih cenah. Te cene so nato objavili kot redne tržne cene, kar je stalo na milijone dolarjev vmesne prekupčevalce gasolina v deseterih osrednjih državah, kjer so imele te družbe svoj glavni trg. V to svrho so se posluževali treh listov, ki so objavljali te umetno visoke cene; tudi ■ lastniki teh listov so bili pod obtožbo, vendar pa so bili oproščeni, in sicer na podlagi zakona o svobodnem tisku. Obtoženci so imeli najetih nič manj kakor 50 advokatov, ki so skušali poroti, sestoječi iz*far-merjev in malih trgovcev, dokazati, da ni bilo pri celi stvari nobene kršitve zakonov, pač pa, da so se obtoženci ravnali samo po kodeksu, ki je bil veljaven za oljnate družbe pod bivšo NRA. Obtoženci nameravajo vložiti priziv, izvzemši, ako se ne bo zadeva poravnala brez sodišča direktno z generalnim pravnikom. Vzeti pa utegne še eno ali dve leti, predno bo končnoveljavno zaključena. Človekoljubno dejanje ti neprijateljsko razpoloženje napram prijateljski državi." NAPAD z DINAMITOM Mokronog, 31. dec., 1937. — Pred letom je uvidevni tovarnar g. Kalin predložil svojim delavcem idealen način varčevanja, s katerim se brez truda prihrani, letno prav lepa vsota. Način varčevanja je sledeči: Vsak delavec pusti vsak delovni dan svoj enourni zaslužek v blagajni podjetja, ki mu prihranjeni denar obrestuje po 6%. K vsaki prihranjeni uri prispeva tovarnar znesek polurnega zaslužka vsakega poedinega delavca. Na ta na-delavci od 1. januarja decembra letos prihranili vsote, ki so se skupno z lastinim prihrankom, prispevkom g. Kalina, ter obrestmi gibale pri posameznih delavcih med 1000 do 3500 dinarji. Ko je na: sveti večer g. Kalin lastnoročno razdelil delavcem prihranjeni denar,ter vsakemu posebej voščil vesele božične praznike, je marsikateri imel solzne oči, zavedajoč se, da mu je g. šef s svojo uvidevnostjo in naklonjenostjo pripravil veselje, za katero mu mora biti hvaležen. In res mu je hvaležen vsak, kajti tovarnarjev lastni prispevek k prihrankom delavcev je znašal nad 40,000 dinarjev. Taka vsota kot darilo že nekaj pomeni. Ko bi bilo več takih delodajalcev, bi se hitro premostil prepad, ki zija med kapitalizmom in! proletarija-tom. -o- Slika kaže razvaline, ki jih je povzročila eksplozija dinamita, kateri je bil podtaknjen pod hišo Harmona Gouge v Hampton, Tenn. Ubiti so bili pri tem trije otroci, njih mati pa resno ranjena.Ka-kor se domneva, se je napad izvršil iz maščevanja, ____________, _ _______ Roparja v zasedi Radiče, 3. jan. — Iz rade-ške okolice že dalje časa ni bilo slišati o roparskem napadu, kakršen je bil preteklo četrtek izvršen med Kumpoljem in Lešnikom. Kraj spada v občino Boštanj ob Savi. Posestnik France Mlakar iz Kumpolja je bil prodal mesarju Per-dihu iz Laškega par volov, katere je prignal v četrtek v Zidani most. V mraku se je potem skozi Radeče vračal domov. Že v bližini doma pa sta ga napadla dva moška in sta ga s kolom pobila na tla. Vzela sta mu devet tisočakov, vso izkupnino za prodani par volov. Kmalu po napadu se je Mlakar spet zavedel. Z vsem naporom je prišel do posestnika Godca, od koder so ga spravili domov. Očitno je, da sta bila roparja dobro poučena o kupnini in sta prežala v zasedi na svojo žrtev. Orožniki so pridno na delu in vse kaže, da bodo oba zločinca kmalu spravili za zapahe. * —-—o- Najdražje plačano pismo v Jugoslaviji S poštnim letalom francoskega zrakoplovnega društva je bilo 30. dec. 1937 odposlano iz Zemuna v Južno Ameriko pismo, ki je bilo doslej najdražje plačano pismo v Jugo- slaviji. Poštna pristojbina je znašala 2024 dinarjev, (nad $40.00). Draga poštnina je pa imela tudi svoj učinek, da je pismo doseglo svoj cilj že 3. januarja, dočim bi navadno pismo potovalo 45 dni. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Piskar, rojena Jerman. — V Ihanu pri Domžalah je umrla Terezija Breznik, rojena Orehek, mati Dr. Antona Breznika, ravnatelja v škofijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, stara 88 let. — V Studencih pri Mariboru je umrl Anton Zelenko, posestnik star 79 let. — Na Meljski cesti v Mariboru je umrl Ivan Karmel, zasebnik star 85 let. -o- Nezgoda radi neprevidnosti Pri sankanju je zavczila g sanmi v drevo 9 letna mesarjeva hčerka Zdana Vugar iz Taborske ulice v Mariboru in si močno razbila obraz. -o- Povožen Blizu Zelene jame v Ljubljani je ekspresni vlak povozil mladega stražnika Alojzija Kreseta. Policijska komisija je ugotovila, da je Krese opravljal službo na progi. Stal je tik levega tira in ko' je privo-zil vlak po njem se je umaknil. Pri tem pa je spregledal, da s© po drugem tiru bliža ekspresni vlak, kateri ga je zadel tako močno, da si je Krese zlomil vrat in dobil hud© poškodbe na glavi. Krese je takoj izdihnil. Rojen je bil v Hruševcu, občina Prečna pri Novem mestu. Prometna nesreča Na Marijinem trgu v Ljubljani je neke noči prišlo do prometne nesreče, ki bi skoraj zahtevala človeško življenje. Neki avtomobilist je zavozil v 57 letnega brezposelnega natakarja Franca Vogrinca in mu prizadejal zelo hude poškodbe, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnico. -o-- Kolesa v Dravi Dijak realne gimnazije Slavko Figi v Mariboru, je potegnil iz Drave tri kolesa, katera je najbrže kakšen tat pognal v Dravo, ker jih ni mogel prodati. -o- Renovirana cerkev Pred nedavnim je bila znamenita zgodovinska cerkev sv. Marka v Zagrebu prenovljena. Cerkev je Slovencem znana zlasti po tem, ker je bil pred njo kronan z žarečo železno krono na žarečem prestolu kmečki kralj Matija Gubec, dasi zgodovinarji in znanstveniki drugače trdijo. — Cerkev sv. Mai-ka je ena izmed znar menitih zagrebških cerkva. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Tcrek, 25. januarja 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • ..$5.00 2.50 1.50 Za celo leto .. Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto __________$6.00 Za pol leta_____________3.00 Za četrt leta_________________1.75 Posamezna številka______________ 3c The f irst and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year ________ For half a year _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three months_____ Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year_____ 3.00 For three months__1.75 Single copy________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dcposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. zmanjkalo gasolina." Neki "Pat Obrajn" — po naše izgovorjeno — se je te dni po nalogu krajevnega nadzornika WPA podal v tovarno iskat delo. Dobil ga je. Delal pa je v tovarni samo pol dneva in drugi dan se je že vrnil zopet v vrste WPA. Ko so ga vprašali zakaj je v tovarni delo pustil je odgovoril: "Kaj mislite, da sem na glavo padel. V tovarni me je bos začel priganjati, jaz pa na to nisem navajen. Jaz sem pošten delavec in da bi me kdo priganjal ne trpim. "WPA is the best place to work!" — je dejal Pat. _ __ > Me tv "K Božič brez miru Za ljudi, ki so zaloputnili vrata v misterije vere, imajo božični prazniki vse drugačno lice, kakor pa za tiste, ki verujejo. Bogu odtujeni človek ne pozna svete noči, zanj je to samo pobožno praznoverje ali prazen običaj. Toda kako težko je iz src iztrgati večni misterij svete noči, to dokazuje boj proti božičnim praznikom, ki ga komunisti v sovjetski Rusiji neizprosno vodijo že 20 let. Kakor nekdaj francoski jakobinci v prvih letih revolucije, tako skušajo tudi komunisti odpraviti celo nedeljo s tako imenovanim letom "prehodnega dela". Za nje ni nobene nedelje in nobenega praznika, komaj "dan odmora", na katerega delavci te ali one stroke smejo namesto v tovarno iti k predavanju komunistične propagande. Tako je tudi za božične dni predpisano poostreno delo in kdor izostane v teh dneh od dela, pa ne more navesti za komunistične voditelje dovolj tehtnega vzroka, je kaznovan z najostrejšimi kaznimi komunističnega politično-vzgojnega cenika. Da bi iztrgali iz src "razredno zavednih proletarcev" spomine na te največje praznike ruskega krščanstva, so komunisti v svojem srdu do vsega božjega iznašli že čudovita satanska sredstva. Za naivno Evropo je bilo naravnost presenečenje, ko je bilo v sovjetski Rusiji pred dverni leti zopet dovoljeno prodajati in postavljati božična drevesa in jaslice, sicer še v omejenem obsegu, pa vendar . .. Nekateri so že govorili o "enakopravnosti" vseh ver v SSSR in da komunisti pustijo vero kot "zasebno zadevo". Kmalu pa se je izkazalo, da to ni nobena koncesija "bur-žujskemu praznoverju", ampak da komuniste pri tem vodi le upanje, da bodo namesto krščanskega božiča dali hrepe-nečemu srcu svojega. Božična drevesca, ki so bila postavljena na javnih trgih, so bila obložena s kaj nebožični-mi okraski, z igračami tankov, strojnic, letal in drugimi pripravami, ki služijo za "militariziranje duše". Otrokom so razdeljevali protiverske igrače in kakor prejšnja leta so se morali otroci tudi še poslej za ta dan naučiti pesmic in povesti z nalašč za to prikrojeno protiversko vsebino. V teh je satansko zaničevanje Kristusa in vere. Kristus se vedno opisuje kot iznajdba "popov" in božični prazniki kot iznajdba kapitalistov za usužnjenje proletariata. Vsa organizacija praznikov je v rokah stranke in drugih uradnih organizatorjev in pod božičnimi drevesi so brezbožni-ška zborovanja. Vpeljali so tudi tistega starega častitljivega ruskega moža, "mrzli mož", ki je bil že 19 let prepovedan. Že lansko leto se je pokazal, šel .je od šole do šole, od hiše do hiše, delil časopise in izpraševal otroke. In če je otrok na vprašanje: "Kdo je največji slepar na svetu in najbolj strupen sovražnik otrok?" hitro odgovoril: "Kristus !", je dobil slaščice ali druga darila. Ce pa je v svoji otroški preprostosti bleknil: "Stalin!", je prišlo hudo nad vas ali šolo. Prične se izpraševanje in zasledovanje, kje se je otrok tega naučil, v kateri družbi mu je ta beseda padla na uho in vsa vas ve, da bo kmalu zbrana procesija za izgon kam daleč na državno delo. Križ je izgnan, iz božiča so napravili politično burko, prepovedano je vsako versko znamenje, ki bi kazalo pravi in resnični pomen teh velikih praznikov. Božič brez Boga pa je božič brez miru. In brez miru morajo živeti ljudje pod oblastjo brezbožnikov. . Newyorski župan, pravijo nekateri, da zna kandidirati 1940 za predsednika. Mogoče, ampak izven New Yorka po Ameriki ima kak italijanski potomec malo izgleda. Sicer pa lahko poizkusi! V New Yorku so v glavnem delu mesta-strogo prepovedali "parkanje" avtomobilov. Tisto noč, ko je postala prepoved pravomočna je neki hudomušnež pripeljal neko staro "koreto" in jo pustil pred neko glavno trgovsko hišo. Ob 8. uri zjutraj pride okrog policijski nadzornik in nalepi na prazno "koreto" policijski listek, da je lastnik naznanjen, vsled prestopka nove postave. Ker pa lastnika celih 24 ur odnikoder ni bilo, so "koreto" odpeljali na neko policijsko dvorišče in tam s silo odprli vrata. V "ko-reti" so našli listek: "Vsem, ki ste imeli trud s prevozom tega avtomobila najlepša hvala, meni je ravno sinoči V KALIFORNIJO IN NAZAJ Pueblo, Colo. (Konec) Dne 11. decembra zgodaj zjutraj smo se napotili iz Los Ange-fesa proti San Franciscu. Prav nič prijetno ni bilo se voziti celi dan v dežju in gosti megli, katera je nam ovirala, da bi bili mogli gledati lepoto tega kraja. Zvečer smo dospeli v San Francisco, si takoj poiskali kabino, v kateri smo prenočevali. Drugi dan zjutraj smo najpoprej poiskali našega prijatelja in rojaka Louis Yamnika, kateri nas je z veseljem sprejel in prav imenitno postregel. Za v ponedeljek si je pa še vzel prost dan od dela zaradi nas in nas je tudi peljal v Wire Mill v San Francisco, kjer je zaposlen ter nam tam Veliko razkazal. Zopet smo imeli priliko videti, česar v življenju še nismo gledali, pa četudi je tukaj v Pueblo, Colo., večji Wire Mill, toda nismo imeli prilike da bi bil šli gledat kako je od znotraj. Obiskali smo še druge naše rojake in prijatelje, kot Mr. in Mrs. John Anzick, ki je izvrsten krojač. Pri njem smo videli v delu veliko novih oblek in veliko tudi v popravi. Prav lepa hvala za postrežbo, kakor tudi za popotnico. Obiskali srno Mrs. Barbaro Kramer, hčer in sina. Ona je že več let vdova in je zelo agilna žena, ki je tudi ustanovila več podružnic Slovenske Ženske Zveze. Obenem je pa tudi šaljiva in bi jo kar naprej poslušala, tako zanimivo začne pripovedovati. Povedala nam je zjutraj, ko smo prišli k njej, da je ravno 13. december in njen rojstni dan. Pa sem ji povedala, da je bila tudi rgoja pokojna mati rojena na isti dan. Povabila nas je tudi na večerjo, ki je bila prav izdatna, kot kak banket. Sredi mize je bil velik šopek cvetočega graha "sweet peas", katerega je Mrs. Kramer ravno isti dan sprejela po pošti in je razširjal silno prijeten duh. Pili smo ga pa iz tiste majolčice, katero je Mrs. Kramer dobila v dar pri zadnjem obisku v Sloveniji. Kako je kapljica vse drugače teknila iz te v domovini napravljene posode. Sicer je pa bila tudi kapljica izvrstna, saj je rekla Mrs. Kramer, da je stara deset let. Hvala lepa za vso postrežbo in tako okusno popotnico, kakor tudi za nasvet, ki ste nam ga dali, kod naj gremo iz San Fran-cisca. Kadar pridete vi v Pueblo, vam bomo skušali povrniti vašo gostoljubnost. — Med drugim smo obiskali tudi gostilno M. Judnich, kjer smo slišali krasno petje. Najraje bi bila še jaz pristopila in pomagala. Ne vem pa kdo so bili. Ob prvem pogledu na enega izmed pevcev sem menila, da je naš puebelski rojak Charles Mežnar, ker je tudi tako pel kot bi zvonil. Mrs. Judnich me je peljala v stanovanjsko hišo, kjer mi je vse razkazala. Prav lepa hvala za vso postrežbo in prijaznost. Zelo rada bi se bila še oglasila pri vas, kot sem obljubila, pa mi ni bilo mogoče. Hvala pa tudi Mrs. Kati Jerman in družini, družini Joe Merhar ter William in Eddie Merhar in Ludviku Sporar za postrežbo.