Štev. 63. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta za £etrt leta H » za en mesec „ „ V upravniStvu: za celo leto naprej K 201 za pol leta „ „ 10-za četrt leta it n za cn mesec „ „ 13-6-50 2'20 1-70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. 0 Ljubljani, u petek, M ll marca 1905. LtfO XXXIII. jtfkIttfe tHfiP Sff fijKjl BM IjBk IHf ■ ■ ■ ^^ ^^ ^^ iSr::::?: WML ^ M ■ HH n —. H^^^B za več ko trikrat ■■ H| H VB BM ^BM ■■ v reklamnih noticah stane ^H^Bk Sfl H BMhB h9| fflH HM ^S^^H ^^^^^^^ enostopna garmondvrsta ^HBk M MM J^B ■■ j^fl Pri večkratnem m jj^H o^ |W|| nfl| BH ■■ H| ^BH ^H primeren W flj flL WLM ^BB I vsak nedelje HhM flBHni TBHV in ob ^mB^ W I^M ^^^^ popoldne. za enkrat za dvakrat za trikrat za vel! ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez LtrganiSIVO 'dvor|J^ nad tiskarno)i _ Rokopisi se Z<2 vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list zo slovenski narod (InraunfttOO |e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravnisivo Vsprejema niročnino, inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Ljudske šole. (Govor posl. Žitnika.) III. Koroško. O ljudskih šolah za Slovence na Koroškem sem 1. 1902. obširno govoril v javni seji poslanske zbornice. Ljudske šole za Slovence na Koroškem so, kakor je znano, razdeljene v tri skupine. Prva skupina obsega šole s slovenskim ičnim jezikom, v katerih pa je nemščina obvezni učni predmet. L. 1902. so bile na Koroškem 4. reci štiri take šole; sedaj sta, kakor se mi poroča, menda samo še dve. A ravno te šole bi bile umestne in potrebne za koroške Slovence. Istina je, tega ne tajim, da koroški Slovenci vobče res žele nemščino kot obligatni ■čni predmet, ne pa kot poučni jezik. V tem tiči glavni vzrok prepirov, narodnih bojev, pritožeb in prošenj. Koroški Slovenec hoče, da se otroci naučč tudi nemškega jezika za potrebo; noče pa, da se njegov materinski jezik prezira in potiska iz šole. Druga vrsta ljudskih šol za koroške Slovence je pa posebna avstrijska iznajdba. Imenujejo se utrakvistične. Teh je nekaj nad 80, obiskuje jih nad 10 000 otrok. L. 1902. je bilo za te šole določenih 145 učiteljev, 105 slovenske, 40 nemške narodnosti. Učni načrt za te šole ukazuje, naj se nazorni nauk vrši v slovenskem jeziku, v zvezi s tem pa naj zistematične nemške vaje uvajajo otroke v nemški jezik. Proti šolam te vrste se pritožujejo koroški Slovenci. Leta 1891. se je pritožilo, kakor je priznal tedanji naučni minister baron Gautsch, 33 občin in krajnih šolskih svetov. Ko bi hotel ponavljati te pritožbe ter opisavati trnjevo pot koroških Slovencev v tem oziru, potreboval bi nekaj ur. Vse te pritožbe so znane učni upravi, in njej veljajo v prvi vrsti moje besede. Njena dolžnost je, da izvršuje zakon, ki pravi, da se nobeni narodnosti ne sme v šolah u s i 1 j e v a t i drugi deželni jezik. In to se godi v koroš kih utrakvističnih šolah. Te so čiste jezikovne šole, katerih namen je ponemčevanje, ne pa, podajati otrokom potrebne nauke za življenje na kmetih. jj Dalje je še 30 ljudskih šol,"[katere pa so povsem nemške, dasi jih obiskuje do 6000 v veliki večini slovenskih otrok. Koroški Slovenci so v tem oziru mnogo na slabšem, nego Poljaki na Pruskem. Teh Poljakov je še okoli tri milijone, ki se živo zavedajo svoje narodnosti in jo tudi odločno zagovarjajo. Imajo še svoje plemstvo, ki stoji v boju za pravice svojega naroda. Koroški Slovenec pa je večinoma že obupal v brezuspešnem boju za svoj narodni obstanek. Leta 1890. so uradno našteli na Koroškem še 101.030 Slovencev, 1. 1900. samo 90.495. Torej se je število koroških Slovencev v desetih letih skrčilo za 10 535 duš. Kam so šli? Izselili se menda niso, število družinskih članov tudi ni padlo. Postali so Nemci; tako vsaj trdi uradna statistika. Gospodje! Slovenci smo najmanjši narod v Avstriji. Italijani, ki štejejo le dobrih 700.000 duš, imajo vsaj mogočno moralno zaslombo pri svojih sorojakih ob meji. A mi? Ko bi nas bilo več milijonov, rekel bi: Ce že •hočejo in morajo koroški Slovenci postati Nemci, pomagaj jim Bog. Vsaj Karavanke naj so mogočna meja slovenski narodnosti. Toda Koroška je bila v davnih vekih središče Slovencev. V doglednem času pa se zgrne nemška narodnost nad zemljo onkraj goreni skih planin, ne po naši krivdi, marveč po krivdi avstrijskih vlad, ki mirno gledajo in po svojih nižjih organih — hotč ali ne-hotč — pospešujejo ponemčevanje našega rodu. Zato je stokrat neopravičena znana fraza, neutemeljen bojni klic, da slovanska povodenj sili v nemške pokrajine. Na Štajerskem so nas potisnili skoraj do Drave, na Koroškem blizu do deželne meje, na Gorenjskem se širita nemška govorica in vpliv. Kaj nam torej še preostane? Ali naj se izselimo na luno? Zanemarjali bi torej svojo dolžnost, ko bi slovenski poslanci ne opozarjali vlade na te kričeče razmere, na krivice, ki se gode našim bratom ob meji. Poglejte, gospodje, tako se slovenski otroci uče slovenščine v utrakvističnih šolah. (Pokaže šolski zvezek, kjer se čita: SMiteu preb ^obufom: $vibi fmeti bud), na* polntdj fergad) frooid) mernid) itd.) Vprašam Vas: Ali je to dopustno začetkom 20. stoletja v Avstriji, ki slovesno v tem. zakonih zagotavlja svojim narodom ravnopravnost v ' šoli in uradu? V Št. Jakobu v Rožni dolini so se 13 let borili za slovensko šolo, katero so dobili po mnogih prošnjah in pritožbah leta i 1891. Nemščina je bila obligatni predmet že 1 s tretjim šolskim letom. Šola se je lepo razvijala, uspehi so bili dobri, toda s tem niso bili zadovoljni merodajni krogi. Dež. šol. svet jo je 1, 1901. proti volji obč. zastopa in kraj. šol. sveta razdelil v slovensko in utra-kvistično, to je, nemško. Pričele so se nove pritožbe in prošnje. Zastopniki občine in kr. šol. sveta so bili lani cel6 tukaj na Dunaju in prosili, naj se jim pusti šola, kakor je. Vse to ni pomagalo, šolo so razdelili, ker je to zahtevala politika prejšnje vlade. In bili so čudaki, ki so nam Jugoslovanom očitali, zakaj smo bili v boju proti vladi, ki je delala premirje v prvi vrsti na račun Slovencev. Kaj naj torej stori naučna uprava? Prvo je, da preustroji c. kr. učiteljsko pripravnico v Celovcu. Niti na vadnici, niti na pripravnici slovenščina ni obligatni predmet. In taka pripravnica naj vzgaja učitelje tudi za slovenske otroke ? Taki učitelji so mutasti v šoli, ker se niti rosrovoriti ne morejo z učenci. Treba je torej: 1. Vsi učenci slovenske narodnosti bi se morali učiti slovenskega jezika na vadnici po 4 ure na teden, v I. in II. letniku pripravnice po 4 ure, v III. in IV. vsaj po 3 ure. V IV. letniku bi se vsaj po eno uro morala praktična metodika poučevati v slovenskem jeziku. 2. Dež. šol. nadzornik za ljudske šole bi moral biti zmožen tudi slovenskega jezika, kar danes ni. 3. Da bi dobili dovolj slovenskih učit. pripravnikov, naj bi vlada za vsako leto razpisala deset ustanov po 200 kron. Paragraf 64. org. statuta se glasi: Na ljudskih šolah za slovenske otroke naj se nameščajo le take učne moči, ki so popolnoma zmožne slovenskega jezika in morejo to zmožnost dokazati tudi v zrelostnem izpričevalu. Ugovarja se nam, kakor čitamo v inter-, pelaciji nemške ljudske stranke z dne 21. febr. t. L, da se mi Kranjci ne smemo ' vtikati v koroške razmere. Ta ugovor ne velja. Gospodje s Koroškega in Štajerskega se tudi vtikajo v šolske razmere na Tirol skem, Češkem, Moravskem, v Šleziji in drugod. Torej naj velja za vse enaka pravica. Dalje so imeli koroški Slovenci le tri leta tukaj svojega zastopnika, ki pa vsled nemške obstrukcije nikdar ni mogel govoriti o koroških šolah. Dolžnost je torej naša, da to storimo. Ugovarjajo dalje, da je nemščina nujno potrebna za vsakdanje življenje. To je tista fraza, ki jo čujemo večkrat tudi na Kranjskem. Tudi pri nas so vsilili na štiri-razrednicah po deželi nemščino kot obligatni predmet. Smešno! Vem, zakaj se je to svoj čas zgodilo. Vlada je hotela Nemcem dokazati, da so gospodje v deželi. Ne ugovarjal bi, ko bi se otroci res nekaj nemščine naučili. A tratijo le čas na trošek drugih važnejših predmetov. Kakor na Kranjskem, tako tudi na Koroškem otroci slovenskih staršev ostajajo vendar doma, na svoji zemlji kot kmetje, obrtniki in delavci, in tu jim pač nemščina ni neobhodno potrebna. In v uradih tudi ne! Zato zahtevamo slovenske politične in sodne uradnike ter slovensko uradovanje za slovensko prebivalstvo. Gospodje, uverjeni bodite, da niti enemu nemškemu otroku ne usiljujemo slovenskega jezika. Nemci na Kranjskem imajo tudi ljudskih šol več, nego jih potrebujejo po svojem številu (Vide Ljubljana!) Ako pa hoče oče dati sina v višje šole, dobro, pošlje naj ga eno ali dve leti preje v mestne šole. Krivica pa je, da bi se na primer v Dobrepoljah zaradi 10 otrok, ki morda gredo pozneje na gimnazijo, moralo 100 drugih učiti nemškega pravopisja. Približno isto velja za koroške šole v krajih, kjer stalno biva večina slovenskega prebivalstva. Ako pa so občine na Koroškem, ki zahtevajo nemške šole, treba pomisliti, da so le občinski zastopi nemški, a ne prebivalstvo. Čujemo tudi ugovore, da je „nova slovenščina" koroškim Slovencem tuj, nerazumljiv jezik. Ta je bosa. Res je, da se naš jezik čisti tujk (župan mesto purgrmajstr, razsodba mesto urtl, božič mesto vinahti itd.), a to so naše starodavne besede, ne skovanke in ne izposojene od Hrvatov Bil sem na treh shodih med koroškimi Slovenci, LISTEK. Čipkarstvo. Naučna uprava je preskrbela obiskovalkam c. kr. osrednjega čipkarskega te-iaja na Dunaju in sicer v Heiligenstadt, Iroicgasse 19 lasten zavod — internat, ki se je 19. septembra lanskega leta slovesno otvoril v navzočnosti g. ministra za bogo-eastje in nauk dr. W. pl. Hartelna, dunajskega župana dr. K. Luegerja, dvornega svetnika dr. A. Mullerja in druge odlične gospode. V tem zavodu se učijo obiskovalke c. kr. osrednjega čipkarskega tečaja, ki imajo državne ustanove, praktičnega gospodinstva, tako da bodo pozneje kakor učiteljice pridobitnih šol, oziroma potovalnih tečajev za čipkarstvo vplivale vzgojevalno in blažilno aa gospodinstvo in zdravstvene razmere po vseh krajih, kjer se čipke izdelujejo. V zavodu je 16 gojenk iz raznih krajev našega cesarstva. Za tehnično izvežbanost v čipkarstvu in za pouk v drugih