Zastavica v podobah.
PriobČil Fr. Rojec.
Rešitev in imena režilcev priobčimo v prihodnji števiiki.
•J.    Kompas.                                             Dolgost dneva In noči.
Letoš je minilo Seststo let, odkar so            Dolgost dneva in noči lahko izraČunaš
izumili kompas, t. j. pripravo, ki točno kaže     vsak dan. Ako pornnožiš ono uro, ko solnce
poedine strani  sveta.   Kompas potrebujejo     vzhaja,  z 2,  dobiš  dolgost  dneva;  n. pr.:
mornarji na odprtem morju, rudarji pod zem-     Ako vzide  solnce zjutraj   ob  7,  tedaj je
Ijo in zemljemerci. Nazivijajo ga tudi buzolo     noč dolga 14 ur, ako pa zajde solnce ob
ali magnetno iglo. Odkar poznajo kompas,     5 popoldne, takrat je dan dolg 10 ur. so začeli varnejše in uspešnejše jadrati po
velikih, do sedaj ne2nanih tnorjih. Kompas                      ifrtiii,« ttth»a -,,k.9
moramo tudi zahvaliti, da smo  mogli iz-                      Koliko tehta muha?
poznati vse dele naše zemlje.                               Navadna  muha  tehta 35 miligramov,
28 muh 1 gram, 28.000 muh pa 1 kilogram.
Naš vsakdanil kruh.                      MuSja nožica tehta 09 miligrama, a mušja kreljut 25 miligrama. Tako nam pripove-
NaS  vsakdanji   kruh  je  glavna  naSa     duje neki Nemec iz Berlina, ki je nemara
hrana.   Zato  tudi  molimo   v  »Očenašu«:     \z dolgega časa tehtal muhe. »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«, da-situdi ne mislimo s to prošnjo samo kruha,
nego tudi  vse  drugo,  kar  potrebujemo za                               Resnice.                 *»\^1.
telo: hrano.   stanovanje  in  obleko.   Ko  bi     UllAn ,aT*~n,,nip                                --•O*
človek pojedel vsak dan samo •/, kg kruha,     "" °kozfžilienie                                  '"
bi bilo to v gestdesetih   ietih 11.000 kg ali     *VLlezen
110? kruha. Ta silni hleb bi bil 2 m Sirok,     [„ tndi trnlienie                                   * -i
2 m visok  in 4 m dolg,  zavzemal  pa bi     in tudl WWfa                                   ¦ l
16 m» prostora.                                                             ^^      „  . #
-»*    112   *¦-
Dobre misli in naktepi                    "                 Človek je na svetu,
V dobrem srcu ne umr6,                                   da bližnjemu koristi,
vedno vzdigajo Še novih,                                  zato ogiblji se
novih sadežev dad6.                                          lakomnosti in zavistL
flnvpt, -tp hntritin                                              Nehvaležnost se maščuje,
dokler ji brel^boieein,                                      hvaleJnost zopet daruje.
kadar ga bolezen odeva,                                                                    ^
pomilovanja vredna je reva.
Hudo pride od hudobnega sveta, *                                       dobro gre na dobre od neba.
Za izkazane dobrote                                                                           *
plačila ne priCakuj,                                            Kdor t   tj fas    kiepetuljo
AL^X%S^SSf         ¦        nese na dom suh0 kosmul!o-
*
Jezi in sebičnosti zapiraj vrata,
Preprosta jed v čedni posodi                           da te v sili spoznajo kot brata.        _
ugaja nam in diSi,                                                                              #                       »
nesnaga pa povsodl pečenko pokazi.                                                 Najbistrejša glava se tudi kdaj 2motl;
najveselejšega se tudi nevolja loti.
Če si sam, ne hodi v boj;                                n ,.             ,    .  ,        ,     .   ..
človek sam le malo zmore,                               Rabirno modrost, bogastvo boJje,
dober drug naj gre s teboj,                              kl Je Protl "evcdnirn ostro orožjc. da ti bode dal opore.                                                                                     M- K Sczun.