— Obiskali smo tudi gostilno Tau-thar, kjer je na stanovanju precej naših puebelskih mladeničev, kateri so nam izročili pozdrave za svoje domače. Mr. Yamnik nam je šel potem razkazati park, ki je ob morju in kjer smo videli vsakovrstne afriške živali in ptiče iz raznih krajev sveta. Morje je bilo pa zelo razburkano. Od tam smo si šli ogledat tudi pokopališče Sv. Križa, kjer smo obiskali nekaj grobov, v katerih počivajo naši znanci. Hvala Mr. Yamniku za vso postrežbo in prijaznost, katere ne bomo nikdar pozabili. Treba se je bilo odpraviti nazaj proti domu. Šli smo čez San Francisco Bay, to je most, ki je dolg sedem milj in pol. Tam v okolici, kjer smo prišli čez, so pa prav lepi grički, vsi zeleni, brez drevja, samo tu pa tam je kaka mala ograja. — Spotoma, ko smo šli skozi Kalifornijo, smo zopet videli krasne vrtove in zopet velike hribe, ki so imeli bele snežene kape. — Prispevši v Newark, smo šli pogledat Boulder Dam. To je tudi nekaj zanimivega in vredno da se pogleda. Tega ne bom nikoli pozabila. — Od tam smo nadaljevali pot skozi državo Utah in nas ni posebno dolgo vzelo, da smo prišli v zimo; tla so bila namreč pokrita s snegom, na več krajih. Zvečer ob 9. uri smo prišli v Midway, kjer bi se bili radi ustavili pri naših znancih pri družini Frank Kastelc ter pri Mrs. Frances Ja-nežich, pa je ravno takrat močno snežilo in smo hiteli kar naprej proti Salt Lake City, kjer smo tudi prenočili. Drugi dan smo nadaljevali pot proti Rock Springs, Wyo., kjer smo zopet prišli k naši Vidovčanki Mrs. J. Hribar, katero smo poprosili za prenočišče, kajti za pet ljudi prenočiti se ne dobi pri vsaki hiši. Ona nam je pa dala vsem najboljše postelje in dobro večerjo, kakor tudi zajutrek. Zvečer smo še obiskali družino Fred Russold, ki so nam tudi postregli, za kar hvala lepa. Mrs. Hribar se tudi najlepše zahvaljujemo za vse in tudi za tako popotnico. Ona nam je obljubila, da pride letošnje leto za gotovo k nam v Pueblo. Bomo videli, če bo držala besedo, — Ko smo zjutraj odhajali iz Rock Springsa, je izgledalo, da.bo lep dan, toda ko smo se nekaj časa vozili, je začelo snežiti, da je bilo grdo. Toda zopet se je uneslo. Tako se je menjavalo skoro celo pot. Na nekem mestu je pa tako hudo nosilo sneg, da se ni prav nič videlo in vsak avtomobil je moral imeti prižgane luči. Na srečo pa to ni dolgo trajalo. Zvečer smo privozili do Denverja, Colo, in tam so bile vse ceste ledene. Prenočili smo pri moji sestrični Mrs. John Mehlin, kjer so nam postregli z večerjo in drugi dan tudi z zajutrekom, za kar prav lepa hvala. — Vsem, ki so nas tako lepo sprejeli in nam postregli na našem potovanju, se še enkrat prav iskreno zahvaljujemo. — Veseli smo bili, ko smo po dolgi vožnji srečno zopet prišli v naše mesto. Ko smo se peljali skozi naše mesto, je rekel moj mož: Vidiš stara, to, to je pa zopet Pueblo. Pretekli teden se je mudila pri Mrs. Meglen in družini dobra katoliška žena Mrs. Angela Mlakar iz Hibbing, Minn. Ona je doma iz Ravni, fara Sv. Mihael, na Blokah. — Pozdrav čitate-ljem tu in v domovini, posebno pa Kalifornijčanom in onim tam v Rock Springsu ter Denver ju. Theresa Centa ■-o- SPOMINI SLOVENSKEGA PIJONIRJA Lockport, III. Enkrat popoldne smo se poslovili od New Yorka. Agent nas je spravil na vlak, kjer smo čakali. Ne vem pa koliko časa smo se peljali, ko je prišel sprevodnik in je nas tri spravil z vlaka. Tudi se ne morem spomniti na kateri postaji je to bilo. Ker vlak ni šel to noč več naprej, so nas držali tam zaprte celo noč, do drugega jutra. Ob sedmi uri so nas zopet spravili v vagon in smo se peljali do tretje ure popoldne, ko je nas tri sprevodnik zopet spravil doli. Postaje je bila še precej, toda nismo videli nikakega mesta, same farme in tu pa tam smo ugledali kako hišo. Tukaj smo začeli šele resno gledati, kakšna je Amerika in kako nas je agent Pavlin zapeljal. Mi smo karte kupili za v Alabamo, Pavlin nam je pa dal karte za Ohio, do tistih barak, katerim so rekli Blackton. Začeli smo ogledovati kje so premo-garske^majne, pa jih nismo nikjer opazili. Kaj naj sedaj storimo. Denarja nismo imeli da bi šli na vlak, zato smo se zmenili, da poj demo kar s "štefletel-cu-gom" do Chicage. Tako smo jo mahnili kar po železniški progi. Mračiti se je začelo, nas jc pa pričelo skrbeti, kje bomo spali. Kako četrt milje od proge smo opazili neko farmo, zato smo se napotili tja ter prosili, če bi lahko tam prenočili na slami,-katero je farmar imel. Za odgovor smo pa dobili to, da je on potegnil samokres, ona pa flobertov-ko in pokazali so mi, da moram oditi odkoder sem prišel. Seveda sem bil zadovoljen, da mi niso preluknjali kože. Prišedši do tovarišev jima povem kaj sem opravil, pa sta se oba prestrašila. Nismo več poskušali nikamor, ampak naprej smo jo mahnili po železniškem tiru in hodili dokler se je kaj videlo. Ko je že bila noč smo prišli do neke hoste. Zlezli smo čez plot in se vlegli pod drevesa ter utrujeni kmalu zaspali. Kar me nekaj prebudi in ko pogledam, vidim, kako eden tovarišev nekaj rogovili okolu. Vprašam ga kaj bi bilo, pa mi pove, da je prišla velika tropa prašičev k nam in da so nas hoteli požreti. Če nas nocoj požro, pa jutri ne bo treba, mu 'odgovorim, nakar smo obmolknili in kmalu zopet zaspali. Zjutraj smo se prebudili, pobrali svoje kovčege in jo zopet mahnili po železniškem tiru naprej. Zvečer smo zopet obstali ob neki hosti, si izbrali lepo kot marela košato drevo in se vlegli ter kmalu zaspali, le eden ni mogel spati in- je začel ponoči kričati, da lajajo volkovi in da nas bodo napadli. Ko se zjutraj prebudimo, smo pa videli, kakšni volkovi so to bili. Bile so namreč velike želve. Zopet smo ubrali pot pod noge po železniškem tiru. Ne vem koliko časa smo tako hodili, ko smo zapazili napis: Indiana-Illinois. Tam je bilo kot neko malo mesto in z železniške proge sem kmalu opazil napis "Lager beer"; Bil sem že lačen in žejen, zato grem noter v sa-lun. Bila je pa tam neka ženska, ki je menda čistila, katero poprosim, če bi mogel dobiti vrček piva. Ženska se še ozrla ni name, ampak kar naprej opravljala svoje delo. Še enkrat jo ogovorim, toda tudi sedaj se ni zmenila za me, kot da je mutasta, jaz pa grem ven brez tolažbe. Kmalu sem opazil na bližnjem vrtu moškega, katerega sem vprašal, če razume nemški. Odgovoril mi je, da je