pred- metih skrbi sam c. kr. osrednji čipkarski tečaj na Dunaju, I., Hegelgasse 6. Obiskovalke raznih narodnosti vidijo izdelovanje mnogovrstnih čipk in morejo ceniti po dovršenosti in umetnosti, na kateri stopinji stoji čipkarstvo v posameznih avstrijskih deželah. One se učijo, v koliko je treba čipkarstvo popolniti in da je potrebno miroljubno gospodarsko tekmovanje v blagor ljudstva, ki se tukaj ali drugod le siromašno preživi. V prijateljskih odnošajih med seboj spoznavajo imenitno vez ljubezni, ki je potrebna za vse narode v naši mnogo-jezični Avstriji. Tako hoče sama država skrbeti za naše čipkarice in jih varovati umazane konkurence. Dobro delo zasluži pošteno plačilo, to je poglavitna misel, ki vodi državo ko vrejuje čipkarstvo. Zato bodo vsi drage volje podpirali blagi namen države v prid našim ubogim čipkaricam. Trgovci, ki se pečajo s trgovino čipk, ne bodo prav nič prizadeti, kajti vrejene cene čipk ne morejo biti njim nikakor v škodo. I Potovalnih tečajev bode samo omejeno število; ustanovljeni bodo tam, kjer so potrebni in ugodne razmere zanj. Občine bodo morale prositi zanje in skrbeti za učno sobo, kurjavo in prvo napravo. Za kraje, kjer ne bode potovalnih tečajev, treba bode nekaj ustanov za dekleta, ki se hočejo izuriti v novih vzorcih in popolniti ročnost. Brez dvoma bosta dežela in trgovinska zbornica podpirali, da se čipkarstvo dvigne še na višjo stopinjo, in nudili oddaljenim čipka-ricam priliko, se tehnično popolniti v potovalnih tečajih. Ako se nekoliko ustanov po 200 kron za enoleten obisk ustanovi, bode to blagodejno vplivalo na razne kraje in donašalo deželi bogate obresti, ker se bode blagostanje izboljšalo. Čipkarske šole že sedaj posredujejo za delo in dajejo brezplačno vzorce in sukanec po lastni ceni. Čipkarice lahko dobijo delo in izvedo prave cene. C. kr. strokovna Šola v Idriji daje vsa potrebna pojasnila onim, ki se zanimajo za potovalne tečaje in ki imajo voljo, našim čipkaricam pomagati do boljše bodočnosti. Gospa, ki čipke kupi, pač ne gleda na nekoliko vinarjev, kar bodo čipke dražje, našim čipkaricam pa tudi nekoliko vinarjev zaleže, ako jih več dobe. Država bode tudi skrbela, da se bode carina na inozemske čipke povišala, naše čipke lahko tekmujejo s tujimi čipkami glede cene in kakovosti. Kdor potrebuje čipke, naj kupi domače, ni potreba jih drugod iskati v inozemstvu. Kaj lahko se zgodi, da prejme tiste čipke, katerih se je branil doma, ali ni vedel zanje, samo da so zdaj dražje, ker prebrisani inozemski trgovec jih je tu kupil, plačal carino in seveda z dobičkom prodal. Naročnik ni samo po nepotrebnem drago plačal čipke, temveč tudi še carino iz inozemstva. Tako je sebe in domači obrt, oškodoval. Neverjetno, pa žalostna resnica je, da se dosti ljudi dobi, kateri ne cenijo domačih izdelkov, če je le od drugod, pa je dobro in fino, ako je tudi slabejše Naloga društvene prodajalne je, take predsodke prepoditi in ljudi naučiti, domači obrt spoštovati. govoril kakor doma, a razumeli so me vsi. Da slovensko narečje na Koroškem ni pismeni jezik, to je istina. A poglejte v nemške pokrajine. Bil sem na Švabskem. čeladi za silo govorim nemški jezik, razumel nisem tamcšnjih kmetov prav nič. In naši Ko čevci! Stavil bi glav«, da ne razumete naših Kočevcev, ako govori v svojem narečju. In vendar imajo nemške, a ne kočevske šole, kar je edino pametno. A mnogo čistejše je koroško slovensko narečje, nego n. pr. ko čevsko. Končam svoje besede o ljudskem šolstvu. taliti nisem hotel nikogar, storil sem le svojo dolžnost, ako sem opozoril naučno upravo na kričeče Šolske razmere v Istri, Trstu in na Koroškem. Maloštevilen je naš rod, ki pa ga je kruta usoda raztrgala na drobce. Na Ogrskem, v Italiji poje Slovencem smrtna pesem. Vsaj v Avstriji naj bi vlada ne kopala gomile našemu narodu. Tega naš narod ni zaslužil; pač pa je avstrijska vlada dolžna, da ohrani slovanski rod na jugu države, ker s tem posredno brani tudi državne koristi. Mednarodni Kmetijski kongres. Dunaj, 16. marca. Danes so se zbrali pri kmetijski družbi na Dunaju zastopniki vseh kmetijskih družb in deželnih kulturnih svetov v državi v po svet, ali naj se odzovejo avstrijski kmetovalci na zadniem mednarodnem shodu kmetovalcev v Rimu izraženi želji, da se 1. 1906 na Dunaju priredi 8. mednarodni kmetijski kongres. Sestanku je predsedoval princ L o b k o v i c. Po daljši obravnavi, v katero je posegel tudi zastopnik „Kranjske kmetijske družbe' g. P o v š e , ki je želel izvedeti, kako stališče glede tega kongresa zavzema avstrijsko ministrstrstvo in ali hoče prevzeti večji del stroškov za prireditev takega precej dragega kongresa. Ker je bilo dano zadostno zagotovilo o t;m, se je soglasno sprejel predlog, da se priredi 1. 1906. mednarodni kmetijski kongres in izvolil izvrše-valni odsek ter izbral predsednikom princa Ferd. L o b k o v i c a. Določilo se je, da bo kongres imet deset sekcij in sicer: 1. za narodno gospodarstvo, gospodarsko zadružništvo, kreditna društva, zavarovanje tudi kmetijskih delavcev za čas onemoglosti in starosti; 2. za kmetijski pouk; 3. za poljedelstvo; 4. za živinorejo, mlekarstvo in živinozdravilstvo; 5. za melijoracije, vodne zgradbe, osuševanje močvirnih zemljišč in obdelovanje barja; 6. za kmetijski obrt; 7. za pokončevanje kmetijstvu škodljivih živali in rastlin; za mednarodno varstvo kmetijstvu koristnih ptic; 8. za g o j -z d a rs t v o ; 9. za r i b a r s t v o ; 10. za vinarstvo in sadjarstvo. O nadaljnjih pripravah za ta važni mednarodni kmetijski kongres bomo svojedobno poročali in izkušali pridobiti tudi sodelovanje kmetovalcev iz naše slovenske domovine. p 60 000 kron. Naj bi vlada, ko dobi novo vrečo denarja tudi v ta namen postavila primerno vsoto v proračun. Posebno pa govornik opozarja na hrvaško starinoslovsko društvo v K n i n u. To dobiva 1500 kron redne in 2000 kron izredne podpore. V 16 letih je dobilo podpore 9400 kron, dočim je država v treh letih samo za izkopavanje rimskih starin v Asseerii izplačala 18 000 kron Samo za muzej v Splitu je v proračunu 28 178 kron, dočim dobi hrvaški muzej le 3500 kron — Ne ugovarjam, ako vlada skrbi za rimske spomenike in izkopine, a tudi hrvaških ne sme prezirati. Hrvaški muzej v Kninu so leta 1885 ustanovili oo. frančiškani, društvo je kupilo pozneje posebno hišo in naredilo nad 10 000 dolga. Vlada naj torej zviša podporo za društvo v Kninu vsaj na 4000 kron. Končno posl Žitnik opozarja vlado na načrt zakona v varstvo starin, ki ga je baron Helfert že 1. 1898 predložil v gosposki zbornici. Avstrijska vlada stori mnogo za umetnine in starine - letos je v proračunu nad en milijon 600000 kron, — a nima zakonite pravice, da bi varovala spomenike in preprečila razprodajo starin na tuje. — V tem oziru smo na slabšem, nego v drugih kulturnih deželah. Minister dr. vitez Hartel je odgovoril, da vlada razmišlja o takem zakonu. Dr. K r a m a f je sprožil vprašanje, ali bi ne kazalo, da se v pokritje troškov za umetnine in starine osnuje srečkanje, ki bi donašalo okroglo štiri milijone kron v ta namen. Neka vest iz Sangaja pravi, da del ruske armade poizkuša priti v Kirin. Japonci imajo pri svoji „neizcrpni voj. moči" gotovo še novih rezerv, da Ruse tako , hitro in vztrajno zasledujejo. Nekateri listi z vso resnostjo trdijo, da se je taka vojna moč japonska že dolgo vrsto let pripravljala s tem, da so Japonci najeli veliko število Kitajcev, katere so na Japonskem tekom let izvežbali in preustrojili za japonske vojake. Japonci sedaj hite, da dobe kolikor mogoče veliko ruskih zalog v roke. Cilj Japoncev v splošnem je sedaj prodiranje proti Harbinu. Po karti, ki jo imamo na razpolago je od Tjelina do reke Sungari približno 330 km (t. j. razdalja približno od Ljub ljane ob Savi preko Zagreba Siska do Bosanskega Broda-Sa-m a c a), od Sungari do Harbina je približno 125 km (približno razdalja Kranj-Ljub-ljana-Novo mesto -Čatež). Če ima Kuropatkin v Harbinu kaj novih vojnih moči, upati je, da odbije Japonce, sicer pa doživimo le novo krvavo tragedijo, katero bo Rusom na vsak način japonska strategija in taktika poizkušala pripraviti. Državni zbor. Dunaj, 16 marca Umetnine in starine. Proračunski odsek je porabil dve seji za razpravo o troških za umetnost in varstvo starin. Razni govorniki so opozarjali vlado na zgodovinske spomenike, stavbe, izkopine itd., ki naj bi se ohranili z državnimi podporami. V imenu vlade je odgovarjal naučni minister dr. vitez Hartel na razne želje ter izjavil : Vlada bi rada ustregla vsem izraženim željam, ko bi imela polne vreče denarja. Toda pri sestavi državnega proračuna je vlada v največji zadregi, da ne zabrede v še večji deficit. Mnogo se je v odseku govorilo o aferi Marschall. Kakor je znano, je vlada imenovala Marschalla profesorjem na dunajski akademiji proti volji profesorskega zbora. Vsled tega je nastala peresna vojska, učenci Marscballovi so izostali, Marschall je plačan profesor -brez učencev. Grof Stiirgkh je zahteval državno podporo za ohranitev zgodovinskega gradu celjskih grofov. Polanec Žitnik je v imenu dalma-Imskih poslancev opozarjal vlado na Dioklecijanovo palačo v Splitu. Tu so tekom let razne družine v staro zidovje zgradile ivoje koče, ki rušijo in uničujejo staro zi-lovje. Isto velja o ciklopskih zidovih na »toku Hvaru. V Sibeniku je krasna bazilika, •iser stare arhitekture. Bazilika pa je brez vonika. T roški za zvonik bi znesli do Rusko-japonska vojske. Po najnovejših vesteh se je Kuropat kinu vendar posrečilo doseči Tjelin z močnejšimi silami ter ondi v pripravnih pozi cijah sprejeti še umikajoče se armadne dele. Najprvo se nam sedaj usiljuje vprašanje, bode li japonsko vrhovno povel stvo nadaljevalo svoje operacije do Harbina, ali ne. Da pa se bodo japonske operacije proti Har binu najbrže nadaljevale, sledi iz tega, da se po najnovejših poročilih izkrcavajo japonske čete jugozahodno od Vladivostoka, da oblegajo to trdnjavo ter ji pretrgajo zvezo s Harbinom, t. j. izolirajo jo na suhem in na morju. Obleganje Vladi vostoka pa mora biti krito proti Harbinu, vsled česar bo japonsko armadno vodstvo gotovo izkrcalo še nadaljnje vojne sile, ki bodo najbrže prodirale preko Hunčuna proti Nin-guti, oziroma Nikolsku. Ako