Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2005 352(497.4 Ivančna Gorica) 120050170,3 OBČINA IVANČNA GORICA POŠTNINA PLAČANA PRI 1295 IVANČNA GORICA KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA 2.GRUPE ODREDVO 17 1295 IVANČNA GORICA C'.'ci'>< i/ji'; rj^'&i'ii^ci-ic^&i^ C J rji & f'iS C l V/ Čffl O l alitete reke Krke, kar pogosti gostje v naši občini, kjer med dmgim zbirajo informacije o potrebnosti čistilnih naprav za kvalitetnejše čiščenje odplak, ki se na širokem območju kraškega sveta zbirajo v reki Krki. Po projektu moramo zgraditi dve osrednji čistilni napravi: ena že stoji v Ivančni Gorici, druga pa je v izgradnji v Šentvidu pri Stični in naj bi bila zgrajena do jeseni tega leta, ko naj bi ob zaključku dobili še preostala sredstva od ministrstva za okolje in prostor. Do leta 2017 pa bo treba zgraditi še več kot petdeset majhnih čistilnih naprav za večje ali manjše vasi in zaselke. To je obveznost do evropske zakonodaje. Uporabnike že na tem mestu opozarjamo, da odlok predvideva obvezen priklop in temu primemo tudi potrebna sredstva, ki so sestavni del obveznosti, ter zagotovilo, da se k temu pridobi tudi republiško takso za očiščevanje voda. Zal imamo v občini še kar nekaj krajev, ki jim tekoča pitna voda še ni zagotovljena. Nadaljuje se priprava za izgradnjo sekundarnih vodov na Polževski planoti in predvidevamo kar se da hiter začetek izgradnje vodovoda Visoka cona Stična. Obrtniki in drugi graditelji imajo svoj prostor v industrijski coni v Ivančni Gorici, Višnji Gori in po drugih manjših lokacijah, ki so razpršene ob individualnih možnih givdnjah za ustrezno obrt. Ugotavljamo>, da je občina za pozidavo individualnih stanovanjskih gradenj vse bolj privlačna in temu primerno se veča tudi število prebivalcev, kar zahteva dodatne prostore v vrtcih, šolah in podobno. Ze vnaprej vidimo težave v naših vrtcih, ki jih bomo morali razreševati na obstoječih lokacijah, morda celo z iskanjem rešitev za tiste vrtce, ki imajo premalo otrok in so celo v drugih občinah. Priseljevanje nam daje še eno potrditev, da živimo v lepem okolju, ki ga moramo ohraniti v vsem lepem in storiti vse, da bo tudi življenje prijetno in bogato, zato se udeležimo spomladanskih očiščevalnih akcij, kijih organizirajo številna društva in posamezniki. Cas občnih zborov po društvih je že več ali manj za nami. Spet lahko ugotavljamo, da je naša občina z razvejanostjo in različnimi dejavnostmi ter kvalitetnimi dogodki in prireditvami lahko za primer, kjer se lokalne prireditve spogledujejo z nacionalnimi, kjer so dmšt\>a od najmlajših, vključenih v organizirana tekmovanja, le še podaljšek prvorazrednih, tako v športu kot kulturi, turizmu in drugod. Vse to je bilo povedano ob desetletnem delovanju projekta za dolenjsko dediščino, v katerega je vključena tudi naša občina. Koncerti in revije vrtčevske in šolske mladine ter starejših so napolnile naše dvorane, izbor najboljših pa se zaključuje z revijalnimi nastopi našega območja. Zaželimo jim veliko uspehov. Zupan Jernej Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalija Pavlin , Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 2- Ivančna Gorica, marec 2005 ©B3D SfETilSII VPRAŠANJA Druga točka 19. seje občinskega sveta 4. aprila so bila vprašanja in predlogi svetnikov. Pred sprejemanjem proračuna za leto 2005 seje razvila daljša razprava ob naslednjih vprašanjih in temah. KDAJ POLICIJA ¥ IVANČNI GORICI? Kar nekaj vlomov v stanovanjske hiše in štirje oboroženi ropi na poštah v občini Ivančna Gorica je spodbudilo Sonjo Maravič, da predlaga naši občini. Obremenitve policijskih enot so velike, jasno je tudi, da bi območje občine Ivančna Gorice potrebovalo dodatne kadrovske moči. V nadaljevanju je Marjan Fric predstavil varnostne razmere v lanskem letu in prvem trimesečju letošnjega leta občinskemu svetu obravnavo poročila o varnostnih razmerah v Občini Ivančna Gorica v minulem letu, da policijska postaja Grosuplje predstavi program dela za leto 2005 in da se obnovi pobuda o ponovni vzpostavitvi policijske postaje v Ivančni Gorici. Zato so se seje občinskega sveta udeležili predstavniki policijske postaje Grosuplje: komandir PP Grosuplje Ludvik Kastelic, vodja kriminalitete na PP Grosuplje Marjan Stih in vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Marjan Fric. Komandir je najprej poudaril, da se je po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo struktura kriminala in njegove organiziranosti v Sloveniji povsem spremenila, tudi v za področje naše občine. Izkazuje se, da je varnost pogojena tudi s pomembnimi prometnimi povezavami, ki se nahajajo v tem delu naše regije. Kaznivih dejanj je bilo leta 2003 v primerjavi z letom 2004 sicer manj, v porastu pa so bile predvsem tatvine in vlomi. Kot največja kazniva dejanja so bili v lanskem letu in začetku letošnjega leta obravnavam poštni ropi in primer umora. Vse aktivnosti v povezavi s poštnimi ropi vodi kriminalistična služba Policijske postaje Ljubljana, primer umora občana občine Ivančna Gorica pa je bil razkrit pred nekaj dnevi. Poudaril je še, da so se vlomi trenutno ustavili, težave, s katerimi se srečujejo na tem podro- čju policisti, pa so predvsem v dokaznih postopkih. V porastu je tudi proizvodnja in uporaba prepovedanih drog. V lanskem letu je na tem področju PP Grosuplje zabeležila nekaj uspešnih akcij preprečevanja širjenja tovrstnega kriminala, ravno v občini Ivančna Gorica. Predstavili so še nekaj drugih podatkov o različnih prekrških tudi na področju cestnoprometnih predpisov, poudarek v poročanju pa je bil usmerjen tudi na varovanje okolja in vedno več novih direktiv policiji glede preprečevanja kaznivih dejanj na tem področju. Ocena PP Grosuplje je, da so varnostne razmere do neke mere zadovoljive, še zdaleč pa ne takšne, da bi lahko govorili o varnem življenju občanov. Vse aktivnosti v smislu preprečevanja razvoja kriminalitete se bodo v letošnjem letu nadaljevale. Tu je mišljena tudi preventiva v šolah, apeliranje na občane v občinskem glasilu in podobno. Na podlagi povedanega je občinski svet sklenil, da prejme od PP Grosuplje pisno poročilo o predstavljenih varnostnih razmerah in da se zavzame za ponovno vzpostavitev policijske postaje v Ivančni Gorici ali pa vsaj kakšne drugačne oblike povečanja policijskega kadra v občini. Svetniki so se strinjali z besedami Nikolaja Erjavca, da je treba storiti vse, »da se okoliščine za kriminal poslabšajo, okoliščine za varnost občanov pa izboljšajo.« KRIŽIŠČE SV. ROK Svetniki so se nato dotaknili težav kmetije Ambrož iz Leskovca, ki že dalj časa ne more priti do primerne rešitve glede pridobivanja potrebne gradbene dokumentacije. Občina se bo zavzela, da se primer razreši. Problematika, ki se že nekaj časa obravnava na sejah občinskega sveta v zvezi s kritičnim križiščem pri Sv. Roku v Šentvidu, je bila spet na dnevnem redu. Alojz Cebular je predstavil stališča KS Dob in spraševal, kakšne so možnosti za ureditev križišča. Predlagana je rekonstrukcija na tak način, da bi bile ceste oz. kraki križišča speljani bolj pravokotno drug na drugega. Tako bi se izboljšala vsaj preglednost v križišču. Seveda pri reševanju tega vprašanja ostaja glavni problem dejstvo, da gre za regionalno cesto. V tem primeru so kakršna koli dela odvisna povsem od Direkcije za ceste RS. Občina bi lahko sodelovala le v tistem delu ureditve križišča, kjer so zemljišča oz. ceste v njeni pristojnosti. Treba bi bilo torej pripraviti nek program reševanja, analizo nesreč v križišču in podobno ter to predložiti direkciji za ceste. To bi po besedah Jurija Kosa morebiti pospešilo čakanje v vrsti pri direkciji za ceste. Ceste so razlog za vprašanja domala vedno in ob vsaki priložnosti. Tako smo izvedeli, da asfaltiranje ceste skozi Šentvid načrtujejo še do konca aprila, saj je takrat tam predvidena večja kulturna prireditev. Aktivno se pristopa tudi k dokončni rekonstrukciji Sokolske ceste oz. krožišča pred železniško postajo v Ivančni Gorici. Svetniki so tudi izrekali mnenje glede uporabe občinskega simbola - rimskega miljnika na gostinskem lokalu pred poslovnim centrom Zolnir v Ivančni Gorici. Izražena so bila mnenja glede pravice uporabe simbola, o posledicah uporabe in korektnosti do drugih gostincev v Ivančni Gorici. Mnenja so se razlikovala, na koncu pa so sklenili, da se zaenkrat ne da pozitivnega mnenja glede uporabe; ozirajoč se tudi na druge lastnike lokalov se postavi pred stavbo Zolnirja kopijo miljnika. ZELENA LEPOTICA KRKA Reka Krka in njena ekološka sanacija je bila razlog za vprašanje Nataše Lukman. Projekt ekološke rešitve porečja Krke, h kateremu je občina pristopila oz. bila pobudnica t.i. pisma o nameri, se zdi, da nima možnosti za uresničitev. Zupan je na zastavljeno vprašanje pojasnil, da sta ravno v minulem mesecu občino obiskala dva strokovnjaka evropske komisije v zvezi s potekom izvajanja omenjenega projekta. Občina mora v nadaljevanju zastopati predvsem stališča, ki bi ji omogočala doseči morebitna sredstva evropskih strukturnih skladov, kakor jih predvideva izvedba projekta. Na Krki pa se ubadajo tudi z reševanjem pokopališčnega obzidja - cvin-gerja, ki mu grozi, da se podre. Nevarnost je očitna, jasno pa je tudi, da je sanacija obzidja zaradi grobov izredno finančno zahteven projekt, katerega pa se seveda bo treba lotiti. Župan je predlagal, naj se povabi gradbenega strokovnjaka, ki bi primer raziskal in ocenil, v kakšni situaciji se obzidje nahaja - torej koliko časa bo še lahko zdržalo - nato pa bi našli primerno rešitev. Pri tem se mora aktivno vključiti v sodelovanje tudi KS Krka. Matej Steh UMSKO S0D»SCE JE ODDALO REVIZIJSKO POROČILO 0 POSLOVANJI OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2003 Po notranjih revizijah dela naše občine smo za leto 2003 konec preteklega leta imeli na Občini Ivančna Gorica tri mesece tri finančne in pravne strokovnjake, ki so pregledovali uspešnost oziroma neuspešnost dela občinske uprave, župana in celotne sestave, ki formalno tvori občino. Cilja revizije sta bila podati mnenje o izkazih zaključnega računa proračuna občine za leto 2003 in mnenje o pravilnosti poslovanja občine za leto 2003. Spekter delovanja občine je izredno obsežen, saj občina deluje na območju dvanajstih krajevnih skupnosti in številnih porabnikov javnih sredstev, kot so najrazličnejši zavodi, šole, vrtci, komunalni porabniki, društva in podobno. Kot je mlada občina, tako je tudi mlada zakonodaja, ki se je v teh desetih letih večkrat dopolnjevala in iskala najrazličnejše ustrezne spremembe, ki jih je zahtevala praksa. Večkrat so bila različna tolmačenja za uporabo lokalne zakonodaje. Strokovnjaki in različna ministrstva so velikokrat v dilemi, kako ustrezno uporabljati zakonodajo, še posebej, ko gre za vprašanje specifične razrešitve problema, saj je v dvestotih občinah specifika v mnogo-čem tudi očitna. Govorimo o občinah z nekaj sto prebivalci pa tja do 300.000 prebivalcev, od pet zaposlenih do 600 strokovnih delavcev in več, ki morajo strokovno reševati tematiko občine, da prebivalcem zagotovijo normalne, primerljive pogoje delovanja za življenje v lokalni skupnosti. Kljub dobremu in poštenemu delu pride do napak, ki nastanejo zaradi dela in tako razumljene zakonodaje. Po drugi strani pa je del zakonodaje tako administrativno in birokratsko zastavljen, da razumno privede do napak, na katere je prav, da smo opozorjeni in da jih z ustreznimi ukrepi tudi opravimo. Pri iskanju rešitev smo nemalokrat od različnih ministrstev dobili različna tolmačenja. Seveda tu mislim na tiste napake, ki so birokratskega karakterja s papirnato ustrezno rešitvijo. Vendar pa vsakdo, ki dela, prevzema tudi odgovornost brez izmikanja, še posebej takrat, ko gre za gmotne materialne posledice ali pa celo namensko prisvajanje javnih sredstev. Gre za kar se da najbolj ekonomično uporabo proračunskih sredstev, ki jih proračun usmerja, zakonodaja pa metodološko daje transparentni pogled in končni nadzor. Res pa je tudi, da so zakonodajne obveznosti vse prevečkrat prehitro in nedorečeno sprejete v državnem zboru in drugih lokalnih okoljih, tako da nimajo možnosti udejanjanja v praksi, pri tem pa smo prizadeti mi, neposredni uporabniki. Zakonodaja je zato, da se jo spoštuje in da na ta način kot občani in državljani krepimo pravno državo in z našo moralno in etično držo gradimo družbo. Delovna usmerjenost me je vedno vodila in sedaj še bolj na odgovorni funkciji župana, da sem delal v skladu z realnimi možnostmi in zakonodajo. Gotovo si ob revizorskem preverjanju računskega sodišča ob tako časovno dolgem revidiranju in taki obsežnosti dela ne bi mogel zamišljati, da bi bilo delo opravljeno brez nepravilnosti. Zato me je prijetno presenetilo računsko sodišče, ki je ugotovilo, da v izkazih proračuna občine Ivančna Gorica ni bilo pomembnih napačnih navedb, kar je potrdilo z izrekom pozitivnega mnenja. Pri poslovanju je računsko sodišče ugotovilo, da je v letu 2003 v nekaj primerih občina ravnala v neskladju s predpisi, kot so nevključevanje krajevnih skupnosti v konsolidirano proračunsko stanje občine, nepravilnosti pri izplačilu plač dvema delavcema kakor tudi županu za dodatek na delovno dobo, težave so bile tudi pri javnih naročilih male vrednosti in spremembi nabave učnih pripomočkov za novo šolo Stična, kot so bila ponujena v prvotni ponudbi. Napake se kažejo tudi pri transferjih sredstev društvom in organizacijam, transferjih neprofitnim organizacijam, transferjih na področju kmetijstva in transferjih župnijskim uradom. Te zadnje nepravilnosti so se dogajale zaradi nesprejetega pravilnika, ki naj bi urejal s sprejetimi merili dodelitev sredstev naštetim institucijam. S podobno napako so se prenesla tudi sredstva na krajevne skupnosti, seveda v manjših zneskih, za nakup materiala in gradnje javnih poti, za del plačila porabe električne energije in za del sofinanciranja gradnje kanalizacije, ki so se tudi podelila brez sprejetih meril. Računsko sodišče je občini zaradi storjenih nepravilnosti predvidelo 90-dnevni rok za ukrepe, ki bodo odpravili pomanjkljivosti. Moram povedati, da so nekatere pomanjkljivosti bile odpravljene že v letu 2004, preostale pa bodo odpravljene rokovno in z načinom, kot je zapisano v odzivnem poročilu. Na vsa opažanja, seveda tako, kot je vedno v praksi, imamo svoje zagovore, ki gotovo omilijo mogoče trdo zapisane besede, pa vendar se zavedamo, da je zakonodajo treba spoštovati, pa četudi posledično včasih z nerazumnimi rezultati. Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret JVJ JE: j J J_ALj i J DA XI7 • INFORMACIJE iN PRISTOP K SLOVENSKIM IN TUJSM VZAJEMNIM SKLADOM • POSREDOVANJE PRI ODKUPU SN PRODAJI VREDNOSTNIH PAPIRJEV ZA GED • UGODNA MENJAVA DEVIZ KOLODVORSKA 2, 1290 GROSUPLJE, TEL.: 01 7860=880. Ivančna Gotica, marec 2005 <3 TL ¡pi mmm »EKOLOGIJA NE POZNA OBČINSKIH MEJA« Občino Ivančna Gorica je 17. marca v okviru projekta Načrt upravljanja z vodami na porečju Krke obiskal škotski strokovnjak, gospod Dren-nan VVatson, kije sodeloval pri podobnih projektih tudi v drugih evropskih državah. Namen obiska je bil srečanje z županom Jernejem Lam-pretom v sklopu 1. faze pilotnega projekta, ki se izvaja za porečje reke Krke v okviru usklajevanja in približevanja Evropski direktivi o vodah. Le-ta namreč predvideva tudi sodelovanje interesnih skupin in javnosti pri določanju in izvajanju strategije za učinkovito upravljanje s porečjem reke. Ko bi torej slovenski projekt na Krki uspel in bil uresničen, bi ga morda v prihodnosti lahko izvajali tudi na drugih rekah v Evropi. Zupan Jernej Lampret je gostu najprej predstavil razloge za nastanek ideje o oblikovanju projekta konec devetdesetih let, da bi se odločno lotili reševanja ekološko ogrožene reke Krke. Leta 2000 je bilo oblikovano pismo o nameri, ki ga je dve leti pozneje podpisalo 18 občin ob celotnem porečju reke Krke. Tako široko podprto idejo so prenesli na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in začelo se je oblikovanje organizacijskih in finančnih smernic za izpeljavo projekta. Oktobra 2002 je bil Načrt upravljanja z vodami na porečju Krke posredovan sedežu Evropske komisije v Bruslju, in sicer kot pilotni projekt Slovenije v povezavi s sofinanciranjem s sredstvi Evropske komisije ISPA oziroma s sredstvi t.i. kohezijskega sklada. Pozneje je bil kot zastopnik sodelujočih občin v projektu izbran predstavnik Komunalnega podjetja Novo mesto, Občina Ivančna Gorica pa je tudi pristopila k oblikovanju Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini. Načrt, ki opredeljuje izpopolnjeno komunalno infrastrukturo, je izdelalo podjetje Limnos in je nastal v skladu z navodili Ministrstva za okolje, prostor in energijo. V skladu z evropsko zakonodajo mora namreč biti stanje na tem področju sanirano do konca leta 2017. Občina ima torej postavljena izhodišča za ureditev, pri tem pa seveda računa tudi na sredstva, ki bi morebiti prišla od Drennan Watson evropskih strukturnih skladov v okviru projekta reševanja reke Krke. Novembra lansko leto je bilo na javnem razpisu za izvajanje projektnih nalog izbrano podjetje Hidroinženiring iz Ljubljane z dvema partnerjema: IEI d.o.o. iz Maribora in ECORYS-NEI BV z Nizozemske. Watsona je na srečanju z županom zanimalo, kako je občina do zdaj . reševala problematiko z urejanjem odpadnih voda. Opazil je podeželsko območje občine, zato ga je zanimalo, na kak način delujejo in se združujejo kmetje in gozdarji v občini. Nasploh je poudaril, da je projekt slovenski, a še kako aktualen kjerkoli drugod po Evropi. Skupna ugotovitev ob koncu srečanja pa je bila, da morata ministrstvo in izvajalec občinam predložiti finančno strukturo in začrtati nadaljnji potek izvajanja projekta. V sklopu prve faze izvajanja projekta, ko se pripravlja vsebinski del, je 1. aprila sledil še obisk predstavnika nizozemskega podjetja Ecorys, gospoda Lea Beumerja. Ibkratnega srečanja se je udeležil tudi direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnik. Obisk nizozemskega strokovnjaka je bil namenjen ugotovitvi, kakšno je dejansko stanje na področju upravljanja s komunalnimi odpadki v naši občini in kako poteka financiranje in investiranje v komunalno infrastrukturo. Zanimala ga je tako razvitost vodovodnega kakor tudi kanalizacijskega sistema. Janez Skarlovnik je gosta informiral o cenah distribucije pitne vode in čiščenja odpadnih voda, župan pa je predstavil trenutne aktivnosti občine na področju reševanja komunalne problematike. Stališča občine v celotnem projektu Načrt upravljanja z vodami na porečju Krke je predstavil tudi direktor občinske uprave Janez Radoš. Izrazil je predvsem zaskrbljenost, da naša občina ne bo imela ustreznih pogojev za dosego praga, ki omogoča financiranje iz kohezijskega sklada. Po načrtu, ki je bil izdelan v lanskem letu, mora Občina Ivančna Gorica zgraditi še več kot 50 malih čistilnih naprav, kar predstavlja približno 3,5 milijarde sredstev. Občina seveda tako finančno težkega projekta sama ne more izpeljati, zato apelira na spremembo kriterijev v takšni meri, da bi vse občine v projektu imele možnost pridobitve nepovratnih sredstev. V nasprotnem primeru, je poudaril župan, bo Občina Ivančna Gorica morala odstopiti od projekta, s čimer, bo seveda največ izgubila država, ki bi ji moralo biti še kako važno, da se najdaljša slovenska reka v prihodnosti primerno ekološko sanira. Občina Leo Beumer FRANC URBANCIC 192S—2005 Na šentviškem pokopališču smo se v začetku marca poslovili od gospoda Urbančiča, ki je sklenil svoje življenje prav v zimskih dneh, kljub temu da je bila pomlad že tako blizu. Preživeta leta so pustila sledi in spomine na človeka, ki je vedno razmišljal s svojo glavo in razumom, ki je preraščal dnevno politiko in iskal rešitve v strokovnem razmišljanju pravnika. Prav zaradi samotarskega življenja in neuklanjanja režimskemu mnenju ni našel okolja, ki bi mu v odzivu vračalo potrditev za njegove usmeritve in dejanja. Redki so bili tisti, ki so mu sledili, saj je kljub pritiskom ostal neomajno na poziciji, ki mu je prej dajala osamitev in sprejemanje ožjega komunikativnega kroga. Franci se je rodil 10. februarja 1928 očetu cestarju in materi gospodinji. Redke so bile zaposlitve, redki so bili delavci na podeželju, zato sta imela po očetu in materi France in njegova sestra privilegij na kmečkem podeže- lju. Franci se je pridno učil, zato mu je bil uk na klasični gimnaziji in pravni fakulteti pisan na kožo. Kot mladi pravnik se je zaposlil na takratni občini Ivančna Gorica in nadaljeval pri kreiranju pravnih aktov na novoustanovljeni občini Grosuplje. Ob ustanovitvi nove občine Ivančna Gorica je bil med prvimi, ki je nudil vso pomoč, da bi v pravnem demokratičnem sistemu dosegel vse tisto, kar je videl zunaj v Evropi. Občina je zaživela, gospod Urbančič pa je kot upokojenec stare občine delal v statutarni pravni komisiji in iskal rešitve za pravni red, ki je šele sledil. Kako lepo je bilo srečanje ob novem letu s starimi prijatelji, poklepetati in obuditi spomine starih dni. A žal so to ostali le spomini nas živečih. Sprašujemo se, ali je bil Franci s pokončno držo v svojem življenju bolj ali manj srečen, bolj ali manj uspešen. Stare zamere, ki so segale Karta porečja Krke z mejami občin, občinskimi središči in mejami statističnih regij. bo sicer svojo pozornost preusmerila na druga področja življenja občanov. Beumer je glede na izražene želje in vprašanja gostiteljev poudaril, da je projekt v fazi, ko se zbirajo podobne informacije, kot jim je bil priča na tokratnem srečanju, z namenom, da se skuša najti primerne rešitve. Zato bi država vsekakor morala posredovati Bruslju informacije o situaciji in težavah, s katerimi se občine srečujejo, in apelira na alternativne vire financiranja. Izkazuje se torej, daje pot do evropskih strukturnih skladov težka, v javnosti pa se pogosto ugotavlja, kako Slovenija premalo izkorišča sredstva, ki so ji sicer na razpolago. Krka, ki ni samo naša reka, ima torej možnost, da reši svojo že močno načeto naravno lepoto, toda za to smo odgovorni vsi: tisti, ki živimo ob njej in v njenem zaledju, in tudi država, v tistem delu, ko gre za varovanje okolja in naravnega bogastva. Matej Šteh v vojna leta, so mu narekovale obsodbe in hkrati odpuščanje, pa vendar nikoli do sproščujočega življenja in dela v skupnosti. Pravniško delo ga je obvezalo do te mere, da so bile pri gospodu Francu polne police uradnih listov in klasičnih knjig, ki niso sprejemale sveta v zdajšnji podobi, zato tudi televizor ni našel prostora v njegovem domu. Govoril je odkrito, zato je službovanje kljub pravosodnim izpitom, razgledanosti in strokovnim pristopom ostalo brez pravega napredovanja. Tudi čas po osamosvojitvi in v novi državi ni izpolnil njegovih pričakovanj in želja, zato si je kot upokojenec poiskal topel dom, stran od prometnega križišča, pri Ceglarjevih. Vendar pa mu zaradi zgodnje smrti ni bilo dano, da bi opojnost narave napolnila strto srce in svet, ki je bil njemu redkokdaj naklonjen. Materialni svet z blebetavo družbo mu je zamenjala moč duha tam, od koder ni povratka. Jernej Lampret KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. s yo m 4 01) objavljamo: JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica v letu 2005 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi. Priznanja in nagrade Občine so: • častni občan • zlati grb Občine, kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine. • nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini. • plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 2005. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine ter posamezniki in organizacije z območja Občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku, • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela, • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 22. aprila 2005 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica - s pripisom "nagrade in priznanja". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. PREDSEDNIK Dušan Stmad, I.r. 74- Ivančna Gorica, marec 2005 3SD Občankam in občanom Občine Ivančna Gorica čestitamo ob prazniku Dneva upora proti okupatorju in 1. maju Občinski odbor SD Ivančna Gorica IVANČNA GORICA NA POTI K MLADINSKEMU CENTRU S loven «¡iT Regijski odbor Mlade Slovenije je v sodelovanju z občinskimi svetniki Nove Slovenije začel s pobudo, ki naj bi pripeljala do ustanovitve mladinskega centra. Med občinskimi svetniki prevladuje širše strinjanje, da bi bilo treba za mlade narediti (še) nekaj več. Sicer že zdaj občasno potekajo koncerti, ogledamo si lahko gledališko predstavo ali likovno razstavo, nastop folklorne skupine ali filmsko predstavo, lahko se pridružimo kateremu od športnih klubov. Pa vendar po pogovorih z mladimi ugotavljamo, da se jih prav veliko ne priključi nobeni od teh dejavnosti, bodisi zaradi neinfor-miranosti bodisi zaradi pomanjkanja zanimanja... Verjamemo, da bi lahko veliko več dosegli z ustanovitvijo mladinskega centra, o čemer smo se prepričali tudi ob ogledu mladinskega centra Brežice. Ta namreč informira, spodbuja, spremlja in pomaga pri nastajanju novih aktivnosti in ohranjanju obstoječih. Običajne dejavnosti, ki jih pokriva mladinski center, so: • kultura: delavnice, likovne delavni- ce, gledališke in lutkovne predstave, literarni in tematski večeri, koncerti, tečaji tujih jezikov, • mednarodno sodelovanje: izobraževanje, izmenjava mladih (do 25 let) po Evropi, • neformalno izobraževanje: arhitekturni, računalniški in plesni tečaji, multimedijske delavnice in seminarji, • MC nudi tudi svetovanje in informiranje, išče odgovore na vprašanja, ki jih mladi zastavijo, omogoča delo na računalnikih, povezanih v inter-netno omrežje; organizira svetovanja strokovnjakov, • sodeluje z osnovnimi in srednjimi šolami, ima organizirano sobotno varstvo za otroke in še veliko več. Seveda pot ni lahka niti hitra, toda kjer je volja, tam je pot. Vendar pa to ni samo naš projekt, to je projekt naše občine z okolico in želimo si, da bi ga mladi že v postopku nastajanja vzeli tudi za svojega. Zato vabimo posameznike in skupine, da se nam že zdaj pridružite. Skupaj zmoremo več. Mladi iz reg. odbora Nove Slovenije zahodna.dolenjska(5)mladaslovenija.org www.mladaslovenija.org PS. Že sedaj pa vas vabimo, da se nam pridružite pri čistilni akciji, ki jo načrtujemo meseca maja. Več o tem pa v naslednji številki Klasja. Ali ustrezno varujete svoje kolo pred tatvino? Policijska uprava Ljubljana Mestna občina Ljubljana m SPRAŠUJETE, me dgov;*r (amo 9 V zadnji številki Klasja smo objavili tri vprašanja občanke Ivančne Gorice. Odgovore je posredoval sam župan Občine Jernej Lampret. Kdaj je predvidena gradnja novega vrtca v Ivančni Gorici? Nova šola v Ivančni Gorici z moderno športno dvorano je lep izkaz velike pridobitve za kraj Ivančna Gorica. Vprašanje o vrtcu bi se lahko dobilo prav v tej investiciji, kini bila majhna, namenjena pa ravno tem otrokom, ki so, ali mogoče celo niso, prestopili prag ivanškega vrtca. Zagotovo je nekaj: za vse potrebe ni denarja, čeprav so se sredstva zbirala celo s samoprispevkom. Vprašanje bi bilo treba postaviti v leto 1990, ko je bila kot nadomestilo za vrtec kupljena Rojčeva hiša. A kljub vsemu moram povedati, da so se v zadnjih letih tudi pogoji za vključevanje otrok v vrtec bistveno izboljšali, saj smo poiskali začasno rešitev za enoto vrtca v Zadružnem domu v Ivančni Gorici, na Muljavi, v Šentvidu pri Stični in v Zagradcu. Mnogi starši vozijo svoje otroke v vrtec zunaj občine, kar jim morda celo ustreza. Zal so vrtci v Ljubljani in še nekateri v bližnji okolici napol prazni, priseljevanje v našo občino pa pomeni tudi povpraševanje po več mestih v teh institucijah. Vrtec se bo v Ivančni Gorici gradil in se že gradi, saj se investicija začne že s projektom in nakupom zemljišča. To bo v tem letu v celoti urejeno. Ob vsakem odklonjenem otroku delim nelagodje s starši, pa vendar delno razumevanje mora ostati, pa tudi optimizem, ki nam daje upanje, da se ob začetku morda vidi tudi konec. Kje so sredstva, ki bi jih morala občina plačevati Krajevni skupnosti Ivančna Gorica za najemnino stavbe Rojčeva hiša? Najemnino za Rojčevo hišo po ekonomski ceni Občina Ivančna Gorica plačuje, vendar naj povem, da se tak objekt težko vzdržuje celo z dobro najemnino, nikakor pa da bi sredstva še ostajala za gradnjo vrtca. Samoprispevek pa so plačevale vse krajevne skupnosti; nekatere še petnajst let po tem, ko je bil v Krajevni skupnosti Ivančna Gorica že zaključen. Ko se obračate na Občino z vprašanji, boste vedno dobili posplošen odgovor, saj je proračun vezan na skoraj 14.000prebivalcev in 227 kvadratnih kilometrov občinske površine. Programi so naravnani na finančno zmožnost in obveznosti do zakonodaje in obenem na prioriteto tistih gradenj, ki jih ministrstva tudi finančno podpirajo. Zakaj je pred stavbo Trgoprometa pločnik narejen tako, da na njem lahko parkirajo tudi avtomobili in je tako pešcem in invalidom onemogočen prehod? Pred Trgoprometom in dmgje, kot kaže, parkirajo tudi nevzgojeni vozniki: taki, ki izkoriščajo ceste za dirkališča kljub omejitvi hitrosti in usmeritvi prometa z vertikalnimi in talnimi označbami. Za to bodo poskrbele službe, ki bodo morale biti tam, kjer naj bi bile. Veliko je bilo postorjenega, veliko bo treba še postoriti. Življenje pač prinaša nove poglede in nove cilje, opredeljene z zavestjo, da nekatere probleme razrešujemo sami, druge pa lahko rešimo skupaj v določenem ŽIVLJENJE JE V VAŠIH ROKAH! Zimski dnevi so mimo, nastopila je pomlad in z njo vse več udeležencev v cestnem prometu. Predvsem tistih, ki radi uživajo v naravi, v vožnji s kolesi, kolesi z motorji, motornimi kolesi ter drugimi oblikami prevoznih sredstev. Zal pa se spomladi poveča tudi število prometnih nesreč, v katerih so udeleženci poleg omenjenih pogostokrat tudi otroci. Naj vam predstavimo, kakšna so pravila ravnanja določenih skupin udeležencev v cestnem prometu; velja si jih zapomniti, jih upoštevati in z njimi seznaniti tudi najmlajše. Prav slednji so zelo dovzetni za ravnanje svojih staršev in se obnašajo tako kot oni. PISCI Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev: pas za pešce, pešpot ali pločnik. Izjemoma smejo hoditi po kolesarski poti ali stezi, vendar ne smejo ovirati kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem. Tam, kjer ni nobene od omenjenih površin za pešce, smejo hoditi po vozišču, ob levem robu vozišča v smeri hoje. Izjemoma smejo hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje, vendar le na tistih mestih, kjer je to za njih varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.) Pešci, ki potiskajo enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo, in organizirana skupina pešcev, morajo hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki ob sebi potiska enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani. PEŠCI, PREDVSEM PA OTROCI, MORAJO PONOČI IN OB ZMANJŠANI VIDUIVOSTI NOSITI PRIMERNA ODSEVNA TELESA ALI SVETILKO, KI ODDAJA BELO SVETLOBO, NA STRANI, KI JE OBRNJENA PROTI VOZIŠČU. kolesa in kolesa s pomožnim motorjem Kolesarji morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje, in sicer drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to dopušča. Dovoljeno je prevažati otroka, mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalka-mi za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen tako, da ustreza velikosti otroka, da je trdno povezan s kolesom, da je nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje preglednosti in gibljivosti ter da onemogoča poškodovanje otroka. Na kolesu sme otroka prevažati le polnoletna oseba. Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal in na kolesih pa rumene ali oranžne odsevnike. OSEBA, MLAJŠA OD 14 LET, KI VOZI KOLO ALI KOLO S POMOŽNIM MOTORJEM, MORA MED VOŽNJO NOSITI NA GLAVI PRIPETO HOMOLOGIRANO ZAŠČITNO KOLESARSKO ALI MOTORISTIČNO ČELADO. ENAKO VELJA TUDI ZA OTROKA NA KOLESU ALI KOLESU S POMOŽNIM MOTORJEM, KO VOZI KOT POTNIK. motorna kolesa in kolesa z motorjem Vozniki motornih koles in koles z motorjem morajo na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov voziti po desni strani smernega vozišča ter na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno in neovirano. Na samem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi morajo vozniki voziti po sredini prometnega pasu. Na motornem kolesu se sme prevažati potnika samo, če je na vozilu vgrajen zanj poseben sedež in stopalke za noge ali če ima stranski priklopnik. Potnik na motornem kolesu, ki je lahko le oseba, starejša od 12 let, mora imeti med vožnjo noge na stopal-kah. Ne sme biti pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. Voznik motornega kolesa mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila: ne sme spuščati krmila, se voziti po enem kolesu ipd. VOZNIK IN POTNIK NA KOLESU Z MOTORJEM, MOTORNEM KOLESU, TRIKOLESU, LAHKEM ŠTIRIKOLESU IN ŠTIRI-KOLESU BREZ ZAPRTE KABINE MORA MED VOŽNJO NOSITI NA GLAVI PRIPETO HOMOLOGIRANO ZAŠČITNO MOTORISTIČNO ČELADO. motorna vozila in varnostni pas O splošni uporabi varnostnega pasu v vozilih bi morda omenili le tole: varnostni pas je treba uporabljati v vseh vozilih in na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, in to na način, kot ga je predvidel proizvajalec. Izpostavil pa bi uporabo varnostnega pasu pri prevozu otrok v osebnih vozilih ter uporabo otroškega varnostnega sedeža. MED VOŽNJO V DVO-SLEDNEM MOTORNEM VOZILU Z VGRAJENIM ZADRŽEVALNIM SISTEMOM MORA BITI OTROK, MLAJŠI OD 12 LET ALI MANJŠI OD 150 CM, ZAVAROVAN Z ZADRŽEVALNIM SISTEMOM, KI JE PRIMEREN OTROKOVI TELESNI RASTI IN TELESNI MASI. V osebnem vozilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti tak otrok le na zadnjem sedežu. Spoštovani starši! Obnovite svoje znanje, naučite svoje otroke in mladostnike pravilnega ravnanja in obnašanja v cestnem prometu. V upanju, da se bo prometna varnost izboljšala, vas lepo pozdravljava vodji policijskih okolišev Ivančna Gorica Rudi GRUNBACHER in Marjan FRIC. 75- Ivančna Gorica, marec 2005 GOSPODARSKA RAST OBČINE JE STABILNA IN POZITIVNA Nekako istočasno z zaključnim računom proračuna Republike Slovenije za leto 2003 smo v občini Ivančna Gorica izdelali tudi študijo gospodarskih gibanj za isto leto. Če je Republika Slovenija pri 1.366 milijardah tolarjev prihodka pridelala za 70 milijard tolarjev primanjkljaja, se je naša občina odrezala veliko bolje. V letu 2003 smo zabeležili 1.914 milijonov tolarjev prihodkov in 1.767 milijonov tolarjev odhodkov. Vse slovenske občine so v istem obdobju pridelale za skoraj 290 milijard tolarjev prihodkov in ustvarile za dobro milijardo tolarjev primanjkljaja. Ivančna Gorica se tako po prihodkih med 193 občinami uvršča na 37. mesto. Analiza statističnih in finančnih podatkov kaže na rast števila delovno aktivnih prebivalcev, na visok delež dnevne migracije in na stagnacijo segmenta samostojnih podjetnikov. Rezultat analize kaže, da standard prebivalstva občine raste, pozitiven pa je tudi neto poslovni rezultat gospodarskega sektorja. Največji prihodek občine pomenijo davčni prihodki (46%), od tega še največ v obliki dohodnine. Drugi največji delež prihodkov (29%) pa pripada prihodku iz naslova transferjev iz javnofinančnih institucij, v našem primeru gre za prejeta sredstva iz državnega proračuna. Največji delež odhodkov občine v letu 2003 pripada investicijskim odhodkom (39%) za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije ter nakup opreme, tekočim (35%) in investicijskim transferjem (7,7%). Zaposlenost se povečuje Najnovejši statistični podatki so za konec leta 2003 v občini Ivančna Gorica zabeležili 13.843 prebivalcev; število se je glede na leto 2002 povečalo za 2%. Za aktivno prebivalstvo, 6.310 oseb, od tega 5.600 delovno aktivnih, je značilna velika dnevna migracija, saj se kar 60% (3.400 oseb) dnevno vozi na delo izven naše občine, od teh največ v Ljubljano (2.310) in Grosuplje (665). Trend rasti zaposlenih je pozitiven, saj je bilo leta 2003 za 5,2% več delovno aktivnih občanov kot leta 2000, povečalo se je tudi število delovnih mest, do sredine lanskega leta jih je bilo skupno 3.115 ali 3.7% več kot decembra 2003 in celo za 7,7% več kot decembra 2002. Rast števila delovno aktivnega prebivalstva odraža rast števila zaposlenih v podjetjih, medtem ko število samostojnih podjetnikov stagnira, najbolj pa niha število kmetov, saj je bilo leta 2002 evidentiranih 424 kmetov, leta 2003 jih je bilo 319, decembra leta 2004 pa 359. V juliju 2004 so kmetje predstavljali dobrih 11% vseh delovno aktivnih oseb, dobrih 9% je bilo samostojnih podjetnikov, skoraj 80% delovno aktivnega prebivalstva pa predstavljajo zaposlene osebe. Število brezposelnih oseb se v občini Ivančna Gorica zmanjšuje vse od leta 2000, do lanskega leta se je znižalo za 20%. Stopnja registrirane brezposelnosti tako znaša 6,6% in je nižja od slovenskega povprečja (10,5%). Vse več gospodarskih družb V gospodarstvu občine Ivančna Gorica je bilo po podatkih AJPES leta 2003 poslovno aktivnih skupaj 191 gospodarskih družb s sedežem na območju občine, kar je 13 gospodarskih družb več kot leta 2002. V letu 2003 so skupaj ustvarile 8.940 milijonov tolarjev dodane vrednosti, kar je realno 13,6% več kot leto prej (+17,6% nominalno). V letu 2003 je v občini delovalo 326 samostojnih podjetnikov, ki so ustvarili 1.846 milijonov tolarjev dodane vrednosti, kar je bilo realno 4,2% manj kot leta 2002. Produktivnost gospodarskih družb, merjena s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega, je bila leta 2003 v povprečju na ravni 5,1 milijona tolarjev, kar je za 18% nižje od slovenskega povprečja (6,2 milijona tolarjev). Pov- rasli za 14,1%, prihodki od prodaje v tujino (40% prihodkov od prodaje) pa so bili realno za 9,8% višji. Skupni odhodki gospodarskih družb v višini 25.800 milijonov tolarjev so bili realno 15,1% višji, rast odhodkov je bila hitrejša od rasti prihodkov, razlika med skupnimi prihodki in odhodki pa je bila pozitivna. Med odhodki so se najhitreje povečali stroški amortizacije (24,4%) ter stroški dela (18,5%), medtem ko so bili materialni stroški realno 12,4% višji (67,6% delež odhodkov). Poslovni rezultat gospodarskih družb v občini je-bil pozitiven, ustvarile so neto dobiček v višini 909 milijonov tolarjev, čisti dobiček poslovnega leta je bil trikrat višji od ustvarjenih izgub. Neto dobiček je v primerjavi s prejšnjim letom realno 30% nižji. Na poslabšanje poslovnih rezultatov je vplivala predvsem negativna razlika med prihodki in odhodki financiranja, saj so bili finančni odhodki v višini 527 milijonov tolar- 0 2003 H 2003 dodana vrednost dodana vrednost podjetja [mio SIT] s.p. [mio SIT] prečno je zaposleni pri samostojnih podjetnikih ustvaril polovico manj, vendar je treba upoštevati, da je v dodano vrednost vključen tudi podjetnikov zaslužek, kar pomeni, da je produktivnost na ravni gospodarstva. Analiza poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov Izkaz poslovnega izida gospodarskih družb v letu 2003 prikazuje skupne prihodke v višini 26.167 milijonov tolarjev ali realno 10,6 % več kot v letu prej. V okviru prihodkov od prodaje so prihodki od prodaje na domačem trgu (60% prihodkov od prodaje) po- plača in življenjski standard nižja od slovenskega povprečja Povprečna plača zaposlenih s sedežem delovnega mesta na območju občine Ivančna Gorica je leta 2003 znašala 238.644 tolarjev bruto oz. 151.259 tolarjev neto, kar je 94,3 oz 95,1% v primerjavi s povprečno slovensko plačo. Julija 2004 je znašala povprečna plača 249.462 tolarjev bruto ali 17.907 tolarjev neto in je bila za 5% oz. 4,3% nižja od slovenskega povprečja. Povprečno so zaposleni za uro dela prejemali 1.440 tolarjev bruto oz. 908 tolarjev neto. V primerjavi z letom 2000 je življenjski standard prebivalcev do leta 2002 porasel hitreje kot v povprečju v Sloveniji. V obdobju zadnjih nekaj let je povprečni znesek dohodnine na zavezanca porasel za deset odstotnih točk - od 83,5% leta 2000 na 93,3% slovenskega povprečja leta 2002. produktivnost produktivnost s.p. podjetja [mio SIT] [mio SIT] jev še enkrat višji od finančnih prihodkov. Kazalci uspeha poslovanja so se delno izboljšali - produktivnost in učinkovitost poslovanja sta bili višji za 2,4%, medtem ko se je za 2,2% zmanjšala prodaja v tujino, indikator dobičkonosnosti pa se je zaradi tretjino nižjega neto dobička zmanjšal za 13,7% glede na leto 2002. Skupaj je bilo v gospodarskih družbah zaposlenih 1.762 oseb, in sicer se je njihovo število v letu 2003 povečalo za 10,9%. V gospodarski strukturi občine Ivančna Gorica prevladuje predelovalna industrija, ki ustvari 71% dodane vrednosti v gospodarstvu in ima najbolj dinamično rast. Storitveni sektor ima 23% delež v gospodarstvu občine in bolj umirjeno gospodarsko rast. Samostojni podjetniki so pomemben segment gospodarstva v občini Ivančna Gorica. Leta 2003 je imelo sedež v občini 326 poslovno aktivnih samostojnih podjetnikov, ki so poleg lastne zaposlitve nudili zaposlitev še 377 osebam, kar predstavlja skupaj 28,5% vseh zaposlenih v občini. V letu 2003 so ustvarili 1.846 milijonov tolarjev dodane vrednosti, nominalno je enaka kot leto prej, realno pa je bila za 4,2% nižja. Povprečna dodana vrednost zaposlenega pri samostojnem podjetniku je bila 4,9 milijonov tolarjev, povprečno je podjetnik ustvaril 18,3 milijonov tolarjev prometa. Poslovni rezultat podjetnikov je pozitiven, ustvarili so 475 milijonov tolarjev dobička ter le 45 milijonov tolarjev izgub. Dobiček je realno porasel za 8%, izgube pa za 25%. Neto poslovni izid v višini 430 milijonov tolarjev je bil 10% realno višji kot leto prej. Franc Fritz Murgelj ZASEDAL ODBOR ZA GOSPODARSTVO 8. seja Odbora za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja je potekala 10. marca 2005 in je poleg izoblikovanja smernic za oblikovanje osnutka odloka o proračunu občine Ivančna Gorica za leto 2005 obravnavala tudi analizo gospodarskih gibanj v naši občini in ostalo aktualno problematiko. Predsednik odbora Anton Medved je še posebej izrazil zadovoljstvo nad tem, da se je seje udeležil tudi župan Jernej Lampret. Tako so člani odbora lahko iz prve roke izvedeli stališča do gospodarstva, ki jih zastopa Občina. Po županovih besedah bo glavni poudarek v letu 2005 na investicijah, ki se že dogajajo. Tu je mišljeno predvsem dokončanje čistilne naprave v Šentvidu pri Stični in zagon primarnega vodovodnega sistema Polževska planota. Načrtuje se tudi izgradnja vodovoda Visoka cona Stična, ureditev deponije Špaja dolina, ena večjih postavk pa je predvidena za vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest. Seveda bi bilo treba poskrbeti tudi za hitrejši razvoj obrtne cone v Ivančni Gorici, saj je trenutno cena zemljišča dokaj visoka in tako za podjetnike manj privlačna. Dopolnilo izhodiščem za leto 2005 pa je bilo poročilo direktorja občinske uprave Janeza Radoša o gospodarskih gibanjih v naši občini za leto 2003. Podatki, ki jih je pripravil konec leta 2004 Center za razvoj Litija, govorijo, daje razvoj gospodarstva v naši občini v porastu, je pa produktivnost za 18% nižja od slovenskega povprečja. Število delovno aktivnega prebivalstva narašča, prav tako tudi število dijakov in študentov, zmanjšuje pa se tudi brezposelnost. Ustvarjenje tudi pozitiven neto poslovni rezultat, torej so dobički višji od izgub. Kljub vsemu je gospodarstvo občine Ivančna Gorica v slovenskem prostoru relativno majhno - skupno ustvari le 0,31% skupne dodane vrednosti gospodarskih družb Slovenije. Zanimive podatke kaže tudi raziskava Podjetniško okolje v občinah, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Podatki o stroških komunalnega urejanja zemljišč, nadomestila zemljišč, cene vode in cene odvoza odpadkov kažejo, da je naša občina nekje v zgornji polovici slovenskega povprečja oz. 62 občin, kolikor jih je bilo zajetih v raziskavi. V nadaljevanju seje je direktor občinske uprave predstavil prostorske plane za našo občino. Odbor je še izoblikoval predloge, da se zagotovi prioritetno reševanje oskrbe s pitno vodo in evidentira tiste vasi, ki še vedno nimajo rešenega tega problema ter da se odkupi lastniški delež podjetja Vele v Družbenem domu Temenica. Člani odbora so se dotaknili tudi žal še nerešenega vprašanja, kdaj se bo zaprla Farma Stična. Matej Steh AKRAPOVIČ PODARIL REŠEVALCEM HONDO krivanja Reševalne postaje Kliničnega centra Ljubljana. Do sedaj so izvajali tovrstno posredovanje z enim motorjem. Zaradi pogostih okvar in občasnih poškodb motorja je bilo delo onemogočeno, zato bi za nemoteno izvajanje tovrstnega reševanja potrebovali vsaj dve vozili. Denarja za nakup drugega motorja in pripadajoče opreme ni bilo, zato so se reševalci-motoristi odločili za organizacijo dobrodelnega koncerta. V četrtek, 17. 