Nemec. Prosil sem ga, če bi hotel z menoj v gostilno, da bi rad dobil vrček piva. Bil je takoj pripravljen, toda tudi on ni z žensko nič opravil. Molčala je kot poprej in se obnašala, kot da nas ne vidi. Ko sva bila zunaj, sem ga prosil, če bi bil tako dober in dal vsakemu izmed nas skodelico kave. Bil je takoj pripravljen in rekel, naj še oba tovariša pokličem v hišo. Gospodinja je takoj pripravila kavo in kruha. Ko smo se nekoliko podprli, smo se začeli pogovarjati in tako sem jaz možu povedal, kako nas je agent Pavlin v Ljubljani ociganil. Mož 'je bil tako dober, da je poslal po nekega dohtarja, ki je bil doma z Dunaja. Potem so nam svetovali, naj skočimo na tovorni vlak, da se tako prepeljemo naprej. To je pa bilo za nas težavno, ker smo imeli težke kovčege s seboj. Začel nas je pa ta način, potovanja vedno bolj zanimati, samo kako bi prišli na železniške vozove. Ko je privozil zopet eden tovorni vlak in se tam ustavil, sem vprašal nekega zavirača, ki je bil uslužben na vlaku, če bi nas mogel spraviti v tovorni voz. Možak se nas je usmilil in nas vse tri spravil v tovorni vagon. Tako smo se v tisti "baks kari" peljali kakih 75 milj in smo bili prav zadovoljni. Opazili smo, da smo se pripeljali že blizu South Chicage, 111. — Prihodnjič vam pa napišem, kako je bilo potem. J. Bradach ŠIRITE AMER. SLOVENCA kf&jUtA tv°i° dušo,: postane izvržek vsega, kar je too^' ieŠili Za nebesa in -i0 ustvaril. Edinole Bog je ve- dr fužiC0 Pozdraviti kdaj kot svojo lik po sebi in od sebe, tvoja duša i pa le iz Boga in po Bogu. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE 11 Sn, eS in zima na Krttsu in Istri j teden po božiču je za- v tržaŠki Kras in Istro hud ^raza, ki mu je takoj na . sledila izredno močna burja 'p temperatura je padla pod ničlo. »ne Po kraški planoti okrog a je zapadlo tudi precej V mestu samem ga je .Ponedeljek naneslo le malo ^ Ke tistega je burja ki se je j 5fan pi-ičela, kmalu od pihano < dil° se Je> kakor cbičaj-tudi več nesreč, človeških . Pa le ni bilo. , torek zjutraj je pritisnila zrtev • v mestu z vso silo, s po-( ecno brzino 75 km na uro jee^oma tudi po 100. Fromet Pr rih "udo zastajal in že ob 22 "He ulice in trgi, po kate-^ Polje življenje navadno še ' ec čez polnoč, popolnoma t^ni- Več ljudi med njimi Sli 1 stražnik, ki so jih bij' vetr'a zagnali ob tla, je (ja° resno poškodovanih tako l kSo jih morali prepeljati v hišnic % lsmce. Nekemu tramvaj- jj mu vozniku se je pripetila huda nesreča. Na strehi i novega voza je burja pre-D^ala žico> P° kateri je bil nato r l)rece-l visoke nape-Su v motorja. Ko je poskusil nil 'aviti defekt, se je dotak- voda. Tok ga je vrgel s frehe v 2(Jr voza na tla, kjer je ob-v nezavesti. V bolnici so ravniki kmalu potem ugoto-i,;-da si je nalomil tilnik in j, Ji' še druge nevarne po- C^6' Nasla,° J'e tudi kak" 1 10 manjših požarov, ki . pa gasilci še ob pravem ^'obvladali. }Ul!'llrjii tudi v sredo ni pone-bolnicah l)a se s'l° le 7 lažje poškodova- lo nih ljudi iii gasilcem sploh ni bilo treba nikamor na pomoč. Toliko bolj pa je veter razsajal v pristanišču, iz katerega so se morale umakniti večje ladje, da jih sunki burje ne bi zaganjali ob kamnito obalo. Neki j adrnici so se pretrgale vezi, in jo veter že zanašal po pristanu, vendar so tudi to vlačilci še pravočasno spravili na varno. Z Gradežem in deloma tudi s Tržičem ter drugimi bližnjimi mesteci je bil pomorski promet že v ponedeljek prekinjen. Hudo je burja divjala P° Krasu. Ponekod je odnašala strehe s hiš in trgala brzojavne in telefonske zveze ter električne vode. Sneg, ki je zapadel zadnje dni, je ves spihan. Po globelih in kraških dolinah so nastali zameti. Burja je tudi v Puli in po drugih večjih krajih v Istri deloma zadrževala promet. -o- Telefonsko omrežje na deželi Goriški pokrajinski upravni odbor je določil v novem pokrajinskem proračunu večjo postavko za dograditev telefonskega omrežja na deželi. Pokrajinska u p r a v a je celo že sklenila z družbo "Telve" posebno pogodbo, po kateri bo družba do konca 1. 1910 dovršila telefonsko omrežje in posamezne centrale hkratu deloma tudi avtomatizirala. Na Goriškem ima sedaj od 42 le 19 občin svoje telefonske centrale. Stroški za postavitev central in zvez v ostalih 23 občinah so bili proračuna-ni skoraj na 1,181,000 lir. Zaradi odlaganja del bo morala družba v smislu pogodbe znižati svoje zahtevke za 110,000 lir. Pokrajiska uprava bo sa-ipa prispevala 100,000. Na račun prizadetih občin je že najela posojilo v znesku 1,271,-000 lir po 6/o obresti, ki se bo amortiziralo v 25 letih. Finančno ministrstvo pa so pridobili za to, da bo poravnalu 2 tretjini obresti. Ostale amortizacijske obroke bodo plačevale občine po določenem ključu. K amortizaciji dolg.-pa bodo pritegnjene vse občine, tudi one, ki imajo že svoje telefonske naprave, to pa zaradi tega ker se bodo z razširjenim telefonskim prometom nedvomno nekoliko okoristile in ker bodo njihove centrale deloma avtomatizirane. -o- Velik požar Na posestvu Ivana in Franceta Kravanje na Kalu pri Bovcu je nastal na božični ve-' čer velik požar. Stanovanjska hiša je pogorela malone do tal. Na izbi sta imela posestnika shranjenega okrog 50 stotov sena ki je tudi vse zgorelo. Pogorelo je tudi mnogo pohištva in poljskega orodja Vaščani so si sicer mnogo prizadevali, da bi požar omejili na del hiše, v katerem je ogenj nastal, uspelo jim je pa obvarovati ognja le sosednja poslopja. Požar je posestnikoma napravil za 20,000 lir škode. -o- Smrtna nesreča Na cesti iz Pcvirja v Sežano se je pripetila v četrtek pred božičem huda nesreča. Slikar Milan Macarol in Ludvik Ur-bančič od Sv. Križa pri Toma-ju sta se z motornim kolesom peljala proti Sežani. Da bi se izognila nekemu kolesarju, .ki se je na nekem ovinku pojavil nenadoma pred njima, sta naglo zavila vstran. Macarol, ki je vodil motorno kolo, pa je z njim ravnal tako nesrečno, da se je kolo prevrnilo. Urbanči-ča je zagnalo v velikem loku čez cesto med kamenje Dobil je hude poškodbe na glavi, ki jim je v nekaj minutah podlegel. Ma!rac,ol pa je bil le lažje poškodovan. -o- Župnijski natečaji na Goriškem Nadškofijski ordinariat v Gorici je razpisal natečaje za službena mesta v več župnijah po deželi, tako na Logu, v Trenti, Livku, Libušnji, Avčah pri Sv. Duhu na Banjščici, v Dornbergu, Otelici, na Pečinah, na Kojskem, v Štanjelu, Drežnici, Mavhinjah, Ponikvi, Šebreljah, Soči ter drugod. Za službena mesta v Brestovici, Desklah, Dolenjem, Devinu, Godcviču, Grahovem, Jagr-ščah, Lokvi, Ložicah. Podkra-ju, Zabijali, Šmartnem, Za-vratcu, Škrbini, Zgoniku, na Slapu, Gornji Tribuši, na Voj-skem, Ustju in še v treh drugih župnijah sta bila razpisana že po dva natečaja, a brez uspeha. Zato