pa se japonske sile izkrcajo jugozahodno od Vladivostoka ter operirajo v smeri proti Ninguti ali Kirinu, je v nevarnosti umikalna črta glavne ruske armade Tjelin-Harbin. Rusko armadno vodstvo bi moralo sedaj v prvi vrsti skrbeti za to, da prepreči, ako le mogoče, izkrcavanje sovražnih sil jugozahodno od Vladivostoka. Sedaj torej stojimo pred slučajem, ko bi moralo poseči vmes rusko brodovje, da onemogoči ali vsaj moti pomorski transport in izkrcavanje japonskih sil. Rusko brodovje se pa, po nasprotujočih si poročilih, nahaja ali pri Ma dagaskarju, ali pri Džibuti; torej še vedno v afriških vodah, med tem, ko se japonska, opazovalna eskadra nahaja pri otočju H a -g o s in glavna sila japonskega brodovja pa pri Sundskem otočju. Skoro se zdi, da bo rusko brodovje zapadlo v isto napako ko armada, t. j. v negotovost in obotavljanje. Kdor se ničesar ne drzne, ničesar ne dobi in drznejšemu je vojna sreča milejša ko onemu, ki se obotavlja. Ako bo japonsko armadno vodstvo nadaljevalo svoje operacije do Harbina, si bo najbrže ustvarilo v Mukdenu svojo opera cijsko bazo. Vskd tega je tudi moralo do biti Tjelin ki bi vsled svoje male oddaljenosti od Mukdena vedno pretil japonski operacijski bazi. Boji, o katerih se je poročalo včeraj, kažejo, da je japonski glavni stan že v Tjelinu. Najnovejša poročila tudi trde, da se japonske vojne sile izkrcavajo tudi pri Gen-zanu. To izkrcavanje ima najbrže ta-le na men: Ali prodirati preko Hamheuna v smeri preti Hajlunčenu v dolino reke Hujfaho, ali pa preko Pukčena Šahoera Lančakoua proti Kirinu, ter na ta način kriti desno krilo japonske glavne armade in obenem tudi operacijsko bazo Mukden. Rusko armadno vodstvo ima sedaj novo težavno nalogo in prihodnjost bo pokazala ali bo kos stavljenim mu nalogam, ali bo pa morda izptememba v nadpoveljstvu prinesla preobrat v prilog Rusiji, kar iz srca želimo. Najnovejše vesti. Dopisnik „Novega Vremena" javlja v Peterburg: Ko so ruske čete zapustile Tjelin in se umaknile na neko stališče severno ©d Tjelina je pričakovati hude bitke. To poročilo se popolnoma strinja z našimi predvčerajšnjimi izvajanji in kaže, da si Kuropatkin ni izbral Tjelina, da bi se bil ondi resno ustavil sovražniku. Kuropatkinova poročila. Peterburg, 16. marca. Kuropatkin brzojavlja carju 14. t. m.: Od odbitega napada danes zjutraj nisem potem dobil več poročil obojih. Vojaki in stotnije, ki so bile ločene od svojih zborov, so se zopet vrnile zadnja dva dni k svojim četam. Prevoz je deloma v redu. Prevsz prvega razreda se nahaja v e č j i d e 1 pri četah. Čete smo oskrbeli z živežem. Pripravljene sa za nove boje. O izgubah mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter o izgubah artiljerije, materijala in prevoza doslej nisem šedobil natančnih poročil. Dne 15 t mes. poroča Kuropatkin: Čete gredo s k o z i Tj e 1 i a v polnem redu. Nadziral sem delo 14. pehotne divizije. Do mojega odhoda iz Tjelina se ni vršil noben boj. Na svojem potu proti severu sem videl mnogo oddelkov čet in prevoza v popolnem redu. Tudi sem nadziral pred kratkim iz Rusije došle polke, ki so izborno razpoloženi. Kuropatkin odpoklican/ Bcrolinskt listi vnovič razširjajo vesti da je Kuropatkin že odpoklican in da je provizorično vodstvo poverjeno Lineviču. Kot bodoča vodja imenujejo Dragomirova in Duhomlinova. Neki berolinski list trdi, da je dobil od dobro informirane strani iz Peterburga naslednje poročilo: Car je 15. t m. oddal sledečo brzojavko na Kuropatkina: „Oddajte višje poveljstvo generalu Lineviču, ki je i? bran za začasnega poveljnika armade." Danes dopoldne nam je javil uradni korespondenčni urad brzojavko iz Peterburga, daje Kuropatkin odstavljen od vrhovnega poveljstva in da je na njegovo mesto postavljen Linevič. Ruska mobilizacija. Peterburg, 16. marca. Mobilizacija se vrši neprestano. Povelje za mobilizacijo je že dobila druga divizija carske straže pod poveljstvom generala Trojskega, tretja divizija garde pod generalom Ilkov-skim, 8. voj nt zbor pod generalom Roh-binderom. V kratkem dobi povelje za mobilizacijo tudi 14., 15 in 18. vojni zbor. Odločeno še ni, kateri drugi zbori se bodo mobiiuovali. Iz praktičnih razlogov mislijo mobilizovati voine zbore v Kavkazu, na Poljskem in na Finskem, kjer je vojska v popolni vojni pripravi. Govori se tudi, da so razni dvorski dostojanstveniki svetovali carju, naj tudi on odide na bojišče, kakor so to delali vsi carji, ker bi se s tem razpoloženje v armadi močno dvignilo. Glasovi o miru. Glasovi o miru kljub vsem dementijem nikakor nočejo potihniti. Nekateri viri trdijo celo, da so poročila o velikanski ruski mobilizaciji le prazno ropotanje. Ce bi Rusija ne postopala tako, bi se bilo bati za njen ugled in bila bi rreponižana. Ti viri zatrjujejo, da mobilizacja ne bo tako resna, kakor se kaže. Bomo videli. Do danes opoldne smo dobili naslednia poročila: Berolin. 16. marca. Knez Meščerski piše v peterburškem „Graždaninu": „Svest si svoje dolžnosti in brez strahu, da bi se stavil v nasprotje z meni najsvetejšim nosilcem ljubezni do ruske domovine, kličem glasno, da more Rusijo rešiti le eno, in to je: takojšnji sklep miru, brez ozira na to, kaj bi veljal. Ko je bil A>rt Artur še naš, sem dejal, da bodo mirovni pogoji lahki; ker sta Vladivostok in Sahalin še nedotaknjena, morajo pogoji tudi brez zmage biti lažji, ko po izgubi teh dveh " Nadalje pravi knez: „Niso Japonci premagali ruske armade; ampak mi sami smo to storili v osebi generalnega štaba armadnega in mornariške uprave. Podkupljivi uradniki so spravili Ru- sijo na rob propada in ker smo spozaafi prave svoje zmagalce, lahko sklenemo z Japonci mir. Nadaljevanje vojske prinaša d«, biček le najslabšim sinovom dežele." „Novoje Vremja" pa piše: Japonska zahteva od Rusije poldrugo miljardo rubljev Francoska hoče po londonskih poročilih dobiti denar. To je nepotrebno. Rusija ne potrebuje miru. Vojno stranko danes še po sluša car." Kdaj bi prišla nova ruska armada na bojišče? Dunaj, 16. marca. Listi se obširne bavijo z ruskimi poročili o mobilizaciji, splošno so mnenja, da bi bilo treba mobilizirati 10 armadnih zborov, ako se hoče postaviti na bojišče še 400.000 mož, ako pa ruski ministrski svet meni le sedaj na ba-jišču še nahajajočo se armado izpopolniti na 400 000 mož, tedaj bi bilo potrebno še 180.000 mož. Na dan pa more voziti po sibirski železnici le osem vlakov, pri tem se pa mora vpoštevati, da se nekaj vlakov mora odšteti tudi za transport živil in municiie. Nadanse moreračo-nati, da bodošlo na bojišče k v e č j e m 1000 mož. 180.000 mož potrebuje skupno s časom za vožnjo 226 dni, t» je sedem in polmeseca, da pridejo na bojišče. Tako bi nova armada bila na razpolago višjemu p o v e 1 j n i k u š e 1 e meseca novembra, ko pričenjajo operacije vsled mraza ponehavati in bi torej bila ruska ofenziva mogoča šele drugt leto. Medtem časom bi seve prišle zopet nove ruske čete na bojišče, a Japonci bi ves čas Rusom zadajali izgub in tako bi vedno nove čete komaj izpopolnjevale izgube. Iz bitke pri Mukdenu. Z levega krila poroča polkovnik Toluzakov „Nov. Vr." z dne 11. marca sledeče podrobnosti o bitki pri Mukdenu. Zvečer 7. marca je dobil naš oddelek povelje generalnega štaba prve armade, da se mora umakniti za reko Hunhe, vzhodno od Fušuna. Izprva nihče ni hotel verjeti temu povelju, ker so se ravno prej Japonci začeli umikati na celi naši črti. Naši vojaki so čakali nasprotno vsak hip povelja, da se vržejo za sovražnikom iu ga preganjajo. Britko nam je bilo zapustiti postojanke, na katerih sta padli dve tretjini vsega našega oddelka. Vojaki so jokaje poljubljali okrvavljeno zemljo in žalostno izpolnili povelje. Vpraševali so mene in častnike, zakaj da morajo nazaj, a nobeden ni vedel odgovora. Ta nejasnost je bila silno mučna in skoro zavidali smo padle tovariše, ki so umrli z licem obrnjenim proti sovražniku in imajoč za sabo pozicije, katere so branili. V temni noči se je naš oddelek odpravil na sever in šel mimo Madzjadama. Za nami so gorela skladišča zalog, ki smo jih zažgali pri odhodu Rdeči plameni so švigali visoko in nam daleč razsvetljevali pot. Ta trepetajoča, nestalna luč je rezala v oči, kakor bi hotela skozi nje raniti našo bolno, žalostno dušo. z,akaj nismo rajši umrli na pozicijah kot junaki? Izgube. „Novoje Vremja" pravi sedaj, da je število izgub na obeh straneh nižje nego 200.000. Na ruski strani so posebno velike izgube častnikov. Več polkovnih poveljnikov je padlo. Ruski ujetniki. London, 16. marca. Po poročilih iz japonskega tabora je do 1000 ruskih ujetnikov korakalo v Ljaojan, odkoder bodo odposlani na Japonsko. To je pisana družba Poljakov, Mongolov, Kirgizov itd. Z vojnimi ujetniki ravnajo prav dobro. Hvala o Lineviču. Pariz, 15. marca. „New-York Herald" poroča iz Peterburga : V generalnem štabu so jako zadovoljni z generalom Li-nevičem. Stari, izkušeni taktik je izborno kril umikanje desnega armadnega krila. Posrečilo se mu je, uspešno se ustaviti japonskim napadom, vkljub njihovi sili ter se slednjič umakniti, ne da bi bil izgubil le ea top, ali en vlak z živežem. Čini generala Lineviča in njegovih sibirskih polkov so vredni občudovanja. Peterburg, 15. marca. Iz poročil, ki po porazu zelo poredkoma dohajajo, je razvidno, da je general Linevič najbolje izvršil umikanje. Premagavši najhujše težkoče je korakal v Tjelin kot zmagalec z vihrajoči mi zastavami in z godbo na čelu. Posamezni deli njegove armade so bili sicer precej zredčeni, noben pa ni odrezan ali izgubljen. Stanje Vladivostoka. O stanju Vladivostoka poročajo zelo zanimive podatke osebe, ki so ga zapustile v januarju. Parnikom, ki hočejo v Vladivostok, je nemogoče doseči cilj neopaženo, kajti Japonci imajo povsod signalne postaje, ki takoj naznanijo vsako sumljivo ladjo. V luko je mogoče dospeti le s pomočjo ledolomcev. Dohod skozi cesto La Perouse je še težavnejši ko po Japonskem morj*. Uprava luke je sedaj v rokah poveljujočega admirala, ki seveda ledolomce le nerad prepušča kupčijskim ladjam. V mestu je velike pomanjkanje kulijev, ki jih pred vsem rabijo za utrdbena dela. Ti kuliji, okrog pet tisoč jih je, so večjidel Kitajci iz provincije „antun. O utrdbah se govori, da smejo veljati za močne. Šest velikih fortov