3 . 2005, je bil na Gospodarskem razstavišču dobrodelni koncert in obenem zaključek akcije zbiranja denarja za nakup reševalnega motorja v Ljubljani. Na koncertu je bilo prisotnih okoli 1000 ljudi, ki so lahko uživali v različnih zvrsteh glasbe (prodanih je bilo 550 kart). Nastopili so Zoran Predin, Polona Furlan, Roman Zupančič, Avia, Big-Band, Rok'n'band, Katrinas, J&M electric band, Berimbau, plesalna skupina Zmajčice in Korenine. Največji dona-torji so bili poleg podjetja Akrapovič še Mercator, KD-group, SCT inženiring, Mestna občina Ljubljana in To-sama. Franc Fritz Murgelj Podjetje Akrapovič je Reševalni postaji Kliničnega centra v Ljubljani doniralo motor znamke Honda Trans-alp. Robert Ličen, direktor podjetja, je predal nov reševalni motor reševalcem na dobrodelnem koncertu, ki je predstavljal zaključek akcije zbiranja denarja za nakup reševalnega motorja, pri kateri so zbrali okoli 7 milijonov tolarjev sredstev. Reševalna postaja ima tako v svoji floti dva motorja, saj jim je še eno Hondo podarila Mestna občina Ljubljana. Podjetje Akrapovič je s tem dejanjem pokazalo, da se zaveda pomena hitrega posredovanja in nudenja nujne medicinske pomoči za preživetje ponesrečencev, ki jo lahko reševalec na motorju nudi precej hitreje kot reševalno vozilo. Ličen ob tem dodaja, da je »dokazano, da je dostopni čas reševalca na motorju povprečno za 30-odstotkov krajši, kar v veliko primerih nesreč predstavlja odločilni faktor za preživetje ponesrečencev.« Projekt reševanja z motorjem traja v Ljubljani že dve leti. Izkazal se je za bogato nadgradnjo izvajanja nujne medicinske pomoči in s tem povečal odstotek preživetja na področju po- 6- Ivančna Gorica, marec 2005 PROMOCIJA OIGNE IVANCNA GORICA NA IIJMU POClïilC 2005 ' občin, udeležilo tudi Slovesne obeležitve projekta se je poleg županov sodelujočih > nekaj pomembnih gostov, med njimi tudi »Dolenjski Slavček« Lojze Slak. V Ljubljani je na Gospodarskem razstavišču od 29. marca do 2. aprila potekal vsakoletni sejem počitnic in plovil ob začetku nove turistične sezone. Na sejmu se je predstavljal tudi projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki v letošnjem letu praznuje 10. obletnico začetka delovanja. Na promocijski prireditvi se je poleg nekaterih gostov zbralo tudi vseh 12 županov občin, sodelujočih v projektu, tam je bil tudi župan naše občine Jernej Lampret. Na drugi dan sejma je v t.i. forumu potekala predstavitev omenjenega projekta, ki povezuje najpomembnejše turistične znamenitosti 12 občin Dolenjske in Bele krajine (Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Škocjan, Mirna Peč. Novo mesto. Šentjernej. Krško, Metlika, Semič in Črnomelj). V turistični poti projekta sta izbrani destinaciji tudi Samostan Stična in Krška jama z izvirom reke Krke. Sam projekt v zadnjih letih doživlja vedno nove in nove možnosti uveljavljanja v turistični ponudbi, tako za domače kakor za tuje goste. Projekt je bil torej zasnovan pred desetimi leti na pobudo Območne gospodarske zbornice Novo mesto in njenega predstavnika Janka Go-leša, seveda ob sodelovanju in podpori vseh omenjenih občin iz regije.Trženje in promocija tako celotnega projekta kakor njegovih posameznih točk - znamenitosti - je poverjena turistični agenciji Kompas Novo mesto, ki je tudi pripravila slovesno obeležitev jubilej a. Poleg predsednika koordinacijskega odbora projekta Janka Goleša je na prireditvi spregovoril tudi koordinator projekta Marko Koščak in med drugim poudaril, kako se bo projekt morebiti povezal še z drugimi regijami. Med povabljenimi gosti sta bila direktor direktorata za turizem pri vladi Republike Slovenije, sicer tudi No-vomeščan Marjan Hribar, in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Oba sta navzočim gostom in novinarjem spregovorila nekaj spodbudnih besed o ideji in razvoju projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Hribar je nosilcem projekta izkazal polno podporo in možnosti za nadaljnji razvoj in izvajanje posameznih promocijskih akcij, še posebej pa je izrazil zadovoljstvo, da so v projekt aktivno vključene tudi občine. Predsednik turistične zveze Slovenije je Janku Golešu slovesno izročil posebno priznanje ob okroglem jubileju in pri tem pripomnil, kako je ta projekt Dolenjske postal zgled povezovanja tudi v drugih regijah Slovenije. Na sejmu sta se torej Dolenjska in Bela krajina predstavljali pod okriljem Kompasa Novo mesto. Na tabli z napisom imena projekta so bila napisana tudi imena vseh 12 občin, ki so imele na promocijski stojnici možnost razstavljanja svojih turističnih prospektov in spominkov. Ob tej priložnosti je bil v okviru projekta izdan tudi poseben vodič s turističnimi informacijami in koledarjem prireditev vseh sodelujočih občin v projektu. Ob vsem tem lahko rečemo, da sta občina Ivančna Gorica in občinska turistična zveza uspešno izkoristili priložnost, da promovirata svojo bogato kulturno in naravno dediščino v okviru vse bolj uveljavljenega projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Sejma se je udeležilo več kot 16.000 obiskovalcev. Matej Steh GOSPODARSKI INFO • GOSPODARSKI INFO • GOSPODARSKI INFO Dsiau&čne rezervacije po novem ne vplivajo na davčno osnovo Nova davčna zakonodaja je možnost razmejevanja prihodkov oziroma odhodkov prek rezervacij povsem onemogočila. Vsi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem prihodkov in odhodkov, ter vsi zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb morajo pri ugotavljanju davčne osnove dosledno upoštevati prihodke in dohodke glede na čas nastanka poslovnega dogodka. Pasti novih davčnih prekrškov Tako imenovani posebno hudi davčni prekrški so v slovenskem pravu posledica lanske ustavne odločbe o vprašanju regulacije davčnih zamudnih obresti. Zakonodajalec je po odločbi izpad zamudnih obresti modro prevalil v obliko prekrškovnih glob, ki za davčne zavezance lahko pomenijo strahotne posledice, prora- čunom pa odlične dodatne prihodke, še zlasti, ker je po novem pristojnost odločanja o davčnih prekrških na prvi stopnji dana davčnim oblastem. Sunkovit inflacijski skok podražil posojila Marčna inflacija je znašala 1,1 odstotka, kar je medletno inflacijo dvignilo za pol odstotne točke, na 3,1 odstotka. Tako skokovito rast je po podatkih statističnega urada zakrivil konec razprodaj konfekcije, podražitev hrane in naftnih derivatov. Marčni skok cen življenjskih potrebščin za 1,1 odstotka glede na mesec prej je bil najmočnejši v skoraj treh letih, kažejo podatki statističnega urada. K nadpovprečni okrepitvi inflacije so podobno kot januarja, ko so se cene krepko znižale, tudi tokrat pripomogle razprodaje oblačil in obutve - konec razprodaj je k inflaciji prispeval 0,6 odstotne točke. Mesečna temeljna obrestna mera (TOM) se je aprila dvignila za 0,1 odstotne točke, tako da znaša 0,3 odstotka. POROČILO 0 KVALITETI ÍWNE VODI V LETU 2004 NA OBMOČJU OBČINE IVANČNA GORICA V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje na območju občine Ivančna Gorica upravljamo s tremi vodooskrbnimi sistemi, in sicer Stična, Globočec in Metnaj. Skupna dnevna količina distri-buirane pitne vode znaša okoli 3.000 m3 in z njo oskrbujemo več kot 13.500 ljudi. Da bi zagotovili zdravstveno ustrezno pitno vodo, jo moramo pred distribucijo ustrezno pripraviti - dezinficirati. Dezinfekcijo pitne vode na vodovodnih sistemih izvajamo s klori-ranjem. Javno komunalno podjetje Grosuplje kot upravljavec javnega vodovodnega sistema izvaja notranji nadzor. Ta se izvaja v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. L. RS, št. 19/04) na osnovi HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno-kemij-skih preiskav pitne vode. Poročila so javne listine, ki so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema. V letu 2004 je bilo na vodovodnih sistemih, v okviru notranjega nadzora, na zajetjih in omrežju odvzetih skupaj 162 vzorcev, od tega 126 za mikrobiološke in 36 za fizikalno-kemijske preiskave pitne vode. Na omrežju je bilo pri mikrobioloških preiskavah ustreznih 93 % vzorcev, pri fizi-kalno-kemijskih pa kar 100 % vzorcev. V primerjavi z letom 2003 je kvaliteta pitne vode glede na mikrobiološke preiskave ostala enaka, medtem ko se je kvaliteta vode glede na fizikalno-kemijske preiskave izboljšala, saj je bilo v letu 2003 pri mikrobioloških preiskavah 94 % vzorcev, pri fizikalno-kemijskih pa 88 % vzorcev ustreznih. Vzrok za neustreznost vzorcev fi-zikalno-kemijskih preiskav v letu 2003 je bil, da so na omrežju Stična ugotovili povečano količino atrazina in desetilatrazina, dveh najbolj pogostih pesticidov. Prisotnost pesticidov in težkih kovin v vodi je bila v letu 2004 pod mejo zaznavnosti in pod mejo določlji-vosti metode. Najbolj ranljivo zajetje glede mikrobiološko neustreznih vzorcev v letu 2004 je bilo drenažno zajetje Stična, zato smo vodo iz drenažnega zajetja nadomestili s povečanim črpanjem vode iz globokih vrtin Stiškega potoka in drenažno zajetje Stiski potok izključili iz omrežja. Tudi v bodoče bomo skupaj z občino Ivančna Gorica, ki je lastnica infrastrukture, nadaljevali s prizadevanji za izboljšanje kakovosti pitne vode in zagotavljanja ustreznosti oskrbe, saj je naš cilj sistematično zmanjševati in opuščati dodajanje klora v tiste sisteme, za katere se lahko na pipi pri potrošnikih analitično dokaže, da je voda brez predhodne dezinfekcije kakovostno ustrezna. Javno komunalno podjetje Grosuplje LPP UVEDEL SISTEM TALKTËACK Nova storitev za potnike LPP BUS INFO omogoča napovedovanje odhodov avtobusov preko SMS sporočil. Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. (LPP) je v začetku marca predstavilo sistem upravljanja z vozili Talktrack, ki prinaša številne izboljšave v organizaciji in vodenju javnega prometa v Ljubljani in okolici, večjo kakovost storitev mestnega in primestnega potniškega prometa ter novo storitev SMS napovedovanja odhodov avtobusov s postajališč v realnem času LPP BUS INFO. Sistem deluje na osnovi satelitskega lociranja vozil GPS in prenosa podatkov s pomočjo tehnologije GPRS. Na podlagi komunikacije med satelitom inposameznimi mobilnimi enotami v avtobusih se določi položaj vozila, ki se posreduje v nadzorni center. Tu prometniki na zaslonu stalno spremljajo gibanje vozil, ugotavljajo, kaj se z njimi dogaja in kako obratujejo ter v primeru večjih odstopanj od voznih redov ustrezno ukrepajo. Uvedba tega sistema je pomemben korak za podjetje in za potnike, saj sistem predstavlja tehnološko novost v evropskem prostoru in omogoča prehod z izkustvenega načrtovanja in vodenja javnega prometa na sodoben, računalniško in informacijsko podprt sistem upravljanja. S pomočjo omenjenega sistema v LPP lahko spremljamo, kako poteka izvajanje voznih redov, njihovo odvisnost od prometnih razmer in pretočnosti prometa v različnih obdobjih dneva pa lahko dolgoročno ustrezneje upoštevamo in učinkoviteje načrtujemo. Sistem omogoča tekoče spremljanje najrazličnejših podatkov (hitrost, obrati motorja, poraba goriva), na podlagi katerih bomo lahko v bodoče znižali stroške obratovanja, izboljšali uporabo vozil ter povečali kakovost vožnje. Tudi komunikacija z vozniki je hitrejša in učinkovitejša. Omogoča jo uporabniški terminal v vozilu, ki deluje enako kot mobilni telefon in omogoča govorno komunikacijo ter pošiljanje krat- kih tekstovnih sporočil SMS. Večja je tudi varnost voznikov, saj je na terminalu tudi SOS tipka. Alarmi so takoj vidni v nadzornem centru, kjer tudi natačno vedo, kje se vozilo v tistem trenutku nahaja, in tako lahko policija hitreje ukrepa. Vse to seveda pomeni večjo kakovost javnega prevoza tudi za potnike, bistvena prednost sistema s stališča potnikov pa je nova storitev LPP BUS INFO, ki omogoča prejemanje podatkov o odhodih avtobusov s postajališč prek SMS sporočil. Z njeno pomočjo potniki vedo, koliko časa še imajo na voljo do prihoda avtobusa, in lahko ta čas bolje izkoristijo, kot da čakajo na postaji. Uporaba storitve je enostavna. Ključno besedo "LPP", ki ji je treba dodati vsaj še številko vstopnega postajališča, potnik pošlje na številko 2929 in v nekaj sekundah dobi informacije, ki jih je zahteval. Storitev podpirajo vsi slovenski mobilni operaterji: MOBITEL (znotraj tega sistema tudi Debitel in Mobiuporabniki), SI.MOBIL in VEGA. Navodila so potnikom na voljo na spletni strani www.lpp.si, v informacijskih vitrinah na postajališčih MPP, na tistih postajališčih PPP, kjer so postajališčne table, ter v posebni brez- plačni knjižici pri prodajalcih žetonov in mesečnih vozovnic (z izjemo Mesečnikov). NAVODILA ZA UPORABO STORITVE LPP BUS INFO Informacije o odhodih avtobusov s postajališč dobite tako, da SMS, ki je sestavljen iz ključne besede "LPP" in ustrezne informacijske zahteve, pošljete na številko 2929. Ključni besedi dodaste še (odvisno od informacije, ki jo potrebujete): 1. številko vstopnega postajališča - dobite informacijo o treh naslednjih odhodih za vsako linijo, ki ustavlja na tem postajališču Primer za PPP - postajališče Brezovica pri Ljubljani (smer Ljubljana): LPP 2308 Primer za MPP - postajališče Bavarski Dvor (smer center): LPP 058 2. številko vstopnega postajališča in številko ene ali več linij - dobite informacijo o treh naslednjih odhodih izbranih linij z vstopnega postajališča. Primer za PPP - postaja Brezovica pri Lj. (2308), linija Vrhnika-Ljubljana (47201): LPP 2308 47201 Primer za MPP - postajališče Bavarski dvor (059), proga 6 (8,15): LPP 059 6 ali LPP 059 6 8 15 Dodate lahko še črko "p" ali črko "z". V prvem primeru dobite informacijo o prvih treh odhodih izbranih linij naslednjega dne, če boste dodali črko "z" pa o zadnjih treh odhodih teh linij z izbranega postajališča v trenutnem dnevu. Primer za PPP: LPP 2308 47201 p ali LPP 2308 47201 z Primer za MPP: LPP 059 6 p aii LPP 059 6 15 z 3. besedo "od", številko ali ime vstopnega postajališča, besedo "do" in številko ali ime izstopnega postajališča - dobite informacijo prvih treh odhodih avtobusov, ki vozijo na izbrani relaciji. Primer PPP: LPP od 1000 do 1320 ali LPP od Ljubljana do Vrhnika Voljčeva Primer MPP: LPP od 059 do 169 ali LPP od Bavarski do Stadion Ponovno lahko dodaste črko "p" ali črko "z". V prvem primeru boste dobili informacijo o prvih treh odhodih avtobusov na izbrani relaciji naslednjega dne, če boste dodali črko "z" pa o zadnjih treh odhodih avtobusov na izbrani relaciji v trenutnem dnevu. Če vnesete relacijo med vstopnim in izstopnim postajališčem, med katerima ni neposredne avtobusne povezave, vas sistem na to opozori. Vse besede, številke in črke v sporočilu morajo biti ločene s presledki. Uporabljate lahko male in/ali velike črke (npr. LPP, Lpp, lpp), ne smete pa uporabljati šumnikov (č, ž, š = c, z, s). Ljubljanski potniški promet Ivančna Gotica, marec 2005 <7 mmmjm MILENA VRHOVEC - NAJ ZADRUŽNICA 2004 Časopisna hiša Kmečki glas je letos drugič organizirala akcijo izbiranja "najuspešnejšega zadružnega direktorja za leto 2004". Na podlagi poslovnih kazalcev, in sicer skupnega ustvarjenega prometa na zaposlenega, dobička ter ugodnosti za člane v letu 2003, je uredništvo časopisa Kmečki glas izbralo osem direktorjev uspešnih kmetijskih zadrug po Sloveniji, ki so se potegovali za naziv "najuspešnejši zadružni direktor 2004". Po izboru bralcev tega časopisa je naj zadružnica leta 2004 postala Milena Vrhovec, direktorica Kmetijske zadruge Stična. 