bo ordinariat sedaj sam imenoval župnike odnosno župnijske upravitelje v teh župnijah. KRATKE NOVICE Nova maša v Vipolžah. Na praznik sv. Štefana je pel v. tukajšnji cerkvi sv. Egidija novo sv. mašo naš briški rojak domačin g. Rudi Klinec. Slav-nost je bila prisrčna in je nad vse lepo izpadla, saj je pač znano da zastavijo Brici vse svoje sile, da počaste najlepši dan novega gospoda nunca. Na mirenskem letališču so v navzočnosti vojvode d'Aosta in goriškega nadškofa Margotti-ja svečano proslavili praznik Marije iz Loreta, ki je zaščit-nica italijanskih letalcev. Med revno prebivalstvo so ob tej priložnosti razdelili 300 zavitkov z živili, ki jih je darovalo osobje letališča. Utonila v Soči. Pred dnevi je nekaj delavcev iz Podgore pri Gorici našlo na bregu Soče truplo 25 letne Josipine Makucove iz Štandreža. Po komisijskem ogledu so truplo odnesli v štandreško mrtvašnico in ga naslednjega dne pokopali. Vse kaže, da je Maku-cova po nesreči padla v Sočo. V bolnišnico so pripeljali IV letnega Romana Mrkljo iz Sv. Križa pri Ajdovščini. Fant je padel z drevesa, si zlomil hrbtenico in dobil tudi hujše poškodbe na glavi. Izločitev srebrnih novcev iz premeta. Z novim letom se izločijo iz prometa srebrni novci po 20 in 10 lir, ki. so bili v premetu zadnjih devet let. Zamenjati jih bo treba za drug denar do kcnca leta 1938. Srebrni novci po 10 in 20 lir, ki so bili izdani lani za denarni promet v kolonijah pa ohranijo še nadalje svojo zakonito vrednost in se ne izločijo iz prometa. Obsojen je bil pred goriškim sodiščem 33 letni Gabrijel Masten iz Gorice na tri mese-če in 15 dni zapora ter 2000 lir denarne kazni, ker je pobegnil čez mejo. _________ -t "" " " "" " " ~ "" ""i TO IN ONO IZ DOMOVINE I Odlikovanje Iz Radeč pri Zidanem mostu poročajo, da je bila tamoš-nja gasilska četa ob priliki 65 letnice svojega obstoja odlikovana z redom sv. Save. -o-- Povožena V Ljubljani pod Trančo je neki kolesar povozil 61 letno služkinjo Ano Wurzerjevo iz Martinega zavoda da je dobila hude poškodbe po vsem telesu. -o-- Nesreča Pod voz je padel na cesti pri Vojniku 26 letni dninar Franc Illadin iz Škofije vasi. Kolo je šlo čez njega in ga nevarno poškodovalo. Poškodba Na cesti nedaleč od Lašiče-ve gostilne v Podovi so našli 42 letnega posestnikovega sina Franca Praunsterbergerja iz Podove, nezavestnega v mlaki krvi. Kakor so izvedli, ga je napadal neki mladenič in ga z gnojnimi vilami pobil na tla. Težko poškodovanega so odpeljali v mariborsko bolnico, napadalca pa iščejo orožniki. psmas i*»:-: mis^msMmmsamsawj Nevarna igra V Ljubljansko bolnico so pripeljali 15 letnega kmečkega delavca Janeza Bredovnika z Brezij pri Raki na Dolenjskem, ki je nekje iztaknil pa-crono in začel s kladivom tol-či po njej, dokler mu ni pod udarci eksplodirala in mu izbila levo oko. -r~°- Nezgoda V ljubljansko bolnice je bil pripeljan 20 letni hlapec Jože Znidaršič iz Fare, občina Bloke na Notranjskem, kateremu je. slamoreznica odrezala vseh pet prstov na desni roki. -o- Pred sediščem Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se pred kratkim zagovarjala 3^ letni posestnik Franc Znidaršič in njegova 31 letna žena Jožefa. Franc Znidaršič je bil obtožen, da je s sekiro ubil svojega očeta Jožefa Znidaršiča, njegova žena pa je moža k temu nagovarjala. jjjjj 23 LET IZKUŠNJE q Pregleduje oči in predpisuje očala $ t Hf tf .................. f i | UR. JOHN J. SMETANA 1 OPTOMETRIST s? d 1801 So. Ashland Avenue $ Tel. Canal 0523 V^ A Q Uradne ure vsak dan od 9. ? JjS zjutraj do 8:30 zvečer. W 'šft •:«•. <♦> aar: ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndalc 7404 N a s a s MOLKOVI "ZNANOSTI" SO ČUDEŽI - KAMEN SPOTIKE M. Tekcivec (Član SNPJ) (Konec) Samo petnajsti del, to je od živčnih bolezni bilo ozdravljenih 285 bolnikov, od drugih pa 4160! Med temi je navedenih nekatere vrste drugih bolezni 892 primerov j etike in jetiki sličnih bolezni, 694 težkih bolezni na prebavilih, 155 primerov kostne bolezni (n. pr. zlomljena ali gni-joča kost) med njimi je bilo ozdravljenih tudi 55 slepih, 24 mutastih in 32 gluhih. Take bolezni — to moramo še enkrat močno poudariti — se naravno ne morejo ozdraviti v trenutku. Ranjena ali gnijoča pljuča se ne zacejijo zlepa, zlomljena ali drugače bolna kost potrebuje svojega časa, da se zraste ali sploh ozdravi.(Glej brošuro "Čudeži se' še gode". Primer-1 jaj str. 21—24.) In tako oBoževani Emil Zola, kateremu Vi Mr, Molek kadite s polno kadilnico časti in hvale. Omenjeni Zola se je I. 1892 meseca avgusta pridružil francoskemu narodnemu romanju. Še 22. avgusta preden je videl kako ozdravljenje se je izrazil: "V hipnem ozdravljenju najmanjše prakse leži prav toliko nadnaravnega kakor v hipnem ozdravljenju najgloblje rane." — Da bi se Zola ravnal po tem priznanju! Zal cla se ni. Videl je več čudežnih ozdravljenj in jih opisal v svojem romanu "Lurcl'j, toda prikrojil je te dogodke čisto po svoje, v romanu se norčuje z vere in čudežev ter očitno laže. — Oglejmo si dve čudežni ozdravljenji, ki jih je Zola opisal: "Marija Lebranchu, je imela krog 35 let ko je 1. 1892 prišla v Lurd. Rojena je bila v Parizu. Starši.so ji umrli za jetiko. Zadnjih 5 let je hodila od bolnišnice do bolnišnice, toda tudi najboljši zdravniki ji niso mogli pomagati. Preden je prišla v Lurd je ležala že več mesecev. Bolnica je imela jetiko v tretji razvojni stopnji; veliko je kašljala in pljuval^ strnjeno kri. Obenem ni mogla več prebavljati. Na teži je zgubila 48 kg. Bolniške strežnice jo niso hotele pustiti v kopel, ker je bila tako oslabljena; končno so ji pa vse eno dovolile. Koj pri prvem kopanju je popolnoma ozdravela. Zdravniška komisija je uradno tole ugotovila : "Marija Lebranchu je v soboto 20. avgusta ob prvem kopanju začutila da je zdrava. Natančno smo jo preiskali v našem uradu in nismo nič več našli niti hropenja niti zamolklosti." Predsednik urada je pripisal: Dne 21. avgusta smo jo spet pregledali. Ozdravljenka ni več ne kašljala, niti pljuvala in jed ji je šla v slast." Zola je tej ozdravljenki v svojem romanu dal izmišljeno ime Grivota. Njeno stanje pred ozdravljenjem in ozdravljenje samo opisuje prav lepo in navdušeno, skoro prav tako, kakor se je res zgodilo. — Toda v na-daljnem se ne drži resnice. Poroča, da je ozdravljenka, ko se je vračala že v" vlaku spet pljuvala kri in odšla v bolnišnico, da tam umre. Nekega dne pride v Pariz predsednik zdravniškega urada v Lurdu (dr. Boissarie), obišče Zolaja in mu reče: "Kako si vendar upate pisati, da je Marije Lebranchu umrla? Dobro veste, da še živi in da je zdrava kakor vi in jaz!" Zola odvrne: "Kaj me to briga? Ali osebe v mojih romanih žive ali umirajo — to je od mene odvisno . . . Gledati moram na svojo domišljijo in da mi kaj nese." — Kljub tej izjavi je bil Zola v zadregi, ker je bil razkrinkan. Zato je 1. 