se vleče ob kanalu in ob vzhodni strani mesta; ravno toliko jih je proti ruski strani; prvi so močnejši ter oboroženi z najtežjimi topovi, število posadke se ceni na 20 000 mož. Vendar je videti na ulici malo vojakov. Vedno in pri vsakem vremenu je videti čete v večjih in manjših četah korakati na vežbališče in pred alarmom niso varne nikdar. Vojaki vedo, da bo tudi zanje kmalu resno; in kadar bo divjala vojska za Vladivostok, se bo dobro izvežbanje izplačalo. Dopisnik „Berliner Tageblatta* v Londonu pravi, da so celo v ruskih uradnih krogih prepričani, da bo Vladivostok tekom osmih tednov, s tem, da mu bodo Japonci pretrgali dohod s suhega in od morja, v r o-kahjaponcev. Tokio, 15. marca Pričakuje se, da bo vladivostoška luka prosta ledu 21. t. m, ker je Tajdon ploven že sedaj ter promet po njem odprt že do Penjana Berolin, 16. marca. „Lokalanzeig." poroča iz Tokia: Tu se glasi, da sta ruski križarki „Rossija" in »Gromoboj" zopet sposobni za plovbo. „Bcgatira" popravljajo noč in dan. V Vladivostoku je pripravljenih za odhod dvajset torpedovk ter nekaj pod morskih čolnov. Angleška hoče odškodnino. London, 16. marca. „Daily Chro-nicle" poroča iz Peterburga, da je anglešk poslanik v imenu angleške vlade zahteva 100.000 funtov šterlingov odškodnine za potopljeni parnik »Knigght Commander", ki so ga Rusi v vzhodnih vedah potopili. Nota povdarja, da je to dejanje doslej edino v mednarodnem pravu. Trpljenje časnikarjev. Peterburg, 16. marca. Dopisnik „Nov. Vr", edini poročevalec, ki se nahaja v Tjelinu, poroča: Le zavest svoje dolžnosti me siti, da vzdržujem trpljenje vojske. Dva dni že nisem ničesar jedel; v hudem mrazu moramo taboriti na prostem, ne moremo se umiti in nosimo perilo črno ko oglje Glasi se, da so mukdenski Kitajci po odhodu Rusev usmrtili osem tujcev, med njimi do pisnika nekega čikaškega lista Japonsko brodovje se pripravlja za napad? V London je prišla brzojavka iz Sin-gapce z dne 15. t. m., da je parnik Hong-\var pri svetilniku Sochlung srečal 22 japonskih bojnsh ladij. Skoro gotovo hoče japonsko brodovje pripluti v indijski ocean in poiskati in napasti Roždestvenskega brodovje. Po odločnem udarcu na suhem hoče baje japonsko armadno vodstvo hitro zadati Rusom tudi odločen udarec na morju To bi bil res grozen udarec za Rusijo. O RoždestveEskega brodovju ni natančnih po ročil, vender je skoro potovo še vedno pri otoku Nossi Be pri Madagaskarju, dočim je brodovje Nebogatova 13. t. m. došlo v Suda zaliv pri otoku Kreta. Ta divizija bo potrebovala najmanj tri tedne, da pride do Madagaskarja in tako bo težko prišla k boju še ob pravem času. Iz Londona prihaja poročilo: „Daily Mail" poroča iz .gingapora : Japonsko brodovje, obstoječe iz oklopnih križark „Ka-s a g i", pot kapitanom Jamajom z zastavo admirala Deva in „11 i t o z o", nadalje iz pomožnih križark „Amerikamaru" in ,J a v a t a m a r u", je v sredo zjutraj došle v Singapore ter se usidralo tri milje daleč od pristanišča. Osemnajst drugih voj. ladij je bilo 20 milj dalje vzhodno blizu svetilnika pri vhodu v morsko ožino. Dva častnika sta se izkrcala ter govorila z japonskim konzulom. Brodovje kmalu od-plove, ker ničesar ne potrebuje. Častniki malo gavore. Cilja brcdovja nočejo izdati; najbrže je sundska morska ožina. zemci nimajo pravice zahtevati sprejema v avstrijsko drž. zvezo, dasi bivajo deset let v Avstriji. Češki listi o položaju. „Politik" poroča, da se za kulisami vrše na Dunaju posvetovanja, kako združiti par-amentarno in politično situacijo. Ctški poslanci so sklenili z vlado premirje, da se v odseku rešijo refundacijski predlogi o vojaških novincih in o proračunu. Posvetovanja o proračunu v zbornici ni v tem razgovoru in zato se bo moralo že prej po jasniti v zbornici razmerje med Cehi in vlado. Pred vsem se mora sklicati češki deželni zbor. Dolžnost vlade je vplivati na Nemce, da bodo omogočili delovanje češkega deželnega zbora, ker deluje državni zbor. »Narodni Listy" poročajo: Do srede mesca aprila bo zboroval državni zbor. Do mesca maja bodo sledile parlamentarne po čitnice. Prva dva tedna mesca maja bo zboroval češki deželni zbor in v tretjem tednu mesca maja zopet državni zbor. Krščanski socialci za razpust zbornice. Na Dunaju je imel v XX. okraju dne 15. t. m. poslanec S t e i n e r shod, na katerem je govoril o gospodarskih in politično važnih vprašanjih. Končno je izrazil željo, naj bi vlada kmalu razpustila državni zbor. Kriza v italijanskem ministrstvu. Fortis je kralju naznanil, da ne more sestaviti ministrstva. Dosedanji ministri so se o rešitvi krize posvetovali več ur. Govori se, da bo poizkusil svojo srečo Tittoni. Najbrže bo končno imenovano ministrstvo Soninno-Rudini. Kralj je vsled spletk jako nejevoljen. Dve razsodbi upravnega sodišča. Inženir Barthelmus iz Brna je prestopil v protestantizem in izjavil, naj se tudi njegovi otroci vzgoje v protestantizmu. Mesto Brno je vzelo to naznanilo na znanje, a namestništvo in ministrstvo sta odločila, da morajo biti otroci vzgojeni katoliško. Upravno sodišče je dne 15. t. m. razpravljalo o inženirjevi pritožbi. Sklenilo je odbiti inženirjevo pritožbo, ker en sam zakonski druže nima pravice, dokler niso otroci stari sedem let, samovoljno izpremeniti vere svo jih atrok. Inženir je namreč vdovec. — Tudi pritožbo judovskega zdravnika dr. Hu-gona Starka proti odlokom oblasti, ki so izjavile, da ne vzamejo na znanje njegove izjave o prestopu njegovih otrok v brez-verstvo, je odbilo upravno sodišče. — Nadalje je upravno sedišče odločilo, da ino- Položaj na Ogrskem. Mažari praznujejo vsako leto 15. marec obletnico svoje udušene vstaje 1. 1848 Letos so Mažari ob tej priliki priredili več shodov, kak®r druga leta. Govorniki neod vijne stranke so govorili jako odločno, zlasti Košut. Obžaloval je, da vladar noče izpolniti zahtev mažarskega ljudstva in je rekel, da ljudstvo lahko dalje časa čaka, kakor vladar brez davkov in vojaških novincev. Kakor poroča egrski kor. urad, je bil Tisza 16. t. m. dvakrat zaslišan pri vladarju Na Tiszov predlog pojde cesar v nedeljo v Budimpešto, kjer bodo najbrže nadaljnja posvetovanja o politiki. V soboto bo sklical grof Julij Andrassy vse opozicio-nalne poslance, ki so bili pri vladarju zaslišani. Poizkusili bodo izdelati načrt, ki bi omogočil koalicijsko ministrstvo. »Agramer Zeitung" priobčuje sledečo izjavo: „Neues Pester Journal" je poročal, da je neki hrvaški politik v liberalnem klubu sledeče pripovedoval: »Cesar je na izjavo dr. To-mašičevo, da se bo morala pri hrvaških polkih uvesti hrvaščina, če dobe ogrski polki mažarščino rekel: „Ta pravica ni nikjer zapisana. Napačno je sklepati, da se bo moralo uvesti hrvaščino pri hrvaških polkih skupne armade, ker je uvedena pri hrvsški Ježelni brambi." Tomašič je izjavil, da je to poročilo popolnoma izmišljeno. Dogodki na Ruskem. Varšava, 15 marca. Danes so zopet otverili srednje šole, ki so jih stražili vojaki. Le malo dijakov je prišlo v šolo. R e v a 1 , 16. marca Delavski odpo slanci so zagotovili policijskemu načelniku, da bo v mestu mir. Ko je bivši guverner Bellegarde odpotoval ga je spremljalo na kolodvor 20 000 oseb z zastavami in svetilkami Pozdravljali so ga s hura klici. Na kolodvoru so mu občinski svetniki in zastopniki delavcev čestitali, ker se mu je posrečilo, da so se spravili delavci različnih riarodnostij. Delavci so se mu zahvalili za njegovo posredovanje ob stavki. Kolin, 15. marca. „Koln. Zeitung" poroča iz Peterburga: V vasi Antarsk so kmetje vdrli v šolo ter pretepli učitelje. -Oplenili in razrušili so več posestev Policija ni posredovala. Novgorod-Sjevrskij, 15 m Tu so razširjene govorice, da so v jugovzhodnem delu okraja vzbruhnili nemiri. — Kmetje javno govore, da hočejo razdeliti poststva. Tudi izsekujejo brez dovoljenja gozde V nemirne vasi so odposlali kazake. Berolin, 16. marca. Iz Varšave je došlo poročilo, da so našli smrtno nevarno ranjenega nekega kazaškega častnika, ki je svoj čas dal vojakom povelje, naj naskočijo množico. Častnik je bil najbrže žrtev vstaške stranke Baku, 16. marca. Armenski zastopniki, ki so bili navzoči pri seji komisije za poizvedbe o vzrokih krvavih spopadov od 19. do 23. februarja, so sedaj izdali izjavo, v kateri ugovarjajo proti trditvi, da je armenski vstaški odbor povzroči) nemire. — Tudi ni resnično, da so armenski teroristi prisilili ruske delavce zapustiti Baku, ker so jih' hoteli nadomestiti z armenskimi begunci iz Turčije. T i f 1 i s , 16. marca V okrožjih Osur-geti in Senaki, kutajske gubernije in pa v kinciškein okraju, gubernije batumske, so proglasili preki sod. Dne 24. t. mes. je bil na cesti v Karsu ustreljen neki policijski častnik. Morilec je pobegnil. Peterburg, 16. marca. Carjeva družina je sklenila, da ostane v C»rskera selu, dokler ne bo nastal zopet v državi po poln mir. Včeraj se ni udeležila zadušnice za umorjenega carja Aleksandra v peterpav-lovski katedralki. V hotelu „Bristol" razpo čena bomba je bila namenjena za carico vdovo, ki se je nameravala udeležiti te zadušnice Peterburg, 16. marca. Prekucij-ski stranki se je posrečilo dostaviti carju pismo, v katerem se mu naznanja, da je osebno odgovoren, če ne bo do 1. aprila ustanovljeno ljudsko zastopstvo, ki se to izvolilo po načelih splošne in tajne volivne pravice. V pismu se grozi carju da če ne bo izpolnil te zahteve, ni moči na svetu, ki bi ga rešila pred nasilstvi vstaške stranke. B r e s 1 a v a , 16. marca. »Schles Zig " joroča, da je postal car popolnoma brezčuten. Nedavno je prekinil poročilo prometnega ministra z besedami: »Končajte že te neumne stvari." Peterburg, 16. marca. Danes se je pričela pred vojnim sodiščem razprava proti petim častnikom in trem vojakom zaradi znanega kartečnega strela pri blago-slovljenju Neve — Razprava bo trajala tri dni. Krakovo, 16 marca. „Czas" poroča iz Varšave: Iz Ruske Poljske so bili izgnani odvetnik in posestnik Ladislav pl. Silnicki, grof Los in posestnik Štefan plem Kozlowsky, ker so zahtevali uveljavljenje poljščine. Berolin, 16 marca. Iz Odese poročajo: V jekalerinoslavski guberniji so povzročili delavci velike nemire. Nastopilo je vojaštvo, ki se je spopadlo z delavci. Vojaki so ustrelili sedem in ranili devetnajst delavcev zimi od