1 f 'i " ■ m } Dobitnica naziva »naj zadružnica leta 2004« Milena Vrhovec s Petrom Zadelom, direktorjem Časopisne hiše Kmečki glas, na podelitvi priznanja v Portorožu, 8. marca 2005 Gre za pomembno nagrado na področju zadružništva, ki predstavlja tako poslovni kot tudi osebni uspeh. Kaj vam pomeni ta naziv in kako se počutite kot naj zadružnica 2004? Moram reči, da sem hkrati vesela in presenečena, saj tega priznanja res nisem pričakovala. Letošnje leto bo leto velikih in pomembnih odločitev v zadružništvu oz. v naši zadrugi in zato je to priznanje tudi obveza za nadaljnje delo. Se posebej sem vesela, da se je moje delo v zadrugi odražalo na terenu oz. kmetijah, kar dokazuje rezultat akcije časopisa Kmečki glas. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste glasovali zame. Priznanje je prišlo po 25 letih dela v Kmetijski zadrugi Stična, od tega 12 let na vodilnem mestu. Že sama nominacija je bila zame, za moje sodelavce in za našo zadrugo velik uspeh. V družbi osmih nominiranih zadrug je naša najmanjša in jaz najmlajša direktorica. Priznanje pa je prišlo v času, ko je zadružništvo v veliki krizi in na velikem razpotju. Kakšen je vaš pogled na razvoj zadružništva? Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo se na področju kmetijstva in zadružništva soočili z velikimi problemi. Slovenija je majhna, slovenske kmetije prav tako in tudi slovenske zadruge. Zadruge so bile v 100 letih obstoja socialni blažilci terena. Tudi v naši zadrugi, katere korenine segajo v 1910. leto, ko je bila ustanovljena prva živinorejska zadruga v Ambrusu, velja isto. Slovenske kmetije nikoli ne bodo velike in primerljive z večino evropskih. Predpisi in uredbe zatorej ne morejo biti za vse enaki. Velikokrat imam občutek, da naši pogajalci v Bruslju le niso bili vedno uspešni oz. niso poznali razmer na terenu, zato se srečujemo s preveliko administracijo in nerealnimi zahtevami, tako kmetje kot zadruga. Ko sem imela priložnost obiskati nekaj evropskih držav, sem videla marsikaj, kar je pri nas prepovedano oz. sankcionirano. Kako nameravate izboljšati poslovanje KZ Stična v letu 2005? V letu 2005 sicer ne načrtujemo kakšnih večjih investicij. V zadrugi smo odprti za sodelovanje s sosednjimi zadrugami, s povezovanjem na nabavnih poteh smo že začeli in bomo tudi nadaljevali. Skupaj s kmetijskimi zadrugami Krka Novo mesto, Sevnica, Brežice in Kostanjevica smo že ustanovili organizacijo proizvajalcev za sadje in zelenjavo »Darovi narave«. To smo ustanovili z namenom, da bomo zadostili evropski zakonodaji za trženje vrtnin in sadja in že pridobili ustrezno dovoljenje, ki so ga potrdili tudi v Bruslju. S to organizacijo proizvajalcev želimo tudi preko naše zadruge razširiti proizvodnjo sadja in vrtnin, za kar imajo naše kmetije glede na njihovo velikost, klimatske razmere ter deficit vrtnin in sadja v Sloveniji vsekakor dobre pogoje. V prihodnosti pa bo treba več postoriti predvsem na področju vodnih virov. Sicer pa bomo v zadrugi vsekakor obdržali in izpopolnjevali vse tri oskrbne centre s kmetijskim in ostalim re-promaterialom, obdržali bomo tudi prehrambene trgovine po manjših krajih naše občine, ker so še vedno pomembne tako za potrošnike kot za zadrugo. Se večjo pozornost pa bomo namenili tudi odkupu mleka, mesa in krompirja. Povedati moram, da z dolgoletnim predsednikom zadruge Cvetom Zupančičem in upravnim ter nadzornim odborom zelo dobro sodelujemo. Vsi skupaj se zavedamo odgovornih odločitev v zvezi z nadaljnjo usodo zadruge in prepričana sem, da jo bomo v taki ali malo drugačni obliki tudi ohranili in s tem tudi zadružno premoženje. Veliko pozornosti posvečamo razumevanju in medsebojnim odnosom v 55- članskem kolektivu, kajti človek je še vedno najpomembnejši člen v delovni organizaciji, prav tako pa tudi vsem članom zadruge in ostalim kooperantom. Poleg direktorstva v KZ Stična opravljate še veliko dmgih funkcij. Katere so tiste najpomembnejše? Glede na to, da že četrt stoletja delam v domačem okolju, veliko je bilo terenskega dela, tako da zelo dobro poznam področje cele občine, mi je najpomembnejša funkcija občinske svetnice na listi Slovenske ljudske stranke. Dejavna sem v nekaterih odborih in komisijah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in od lani sem tudi podpredsednica Zadružne zveze Slovenije (ZZS). Preko KGZS in ZZS se vsekakor trudim, da bi se izboljšalo stanje v kmetijstvu nasploh. Pa tudi v občinskem proračunu se vsako leto odobri kar nekaj sredstev za pomoč in obstoj kmetijstva v naši občini. Od leta 2003 dalje sem tudi predsednica Letalskega kluba Šentvid. V nekaj letih smo LK Šentvid s pomočjo Zelenega vala dvignili na nivo, kar je v zadovoljstvo članom kluba, meni osebno in občini. Letališče predstavlja velik potencial za razvoj turizma in posredno tudi gospodarstva oz. kmetijstva. Ponosna sem tudi na občinski časopis Klasje, pri katerem sodelujem že od vsega začetka. To je časopis, ki nam ga zavida marsikatera občina, kar je vsekakor največja zasluga glavnega urednika in uredniškega odbora. Najpomembneje pa je, da ga naši občani težko čakajo in radi prebirajo. Kako vam uspe združiti in opraviti vse obveznosti, kijih zahteva družina, delovno mesto ter vse ostale funkcije? Pomembno je, da si prav razporediš čas, in če imaš delovne navade, je mogoče marsikaj postoriti. Priznam pa, da mi je bilo včasih, ko sta bili hčerki še manjši, tudi hudo, ko sem bila velikokrat odsotna od doma. Kljub vsem mojim funkcijam pa sem vedno poskrbela za družino in odgovorno opravljala službene obveznosti. Sicer pa še vedno velja: kjer je volja, je tudi pot. Kaj pa počnete v prostem času? Kljub obilici dela se vedno najde kakšna urica prostega časa, da si napolnim baterije. Vsak letni čas mi je po svoje všeč in v njem najdem kaj za svojo dušo. Pozimi grem rada smučat, spomladi uživam na vrtu, poleti se usedem na kolo, jeseni pa gobarim; in če si skromen, najdeš tudi v majhnih stvareh veliko zadovoljstvo. Mnogo mi pomeni tudi druženje s prijatelji in sorodniki. Odkar pa imamo pri hiši bernsko planšarko Neli, mi veliko pomenijo najini skupni sprehodi po bližnji in daljni okolici, kjer vedno znova odkri-jem kaj lepega in novega. Natalija Pavlin Srtl^ d. o. o. Cistmijanslka opatija Stična Stična 17 SI - 1295 Ivančna gorica SLOVENIJA 'Proizvodnja čajev, jabolčnega kisa in drugih zdravilnih pripravkov po izvirniH recepturah p. Simona Slšiča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in debelo. SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE Pomlad je čas, ko si po dolgi zimi vsi želimo čim lepše urediti balkone in okolico. Na slovenskem trgu je poplava različnih sadik balkonskega cvetja in enoletnic po nizkih cenah, a te ponavadi že v vzgoji niso pravilno oskrbovane. Od takšnih rastlinje tudi težko pričakovati obilno cvetenje in rast. Vrtnarji kupujemo matične rastline za razmnoževanje v priznanih vrtnarijah v tujini, in ker so takšne rastline vrhunske kvalitete, moramo za njih plačevati tudi licenco. Vendar pa so te rastline zdrave in lepo uspevajo v naših podnebnih razmerah. Pri nakupu balkonskega cvetja je treba paziti na naslednje: ❖ Listi morajo biti temno zeleni in lepo razviti (saj to pomeni, da je bila rastlina dobro gnojena čez celo rastno obdobje). ❖ Kompaktna rast pomeni, da so rastline imele za rast dovolj prostora. ❖ Rastline morajo biti zdrave, brez znakov bolezni in škodljivcev. ❖ Ko rastlino vzamete iz lončka, se morajo videti bele korenine, ki so med seboj močno prepletene. ❖ Če nimate primernega prostora, rastlin ne kupujte prezgodaj, ampak šele takrat, ko jih boste lahko postavili na končno mesto. ❖ Rastline sadite v korita, ki so primerna za balkonske rastline. Zelo dobro uspevajo v koritih z vodno rezervo. ❖ Zemlji dodajte gnojilo, ki bo zadostovalo za tiste dni, ko boste to pozabili storiti. ❖ Za sajenje uporabljajte specialne substrate. ❖ Ko smo rastline posadili, jih ne izpostavimo takoj soncu in vetru, temveč jih počasi privajajmo. ❖ Tri do štiri tedne po sajenju rastlino začnemo dognojevati.V vrtnariji se pozanimajte, s katerimi gnojili je bila rastlina gnojena, in tako nadaljujte. V SAMOSTANSKI VRTNARIJI BOSTE DOBILI NASVET ZA LEP IN CVETOČ BALKON. Letos smo pripravili za vas pester izbor novih rastlin! Vabljeni! PON-PET od 8. do 18. ure SOBOTA od 8. dol2. ure Ob nedeljah in praznikih zaprto! S SEJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Občina Ivančna Gorica spada po besedah župana Jerneja Lampreta med tiste slovenske občine, ki zelo velik delež proračunskih sredstev namenjajo področju kmetijstva. Kmetijsko politiko v občini pomaga oblikovati tudi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, kije imel 10. marca 2005 svojo 11. sejo,, da bi ob prisotnosti župana skupaj izoblikovali smernice za pripravo proračuna 2005. Gledano v celoti, se postavke kmetijskega dela proračuna za letošnje leto ne bodo veliko razlikovale od lanskih. Člani odbora in predsednica Milena Vrhovec so soglašali, da se določene postavke, namenjene povračilu stroškov prevoza mleka z oddaljenih kmetij in analizam mleka ukinejo, saj niso več aktualne oz. potrebne. Na to vpliva predvsem dejstvo, da je proizvodnje mleka pri naših kmetih vedno manj. Bodo pa še naprej namenjena sredstva za nakup in vzdrževanje bazenov za mleko, predvsem zato, ker so obstoječi bazeni zaradi dotrajanosti potrebni popravil. Vedno več je obveznosti, ki jih postavlja članstvo v Evropski zvezi. Še naprej se bo podpiralo subvencioniranje ekološko sprejemljivejših škropiv in organiziranje tečajev iz varstva rastlin. Perspektiva Evrope je preusmeritev kmetij v ekološke in integrirane, zato bodo tistim, ki se odločajo za tak način kmetovanja, še naprej pomagali. Označevanje in registracija govedi je postavka, ki se bo v proračunu zaenkrat še ohranila, a bo v prihodnosti, kakor tudi nekaj drugih, ukinjena zaradi evropskih normativov. T.i. zložbe zemljišč se bodo še naprej iz- vajale na območju k.o. Bukovica, predvsem na pobudo lastnikov in solastnikov zemljišč in Sklada kmetijskih zemljišč. Ker je subvencioniranje umetnega osemenjevanja trenutno v porastu, bo trebna pozvati vse izvajalce osemenjevanja, da predložijo cene storitve, da bi bila za uporabnika izbrana najugodnejša. Tudi za pilotske projekte za pašnike bo treba spremeniti nekaj kriterijev, načeloma pa se bo nadaljevalo tudi sofinanciranje t.i. agromelioracij. Delovne ure, ki so bile odobrene že v lanskem letu, sicer niso bile v celoti realizirane, a stališče odbora je, da se s pomočjo pri odstranjevanju kamnitih delov na kmetijskih zemljiščih nadaljuje. Vlagalo se bo tudi v izgradnjo in vzdrževanje gozdnih vlak in cest, financirale pa se bodo tudi naloge gozdarske službe, kamor spadajo tečaji iz gozdarstva in varnega dela za lastnike gozdov. Razne tečaje, testiranja, tekmovanja in načine izobraževanja pa pripravlja tudi Kmetijska svetovalna služba, ki mora iz leta v leto bolj slediti evropskim zahtevam. Člani odbora so bili tudi enotni pri sklepu, da se tudi v letošnjem letu nadaljuje finančna podpora pri izobraževanju dijakov in študentov na področju kmetijstva. V nadaljevanju seje je odbor obravnaval še vprašanje sofinanciranja društev, tako čebelarskih kot ostalih s področja kmetijstva in gozdarstva. Za izvedbo sofinanciranja bo v letošnjem letu treba izvesti javni razpis, na katerega se bodo društva lahko prijavila. Odbor je bil zato seznanjen z posameznimi primeri meril in kriterijev za dodeljevanje sredstev v nekaterih drugih občinah. V bodoče bo morala občinska uprava pripraviti osnutek takšnih kriterijev in meril, ki jih bo odbor dopolnil in predlagal v potrditev občinskemu svetu. Matej Šteh 8- Ivančna Gorica, marec 2005 NOVICE IZ DCLA KMCTIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVINIK EVROPSKA KOMISIJA SPODBUJA RAZVOJ ZADRUG V EVROPSKI UNIJI Po sprejetju uredbe o statutu evropske zadruge se je interes Evropske komisije za zadruge povečal. Poudarja se njihov gospodarski in socialni vidik ter njihov potencial pri uresničevanju lizbonske strategije, saj želijo uskladiti ekonomski učinek, udeležbo in osebni razvoj. Zadružna identiteta ni okrepljena samo z vrednotami, kot so demokracija, enakopravnost, pravičnost, solidarnost, preglednost ali socialna odgovornost, ampak tudi z načeli, kot so prostovoljno članstvo, demokratična moč, ki jo izvajajo člani, ekonomsko sodelovanje članov ali zavezanost skupnosti. Poleg tega se zadruga od kapitalskih družb razlikuje tudi zaradi spremenljivega kapitala, saj so njeni deleži poimenski in načeloma niso prenosljivi na tretje osebe nečlane zadruge. V Evropski uniji je približno 140 milijonov državljanov članov zadrug. Zadrug je približno 300.000 in zagotavljajo zaposlitev za 2,3 milijona oseb. Komisija predlaga, da se opredelijo trije glavni cilji, ki se bodo dosegli z nizom dvanajstih ukrepov. Prvi bo spodbujanje ustanavljanja večjega števila zadrug v Evropi z izboljševanjem prepoznavnosti in značilnosti sektorja. Gre zlasti za organiziranje strukturiranih izmenjav informacij in strokovnega znanja ter spodbujanje ukrepov, namenjenih povečanju ozaveščenosti organov oblasti in gospodarskih subjektov. Pomemben cilj je izboljšanje nacionalnih zakonodaj v zvezi z zadrugami. Ta cilj se je razvil v okviru Uredbe o statutu evropske zadruge, ki jo je Svet sprejel julija 2003. Gre tako za izvajanje uredbe v primeru z nacionalnimi zakonodajami kot za izboljšanje nacionalnih zakonodaj ali spodbujanje opredelitve " tipskih zakonov". Tretji cilj je ohranitev in izboljšanje priznavanja zadrug v ciljih Skupnosti ter njihov prispevek k tem ciljem. Ti zadevajo zlasti kmetijsko politiko in širitev, razvoj podeželja in regionalni razvoj ter odpiranje novih delovnih mest. Svoje mnenje o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko- socialnemu odboru in Odboru regij o spodbujanju zadrug v Evropi pripravlja tudi strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo pri Evropskem ekonomsko-so-cialnem odboru in ga bo obravnavala na eni od prihodnjih sej. Izvajanje tega sporočila bi moralo omogočiti ustanovitev večjega števila podjetij te vrste, zlasti z večjim poudarjanjem pomena in povečanjem njihovega prispevka k ciljem lizbonske strategije. ZELEZNINA RADOHOVA VAS - tel 01/7887-628 - semenska koruza ter ostala semena poljščin - sredstva za zaščito in varstvo rastlin - gnojila, krmila traktorske gume olja, maziva, rezervni deli kolesa, motorji, vrtne kosilnice, agregati za pranje_ ŽELEZNINA ZAGRADEC - tel: 01/7888-032 - kmetijski repromaterial (semenska koruza, semenski krompir, sredstva za zaščito in varstvo rastlin, gnojila, krmila, semena ...) - gradbeni material - tudi po naročilu - tranzitne cene vodovodni in elektromaterial bela tehnika, akustika - sadike sadnega drevja, zemlja za presajanje, lonci, korita kolesa, motorji, vrtne kosilnice gume, olja, maziva KME TI J S KO- VR T IS I CENTER IVANCNA GORICA: -KMETIJSKIDEL tel. 01/7887-624 kmetijski repromaterial (semenska koruza, semenski krompir, sredstva za zaščito in varstvo rastlin, krmila ...) razsuta žita - koruza, ječmen vrtne kosilnice, vrtno orodje mreže Bekaert - AKCIJA 7JVK0 zbiramo naročila za KOKOŠINESNICE (01-7887-624) -VRTNIDEL - tel: 01/7887-622 semena vrtnin, čebulnice zelenjavne sadike (solate, kapusnice ...). sadike jagod, vrtnice sadike balkonskega cvetja, trajnice, grmovnice, ciprese, enoletnice AKCIJSKE CENE ZEMLJE ZA PRESAJANJE lonci, korita, zemlja za presajanje, šola, lubje gnojila vseh vrst 6. Konkurenčnost, izzivi proizvodnje in storitev Delavnica bo 18. maja v prostorih Našega slamnika, Slovenska cesta 28, Mengeš. 