1896 prišel k ozdravljenki, ki je bivala v Parizu in se med tem poročila in ji ponudil večji znesek denarja, če oddide v Belgijo in se odtegne ljudem, ki jo poznajo. Toda njen mož mu je pokazal vrata. Zola je ostal, kakoršen je bil. Njegovo ravnanje je pa marsikomu odprlo oči . . . Še o drugi ozdravljenki: Marija Lemarchand. Zola jo imenuje Eliza Rouquet. Njena bolezen je bila strašna. Obraz ji je bil zamotan v črno ruto, izpod katere je prihajal hropeč glas. Ko ji zleze ovoj z obraza se pokaže rak, ki se je zajedel v nos in usta in se širil dalje. Vse okrog rane je bilo oteklo in kar plavo, sama rana je bila pokrita z hrastami, izpod katerih je tekla sokrvica in gnoj. Zola je kar zadrhtel od groze, ko je zagledal ta obraz. Svoj vtis je pretresljivo opisal v svojem romanu. Ni pa bolnica imela samo raka na obrazu, imela je rane tudi na drugih delih telesa, povrhu jo je napadla jetika na obeh straneh pljuč. V takem stanju je prišla v Lurd 20. avgusta 1892. Že 21. avgusta pride k čudežni vodi, da se okopi je. Komaj se je dotaknila vode, je začutila strašne bolečine v glavi in na obrazu. Nenadoma poskoči in zakliče: "Zdrava fem, zdrava sem!" In res je bilo tako; v istem hipu so se zaprle rane, ni bilo več gnojenje in izginile so otekline. Ozdravljenka pride v Urad za konstatacije. Dvorana je bila polna zdravnikov, pisateljev in časnikarjev. — Zola je imel več kot si je želel, ko je rekel, da mu je dovolj če vidi trenotno o-zdravljenje majhne praske. Rečejo mu: "Glejte, g. Zola, to je primer po vaši želji! Rana, ki je bila vsemu svetu vidna, se je zacelila v enem, hipu.! Dobro poglejte to dekle!" Zola pa je dosleden ostal svoji zakrknjenosti. Tako za ozdrav-ijenko kakor za druge, ki so ozdraveli pred njegovimi očmi, je napisal, da so ali polagoma okrevali, ali da se je bolezen po nekaj dneh zopet ponovila. Dr. Bertrin, dober poznavalec Lurda, je napisal kritično delo o Lurških dogodkih, je zvedel 1. 1905 za naslov ozdravljene Marije Lemarchand. Hotel je porabiti njeno izjavo za svoje delo. Zato ji je pisal naj mu poroča, ali je res hipno ozdravela in kako ji je bilo pozneje. In koj mu je odgovorila: Med drugim piše: "Gospod, strašna bolezen, od katere sem ozdravela se ni nikdar več povrnila. Popolnoma sem zdrava . . . Pred 6 leti sem se omožila in imam 4 zdrave otroke, petega pričakujem . . . Vse kar mi pišete, je gola resnica: ozdravela sem v hipu, ne po več kopelih, marveč pri prvi. Takoj sem odstranila obveze z glave in noge — ran ni bilo več, gnojenje se je v trenutku ustavilo . . . Slava in zahvala naši lurški Gospe!" Zola je umrl 28. septembra 1902. Zadušil se je s plinom, našli so mrtvega z nogami na postelji, glavo proti tlom. — Lurd v vsej svoji veličini je ostal, ču-vleži se nadaljujejo. Dobromisle-či ljudje, ki jim greh ni izpridil srca te čudeže brez težave priznajo. (Primerjaj: Čudeži se še gode, str. 27—32.) Kakor za me — tako upam, da so za verjetnost dovolj ti čudeži dokazani za slehernega,, ki mu je resnica več, kot slepa strast sovraštva. Če se bo cinik Molek spodtaknil ob naivnost zabite mase, ki slepo veruje, bi pripomnil : Kaj ima večjo veljavo vred-nečenja verjetnosti, osebe, ki so v tej stroki zdravilstva eksperti, ponovim imena, ki sem jih že zapisal: D.-. Gemelli, Dr. Aleksis Cavel, Dr. Boissarie, Dr. Bertrin in nešteto drugih, ki čudeže priznavajo. — Ali imajo prednost verjetnosti nediplomirani (Dalje na 4. str.) ♦AMERIKANSKI •" ■ ■ SLOVENEC' ROMAN — T i Spisala B. Orczy Prevedel Paulua Torek", 25. j'ahuarja 1938 Zadovoljiti se je moral, da je Chauve-lin sprejel njegove nasvete in dejanski postavil vse mesto za stražo. Pa sklenil je, da mu bo gledal strogo na prste, da bo tudi sam najstrožje pazil na ujetnico, "Dušico" pa je sklenil na svojo odgovornost in lastnoročno pri najmanjšem sumu ustreliti. * * ' i. i. Tako je razmišljal Collot. Chauvelin pa je molče naslajal svojo maščevalnost z mislijo na osramočenega sovražnika ter predel dalje nit svojih duhovitih misli in načrtov. Končno je Collot prekinil molk in porogljivo dejal: "In s čim misliš da boš tako temeljito osramotil in osovražil tvojega junaškega Angleža?" "Ponudil mu bom življenje njegove žene in njegovo lastno življenje, v zameno za to pa mi mora napisati pismo." "Pismo —?" "Da. Pismo, ki bo v njem sam izjavil, da je vohun v naši službi in da je pravzaprav ves svet za norca imel s svojimi "junaštvi" —." "Kako misliš to?" ž "Takole —!" Spet sta se sklonila drug k drugemu in Chauvelin je razložil tovarišu podrobnosti svojega satanskega načrta. Dolgo je trajalo, da je počasni, globokih misli nevajeni Collot razumel. Nevernost in zaničljivost mu je govorila iz obraza, ko je končno vprašal: "Recimo da bo vražji Anglež toliko neumen in bo pismo res podpisal —. Kaj pa boš potem s tistim pismom?" "Kaj — ? Hranil ga bom in ga spravil v roke princu waleskemu ali pa naravnost angleškemu kralju —. In kako bo vplival tak dokaz o izdajstvu "Dušice", to si menda tudi sam lahko misliš!" "Pazi da ti zviti lisjak pisma ne izmakne, še preden ga utegneš komu pokazati!" "Ne boj se! — Pa pozno je že, pojdiva spat!" Collotovi ugovori mu niso ugajali. Jezilo ga je, da ne zaupa njegovim načrtom. Iznebiti se ga je hotel. Sam je hotel biti s svojimi velikimi mislimi in naklepi, še enkrat se je hotel poglobiti vanje, premisliti vsako podrobnost, pripraviti se je hotel na vsako iznenadenje. Collot se ni dal dvakrat povabiti. Utrujen je bil od napornega potovanja in pozno je že res tudi bilo. Malomarno je vstal in zadovoljno pogo-drnjal. Stegnil je svoje dolge, oglate ude, se stresel ko moker pes, kratko pokimal sodrugu ter brez vsakršne besede odkolo-vratil iz sobe. XXVIII. 5 ..............I NEPRIČAKOVAN OBISK. ' 5 1 Globoko in zadovoljno si je oddahnil Chauvelin, ko je Collot odšel. Nekaj časa je še poslušal. Trdi, težki koraki Collotovi so odmevali po hodnikih in polagoma zamrli v daljavi. Mir je legel na samotne, pritlične prostore trdnjave. 