kmetov pobirali davek, razpolaga bojna blagajna organizacije z zadostnimi sredstvi in posrečilo se ji je tudi nabaviti dovolj streliva za guerilo vojsko. Turška vlada je o namerah vstaške organizacije po izdajicah izvedela toliko, da ji je bilo mogoče odrediti obširne vojaške protikorake, kar ne bo brez vpliva na celotni načrt vstaškega odbora. Srbsko-bolgarski odnošaji. Pišejo nam iz Sofije: Bivši ministrski predsednik dr. Danev je imel na nekem banketu, ki ga je priredil svejim prijateljem, značilen političen govor, v katerem se je dotaknil tudi srbsko bolgarskih odnoša-jev. Rekel je, da je vedenje bolgarske vlade napram Srbiji šarlatansko in neiskreno, čeprav srbska vlada iskreno deluje na tem, da se doseže trajen sporazum med Srbijo in Bolgarsko, ker bi bil tak sporazum velike koristi za eno in za drugo svobodno jugoslovansko državo. Ako bo bolgarska vlada tudi nadalje delala tako neiskreno, onemogočila bo vsak resen poizkus za odstranitev j neprirodnega antagonizma, ki obstoji med Srbi in Bolgari. V iskrenost bolgarske vlade pri vprašanju srbsko-bolgarskega sporazuma nibče ni veroval, a še manj se bo v to verovalo sedaj, ko sami bolgarski politiki govorijo o neiskrenosti, s katero dela sedanja bolgarska stambulovistična vlada, ki ni izraz narodne volje, nego navaden eksekutor kne-ževih zapovedi Da pa knez ne more voditi jugoslovanske politike, to je umljivo, ker on je Nemec, pa se zd , da je navaden agent „Dranga". Vse njegovo dosedanje delovanje utrjuje nas v tem našem prepričanju. Volitve„v glavni svet na Španskem. Pri volitvah v španski glavni svet dne 12. t. m. je bilo izvoljenih 260 konservativcev, 101 liberalec, 39 republikancev, 15 Karlistov, 8 pristašev Romera in 5 neodvisnih zastopnikov. Moskva, 16. marca. ^Moskovska kmetijska družba" je na carjev ukaz izgubila naslov „Carska". — Družba je namreč ugovarjala vladnim odredbam ob peterburških nemirih dne 22. januarja ter zahtevala takojšno ljudsko zastopstvo in je o teh sve-jih sklepih jela obveščati kmetijske urade, mestne svetnike kmečke občinske zastope in kmečka društva. Kijev, 16. marca. Vstaške čete so zažgale tri velike sladkorne tovarne, ki so bile last velikega kneza Mihaela Aleksan-droviča, barona Meyendorfa in še nekega drugega bogatega tovarnarja. Varšava, 16. marca. Uradno potrjujejo, da je vojno sodišče izmed onih 19 reservistov 16. artiljerijske brigade, ki so se 24. januarja t. 1. med mobilizacijo dejansko uprli, obsodilo 5 na smrt, štiri v dosmrtno in 8 v 22letno ječo, oprostilo pa 2 — Obsodbo so izvršili 13. t. m. Načrt nove norveške vlade. V seji norveškega stortinga (zbornice) je izjavil novi min. predsednik, Michelsen, da hoče novo ministrstvo ustanoviti lastne norveške konzulate. Srbski kralj poslancem. Srbski kralj je pri obedu za srbske poslance imel govor, v katerem je naglašal, da hoče i nadalje vladati po določilih ustave in v sporazumu z zbornico. Dolžnost poslancev je, da prepričajo ljudstvo o neres ničnosti govoric, češ da namerava kralj vladati protiustavno. Kralj je 16 t. m. s po sebnim ukazom zaključil zasedanje skupščine. Z Balkana.' Turški vojaški poveljniki so dobili tajen ukaz sultanov, naj takoj pomorijo (?) vse ranjene ali vjete bolgarske vstaše. Iz Carigrada poročajo, da bo Turčija izvršila željo Avstro Ogrske in ji poverila pokroviteljstvo katoliških cerkev in samostanov v evropski Turčiji namestu Fran coske. Sultan je odlikoval civilna agenta pl. Miillerja in Demerika z velikim trakom Osmanovega reda Iz Soluna poročajo, da je več vstaških voditeljev z velikim številom vstašev vdrlo v severne makedonske pokrajine, da pripravijo vse potrebno za letošnje vstaško gibanje. Notranja makedonska organizacija poizkuša vse, da izbruhne zopet v Makedoniji vstaja. Vodilni krogi v Sredcu niso s tem zadovoljni, a voditelji notranje vstaške organizacije so izjavili, da dosedanje pre-osnove niso zadostne, ker je bolgarsko prebivalstvo v Makedoniji izročeno na milost in nemilost kruti turški vladi. Vodilni krogi notranje organizacije so o nadaljevanju vstaje popolnoma složni, a nočejo izdati podrob nosti. Kljub temu se z vso gotovostjo zatrjuje, da, če ne nastanejo izredne zapreke, se bo že pričetkom meseca aprila pričelo splošno gibanje, ki je bodo podpirale dobro oborožene vstaške čete. Ker so vstaši pe- Dnevne novice. Schaffgotsch. Tendenčno igro „Bratje sv. Bernarda" so igrali te dni na nemškem gledališču v Ljubljani in uradni list je pel tej tendenčni igri slavo in hvalo ler delal zanjo najobširnejšo reklamo Predstava te igre je bila te dni prepovedana v Lincu, Solnogradu, Inomostu in v Budjejevicah, torej so jo prepovedala štiri ces. namest-ništva ! Ker vemo, kako je cenzura pri naši deželni vladi stroga, si dovoljenja v Ljubljani ne moremo tolmačiti drugače nego z mislijo, da se je to zgodilo z osebno vednostjo in odgovornostjo phih. doktorja Schaffgotsch a. Umrl je 16. marca popoldne v Kranju prečast. g. Friderik Hudovernik, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Po-hovnik je bil rojen v Radovljici 18. julija 1820 in v mašnika posvečen 27. julija leta 1843. Služboval je pol leta kot kapelan v Kranjski gori, kot pomožni katehet 1. 1844 in 1845. v Ljubljani, kot kapelan na Brdu i od septembra 1845 do 1 marca 1848 in v Kranju do leta 1857, kot lokalist na Rovih do 15. februarja 1866, ko je bil umeščen za župnika v Lescah. Tu je ostal dolgo vrsto let, do leta 1901., ko je šel v pokoj in se naselil v Kranju. Leta 1891. je postal duhovni svetnik in leta 1903. je obhajal svojo biserno mašo. Pogreb bo jutri dopoldne ob 10. uri v Kranju. Svetila mu večna luč! — Umrl je 11. t. m. v novomeškem samostanu č. g. Nikolaj Traven, rojen dne 28. novembra leta 1845. v Tunjicah. Bil je skrajno priljubljen izpovednik. — Mobilizacija ? Neki ogrski list poroča iz dobropoučenega vira, da bodo sklicani oni rezervisti najmlajšega letnika, ki so končali aktivno službo m.seca septembra preteklega leta, že po petmesečnem dopustu, in sicer k orožni vaji. Omenjeni list pripomni k temu, da se običajno zadnji letnik nikdar ne kliče takoj naslednje leto k orožnim vajam, pač pa se v slučaju mobilizacije prvi pozove v vojno službo — kar je sicer resnično — ter pravi, da morda o tem sedaj še ni govora, vendar pa se računi z možnostjo homatij v Makedoniji. Po došlih nam informacijah mora biti v navedenem poročilu kaka pomota. Morda so pozvani na isti način, kakor smo nedavno poročali glede trdnjavsko - topniških polkov, le nadomestni rezervisti ali pa vojaki, ki so bili od- puščeni dveletni službeni dobi. O kakem drugem sklicanju neaktivnega vojaštva ne more biti govora; v Ljubljani ni v vojaških krogih ničesar znanega, a v Požunu tudi menda ni povoda k takim korakom. »Domoljuba" št. 1., 2., 3. in 24. leta 1904. so popolno pošle. Prosimo vse, ki jih lahko odstopijo, naj nam jih vrnejo event. proti odškodnini. Upravništvo. — Slovenci v tujini. Kakor je znano, živi na Nemškem v Renski pokrajini in na Vestfalskem lepo štev'lo naših rojakov, ki so šli tja gori iskat zaslužka v različnih rudokopih in tovarnah. Naši ljudje so dobri delavci in povsod jih imajo radi, ali ena težava je — naši ne znajo nemški, Nemci pa ne slovenski. Ta nedo-statek se je posebno zelo občutil tudi v verskem oziru, kajti duhovnik ni razumel naših ljudi, naši pa ne duhovnika. Zato sta tudi doslej že nekaj let šla po navadi dva frančiškana iz naših krajev tja gori med naše izseljence, da sta jim tako dala priliko opraviti njihove verske dolžnosti. Ali to je bilo premalo. In glejte, kaj se zgodi. Po naročilu škofa v Miinstru se je ustanovil v ondotnem semenišču slovenski klub, v ka terem se učijo ondotni nemški bogoslovci slovenski jezik samo zato, da bi mogli ob čevati s slovenskimi delavci v njihovem materinem jeziku. Pred seboj imamo pismo, v katerem beremo, da člani „slovenskega kluba" dobro napredujejo v slovenščini. — Predstava na Glincah. Vabilo k predstavi, katero priredi k a -toliško slov. izobraževalno društvo Vič Glince na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1905 v salonu g. J a n k o t a Travna na Glincah. Spored: 1 Fr. Tribnik: „Slavčku", poje moški zbor, pod vodstvom g. Jos. V i d r i h a. 2. Dr. G. Ipavec: »Planinska roža", poje moški zbor. 3. »Znamenje v gozdu". (Primerno prazniku). Igrokaz v treh dejanjih. 4. Prosta zabava. Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. vrste 80 v., III. vrste 50 vin Stojišča 30 vin, za otroke na stojiščih 20 vin. Začetek ob 5. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — V soboto, 2 5. marca t. 1. priredi društvo ravnotam in ob isti uri igro „Don Manuel" ali „Ave Maria" z istimi pevskimi točkami. — Z Vrhnike. V nedeljo ob 3. uri popoldne bo v „ Katol. domu" občni zbor ^Katoliškega političnega društva" Govori g. d r. K r e k. Možje, zberite se v obilnem številu. — Pre žalostne razmere vladajo v naši občinski hiralnici. V nesnagi in zapuščenosti životarijo siromaki. Ljudje govore, da so notri tudi — uši. Kdo je vzrok ? Novi poveljnik žandar-merije. Ker odide ritmojster g. S. Pian-toni na svoje novo mesto v Brnu, je imenovan na njegovo mesto v Gorici žandar-merijski poročnik F. Eichinger, ki je že prevzel poveljstvo. — Drag krompir. Iz Gorice pišejo : Krompir za setev je letos izredno drag. V ponedeljek so ga prodajali kvintal po 11 K; navadno je 6 do 8 K. Popraše-vanja je bilo dosti, blaga pa malo. — Kaznovani zagrebški hrvaški gimnazijci. Na zagrebškem gimnaziju so izključili 7, in 6 dijakov kaznovali s 16urnim karcerjem. Kaznovani dijaki so svoj čas vrgli iz razreda dr. Scheg-dela, ki je žalil njihov narodnostni hrvaški ponos. — Deputacija držav, zveze sodovičarjev je bila včeraj pri trgovskem ministru ter je prosila naj se vlada pri izpremembi obrtnega reda ozira na želje sodovičarjev, naj izdelavo sodavice uvrsti v koncesijonirane obrti in uvede dokaz sposobnosti. Minister je obljubil, da se bo na to oziral. — Uradniške penzije je včeraj obravnaval proračunski odsek drž. zbora. Na razna vprašanja je odgovoril finančni minister, da imajo stranke še druge reči rešiti predno vlada zavzame stališče o znižanju uradniških službenih let od 40 na 35 let. Kar se tiče enakega stališča vojaških ^enzijonistov starega