7. Izzivi kulture za globalno konkurenčnost Delavnica bo 19. maja 2005 v prostorih Galerije Veronika, Japljeva 2, Kamnik. 8. Vključevanje robnih starostnih skupin v konkurenčnost Delavnica bo 25. maja 2005 v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25, Vrhnika. 9. Odprtost, konkurenčnost trga in delovne sile Delavnica bo 26. maja 2005 v sejni sobi občine Komenda, Glavarjeva cesta 104, Komenda. Dodatne informacije s programom posameznih delavnic bodo objavljene na naši spletni strani www.rralu-r@si. Tudi letošnje velikonočne praznike je zaznamovalo bogato izročilo praznovanja in običajev, ki vsako leto obogatijo doživljanje velike noči. Domala ni nikogar, ki bi ne vedel, da k velikonočnemu »žegnu« spada tudi hren. Večina izmed nas ga zaužije samo v velikonočnem času. No, pri Novakovih v Sentpavlu so dobro poskrbeli za zalogo hrena. Pa vendar jih je izkopana hrenova korenina močno presenetila. Ne boste verjeli: njihov letošnji velikonočni hren je tehtal več kot kilogram. Ob zgornji sliki se pojavlja samo eno vprašanje: da ne bo mladi rod, ki prihaja, nekoč veliki pridelovalec hrena. Vendar ta Novakov hren le ni rekorder; o njem namreč poroča Klasjev Polde na Severni strani. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije RRA LVR, Linhartova ij, 1000 Ljubljana, tdefon: +3861306' 1901, faks; +386' 1 3061 e-pošta: lur@ljubljana.si, internet: www.rralur.si |J ^ telefon: +386" 1306' 1901,faks: +386' 13061903, Na podlagi 7. člena Navodila o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa (Ur.l. RS, št. 52/2000) ter sklepov večine občinskih svetov občin osrednjeslovenske statistične regije, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela s pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007 - 2013. V okviru priprave regionalnega razvojnega programa bomo izvedli devet delavnic: 1. Produktivnost javnega sektorja Delavnica bo 21. aprila 2005 v Dvorani E - GZS, Dimičeva 13, Ljubljana 2. Produktivnost, ustvarjalnost javnih raziskav in razvoja Delavnica bo 10. maja 2005 v Narodnem domu občine Logatec, Tržaška cesta 44, Logatec. 3. Učinkovitost zdravstvenega sektorja. Delavnica bo 11. maja 2005 v dvorani Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. 4. Učinkovitost izobraževalnega sektorja Delavnica bo 12. maja 2005 v sejni sobi občine Medvode, Cesta komand. Staneta 12, Medvode. 5. Javna mobilnost Delavnica bo 17.maja 2005 v dvorani Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje , 212 Ig, Ig. OBČNI ZBOR STISKIH ZADRUŽNIKOV Zima nam jo je na koncu res zagodla, a ko je začela vstopati v deželo pomlad, je kaj hitro skopnel sneg, luže in bregovi so se osušili, ostala so le umazana cestišča kot posledica zimskega posipanja peska. Naše občinsko središče je tovrstno nevšečnost običajno reševalo s pometanjem ivanških prometnic in ulic. Tudi letos je bilo tako, le da je tokrat »pometače« zamenjal pometač - tovornjak ljubljanskega podjetja Snaga. Občina je izvedbo čiščenja cest v Ivančni Gorici naročila Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje, ki je z javnim razpisom pridobilo za izvajanje del omenjeno podjetje; le-to skrbi tudi za čistočo ljubljanskih ulic. Želeli bi si le, da bi to modernizirano pometanje zašlo tudi v druga naselja naše občine. Člani Kmetijske zadruge Stična so se 18. marca sestali na rednem občnem zboru v gasilskem domu v Šentvidu. Iz poročil je bilo razvidno, da se slovensko zadružništvo srečuje z velikimi težavami praktično na vseh področjih. To velja tudi za kmetijstvo v naši občini oz. zadrugi. Da bodo posledice vstopa Slovenije v Evropsko unijo za kmetijstvo in zadruge hude, smo se zavedali in opozarjali že nekaj let. V Sloveniji je preveč zadrug in so premajhne, da bi konkurirale velikim trgovskim družbam.Glede na kapital posameznih zadrug se tako stanje lahko vzdržuje še nekaj let, vendar to ni perspektiva slovenskega zadružništva. Zato pričakujemo, da bo Zadružna zveza Slovenije s pomočjo vlade našla take zakonske podlage, ki bodo omo- sodelovanjem s kmetijsko zadrugo kot zaposleni maksimalno prizadevati, da bi izboljšali skupni imenovalec, ki zadružnike povezuje in utrjuje na skupnem evropskem trgu. M.V gočale lažje, hitrejše in bolj učinkovito povezovanje zadrug, je med drugim v svojem poročilu povedal predsednik stiške zadruge Cveto Zupančič. Predsednik Nadzornega odbora Marko Kastelic pa je v svojem poročilu povedal, da si morajo tako člani s svojim Ivančna Gotica, marec 2005 <9 KUMMMSG 8C3DPDD®® LETOS PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE MALO DRUGAČE Kot je že tradicija, bo tudi letos potekalo osrednje praznovanje prvega maja v naši občini na Gradišču na predvečer praznika dela. Ni odveč poudariti, da je 1. maj od lanskega leta tudi dan vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. Letošnje dogajanje pa bo drugačno od dosedanjega. Ker se ob prazniku dela odvijajo različne prireditve tudi v sosednji občini Šmartno pri Litiji in ker je ena izmed vizij obeh občin tudi sodelovanje in povezovanje z sosednjimi občinami, bodo letošnja praznovanja ob 1. maju potekala s sodelovanjem obeh občin. Občani občine Ivančna Gorica bomo imeli možnost gostiti šmarske občane, in tudi obratno: mi se bomo lahko udeležili njihovega praznovanja. Prvi del se bo odvijal v soboto, 30. aprila 2005 na Gradišču. Ob 21. uri zvečer se bo začel kulturni program s pozdravom obeh županov, sledilo pa bo kresovanje. Po polnoči bo na vrsti še velik ognjemet. Poskrbljeno bo za dobro počutje. Za šmarske občane bo na Gradišče organiziran pohod in prevoz iz Šmartnega. Drugi del pa se bo odvijal na Javorju v nedeljo, 1. maja, ko bo Prostovoljno gasilsko društvo Javorje organiziralo tradicionalno prvomajsko srečanje. Prireditev se bo začela ob 9. uri s tradicionalnim prvomajskim golažem in jutranjo budnico godbe na pihala. Ob 10. uri se bo začel kulturni program z nagovorom županov občine Ivančna Gorica in Šmartno pri Litiji. Sledilo bo še odprtje muzejske zbirke v obnovljenih bunkerjih iz druge svetovne vojne, ob 11. uri pa bo organiziran pohod po panoramski poti. Kulturni program, družabne igre in prijetno druženje se bo nadaljevalo do večera. Za vse iz občine Ivančna Gorica, ki bi se želeli udeležiti srečanja na Javorju, bo tudi organiziran pohod na Javorje po Lavričevi poti z odhodom ob 7. uri z Gradišča, in avtobusni prevoz z odhodom ob 8. uri iz Ivančne Gorice in ob 8.20 iz Šentvida. Povratek avtobusa bo ob 15. uri. Prijave za avtobusni prevoz sprejema Planinsko društvo Šentvid pri Stični v Lavričevi koči ali na tel. št. 041 454 097 (Maks Jerin) do četrtka, 28. 4. 2005. Prispevek za avtobusni prevoz je 500 tolarjev. Vsi, ki bi želeli doživeti druženje in uživanje v naravi, prijazno vabljeni, da se udeležite obeh prireditev. Organizatorji so: Občini Ivančna Gorica in Šmartno pri Litiji, Planinsko društvo Šentvid pri Stični in Društvo Prosti čas iz Šmartnega pri Litiji. PRVEGA MAJA NA ROMANOV POHOD (13. STISKI POHOD) Tudi letos bomo v praznično jutro prvega maja zakoračili na pomladno zelene stiške hribe. Tradicionalni stiški pohod seje letos na željo pohodnikov poimenoval po ustanovitelju in večletnem organizatorju, sicer velikem ljubitelju planin Romanu Tratarju, ki nas je lani prezgodaj zapustil. Smer in vsebina pohoda ostajata ista, novost so le kontrolni žigi na Obo-lnem, Pristavi in pri Lavričevi koči na Gradišču, kjer se bodo udeleženci pohoda lahko tudi dobro okrepčali. Zbor in prijava pohodnikov bo v Stični na parkirišču od 7.30 dalje, skupinski odhod pa ob osmih proti Nogradu. Pot bo označena, tako daje možnost prijave in udeležba tudi za zamudnike oziroma hitrohodce do devete ure. Pohod je odlična priprava in preizkušnja pred bližajočo se planinsko sezono, zato vabljeni vsi ljubitelji planinstva in pohodništva , da se nam še trinajstič pridružite. Vse informacije dobite na tel: 041 387801 ali 031 354491. Vodnik PZS Roman Tratar ml. NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA POLŽEVO Planinsko društvo Polž Višnja Gora je za zaključek leta 2004 svojim članom ponudilo pohod na poseben način. V mislih so imeli predvsem dve stvari: privabiti čim večje število udeležencev ter organizirati prijetno druženje. Kot udeleženka lahko potrdim, da je oboje odlično uspelo. 18. decembra 2004 se je namreč ob 18. uri v Višnji Gori ob železniški postaji zbralo od 100 do 150 udeležencev pohoda (tu velja pohvaliti tiste najmlajše, ki so nas uspešno dohajali s svojimi kratkimi koraki). Pred začetkom so nam razdelili bakle, ki so nam olajšale hojo v temi, sledila je še gasilska slika in pohod se je začel. Odpravili smo se proti staremu mestnemu jedru mimo cerkve sv. Ane, za staro šolo pa se je začela gozdna pot, posuta s snegom, ravno toliko, da nam je škripalo pod planinskimi čevlji. Po dvajsetih minutah smo dosegli razvaline Starega gradu iz 11. stoletja. Od tod smo se napotili proti vasici Pristava in zavili levo k vasici Zavrtače. Ura zmerne hoje po gozdnem kolovozu nas je pripeljala do cilja, do Gostišča Polževo. Sprejeli so nas že pred vhodom, s toplim čajem in pecivom, razpoloženje pa smo popestrili tudi s petjem. Ko so se zbrali vsi udeleženci pohoda, nas je lastnik gostišča pospremil v veliko sobo, kjer nas je pozdravil predsednik PD Polž Aleš Erjavec ter izrazil zadovoljstvo z za društvo uspelim letom 2004. Sledila je predstavitev dveh planinskih izletov z diapozitivi, ki ju je govorno obogatil član društva in vodnik PZS Roman Tratar. Ob odlično pripravljeni večerji ter spremljevalnem programu, za katerega so poskrbeli organizatorji, se je pohod spremenil v prijetno druženje, Polževo pa smo zapustili z mislimi, da se naslednje leto spet srečamo ob takem zaključku sezone PD Polž Višnja Gora. Naj izkoristim še priložnost in ob začetku nove planinske sezone 2005 povabim vse, ki vam je planinarjenje blizu in radi zahajate v gore, da se nam pridružite, ostale člane pa, da obnovite svoje članstvo. Članica društva Manca Lavni 5.mar JURČIČEV POHOD 3,apr TRDINOV VRH 1178m 17.apr NANOS 1292 m l.maj ROMANOV POHOD 29.maj IZLET V NEZNANO 26.jun STOL 2245m 23.-24.jul TRIGLAV 2864m 20.-21.avg JALOVEC 2647m 10.-ll.sep OJSTRICA 2381m 16.okt LAVRIČEV POHOD 29.-30.okt TAMAR 1108m OBISK IZ HIRSCHAIDA Vezi in poti, ki povezujejo našo občino z nemškimi prijatelji iz Hirschaida, postajajo stalnica v življenju in delovanju obeh občin. Priložnosti za skupna srečanja in druženja je vsako leto več. Včasih so to organizirana in dolgo načrtovana srečanja, včasih pa naključni ah na hitro dogovorjeni obiski. V tednu po veliki noči so se občani Hirschaida odpravili z avtobusom na izlet v Slovenijo in na Hrvaško. Pot jih je vodila v Ljubljano in nato proti Dolenjski oz. meji s Hrvaško. Da se ne bi ustavili v pobrateni slovenski občini, torej ni bilo mogoče. Izletnike je spremljala tudi tajnica občinske uprave Klara Rude-rich s soprogom. Ustavili so se v Stični in si ogledali starodavni stiški samostan, kjer sta jih pozdravila opat Anton Nadrah in župan Jernej Lampret. Kratek postanek ob pripravljenem okrepčilu je bil priložnost še za kratek koncert Stiškega kvarteta. Pesem je spet povezovala in premostila razlike. Nekaj dni zatem je našo občino obiskala še skupina otrok z njihove osnovne šole. Ves teden so si ogledovali znamenitosti Slovenije, tudi v naši občini. Ob tej priložnosti so obiskali svoje vrstnike v osnovni šoli Stična in v osnovni šoli v Šentvidu. Stiško osnovno šolo jim je razkazal novi ravnatelj Marjan Potokar, medtem ko jih je v Šentvid, v "svojo šolo", popeljal župan. mš NOVO negovalna kolekcija MATIS tudi maloprodaja Maturantke, pozor ! Bodite z nami Še lepše! Za vaš najlepši dan vas svečano naličimo. Oxi proti odvečnim kilogramom anticelulitni program FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni Dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 www.tfco.si/mediko,mediko.ordinacija.net mediko@siol.net 10- Ivančna Gorica, marec 2005 JOŽE BORŠTNIK (1936-2005) Ko so predzadnji marčevski ponedeljek na krškem pokopališču pred številnimi pogrebci dajali v grob posmrtne ostanke Jožeta Borštnika, me je ven in ven obletavala ena sama misel: se ti ljudje, še posebej domačini, zavedajo, od kakšnega svetovljana, ki je rasel v tej čarobni dolenjski vasici in jo nadvse ljubil, se poslavljajo? Da je odšel človek, po čigar zaslugi so za vas Krko slišali vsi največji državniki sveta s papežem vred? Okolje, v katerem je živel, ga je poznalo kot posebneža, ki se je rad bodel z oblastmi, gostilničarja z zanemarjeno, pa kljub temu dobro obiskano oštarijo, v kateri so se kdaj pa kdaj ustavili tudi imenitneži od tod in iz zamejstva. Postregel jim je z domačim brinovcem, ki