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Udobno se je zleknil Chauvelin v naslonjač, stegnil od sebe svoje drobne noge in se vdal prijetnim mislim. Margareta v njegovih rokah —. Percy Blakeney se bo moral, moral pogajati z njim, če ji hoče rešiti življenje —. "Ej, moja nagajiva "Dušica"! si je zlobno in škodoželjno pomomljaval ter si mel suhe roke, "zdi se mi da bova končno vendarle poravnala najine račune —!" Zunaj je bilo tiho. Celo veter na n'asi-pih je prenehal s svojim otožnim ječanjem. Žive duše ni bilo slišati. Sam je bil, sam s svojimi mislimi. Varnega, mirnega se je čutil. Zmago je pričakoval, dogodki se bodo razvijali čisto po njegovih načrtih. "Sramota —! Posmeh —! Sovraštvo —! Prokletstvo —!" je govoril polglasno in se naslajal na samem odmevu teh besed. Saj so izražale ves njegov načrt, ki ga je imel pripravljenega za "Dušico". "Obup—! In končno — samomor!" Čudno so odmevale njegove besede po praznem prostoru, prav kakor bi odgovarjali duhovi sovraštva in maščevanja, skriti kje po kotih temne celice, in čakali, kedaj jih pokliče na pomoč. Kako dolgo je tako sedel, vtopljen v svoje prijetne "misli, tega pozneje niti sam ni vedel povedati. Z zaprtimi očmi je v duhu ponavljal svoje načrte, točko za točko, mislil na to in ono, kar bi še bilo treba popraviti, računal s to in ono možnostjo, se zavaroval zoper različna morebitna presenečenja in se zopet in zopet vdajal prijetnim čuv-stvom zmagoslavnega maščevanja. In tedaj je bilo, da je grobni molk nenadoma pretrgal prešeren smeh, pol dobro-voljen pol bebast, in zategel, nosljajoč in 'dremav glas je povedal: "E-hm, gospod — e — Chaubertin, kako pa mislite udejstviti vse te svoje lepe in prijetne načrte?" Kakor strela je planil Chauvelin na noge. Z izbuljenimi očmi in odprtimi usti, ves preplašen in prepadel je stal pri mizi in gledal k oknu. In tam na oknu je sedel, z eno nogo v sobi, z drugo zunaj ob zidu, izbrano in brezhibno oblečen po najnovejšem pariškem kroju, v obilnem popotnem površniku in s svetlim klobukom na glavi, v polnem svitu mesečine — neprekosljivi in ne-dosežni gospod Percy. "Take lepe in vabljive besede ste govorili," je nadaljeval prijazno, "— pa se mi je zahotelo, da bi se vam pridružil. Človek, ki govori sam s seboj, je žalostna prikazen —. Ali je znorel, ali pa še bo —." Bebasto in dobrodušno se je nasmejal, pa se koj vljudno opravičil. "Ne zamerite —! Nisem mislil vas zadeti s temi besedami! Ni lepo, dajati komu priimke — posebno ne, če človek sam ni v dobri koži, kajne, gospod — eh — Chaubertin — e-hm — oprostite, tale francoska imena — gospod — kajne — Chauvelin — ?" (Dalje prih.) I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. ' Poskusite in prepričajte se! (Nadaljevanje s 3. str.) absolventje pastirske izobrazbe belokranjskih pašnikov?! Sijajno priliko ima Mr. Molek tukaj, da dokaže, kako in kje se vrše še take: . . ozdravitve so čisto naravne in se dogajajo v neštetih slučajih zunaj religiozne hipnoze in ekstaze." Obširno sem v tem spisu opisal 3 čudežne ozdravitve, — ali bi mi Mr. Molek mogli enako Vi polja vaše "vere" v missing links, "Ape man's" in zgolj žival — označiti enako 3 taka hipna ozdravljenja. Saj to Vam ne bo delalo težkoč, ki trdite, da so — naravne. Naravo že itak obožujete, kot taka, Vam bo šla na roko, pričnite z neke vrste naravnim "lurdom", znate postati še slavni, — "čudeži" se bodo vršili izven religiozne hipnoze in ekstaze. Zadovoljili se bomo mi, ki ne stojimo v siju Vaše vede, z enim samim takim ozdravljenjem, kot je opisano ozdravljenje Marije Lemarchand in verovali v Vašo "znanost". Ako pa Vam ni mogoče takih hipnih ozdravljenj, ki jih katoličani smatramo za čudež, Vam ni mogoče pokazati, — verujte Pisano polje J. M. Trunk Še malo več. Vidim, da se "katoličan" hudo pohvali, ker mora vsakega katoličana baje veseliti, kakor je veselo to za vsakega "katoličana", da se namreč bori za ljudsko vlado v Madridu do 75 odstotkov španskih in baje pravih katoličanov. Recimo, da je tako. Ako se borijo več ali manj svobodno, ne prisiljeni, in se borijo za demokracijo, gotovo nimajo nobenih pomislekov zoper dejstvo, da je v območju Madridu ka-toličanstvo v zunanji organizaciji temeljito zatrto, duhovščina umorjena in cerkve požga-ne. Tem katoličanom, ako se borijo za demokracijo, bi bilo toraj bolj za demokracijo, ocl katere vsaj pričakujejo malo več kruha. Zadeva s kruhom bi bila v redu, ako ga bo več, ampak od najbolj merodajne Mr. Molek v Vašo korist bo, da'strani je zapisano, da "človek o stvareh, ki jih ne razumete, — ne živi samole od kruha", in da molčite! Ni prav nič v skladu z načelno ustavo jednote: "ki ti španski katoličani bodo potem takem prepričanja, da jamči svobodo verskega prepri- kruh zadostuje za vse in bodo čanja", pljuvati na prepričanje, I živeli regimentno, ko bo več ki je članu SNPJ kot katoličanu — sveto! Kazati tak nizek značaj, kot se Vi obnašate napram članom drugačnih prepričanj, ki imajo drugačno življensko načelo, kot je Vaše, živalska ideologija, je — sramota! Verujte Mr. Molek, če bi enkrat posvetil, kakšen sad je obrodila pri "prosvitljenih" Vaša "znanost", bi se sami ustrašili svoje ideologije. Najbrže me boste ponovno pokazali kot "anarhista", toda moja dolžnost, ki mi gre po ustavi je, da ne dopustim pljuvati na svojo katoliško prepričanje. Od Vas bi pa upravičeno pričakovali, da se v bodoče izognete nepotrebnim napadom, ogromnega odstotka prepričanja krščanskega nazora — članov, ki vzdržujejo Vašo eksistenco. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! SKUPNI IZLETI V STARI KRAJ Tudi to leto bodo naši potniki imeli priliko, da potujejo v stari kraj v prijetni družbi svojih rojakov in rojakinj, kajti tudi letos priredimo več skupnih izletov v staro domovino in sicer: 6. aprila se vrši VELIKONOČNI IZLET na priljubljenem in sedaj prenovljenem in izboljšanem brzoparniku PARIS, Francoska linija. 27. aprila priredimo MAJSKI IZLET na orjaškem modernem brzoparniku Cunard Linije—QUEEN MARY. 1. junija odpotuje prva skupina izleta SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI, ki ga ta organizacija priredi v juniju. Tudi drugi rojaki in rojakinje so vabljene, da se pridružijo tej skupini, ki odpotuje na slavnem rekordnem brzoparniku — NORMAN-DIE. 22. junija odpotuje druga, glavna skupina izleta SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE in sicer na priljubljenem brzoparniku ILE DE FRANCE. S to skupino potuje tudi podpisani Leo Zakrajšek, ki bo skrbel, da bodo njegovi sopotniki' čim ugodnejše potovali. Tudi za to skupino so vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da se ji pridružijo. Ako želite potovati s kakim drugim parnikom in ob drugem času, Vam ravno tako lahko postrežemo, ker zastopamo vse linije in parnike. Potnike, ki so namenjeni v stari kraj meseca maja, junija ali julija, opozarjamo, da si čim prej rezervirajo svoje mesto na parniku, ker bo prostora primanjkovalo radi velikega navala v tem času. Zato je v interesu vsakega potnika, da se čim prej priglasi na spodaj navedeni naslov. Denarne pošiljke Če pošiljate denar v stari kraj, se tudi sedaj obrnite na našo tvrdko, pa bodete dobro postreženi. Notarska opravila Ako rabite kako notarsko opravilo za stari kraj, ali ako imate kak drug posel s starim krajem, ki ga satni