in novega stila je minister dejal, da bi to veljalo 4 milijone kron. Odsek je vlado pozval, naj ugodno reši zvišanje pokojnin vojaškim vdovam in sirotam. — Potrjena sodba. Kasacijsko sodišče je potrdilo razsodbo, s katero je bila Jakobina S t a n o n i k , bivša poštna manipulantinja v Renčah, oproščena obtožbe poneverjenja. Hudobni mutec. Dne 16. t. m. smo poročali, da je mutec v Vnanji Gorici i poleg druzih nasilnosti udaril tudi svojega gospodarja Srakarja smrtnonevarno na glavo. Od tega časa je hodil mutec divje po vasi, ter izvrševal razna hudodelstva. Ko je sled njič grozil z izrazito patomino, da hoče pri- i četi s požiganjem, je nastal med ljudstvom i tak nemir in strah, da se ljudje pohiteli po j orožnike, ki so nepridiprava s silo odgnali ' na splošno veselje občanov. ' — Amerikanske zaponke ' dobe železniški vozovi na južni železnici. Pripenjačem ne bo treba hoditi med vozovi, ampak vozovi se s pomočjo takih zaponk sami sprimejo. — Odposlanstvo poštarjev na deželi v drž. zboru. Dne 16. t. m. je prišlo v zbornico na Dunaju odposlanstvo poštarjev na deželi. Med njimi je bil tudi načelnik »Društva poštarjev za Kranjsko, Dalmacijo in Primorsko" gospod Alojzij S c h r e y. Odposlanstvo se je predstavilo načelniku proračunskega odseka dr. Kathreinu in poročevalcu za poštne in brzojavne zadeve dr. Hoffmann pl. Wellen hofu Opisovali so slabe gmotne razmere poštarjev. Prosili so, naj bi bile plače poštarjev na deželi enake plačam državnih uradnikov najnižjih 4 činov. Poslanci so obljubili, da bodo zastopali želje poštarjev v zbornici. Tudi trgovinski minister pl. Call je priznal opravičenost zahtev a izjavil, da z ozirom na finance ni mogoče takoj rešiti njihovih zahtev. — Slovenec ustrelil rojaka. V Pueblu v Ameriki se je Jernej N u č i č sam naznanil, da je on tisti, ki ga iščejo v Salt Lake City zaradi umora Ludvika P e r m e t a. — Gostilničarje in vinske trgovce ter druge interesente, ki pridejo prihodnjo sredo, dne 22. t. m., na vinski semenj v Krško in ki nameravajo od torka na sredo v Krškem prenočiti, naj blagovole javiti svoj prihod pismeno županstvu v Krškem, da se jim pravočasno pre skrbe primerna stanovanja, ker, kakor se sodi, bo tudi na tem semnju prav velika udeležba. — Iz Žužemberka. Preteklo nedeljo je tukajšno „Slov. kat. izobraževalno društvo" priredilo igro „ E g i p t o v s k i Jožef". Predstava je popolno uspela, po sebno sta se odlikovali Jožef in Faraon. — Nova velika dvorana je bila natlačeno polna. Igra se še ponovi. — Uboj v Medvodah. Posestnika Jakoba Kodra, ki je dal svojemu hlapcu Francetu Brgantu nož, da je dne 5. marca v Seničici zaklal delavca Janeza Stružnika p. d. Kerčovega, in delavca Antona Knapiča, ki je pri tem Stružnika obdelaval z dežnikom, so izpustili iz zapora. — Potres so čutili 12. t. m. ob 7. uri 25 min. zvečer v Črnomlju. Štajerske novice, š Nemški šolski nadzornik za germanizacijo na Spodnjem Štajerskem. Nedavno je prišel v slo vensko šestrazrednico v slovenskem trgu Središču s slovenskim učnim jezikom šolski nadzornik Končnik Prisostvoval je pouku. Pri učiteljskem sestanku je nadzornik Končnik vprašal, zakaj se vsi predmeti v slovenskem jeziku predavajo in zakaj ne nekaj v nemškem jeziku. Ko mu je g nadučitelj rekel, da je učni jezik slovenski, in da okrajni šolski svet zapoveduje slovenski pouk, je ta drzni nemški agitator in c. kr. šolski nadzornik z a p o -v e d a 1 , da se mora v višjih razredih poučevati zgodovino in zemljepisje ter naravoslovje v nemškem jeziku. S tem j c kršil ta nemški agitator 1. zakon, ker ta zapoveduje, da imajo le okrajni šolski sveti odločevati o učnem jeziku, drugič pa je prelomil tisto nevtralnost, ki se pač spodobi I od c. kr. uradnika in s slovenskim denarjem plačanega nadzornika. — G. nadučitelj se je nemara bal, nasprotovati ! tej zahtevi. Slovenska šestrazrednica v Sre- j dišču se pretvarja v utrakvistično šolo in če i se slovenski okrajni šolski svet temu od ločno ne postavi v bran, je v par letih po neodločnosti merodajnih krajnih faktorjev slovenske šestrazrednice v Središču potreba ■ nemška vzgojevalnica za slovenske otroke. I Sl. naučno ministrstvo pa opozarjamo aa ta j kričeč slučaj, da takemu nemškemu agita- ; torju prepove njegovo oholo nemško pro- ; pagando. Opozarjamo pa tudi vse slovenske i državne poslance, da v tem oziru store po- ' trebne korake. š Mariborski župan je kot odbornik ^Rdečega križa" odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. š Umrl je v Koprivnici trgovec gospod Andrej Golob š Brat zadušil brata. V Vičah pri Ptuju se je zadušil dne 8. t, m. dojenček Antona in Marije Vidovič. Pustila sta dojenčka z njegovim štiriletnim bratcem samega v hiši in se je starejši vlegel k majhnemu v zibelko in ga zadušil. š Duhovniške vesti. Za nad-župnika v Vuzenici in dekana vuzeniškega je imenovan č. g. Josip Jurčič, dosedanji dekan v St. Lenartu v Slov. goricah. — Za dekanijskega oskrbnika je imenovan č. g. dr. Anton S u h a č , župnik pri | sv. Ani na Krembergu. — Za provizorja ! župnije pri St. Lenartu v Slov. goricah je j imenovan č. gosp. Vid Janžekovič, kaplan istotam. — Za kaplana v Vuzenicah je zopet nastavljen č. g. Viktor Preglej, provizor istotam. š Pri občinskih volitvah v Vitanju so voljeni Nemci in nemšku-tarji. Ljubljanske novice. lj „Ljudska posojilnica" si bo spomladi pričela graditi ob Miklošičevi cesti nasproti hotela .Union" svoj dom. K stav-bišču, katerega je ondi že imela, je kupila tudi Miillerjev svet. Nova zgradba »Ljudske posojilnice" bo do jeseni pod streho. lj Umrla je gospa Ivana Dreni k , soproga mestnega pomožnega uradnika. li Ponarejalec poštnih nakaznic. Včeraj smo poročali, da je pro-stak Josip Obermayer 27. pešpolka izvabil na naponarejeno poštno nakaznico prodajalki kruha, na sv. Petra cesti št. 35, štiri krone. Sedaj se nam še poroča, da je Ober-mayer včeraj zjutraj na isti način opeharil gostilničarko Frančiško Ovsenekovo na Ra-deckega cesti št. 28 za 5 kron. ij Razstavljena slika. V izložbi g Bahovca je slika Jezus na Oljski gori". Slikal jo je dijak Juvan Cirl. lj Nesreča. Ko je nedavno prišel krojaški pomočnik Jožef Kušar, stanujoč na Emonski cesti št. 2 ponoči domov, se je s tako silo zaletel v drog nekega voza, da je dobil nevarne notranje poškodbe in da so ga morali prepeljati v bolnico. lj _ Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v ponedeljek, d n e 2 0. t. m., ob 7S 6. uri zvečer na dermatologičnem oddelku deželne bolnici. Dnevni red : 1. Naznanila predsedstva. 2. Volitev dveh delegatov k XV. zbo rovanju avstrijskih zdravniških društev. 3. Demonstracije. 4. slučajnosti. lj Pazite na otroke. V sredo dopoldne se je 41etni sprevodnikov sin Adolf Pečnik neopažen oddalil iz stanovanja v Cerkvenih ulicah št. 21 in prišel na nek vrt v Korunovih ulicah, kjer je padel v vodnjak — K sreči je slišala Marija Sarcova otročje vpitje in otroka potegnila iz vode lj Trpinčenje živali. Mesar Anton B iz Hradeckega vasi je sinoči pripeljal po Sv. Petra cesti 11 jancev in 5 ovac, ki jih je imel na vozu tako natlačene, da se niti ganiti niso mogli. Vrhu teh je pa naložil še 3 zaklane jance. To je pri tem me-j sarju že drugi slučaj takega trpinčenja. lj V službi kradla. Služkinja An | gela C. je služila pri g. Pontellojevi na Bleiweisovi cesti. Ker je gospodinja zapazila, da ji je zmanjkalo več perila, je morala služkinja včeraj, ko je prišla po svoje j stvari, gospodinji vse razkazati. V nekem zavitku se je našlo med drugim perilom tudi 7 kron vredna srajca, ki jo je Č ukradla gospodinji. Nepošteno služkinjo so aretovali in se bode morala zaradi svoje „poštenosti* zagovarjati pri sodišču. lj Nesreča. Včeraj so pripeljali v deželno bolnišnico laškega delavca Danteja Vignadi-ja. Pri zgradbi karavanske želez niče v Bohinju se je bilo podsulo in Vig-nadiju zlomilo levo nogo. Razne stvari. Najnovejše. Ksmrti na vešala je obsodilo porotno sodišče v Češki Lipi kmetico Marijo Kumpel, ki je svojo pastorko v luži zadušila. — Trebušni tifus se širi v Peterburgu. — Veliki viharji div jajo ob angleškem obrežju. — P o i z k u -šeni roparski umor v pekarski prodajalnici. Predvčerajšnjim je prišel v neko monakevsko prodajalnico kruha neki mož ter napadel prodajalko, ki je bila sama v prodajalnici z nožem. Zadal ji je 30 ran, nakar ji je vzel iz predala denar in pobegnil. Policija ima napadalca že v rokah Napadalec je slikar na steklo Karol Pagany. — Otroka skuhala. V Siemnovicah na zahodnem Pruskem je kopala neka ženska svojega dveletnega otroka, Nakrat se spomni, da mora v pro dajalnico. Da bi ostala voda topla, postavila je kopalno banjo z otrokom na sredo kuhinjske peči, v kateri je bilo Ie nekoliko ognja, kamor pa je malo prej naložila novega premoga. Na poti iz prodajalnice je dolgo časa klepetala z neko prijateljico; ko je pa prišla domov je voda v kopalni banji vrela, v vodi pa je bil mrtev — skuhani otrok. — Deputacija poštnih in brzojavnih manipulantinj je bila v sredo pri članih državnozborskega proračunskega odseka ter je prosila za ženske in možke moči zboljšanje plače. — Saški kralj je odstavil od svojega zastopstva dr. Kornerja. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 17. marca. V današnji seji drž. zbora je k Derschattovemu predlogu prvi govoril ministrski predsed. Gauts ch. Dejal je, da upa na podporo zbornice pri bodočih dogodkih in da bo vlada znala varovati enakopravnost Avstrije. To je vla dina pravica in dolžnost. Skupna armada je trdna bramba proti sovražnikom. Ministrski predsednik je prosil poslance, naj zaupajo vladi, ki bo vestno gledala nato, da avstrijski interesi ne bodo oškodovani. Vse naj se pa tudi opusti, kar bi povzročalo strasti in razburjenost! (Scho nerer kriči: Ce bi na Ogrskem tako govoril kak ministrski predsednik, bi se mu — smejali!) Govorili so še Wolf, Ellen-bogen, Lozer in Fiedler imenom Cehov. Dunaj, 17. marca. Včeraj se je vršila ministrska konferenca pod cesarjevim predsedstvom. Na razgovoru je bilo več notranje političnih zadev tičočih se Avstrije in tudi Ogrske. Dunaj, 17. marca. Danes se je vršilo posvetovanje načelnikov klubov. Sklepov ni bilo. Prihodnji teden bo še en tak sestanek, da se določi nadaljni dnevni red. Da bi se postavil na dnevni red carinski tarif, se ni od nobene strani predlagalo. Dunaj, 17 marca Prihodnji ponedeljek pride vladar v Budimpešto, kjer bo zaslišal ogrske politike. Pri sestavi novega ministrstva pridejo v poštev Andrassy, We-ckerle, Lang. Dunaj, 17 marca. V Donavo sta skupno skočila neki mož in neka ženska Kdo sta samomorilca, še ni dognano. Peterburg, 17. marca. Uradno razglašajo, da je Kuropatkin od vrhovnega poveljstva armade v vzhodni Aziji odstavljen in da je ua njegovo mesto poklican Linevič. Berolin, 17. marca. V sporu Grippenberg-Kuropatkin je Dragomirov kot sodnik odločil v korist Grippenberg u Grippenberg bo skoro gotovo spremljal Dragomirova na bojišče, kjer bo zopet prevzel poveljstvo. Berolin, 17. marca. V Peterburgu so se odločili, da Grippenberg pojde nazaj k svoji armadi. Izjavil je, da se rad bojuje kot prostak pod vsakim, samo ne pod tako nezmožnim generalom, kakor je Kuropatkin. London, 17. marca. Tukajšnji listi prinašajo oči vidno precej pretirana poročila, da so kazaki v Mukdenu ropali in ubili več civilistov. Nekaj skladišč so polili z gorljivimi tekočinami in jih zažgali. Več .kazakov je obležalo pijanih v blatu. Dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne so Japonci prišli v Mukden in po kratkem boju kmalu napravili red. Ubitih je bilo več Kitajcev. Japonci so v Mukdenu ujeli 4000 Rusov. Pariz, 17. marca. ,Echo de Pariš" poroča, da bo Kuropatkin pri svojem umikanju proti severu dobil 120000 novih ruskih vojakov. Ruska vlada je mislila, da so te čete že došle v Mukden, a vsled neke nezgode na sibirski železnici so bile dva tedna zadržane. Kljub temu, da so Rusi to skrbno prikrivali, so Japonci vendar to ve deli in pohiteli s svojimi operacijami. London, 17. marca. Tu se polaga velika važnost na dohod japonskega brodovja v Singapore, menijo pa, da eskadri ne poveljuje sam Togo. Hitrost ruskega brodovja napram japonskemu se računa tu kakor 8 proti 13 vozlom, tako da bi se jako težko posrečil poizkus ruskega brodovja, umakniti se v Rdeče morje. London, 17. marca. „Morningpost" poroča iz Washingtona, da je ruska vlada sklenila, da si ne bo več nabavljala vojnega materijala v Zedinjenih državah. Dosedanja naročila so se preklicala, Peterburg, 17. marca. [Na ruskem desnem krilu se je udeležil boja pri Tjelinu tudi M i š č e n k o , dasi njegova rana še ni zaceljena. Berolin, 17. marca. Vesti, da je v Parizu rusko posojilo v znesku 600 milijonov že sklenjeno, še niso potrjene. Peterburg, 17. marca. Sin grofa Tolstega priobčuje v .Nov. Vremenu" članek za nadaljevanje vojske. Rim, 17. marca. »Tribuna" pravi, da so v Avstriji postali nervozni proti Italiji zaradi njenih prizadevanj, d a b i pomirila Albanijo in Makedonijo. Slovenci na Dunaln. Slovensko katol. izobraževalno društvo Straža" na Dunaju priredi s sodelovanjem slavnega slov. kat. akad. društva »Danice" slavnostni večer v čast dičnemu slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču v nedeljo, 19. marca 1905 — na praznik sv. Jožefa — v včliki dvorani restavracije zum giiinen Baum" na Dunaju v VII okraju, Viariabilferstrasse št. 56, kamor vljudno vabimo Vaše blagorodje Začetek točno ob šestih zvečer, spored: 1 # * # Slavnostna overtura. Klavir: g. St. P. 2 a) Slavnostni govor; b) Deklamacija iz Gregorčičevega Joba" ; g. phil. J Dolenec. 3 A Nedved: Naša zvezda. S. Gregorčič. Mešan zbor. 4. a. Gregorčič: Hajdukova oporoka. Deklamacija : g. iur. J. Dolžan. 5. A. Nedved: Srce sirota. S. Gregorčič. Tenor solo: g. phil. A. Robida. Na klavirju spremlja : g. St P. 6 L. van Beethoven: Adagio canta bile iz sonate pathetique. Klavir in harmonij : gg. St. P. in phil. M Baiuk. 7. J. Aljaž: Ujetega ptiča tožba. S. Gregorčič. Mešan zbor. 8 S. Gregorčič: Dekletova molitev Deklamacija z živo sliko : gdčna. Jelisava Kresevic. 9. a) P. H. Sattner: pričel lepo slovstveno razpravo o ruski bi-bliškn patriotiški literaturi; v nji obravnava Nik. Nikanoroviča Glubokovskija Za nas je tudi zanimiv spis Jos Vajsa o slovanskem liturgiškem jeziKu na Hrvaškem, Dalmaciji in sosednjih otokih m dr. Podlahu Spomin bivše slovanske liturgije v emavški cerkvi v Pragi. Vsaki razpravi je dodan latinski prevod ali vsaj kratka latinska vsebina, da se tako tudi češčine neveščim bravcem omogoči vpogled v slovansko teološko slovstvo. List je tudi sicer dobro urejevan. Prva številka ima večmo razprav o Brezmadežni. Za nas najzanimivejši je prvi članek Jos. Vajsa o češčenju Brezmadežnega spočetja v liturgiških glagolskih knjigah Ta Vajs je češki duho»nik, ki se je v Pragi učil slovanskega jezikoslovja, in ki ga je škof Mahnič pozval na Krk, da tam znanstveno pomaga pri ureditvi glagolskega bogoslužja. V staroslovenski akademiji na Krku je začel nedavno izdajati Sveto pismo povzeto iz starejših glagolskih spisov. Izšla je dozdaj Jobova kniiga. Delo ima naslov : Analecta sacrae scripturae ex antiquioribus codicibus glagolitcis. Publicationes Palaeoslavicae i Academiae Veglensis. V njenem prvem zvezku je izdal Vaj^ Recensis croatico - glagolitici ffieteorolojično poročilo. j Višina n. morjera 306-2 m, srednii zračni tlak 736-0 mm ! a « : ° i . j msnnje Cas npa-. Wm-*»v«nja ! mntm 1 " >om ■r rururu po •'olziiu Vf trOTi Notm » a ž« i? - a. 16 9. zveč. 726-8 +61 sr. zah. dež 46 17 7. zjutr. 2. pop. 7266 728 1 +51 +13-1 brezvetr. sl. svzh. megla del. jasno Tržna poročila od dne 16. marca 1905. Budimpešta. Pšenica za april 19 26 do 19'2S; rž za april 15-44 to 15 45; oves za anril L 1*30 do 14-34; koruza za maj 15 42 do 15-44. Pšenica; ponudbe srednje, povpraševanje srednje mrtvo. Prodaja 14 000 met stotov, za 10—15 stot. nižje. — Koruza vzdržano. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: < blačno "Zjdsni zvezde mu temnč! S. Gregorčič, j fragmenti Verbenicensis. O tem delu piše Moški zbor. b) Narodna: Njega ni. S. Gre- i J a g i c med drugim v svojem Archiv fiir gorčič. Moški zbor. 10. V. Parma : Angelus. : slavisehe Philol >gie 26. str. 126 to-le: Es Ženski zbor s klavirjem iz operete „Ama- 5 hat sich in der Stadt Veglia, Dank dem conke". 11. M. Haydn : Fmale-Presto iz j Eifer des dortigen Bischofi, ein kleiner li-simfonije v B-duru. Klavir: g. St. P. 12. S. j terariseher Verein. eine Akademie gebildet, Gregorčič: Romarica. Deklamacija : gdčna. die den loblichen Zvr^ck verfolgt, literarisehe Srednja včerajšnja temp. +6 9°, nerm. +3 7». Dnnajska borza dne 16 marca. Skupna 4»/0 konv renta, maj-nov. . . 100 35 Skupna 40/0 konv. renta, jan.-julij . . 100-35 ■ Skupna 4 2°/, pap. renta, feb -avg. . . 100-95 ! Skupna 4-2»/0 sreb. renta, april okt. . . 100-95 j Avstrijska zlata renta ...... 120-10 ! Avstrijska kronska renta 4»/» . . . 100 55 j Avstrijska in vest. renta 3'/»°/..........9330 1 Ogrska zlata renta 4»/«.......118-90 ! Ogrska kronska renta 4«/0.....9840 j Ogrska invest. renta 3l/«°/o . . , . . 89"95 t Delnice avstro - ogrske banke .... 1642 j Kreditne delnice..................678 — London vista.........239 72'/, : Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 117-15 i 20 mark............23-46 i 20 frankov...........19-06 1 Italijanski bankovci........ 95 30 \ Cekini.............1130 Frančiška Šubelj. 13. a) P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj. S. Gregorčič. Mešan zbor. b) D. Jenko: Pogovor z domom. Mešan zbor. 14. S. Gregorčič: Z vencem tem ovenčam Slavo. Deklamacija z živo slik«. Altertiimer jener Insel und ihrer Umgebung allmahlich herauszugeben Das erste Heft liegt nun vor Als Herausgeber tntt nicht etwa ein kroatiseher Priester auf — das schone Bespiel der beiden Veglenser Conč 6 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja med boleznijo kakor tudi pri pogrebu našega iskreno ljubljenega Ivo Romnucti-n in istotako za darovane krasne vence in šopke ter spremstvo ljubljenca k zadnjemu počitku, čutimo se dolžne izreči vsem ljubim sorodnikom prijateljem in znancem svojo najiskre-nejšo zahvalo. Medvode, 16. marca 1905. Rodbina Romauch. Prosta zabava bo posvečena godovnikom s und Parčič scheint nicht mehr zu wirken, Jožefom m Jožefam. Vstopnina prosta. Ra- j — sondern ein aus Bohmen gefcommener dovoljni darovi za društveni harmonij dobro- S Priester, der in Prag slavisehe Studien ge- došli 1 1 macht und seinen bohmisehen E fer in das Slovenska služba božja na i sehlafrige f^r niente des beissen Siidens ge Dunaju bo v marcu, kakor po navadi, j bracht hat." Tose tiče tudi nas! drugo nedelio v mesecu, torej 12. marca v ; Med recenzijami je tudi zelo pohvalno ome- cerkvi sv. Antona, XV. Puuthongasse 16, i popoldne ob polu treh. Enako bo tudi pri- ; hodnji mesec služba božja drugo nedeljo, j namreč 9. aprila. Prijateljski sestanek pri- i redi „Straža" 12. marca in 9. aprila v j društvenem lokalu v VI. okraju, Magda-lenenstrasse 104 (Restavracija A. Wallner) takoj po službi božji. Večja zabavna večera priredi »Straža" zopet drugo nedeljo v maju in juniju, t. j. 14. maja in 11. junija v restavraciji „zum griimen Baum", VII. okr., Mariahilferstrasse 56. Slovenski starši, ki želijo, da bi se njih otroci poučevali v slovenščini, naj blagovolijo sporočiti to društvenemu odboru - najboljše pri prihodnjem prijateljskem sestanku ! Društven o knjižnico je otvo-rila „Straža" v društveni sobi v VI. okr., Magdalenenstrasse 104. Knjige se izposo-jujejo društvenikom vsako nedeljo od 4. do 6. ure popoldne. V društveni sobi se bo vršilo poučevanje v slovenščini, petju in — kakor upamo — tudi v tamburanju. Cerkveni letopis. Ecclesiae Lavantinae syno- i dus dioecesana, quam anno Domini j 1903 coadunavit Michael Napotnik, j Princeps Episcopus Lavantinus etc. Mar-burgi 1904. — Izšla je krasna, obširna knjiga, v kateri je natančno popisana lavan-tinska sinoda. Ta dragocena knjiga obsega vse, kar se je vršilo ob sinodi, obrede, posvetovanja, govere, molitve, sklepe itd. ter je za vse čase važen zgodovinski in juri-dični dokument latantinske škofije Knjiga obsega štiri dele: Prvi del popisuje priprave za sinodo, drugi del sinodalne shode, tretji sinodalne sklepe in četrti določbe za vladanje škofije. Posebno važna so »statuta sjnodalia", ki se odlikujejo po splošni popolnosti in preglednosti. Za nas so posebno važni oddelki o gibanju proč od Rima, o socialnem vprašanju, o krščanski demokraciji in o katoliški organizaciji, v katerih se razpravlja s toliko natančnostjo, da imajo lavantinski duhovniki v teh sklepih res izborno navodilo za javno življenje. Jako poučna je razprava o alkoholizmu. Z največjo natančnostjo s» obdelane notranje cerkvene stvari in vse duhovsko poslovanje, ogromno delo je tu zbrano v knjigi, ki obsega 918 strani! Prevzv. g knezoškof lavantinski si je s tem delom pridobil neminljivih zaslug, kajti lavantinska škofija ima v tej knjigi svoj „codex", kateri jej kaže pravo pot do vsestranskega duševnega napredka. Izvrsten pripomoček pa imajo v "jej tudi druge škofije, ker jim je tu podan Popoln vzor za sinodalna zborovanja. njena doktorska disertacija našega mladega učenjaka F. Grivca, ki je p iobčena v lvov-skem cerkvenem listu „Niva" pod naslovom: Probi zluki z greekoju cerkvoju po sobori Florentijskem; v nji se tudi razumno obravnava pot, ki naj v sedanjih časih vodi k zedinjenju grške cerkv^ z rimsko. Po pravici reči, da ima prva številka obilo bogatega gradiva. List izhaia po desetkrat na leto. Naročnina znaša 9 K na leto in se pošilja kn. nadšk. tiskarni v Pragi. (190—I) * Društvo sv. Jeronima izda za leto 1905 tele knjige: 1. St Ernakoviča povest „D « b a r j e B o g*; 2. Ivana Ra diča „V ©carstvo" (sadjarstvo); 3 Milana Senoe „Astronomijo ili nauk o zvijezdama"; 4. „ R u s k e narodne pripovijetke" v prevodu Mirka Divkovici; 5. »Danico" — koledar za 1. 