ga je kuhal po receptih svojih prednikov in z njim zaslovel domala po vsem svetu, ter jim na citre zaigral provokativno (ne nacistično, kot menijo tisti, ki stvari preslabo poznajo) Lili Marlen. Bil je samotar, čeprav so bila za njegovim šankom vedno mlada dekleta od vsepovsod. Nekateri domačini so to znali izkoristiti, on pač ne. Prijatelje je vabil na kavico v kuhinjo, kjer je z njimi v miru razpravljal o svojih načrtih - o uspehih pa le toliko, kolikor je bilo potrebno, da je jih prepričal o njihovi realnosti. In (tudi) za to mizo je izrekel stavek, ki je morda še kako povezan z zadnjim dejanjem njegovega življenja: ko ne bo šlo več, bom že sam poskrbel, da ne bom nikomur v napoto. Jože Borštnik je bil prvi zasebnik (obrtnik) nekdanje Jugoslavije, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel s svojim brinovcem in slivovko sodelovati na ljubljanskem, tedaj v svetu zelo uveljavljenem mednarodnem sejmu vina in žganih pijač, in tudi prvi, ki je svojo pijačo kmalu za tem poslal v oceno na Monde Sélection v Bruselj. Na obeh je pobiral visoke nagrade - v Bruslju enkrat celo najvišjo! Ko je uvidel, da je njegov brinovec dober, si je izmislil Krški brinovec s podnapisom v štirih jezikih: mirovni napitek, Peace Potion, Potion de la paix in Friedenstrunk, ter ga začel pošiljati svetovnim državnikom z željo, naj se usedejo za mizo, malce popijejo in se zmenijo za mir na svetu. Več kot petdeset državnikov na vseh koncih sveta ga je dobilo. Pred dvajsetimi leti se mu je zanj zahvalil tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan, pet let pozneje je to z lastnoročno napisanim pismom naredil francoski predsednik Mitte-rand. Po razpadu Jugoslavije je bil prej pri ameriškem predsedniku kot tedanji uradni slovenski politični vrh. "Ruplu sem vrata odpiral," seje hah-ljal. Malo je takšnih, ki pred papežem niso pokleknili. Borštnik je med njimi. Segel mu je v roke, mu izročil mirovni napitek in - konec. Kopica najboljših ocenjevalcev vina in žganih pijač z vseh koncev sveta ga je poznala in bila v njegovi krčmi celo na kosilu, kar je komajda verjetno, saj se Borštnik s kuhinjo ni ubadal! Kosilo je organiziral in s seboj pripeljal tudi hrano Ljubljanski sejem, še pred tem pa mu je na svoje stroške prebelil oštarijo. Pa naj še kdo reče, da Borštnik ni bil fant od fare! Kljub temu pa je šla z njim v grob, kot se zdi, le ena njegova velika neuresničena želja - mirovni center, s katerim bi vas Krko zarisal na vse svetovne zemljevide. Če Borštnik ne bi imel 69 let, ampak pol manj, bi tudi to idejo skoraj zanesljivo izpeljal. Se bo našel kdo, ki bo nadaljeval ali pa vsaj dokončal njegovo delo? Šele potem, ko se to vprašamo in si skušamo tudi odgovoriti, se bomo zavedli, kdo je Jože dejansko bil! Ilija Bregar »RAZMIŠLJAM Oi MATERINSKEM DNEVU« Upokojene gospe iz Šentvida pri Stični in okolice se zberemo vsako sredo ob urici ročnih del. Mogoče je cela ura ali dve, a čas nam upokojencem prehitro mineva. Med izdelovanjem, ustvarjalnim delom različnih izdelkov, ki sem jih pripravila za razstavo ob letošnjem občnem zboru našega društva, sem se ob vsakem od njih vrnila za nekaj let, desetletij ali celo več kot pol stoletja v preteklost in obujala spomine, razmišljala in primerjala: družina nekoč - družina danes, šola nekoč '- šola danes, življenje nekoč - življenje danes. Dano mi je, da spremljam že peti rod svoje družine. V moji mladosti, otroštvu so bile velike družine in vsak od otrok je imel svojo zadolžitev. Dela je bilo dovolj za starše in otroke: na polju, pri živini, v hiši, v šoli... Otroško igro s preprostimi, doma narejenimi igračami so poznali predvsem mlajši otroci, ki še niso bili sposobni za delo. Delo na polju se je zaključilo v soboto popoldan, ko je odbilo v cerkvenem zvoniku ... Družine so spoštovale tudi praznike; vsi so odšli v cerkev, nato pa počivali. V spomladanskem času seje začelo delo na polju, kije trajalo do jeseni. Zima je bila za družino čas druženja na krušni peči, kjer seje pelo, igralo, mati so štrikali (pletli), oče pa povedali marsikatero pravljico. Odraščajoči otroci so se družili na vaški gmajni (sredi vasi), vendar le. če so oče to dovolili. To je bila predvsem fantovska družba, dekleta pa so doma opravljala gospodinjska in ročna dela (pletla, kvač-kala, vezla, si pripravljala balo ...). Družinsko življenje je bilo delovno, mirno, razumevajoče in strpno. Nekoč, pred več kot pol stoletja, sem hodila v šolo in spremljala učenje svojih mlajših bratov in sester, pozneje učenje svojih otrok in vnukov. Tako kot družina se je skozi čas spreminjala tudi šola, po zunanjem videzu in notranji organizaciji. Temelj šole nekoč je bilo učenje lepega branja, pisanja, računanja in učenje tehničnih in ročnih del. Učili smo se tako, da smo učitelja poslušali, vaje pisali na tablice, doma vadili lepo branje in pisanje, šivali gumbe, krpali nogavice ter spletli jopico, če smo imeli material. Radi smo hodili v šolo in nadvse spoštovali gospodično učiteljico in šolskega nadzornika. V 60. letih prejšnjega stoletja so začeli obiskovati šolo tudi moji otroci. Drug za drugim so odhajali od doma v šole in se radi vračali. Učbeniki, črtasti, brezčrtni in kvadratasti zvezki, barvice, svinčniki, peresnik in črnilo, copati in šolske torbice so bili velik finančni zalogaj družine. Otroci so se v šoli veliko naučili. Po rednem pouku so imeli razne krožke iz športa, s tehničnimi vsebinami in širjenja učnega znanja. Doma so se veliko učili, brali knjige, delali domače naloge in ustvarjali izdelke za razne krožke. V družini je imela prvo mesto šola, nato delo in prosti čas. Pred koncem 20. stoletja so namesto praga vrtca prestopili šolski prag že vnuki. V šolo so se vozili z avtobusom, pred začetkom pouka so skupaj s starši odšli na-kupovat šolske potrebščine. Učbenike so naročili v šoli, v učbeniškem skladu. V trgovini je nastal med straši in otroki spor in problem, kakšne copate bodo kupili, kaj bo naslikano na platnici zvezka, kakšna bo nova peresnica, iskali so pravega, aktualnega proizvajalca nove obleke in čevljev. Otrok je z jokom in trmo v trgovini večinoma prepričal starše, da so mu kupili, kar je želel, saj ni smel »biti slabši« kot sosedov otrok. Sodobna tehnika in tehnologija je posegla v življenje vnukov in njihovih staršev. Najprej telefon, računalnik, veliko TV programov, mobitel... Večkrat se je zgodilo, da mlade družine ni bilo na spregled dan, dva; vnuki se niso igrali s sosedovimi ... Razmišljala sem, da morda niso zboleli. Ko sem »ta mlade« obiskala, sem ugotovila, da so zdravi in da jim primanjkuje časa. Staršev mojih vnukov še ni bilo iz službe ali so doma delali za službo, vnuki so bili v svojih sobah za računalnikom ali pred televizorjem, kateri od njih pa je ležal na postelji in se preko mobilnega telefona pogovarjal s prijateljem. V kuhinji ni dišalo po kosilu, vendar so že jedli... Civilizacija in napredek v tehnologiji sta odločno posegla v družino. Sodobna družina nima časa, da bi se posvetila enemu ali dvema otrokoma, partnerju, gospodinjstvu ali družinskemu petju. Člani družine hitijo, živijo drug mimo drugega in skoraj ne vedo, ali se še poznajo. Družina je prepustila vzgojo otrokvrtcem, šolam in družbi, ki je za marsikaterega mladostnika usodna. Pehanje za dobrinami in bogastvom je ohromilo dobre misli, lepe besede in topla srca. Sodobna družina v 21. stoletju je kot stroj, ki proizvaja hiperživčne proizvode. Pred kratkim sem prebrala članek prof. dr. Mitje I. Tavčarja, v katerem piše: »Pravijo, da je spreminjanje edina stalnica našega časa ... Da se svet suče vse hitreje. Da živimo v zvrtinčenem okolju. Pričakujemo spremembe, ko se sprostijo pobude, ko prevzame krmilo nov rod - mladi in sploh drugačni imajo prav že zato, ker so, kakršni so.« Babice in dedki smo se v svojem življenju uspešno prilagajali vsem spremembam, ki so nas vodile skozi zgodovino življenja. Ostali smo ustvarjalni. Zato smo babice pripravile razstavo ročnih del, ki jih naši vnuki večinoma ne znajo izdelati. Olga Kramar NAGELJ IN PESEM ZA OSMI MAREC SKUPŠČINA LETALCEV Letalski klub Šentvid je imel 11. marca v gasilskem domu na Dobu redno letno skupščino, na kateri so predstavili delo v preteklem letu in načrte za letos. Predsednica kluba Milena Vrhovec je povedala, da so si za leto 2005 zadali kar obsežne načrte, od delovnih akcij do obiska v tujini. Letalci želijo obiskati pobrateno občino Hirsc-haid. Tradicionalno bo Letalski klub skupaj z radiem Zeleni val organiziral tridnevno zabavno prireditev, ki bo letos še posebej slovesna, saj Zeleni val praznuje deseto obletnico. Dogovorili so se tudi za odkup letala Robin, ki ga letalski klub nujno potrebuje. Letalo bodo poskušali odplačati v petih letih; računajo tudi na finančno pomoč občine. SS Zunaj je ležal sneg, v naših srcih pa se je že prebujala pomlad. In pomladno razpoložena medgeneracij-ska skupina »Zlata jesen« Društva upokojencev Ivančna Gorica ter Kulturno društvo Ivančna Gorica smo pripravili nepozaben večer pred dnevom žena. Kulturni dom v Ivančni Gorici že dolgo ni bil tako poln obiskovalcev. Očitno je, da je srečanje v počastitev dneva žena spet postalo tradicionalno, odkar smo ga v kulturnem društvu Ivančna Gorica po nekaj letih zatišja, v letu 1988 spet obudili. Vsako leto smo pripravili zanimiv in pester kulturni program. Veliko nastopajočih iz bližnje in daljne okolice se je predstavilo na naših srečanjih. Letos smo gostili Zagriške fante, ki so zapeli svoje lepe pesmi. Seveda so ti fantje že gospodje, nam dobro zna- ni, saj so iz naše bližnje okolice. Pravo presenečenje pa so bile ljudske pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline. V naših krajih so malo znane, čeprav veliko nastopajo v Sloveniji in tujini. Malo petja, malo igre, malo harmonike in čas je kar prehitro mineval. Z odra so se nastopajoči preselili v dvorano, kjer so se petju pridružili tudi obiskovalci. Vmes smo se posladkali pri »sladki mizi« in ob kozarčku cvička ali soka poklepetali. Da je bil večer prijeten, gre zahvala nastopajočim in posameznikom, ki so pomagali pri organizaciji: gospe Heleni Čampa, gospe Ljubi Štrubelj, gospe Vidi Gorišek in gospodu Jožetu Armiču. Hvala sponzorjem: Mercatorju, d.d. Ljubljana, PE Ivančna Gorica, Slaščičarstvu Kovačič z Vira pri Stični, Zagriškemu fantu za dober cviček, Cvet Marketu Ivančna Gorica za cvetje za dekoracijo odra in Krajevni skupnosti Ivančna Gorica, kije vsaki obiskovalki podarila nagelj. Za kulturno društvo Marjana Hočevar Ivančna Gotica, marec 2005 <11 o DAN SOLE NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA Da je pomlad čas za akcijo, je pogojeno že z brstenjem narave in živahnimi jutranjimi ptičjimi serenadami. In pomlad, ki jo v marcu pozdravi še obletnica Jurčičevega rojstva, je kot nalašč za prebujanje, prezračevanje in odpiranje navzven. Tako tudi na Srednji šoli v počastitev praznika našega velikega rojaka, po katerem šola nosi ime, že nekaj let pripravljamo dan šole. To je čas, ko se iz šolskih razredov pa plesnih in likovnih delavnic kakor martinčki na soncu pokažejo talenti dijakinj in dijakov, ki svoj prosti čas posvečajo raznovrstnim vejam kulture. Tako smo 18. marca v šolski avli začeli večer v družbi pevskega zbora, ki ga vodi ravnatelj Milan Jevnikar. In tudi v nadaljevanju je prireditev objemala glasba. V latinskoameriških ritmih se je zavrtelo kar nekaj parov, ki jih veščin plesnih korakov in obratov uči mentorica Marija Majzelj Oven.V hip-hop izvedbi so se predstavile Pikice, ki vadijo pod vodstvom mentorice Petre Marcina. Vokalno-instrumentalna skupina pod mentorstvom Gregorja Fic-ka se je občinstvu predstavila z venčkom svatbenih pesmi in njihova pesem s harmoniko je po šolskih hodnikih odmevala še dolgo po koncu prireditve. Prisluhnili smo tudi rahločutnim a temperamentnim izvedbam klavirskih skladb dijakinj Eve Bahor in Maje Nograšek teri dijaka Roka Maikoča. Ti dijaki so hkrati tudi učenci Glasbene šole Grosuplje, katere dislocirana enota deluje pod streho naše šole. Njihova mentorica je Irena Gorišek. A večer ni bil samo glasben. V njem je svoje mesto dobila tudi beseda. Slišali smo nekaj utrinkov iz delavnice literarnih ustvarjalcev, ki jih vodi mentorica Majda Simonič, in predstavo gledališke skupine, ki jo vodi mentorica Vesna Celarc. Igralci so nam predstavili malo drugačno zgodbo o Romeu in Juliji, ki sta po nekem naključju preživela usodni dan, se poročila in si ustvarila družino. Klasična družinska zgodba z obilico smeha. In tudi povezovanje programa ni bilo stvar na- ključja. Skozi prireditev sta nas z besedami profesorice Marjete Glavan sproščeno vodila Tjaša Kralj in Jaka Radič. In vmes, med glasbo in besedo? Razkošje likovne umetnosti. Izdelke, ki jih dijakinje in dijaki ustvarjajo pod vodstvom mentorice Anje Šmajdek smo lahko občudovali na samem prizorišču, pa tudi na predstavitvi, ki smo jo spremljali na platnu. Tak je bil torej večer, ki smo mu dali ime Dan šole. Slikovit, pisan, melodičen, živahen, z eno majhno napako. Morda nas je na stolih za povabljene sedelo malo premalo... RAVNATELJICA MARINKA PIŠKUR Na osnovni šoli Stična je 30. marca potekalo delovno srečanje ravnateljev osnovnih šol s področja občin, ki se raztezajo nekako od Škofljice preko Grosupljega do Kočevja in Ribnice. Namen tokratnega študijskega srečanja je bil načrtovanje dela za prihodnje šolsko leto in pogovor o aktualnih vsebinah delovanja osnovnih šol. Svojim kolegom je predstavila delo v devetletni osnovni šoli ravnateljica stiške osnovne šole Marinka Piškur. Na podlagi izkušenj, nabranih v letih po uvedbi devetletnega sistema osnovne šole, je lahko dala mnogo koristnih informacij in nasvetov, predvsem tistim, ki so šele na začetku iz- vajanja devetletnega programa. Prav delo na področju uvajanja devetletke pa je bilo tisto, ki jo je pripeljalo do zasluženega pokoja. Po 37 letih dela na Osnovni šoli Stična se je zaključilo njeno 21-letno ravnateljevanje. Tako je bilo tudi omenjeno srečanje ravnateljev in ravnateljic priložnost, da ji le-ti izrečejo zahvalo za njeno delo in neizbrisne sledi na področju šolstva ter ji zaželijo vse dobro. Dobrim željam in čestitkam ob odhodu v pokoj se seveda pridružujejo tudi številne generacije učencev stiške osnovne šole in učiteljski zbor, ki je z ravnateljico Marinko Piškur lahko delal, živel in soustvarjal življenje v naši občini. mš DUNAJ NI LE SACHERJEVA TORTA V ponedeljek, na prvi pomladni dan, smo se dijaki večinoma prvih in tretjih letnikov SS Josipa Jurčiča odpravili na »strokovni« izlet na Dunaj. Čeprav smo se z železniške postaje v Ivančni Gorici odpeljali ob štirih zjutraj, kakšne zaspanosti ni bilo čutiti (razen redkih izjem). Klepetali smo in si tako krajšali naporno vožnjo. Na mejnem prehodu se nam je pridružila vodička. Sprva je nismo bili preveč veseli, češ kaj nam bo spet nakladala, a smo ugotovili, da je prav "fajn", saj nam je povedala veliko zanimivih stvari in nas ni utrujala s težkimi zgodovinskimi podatki in letnicami. Ob poti smo se večkrat ustavili, nazadnje pa smo le prispeli na Dunaj, ki, kot smo ugotovili, ni le mesto dunajskih zrezkov in Sacherjeve torte. Najprej smo si ogledali dvorec Schonbrunn, v katerem je živela družina kraljice Marije Terezije (ta, ki je »izumila« šolo) s številnim dvornim osebjem. Izvedeli smo za marsikatero majhnih in velikih skrivnosti te družine, predvsem nas je prevzela zgodba o Francu Jožefu in njegovi ženi Sissi. Bogastvo in razkošnost velikih soban sta nas navdušila in kaj lahko smo si predstavljali, kako je tu teklo življenje v prejšnjih časih. Avtobus nas je že čakal in odpeljali smo se na štiri kilometre dolgo krožno vožnjo po trasi, ki jo je dal urediti že Franc Jožef in pelje mimo vseh glavnih dunajskih znamenitosti. Videli smo opero, ogromen prirodoslovni muzej, muzej novejše zgodovine, mestno hišo, park, v katerem so kipi največjih dunajskih umetnikov... Sprehodili smo se še do Štefanove cerkve, potem pa je nastopil težko pričakovani prosti čas. Nekateri smo si ogledali Štefa- novo cerkev (razgled z njenega stolpa je veličasten, čeprav smo morali plačati 4€), drugi grobnice družine Marije Terezije, največ pa jih je odšlo v restavracije ali trgovine. Brez zamujanja seveda ni šlo... Ko pa smo se končno vsi zbrali, je sledila le še pot domov. Vso pot smo se smejali, saj je bil v vsakem delu avtobusa kdo, ki je imel izreden dar govora in je zabaval vse okoli sebe. Na meji nas je zapustila vodička, ki nas je pohvalila, da tako zagnanih, pridnih, zabavnih in pametnih deklet in fantov še ni srečala. Kar zrasli smo za nekaj centimetrov. Ko smo končno, zlomljeni od vožnje, prispeli v Ivančno Gorico, smo samo še strnili misli, da je bilo super, se zahvalili spremljevalcem in si zaželeli, da bi bilo takšnih izletov čim več. Ana Prebanda GLEDALIŠČE, GLASBA IN PLES V VRTCU MARJETICA Uganite, kdo so to: priskakljajo, ko se spusti mrak, zaregljajo: rega, rega, kvak. »Seveda, to so žabe.