n« morete opraviti, je v Vašem interesu, da se obrnete na: LEO ZAKRAJŠEK General. T/avel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, in dosti kruha. Ce ga bo, pravim jaz. Drugič pravim jaz, da tista "ne le samo od kruha", ne bo izgubila veljave za te španske "katoličane", in niti čakati ne bo treba, ali se bodo regimentno počutili, ko bo več kruha. Sicer je pa še več "katoličanov" tam v Madridu, odstotek še višji, in k temu višjemu odstotku prispevajo tudi slovenski in hrvaški "katoličani", ki se tam borijo. Prav jaz toraj najdem, da je lahko še malo več veselja, ker se še večji odstotek "katoliških" borcev bori, in jih malo vznemirja, da je katoličanstvo na tleh. . "Roke so Ezavove, glas pa je Jakobov". * Čudeži v Lourdesu. Ako se ne motim, je neka Mary Yugg zapisala, da katoliška cerkev "dela" čudeže, kakor so mama krofe pekli. Malo sem potipal tisto Maryo, pa, se zeli, je zabolelo g. Molka, ker Molek odgovarja in krtači "fathra" Trunka. Ali ni tudi pravo čudo vsaj, ako za-blisne malo nad Maryo Yugg, udari pa v Molka? Dalje govori g. Molek precej ogorčeno, da bi jaz ne označil mesta, ker uredniki običajno objavljajo svoje duševne proizvode Ali je gospoda slabo spala, ali listala z levo nogo? Ničevo. Ivan Molek pravi in trdi, da "katoliška cerkev" oglaša in baranta s čudeži tam v Lourdesu. Penezi, kaj ne? Oglašanje navadno nekaj prinaša, še več barantanje, ako kdo razume,, in cerkev mora robo razumeti, saj je sam Zola šel gledat, in očividno je tudi Ivanu Molku Zola zadostna priča, da v Lourdesu ni čudežev, da-si je dosti bergelj in slične robe. Sicer ravno ne pove, da so čudeži nemogoči, kakor povsem dosledno čivkajo mate-rialisti, in bi ne bilo koga, ki bi mogel storiti kak čudež, če ni Boga, ampak prav g Molek sam bi šel tja v Lourdes, ako bi n. pr. prihajali tja taki, ki bi imeli le eno nogo, in bi zadobili tam novo nogo, ali imeli stekleno oko in bi jim zrastlo novo oko itd. itd. Ampak te berglje.-.take reči se dogajajo povsod, in niti kake religiozne hipnoze ali ekstaze ni treba. Ako bi se potrudil, če se že zanima za Lourdes, bi našel marsikaj, ne le precej bergelj, ampak on spada med tiste, ki so bili številni že pri Kristusovih čudežih, o katerih pa je zapisano: "Ne bodo verovali, ako bi kdo tudi od mrtvih ustal". Še ene "prednam-ce" so zahtevali "Stopi dol s križa, pa bomo verovali", prav kako« on zahteva, novo nogo in roko in nove zobe in... Ivan Molek dobro ve, da je katoliška cerkev vrlo kritična pri čudežih, in nedavno od te- ■ga je še sam našel nekaj hvale za cerkvene oblasti, ki so kliknile prav nekega duhovnika, njegova zadeva pa je, ako na drugi strani misli, da gre le za "oglašanje in barantanje." Najbolj strupene posvetne oblasti so posegale pri Lourdesu vmes, ako je komu za resnico, pa so morale odnehati. Da bi se v današnjih modemih in brezverskih in kritičnih časih moralo obdržati kako golo in nečedno barantanje, to more verjeti le, kdor bi "ne veroval, če bi kdo tudi od mrtvih ustal". Cerkev kot taka ne potrebuje Lourdesa,vsak človek pa če hoče doseči svoj namen, potrebuje usmiljenja božjega. Za mnoge je pa to španska vas. (\, J -o- TO IN ONO m OKEN NI UMIL •S T! Še je imel Ivan Molek, in ti bili tam pod križem in so : Kranjsko-Slovenska ^^ Katoliška Jednota i i Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven ska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: 1 Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja ^898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 43. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,00«,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.54%. "K. Š. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Čc se hočeš zavarovati pni dobri, pošteni in solventni podporni or-I ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se | lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do ! 55. leta.; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz-I redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi ea-> varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-» nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan afi $5.00 na teden. [ Asesment primerno nizek. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše Trste zavaro- prejmejo pripadajočo jim K. | vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko [ rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmontov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki iztmja I enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku io katerega dobiva » vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani-i ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselhini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Vsaka gospodinja se bo zgrozila nad čudakom,ki se je moral nedavno zagovarjati pred nekim sodiščem v Mainzu, ker ni dal v nasprotju z višjim poveljem takoj osnažiti oken svojega stanovanja. Mož, ki šteje 82 let, ima pritlično stanovanje in so se njegovi sosedi pritožili, da ima strašno u-mazane šipe ter okenske zavese. Nato sta ga županstvo i11 policija pozvala, naj naredi takoj red. Možakar je priznal, da so bile njegove okenske šipe zadnjič osnažene, ko mu je bilo 39 let), 43 let se toraj ni zmenil zanje. Pa še je vložilo pritožbo proti policijskemu "ukazu, češ da mu rabijo umazana okna in zavese za to, da radovedni mimoidoči ne morejo zijati v njegovo stanovanje. Toda sodnija ni imela za takšne izgovore nobenega u-mevanja. Menila je, da bi mož isto dosegel, če bi bila njego-va okna čista in zagrnjena s čistimi zevesami. Zavrnila i0 njegov priziv in stroške zanj bo nosil sam. Obenem je odredila, naj na njegove stroški® takoj osnažijo okna. -o- DRAGOCENO OBLAČILO Pred kratkim so v Rimu odprli razstavo italijanskih tekstilnih izdelkov. Na tej raZ-stavi je bila največja zanimivost takoimenovana "dalma-tika" iz vatikanske zakladnice. Vatikan je to dragocenost posodil tej razstavi z izrecnim dovoljenjem papeža samega-Starodavna legenda pripoveduje, da je to oblačilo nosil sam cesar Karel Veliki, ko S9, je na sveti večer leta 880 tedanji papež Leon III. krona* za rimskega cesarja. Toda strokovnjaki ttrde, da ta le' genda ne bo držala, ker je tkanina na tem oblačilu dragoceno bizantinsko delo iz 13. stoletja. Vsekakor pa je to oblačilo tako, dragoceno, da vzbuja splošno pozornost tej razstavi, dasi ni delo italijanske tekstilne obrti, kakoi" vele strokovnjaki. -o- Katoliški Slovenci, v vaŠ« hiše spada edino le katoliško časopisje! oboje "DRUŽINSKA" ali pa "BLASNIKOVA" za leto 1938 imamo še vedno v zalogi. Obe SO zelo zanimive. — Stanejo vsaka s poštnino amo 25 centov Naroča se jih od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.