1906. Knjige izidejo meseca grudna. Dobe jih letniki za eno krono in dosmrtni člani, ki plačajo enkrat za vselej 10 K. Novi člani in letniki, ki še niso obnovili društvenine, naj se blagovolijo ja-| viti z gori omenjenim doneskom do konca tekočega meseca. Poštarina znaša 20 v. Poverjenik za Ljubljano je trnovski župnik Ivan Vrhovni k. Primorske novice. p Javen protest. 'Na pepelnično srede je bil v Hudijužni velik javen ples. Podpisani duhovniki, dušni pastirji v baški dolini, proti temu očitno, slovesno in z vso odločnostjo protestiramo. Protestiramo, da se je tako nečuveno skrunila pepelnična sreda. Protestiramo, da so tuji uslužbenci pri gradbi železnice tako izzivajoče žalili katoliško prepričanje in versko čustvo domačih prebivavcev. Protestiramo, da je bil pri tej nekrščanski' prireditvi zastopan učiteljski ^tsSS\laDa Protestiramo, da se je c. kr. vojaška Književnost in umetnost. časopis katolickčho duhoven-stva, ki izhaja že 46. leto, se je letos znatno izpremenil. Prinašati je začel prilogo, ki govori Pod naslovom Slavica o teološki literaturi slovanskih narodov. Naš rojak Grivec je stan godba dala zlorabiti za tako početje. Obžalujemo, da polic jski organi niso preprečili te veri nasprotujoče prireditve. Obžalujemo tiste ekspeditorice in druge, ki so se pri družili takemu očitnemu pohujšanju. Dne 11. marca 1905. Ivan Košir, vikar v Oblokah, kamer spada Hudajužna; Val. K r a g e 1 j, župnik Podbrdom; Franc H 1 i š , kaplan; Ivan Selak, vikar v Res S Stržiščih. p Oratorij v gledišču. V Gra-diški so v gledišču igrah oratorij „Natale". p Tatovi so vlomili v cerkev sv. Janeza v Gorici. V zakristiji so zjutraj našli odprte vse predale, nekatere vlomljene. Tatovom se pa njih trud ni izplačal, ker niso mogli nič posebnega dobiti, iz cerkve pa niso ukradli nič. p Nabor v Gorici. Oi 89 mlade- ničev razreda 1884 je bilo potrjenih 35, 6 škart in 48 pride še na nabor. Od 51 mla-deničev razreda 1883 je bilo potrjenih 6, škart 18, 27 pride še na nabor. »Kotoliikii BuRonrnn" v Ljubljani. Književna poročila. Novosti: Ehrhard-Schindler, Theologische Studien der Leo-Gesellschaft 12. zvezek: Struckmann, Die Ge-genwart Christi in der hI. Eucharistie nach den schriftbchen Quellen der Vornizanischen Zeit. Eine dogmengeschichtliche Unter und Psvchologie-Theodicee. Cena K 16.80. — ; ! Manz'sch Gesetz-Ausgabe. Das Gesetz vom 19. Sep- j i tember 189H betreffend die Dotation der katno-t lisehen Seelsorge - Geistlichkeit sammt einschlagigen Materialicn und Vtrordnungen Mit Erlauterungen, Erlassen und Entscheidungea fiir den praktisehen Gebrauch. K 1.80, Selma La-gerlof, Jerusalem: I. In Dalarne. II. Im hei- ; ligen Lande. Krzahlung. Ubersetzung aus dem j Schwedischen von PaulineKlaiber. 2 zvezka K U 40, — Selma Lagerlof Francis Maro, Christus-legenden. Vezano K 5 40, — Seelsorger-Praxis. Sammlung praktiseher TaschenbUcher fiir den ka-tholischen Klerus IV. Vademecum fflr die PrSsides der katholisehen JUuglings-vereinigungen. Von Dr. Jos. lirammer. Vezano K 1.08. — Podpisani župnik naznanja žalostno vest, da je umrl velečastiti gospod Friderik Hudovernik demantni mašnik, knšk. duhovski svetovalec, bivši župnik v Lescah, dne 16. marcija oh pol 4. uri popoldne, po hudi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 85. letu starosti. Pogreb bo v soboto, dne 18. marcija 1905 na pokopališču v Kranju. Ob 10. uri bo sv. maša za pokojnika v Zupiu cerkvi in potem pogreb. Župni urad v Kranju, 16. marca 1905 Anton Koblar Jupnik in dekan. Dobro izurjena se takoj sprejme šivilja na Sv. Petra cesti štev. 13 pri gospodični Mariji Skulj. 523 1—1 Društvo pogrebne bratov, sv. Jožefa bode imelo dne 19. marca, t. j. na dan sv. Jožefa ob 4. uri popoldne v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni občni zbor, h katerem se vabijo vsi moški udje. ODBOR. 500 3 —2 Mednarodna panorama Ljubljani, Pogačarjev trg. Cerkvena glasba. Postne pesmi. Za mešan zbor in orgije zložil P. Hugolin Sattner ord IT Min. Cena partituri in štirim glasovom po pošti K 3.20. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Čebuljček za seme, 419 3-1 zgodnji krompir, beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo, in čebulo kupuje po najvišji ceni Jožef Leuz v Ljubljani pri novem Fran Jožefovem mostu. po 52S FotopiastiHa. - Povsem naravno potovanja. Svetovnozgodovinski in patriotiški ______— dogodki. ——— Vsak teden novo potovanje. V soboto, 18. marca 1905: 3P8f Zadnji dan razstave Velezanlmivo potovanje Angliji. V nedeljo 19. marca do vitv. sobote 25. marca: Velezanimivo potovanje parnika ,Augusta Victoria4 od Kairo d° Alehsandrlje. Smlrne in Malte. Odprto vsak dan od 9. are ij. do 12. In od 2. pop. do 9. mčer. p -WS Popolna oprava za špecerijsko ali manufakturno prodajalno v najboljšem stanju je po ceni naprodaj pri 502 3—2 Adolfu Hauptmannu pgovina z barvami, firneži, laki in čopiči ob vogalu sv. Petra in Resljeve ceste in na Marijinem trgu. Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz * Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«. Šahlnne za aol>ne »Ukorje, najnovejše in Kjuvcisriv najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske uhce. 524 17 11—10 Vnania naročila proti povzetju. Ljudska pesmarica za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma je Izšla in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije. © a n a i mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin. več. S^^^^g Izšlo je tudi uSpremijevanje k ljudski pesmarici«. Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več. Naroča se v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva" v LJUBLJANI. »Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako S^^OaSs^S družino! S^^O^SS »Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ordinarijatov. immmvmmmmfPfK Leopold Tratnik e>Q posar v Ljubljani priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom, svojo veliko zal ugo cerkvenih posod in orodja. in Slavnemu občinstvu pa električna svetila in druge k« vinske izdelke n. pr.: križe, sv. razpela v raznih velikostih, podobe i. t. d. • Priporoča se za oblla • 000 naročila! 000 '18-J 20-10 Kat. bukvama v Ljubljani priporoča: Postne pesmi za mešan zbor in orgije zložil P. Hugolin Sattner ord. ff. Min. Cena: partitura po pošti K 160, partitura in glasovi po pošti K 320, vsak posamezen glas 40 vin. Častito predstojništvo frančiškanskega samostana je izročilo „ Katoliški Bukvami" tudi naslednje skladbe v prodajo in razpošiljanje: Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami. Izdal P. Hugolin Sattner. Partitura in 4 glasovi brez poštnine K 8 —, posamezni glasovi po 50 vin. Slava Bogu. Cerkvene pesmi. Za mešan zbor izdala in založila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner. I. Zvezek: Dvajset mašnih. Cena partituri in glasovom s poštnino vred K 3 40. II. zvezek: 23 Marijinih. Cena partituri in glasovom s poštnino vred K 3*—. Venček Mariji. Napevi za Marijino družbo. Zložil P. Angelik Hribar. Drugi zvezek. Cena partituri s poštnino vred K 125. Vsak glas 35 vin. Missa Jn honorem s. Antonii Paduani" ad IV. voces inaequales. Auctore P. Angelico Hribar. O. M. Cena partituri in štirim glasovom s poštnino vred K 2 20. Katoliška bukvama v Ljubljani. F. Kham v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10 Pridnega in poštenega 501 5-3 licenca sprejmem v svojo novo trgovino z mešanim blagom. Vstop tako]. IVAN LAVRIČ, trgovec v Cerknici. Mladi gabri za ti ve meje ali pa za presajenje po gozdih od 1 do 5 m višine so v večji množini na razpolago. Več pove Franc Hrastja na Bregu št. 14, pošta Kranj. 508 4-2 -m tovarne za platneno, namizno in damastno blago NORBERT LANGER & SINOVI Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n.|M. Zaloja pri Antonu SarCU v Ljubljani Sv. petra cesta Stev. 8 —— specialna trgovina z opremami za neveste. Vsi izdelki se prodajajo po tistih cenah, kakor v tovarni sami. 809 52—41 Zahtevajte pm nakupu 671 60-57 chicht-ovo štedilno milo Ono je z znamko „jelen". zajamčeno čisto ISBGi- Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, in brez v s g fc e škodljive primesi Perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in var- Pere izvrstno. stveno znamko „ JELEN' Jurij Sehicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. "V "TKi'»»'V Varstvena znamka Dobiva! se povsod Nakup In prodaja vsakovrstnih driavnlb papirjev, »ročk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „±Ti E It C U II" I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse Z Pojasnila v vseh gospodarskih in flnanonlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ftpekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 150—30 Isdajatelj in odgovorni urednik : tir. tgi>aoi| fttaik.