« se je oglasilo iz dvorane. Ali ta: pokonci se drži pernata gospa ... hčerkice uči peti ga-ga-ga. »To bo gos,« zopet odgovorijo gledalci. In še zadnja: s culico, polno dobrot, skozi gozd gre na pot majcena deklica Rdeča Kapica -ker je zbolela njena...? »Babica!« Takšne uganke so otroci iz Vrtca Marjetica prvega aprila v Kulturnem domu Ivančna Gorica postavljali svojim staršem. Mira Voglar je prav posebej za otroke tega vrtca napisala glasbeno-ugankar-sko pravljico Deklica s culico, ki sta jo skupini Metuljev in Čmrljev s pomočjo svojih vzgojiteljic pripravili za 25. marec, dan, posvečen družini. A Deklica s culico je vse prej kot samo odrska pravljica. Napisana je bila s prav posebnim namenom: da bi se otroci znali izražati na vse umetnostne načine: gledališkega, dramskega, glasbenega in plesnega. Otrokom so pri uprizoritvi pomagali tudi zunanji umetniški sodelavci: pravlji- co je pripovedovala Karin Kovaček, za klavirjem je v vlogi pianista sedel Igor Adamič, lok pa sta po strunah violine vlekli Sabina Babič in Tjaša Kavšek. Deklica s culico se sprehaja po gozdu. Ko jo preseneti gosta megla, ji postavi ugankarsko zapornico in ji ne pusti naprej, dokler ne reši vseh ugank. A tetka megla je naletela na pametno deklico. Ta ugane, kako je megla spustila iz svoje zavese tri skakajoče žabice iz Dežele sedmih mlak, kako so se iz njenega objema rešile tri goskice, ki so se odpravljale na pevsko tekmovanje, in kako so meglo začarale tri babice, ki so v Deželo nebotičnikov svojim vnučkom nesle potico. Preden pa deklica nadaljuje svojo pot, megli, ki ji potoži, daje vedno sama, podari pesmico, ki govori prav od nji. In že čez nekaj minut ves oder otrok, žabic, goskic in babic s pomočjo zbora ubrano poje pesmico o sivi megli, ki se od zdaj naprej prav gotovo ne bo več počutila tako osamljeno. Helena Adamič '^/ret/tijff Xo/aojftut/t«* QJ/bjtAiSa C-?,,, C0& * C. II. grupe odredov 38,1295 Ivančna Gorica,®: (01) 78 78 720, faks: (01) 78 78 560, ID: SI11898852 Ce ste med tistimi, ki veliko delate na računalniku in bi se radi naučili hitrega in učinkovitega tipkanja, Vas SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA vabi na 30- urni tečaj desetprstnega slepega tipkanja, ki bo potekal v prostorih Srednje šole. Tečaj bo organiziran dvakrat tedensko. Začeli v torek, 3. maja 2005, ob 17. uri po posebnem programu za učenje tipkanja - program ABC. Program dela: Predlagani termini St. šol. ur Učna snov Skupno št. ur torek, 3. maj, od 17. do 19.25 3 Tipkanje osnovne vrstice (asdfjklč) 3 četrtek, 5. maj 3 Ponovitev osnovne vrstice in črki gh 6 torek, 10. maj 3 Tipkanje znakov v zgornji vrstici (ruei) 9 četrtek, 12. maj 3 Tipkanje znakov v spodnji vrstici (vmc in vejica) 12 torek, 17. maj 3 Ponovitev vseh črk - vaje, narek, prepis 15 četrtek, 19.maj 3 Črki op In bn 18 torek, 24. maj 4 Črki tz in š ter pika 22 četrtek, 26.maj 4 Črka ž in ponavljane ter utrjevanje. Tipkanje tujih črk xywq 26 torek, 31. maj 2 Tipkanje posebnih znakov in številk (informativno). Hitrostno tipkanje in priprava na preizkus znanja 28 četrtek, 2. junij 2 Preizkus znanja in zaključek_30_ Kandidati naj na tečaj prinesejo disketo ali USB prenosni ključ. Vsak kandidat, ki bo uspešno opravil preizkus znanja, bo pridobil potrdilo o znanju desetprstnega slepega tipkanja In številu udarcev na minuto oz. potrdilo o opravljenem tečaju. Cena tečaja: 35.000 SIT z DDV za udeleženca. Tečaj bo organiziran za najmanj 10 in največ 16 udeležencev v eni skupini. Prijave in dodatne informacije na e-mail:dragica.erzen@guest.arnes.si ali na naslov šole. Z znanjem desetprstnega slepega tipkanja je delo na računalniku bolj učinkovito. SE EN SPOMIN NA ŠOLANJE NA NIŽJI GIMNAZIJI V STIČNI Neposredno po vojni smo imeli na novoustanovljeni gimnaziji v Stični dokaj pester izbor profesorjev. Večina jih je prišla neposredno iz Ljubljane s fakultet po diplomi, in to po kazni, ker so med vojno študirali in niso odšli v partizane. Med njimi je bila tudi gospodična grofična Emilija Lazarini iz Smlednika; ker so jim graščino podržavili, si je morala iti služit kruh s profe-suro. Bila je precej energična ženska, težko je prenašala razgrajaško mladež in je veliko preklinjala. Dijaki smo ji dali vzdevek »porka fiks«. Dijaki, ki smo se vozili iz Višnje Gore z vlakom, smo imeli po pouku za čakanje na vlak odrejen določen prostor v prvem nadstropju stiškega samostana. V bližini tega prostora so bile učilnice, v katerih se je že začel pouk v popoldanski izmeni. Ker smo bili mladi in z vsemi žavbami namazani, smo marsikatero ušpičili. Zupančičev Lado je tako enkrat na hodniku nahecal Janežičevega Petra, naj pogleda v eno od predavalnic, češ da se tam dva zaljubljenca poljubljata. Peter gaje ubogal, vendar je bil v razredu pouk in predavala je Lazarinijeva. Profesorica je seveda takoj ročno zgrabila izgred-nika in ga zapisala v razrednico. Dobil je ukor po razredniku. Sošolci smo začeli spodbujati Ladota, naj vendar gre k Janežičevim povedat, da je on krivec za ta ukor, da fanta ne bodo preveč kaznovali. Lado se je težko odločil za to in še pošteno nerodno mu je bilo, kako naj se pogovori s starejšim gospodom Janežičem. Takoj ko je vstopil in srečal gospoda, je dejal: »Prišel sem se pogovorit zaradi fanta.« »Za katerega fanta gre in kaj imaš povedati, Lado?« gaje prijazno nagovoril gospod Janežič, ko je videl, kako mu je nerodno. »Ja za Petra: veste, jaz sem mu tisti ukor zrihtal.« Gospodu Janežiču je začelo iti na smeh in je spraševal naprej: »Ja povej, Lado, kako je pa pravzaprav bilo?« »Veste, Peter je šel po hodniku, jaz sem mu pa rekel, naj pogleda v razred, da se tam dva kušujeta. Notr je bil pa porka fiks in ga je zgrabil.« Tako je Lado pošteno opravil svojo obvezo in rešil sošolca Petra prehude kazni doma zaradi ukora. Valentin Skubic 12- Ivančna Gorica, marec 2005 KAJ SE JE DOGAJALO NA DANAŠNJI DELAVNICI? 24. februarja smo se na uredništvu Klasja zbrali učenci, ki jih novinarski poklic zanima in bi se v prihodnosti lahko odločili zanj. Naši mentorici, novinarki Janja in Saša, sta nam pokazali, kakšne so dolžnosti pravega novinarja. Izvedli smo anketo med udeleženci ter jih povprašali, kakšno mnenje imajo o tem srečanju. Urša Kastelic, 8.a, OŠ Ferda Vesela: Zelo v redu: mnogo člankov in revij smo pregledali, razdelili smo si delo, mentorici sta ful dobri, v živo sem se javljala za Zeleni val. Bilo mi je všeč. Blaž Janežič, gimnazijec s Srednje šole Josipa Jurčiča: Spoznal sem nekaj novih ljudi in novinarski poklic, ki me zelo privlači. Irena Kalar, gimnazijka s Srednje šole Josipa Jurčiča: Spoznali smo osnove novinarskega dela, njegovo razgibanost in se kasneje v tem delu tudi preizkusili. Sara Kladnik, 8.a/9, OŠ Ferda Vesela: Saša in Janja sta bili odlični mentorici, novinarsko delo sta predstavili na tak način, da nas je ta poklic resnično začel zanimati. Upam, da se bom prihodnje leto tudi udeležila takega srečanja. Sara Kladnik, 8.a/9 OŠ Ferda Vesela rojstva. Za uvod je zaigrala godba Stična nekaj s svojega repertoarja. Župan Jernej Lampret je pozdravil vse navzoče. Posebno pozornost je namenil tistim pohodnikom, ki so se že dvanajstkrat udeležili tega tradicionalnega pohoda. Nato pa je povabil pred mikrofon gospoda Miloša Mikelna, ki je prejel nagrado za najboljši slovenski roman z naslovom Veliki voz. Godbeniki so spet zaigrali nekaj taktov glasbe, potem pa se je na odru prikazal Krjavelj (Jernej Lampret) s svojo kozo Dimko. Pripovedoval je znane zgodbe iz svojega življenja (kako je presekal hudiča na dva kosa, kako je ozdravil kozo, kako se je ženi!...). Velik aplavz in priznanje za udeležbo na pohodu pa je prejela tudi Kitajka Fay. Program je povezovala Nejka Lampret. Razigrane pohodnike je naprej zabaval ansambel Krjavelj. Tina Čandek in Tjaša Mohorčič NOVINARJEV Ši NE BO ZMANJKALO OLJ Planinci so bili vso pot dobro razpoloženi, kljub rahlemu sneženju. Na Muljavi nas je prijazno sprejela Jurčičeva domačija, svet kulturne dediščine in izvirne domačnosti. Nekdanji pisateljev dom se je razvil v pravi etnografski muzej, ki ga vsako leto obišče več kot 15.000 ljudi. Poseben čar pa dodaja letno gledališče, kjer domača gledališka skupina vsako leto uprizori eno od Jurčičevih del. PRIREDITEV NA CIUU Po končanem pohodu je sledila prireditev ob 161- letnici Jurčičevega V uredništvu Klasja potekalo srečanje mladih novinarjev. Učenci in dijaki pokazali, da zanimanje za novinarstvo še ne bo upadlo. IVANČNA GORICA, 24. 2. - V uredništvu časopisa Klasje je že tradicionalno potekala novinarska delavnica, na kateri smo sodelovali učenci in dijaki, ki jih zanima poklic novinarja. Sodelovalo je dvanajst učencev in štirje dijaki. Učenci smo prišli iz osnovnih šol Ivančna Gorica, Višnja Gora in Šentvid pri Stični, dijake pa je poslala Srednja šola Josipa Jurčiča, in sicer gimna- zijce. Srečanje je trajalo od 8.30 pa do 12.30. V tem času smo se udeleženci lahko naučili nekaj osnov novinarskega dela, na koncu pa se v novinarstvu še preizkusili. Janja Ambrožič, ki je osem let novinarka, in Saša Senica, ki končuje študij novinarstva, sta nam iz svojega znanja in izkušenj realno predstavili delo novinarja. Matej Šteh nam je predstavil svoje delovno mesto, to je tam, kjer časopis Klasje dobi svojo končno vsebinsko podobo. Primerjali smo različne časopise, spoznavali novinarske oblike besedil in si izmenjavali mnenja. Se- stavili smo prilogo časopisa Klasje, ki se imenuje Mlado klasje. V njem smo tako lahko dokazali, kako nas novinarstvo zanima in kakšen talent zanj imamo. Da je bilo srečanje popolno, smo se v živo javljali na radio Zeleni val in z obiskom snemalca s televizijske hiše Vaš kanal pristali na večernih novicah. S srečanjem smo dokazali, da zanimanje za ta poklic še nekaj časa ne bo usahnilo. ŽIGA ROJEČ, OŠ FERDA VESELA, ŠENTVID PRI STIČNI kjer se je vredno ustaviti zaradi groba viteza Fedransberga, enega od lastnikov gradu Kravjek in domnevnega graščaka Sove, očeta junaka povesti Domen. Pot od Kravjeka proti Muljavi nas je nato vodila skozi Oslico. Pešpot iz Višnje Gore na Muljavo je izziv za vse, ki radi preživite dan športno in družabno. Vije se skozi čudovito naravo. Dolga je približno 15 kilometrov, udeleženci pa jo brez postanka prehodijo v treh urah. Pohoda, ki je bil v soboto, 5. marca, se je udeie-žilo približno štiri tisoč ljudi. ZG0D0VIHA POTI Ideja o Jurčičevi poti se je porodila ob 150- letnici rojstva našega prvega romanopisca. Ker je bila sprejeta, zdaj planinci lažje spoznavajo Deželo Desetega brata. START Začeli smo pri gostilni Šerek v Višnji Gori. Potem smo se odpravili proti staremu mestnemu jedru, kjer nas je čakal prvi postanek ob cerkvi svete Ane. Tu smo prejeli prvi kontrolni žig. Na južni strani Mestnega trga se pot začne obračati navkreber. Po nekaj deset metrih mehke poti smo že zagledali razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja (520 m). Potem smo se napotili proti vasici Pristava (550m), nato pa proti Zavrtačam. Po dobri uri zmerne hoje smo prišli do turistične točke Polževo. Do tod nas je spremljalo dokaj lepo vreme. Na vrhu Polževske planote smo zagledali podružnično cerkev Svetega Duha (s svojimi 630 metri nadmorske višine je tudi najvišja točka pohoda). Nato smo hodili po mehki travnati poti proti JV in hkrati uživali ob najlepšem razgledu - pred nami so se odpirale svetle dolenjske doline. Do vasi Male Vrhe (517m) smo potrebovali 20 minut hoje. Vstopili smo v osrčje krajev, v katere je Jurčič postavil večino svojih pripovedi. Iz vasi smo zavili proti komaj vidnim razvalinam gradu Roje. Od tod smo se spustili mimo ribnika Laškovec do cerkve Janeza Krstnika, Ivančna Gorica, marec 2005 O KAM PO KOiČANI ©SNOVil ŠOLI? Izbira srednješolskega programa je za vsakega osnovnošolca zelo pomembna odločitev. Zato sva se o vpisnih pogojih na Srednji šoli Josipa Jurčiča in njenih prednostih pogovarjali z ravnateljem, profesorjem Milanom Jevnikarjem. Kakšni so vpisni pogoji za našo šolo? Splošni, kot za vse druge šole. Doslej še nikoli nismo imeli omejitve vpisa, verjetno bo tako tudi letos. Koliko oddelkov bo letos vpisala naša šola? V naslednjem šolskem letu imamo zapolnjene tri oddelke gimnazije, dva oddelka ekonomskega tehnika in en oddelek trgovske šole. Prvič pa se je zgodilo, da ni bilo dovolj prijav za oddelek ekonomske gimnazije, zato je ministrstvo sklenilo, da letos ne bomo vpisovali v ekonomsko gimnazijo. Po eni strani je to škoda za naše okolje, res pa je, da imajo tudi dijaki ekonomske šole, ki ob poklicni maturi opravijo še dodatni maturitetni predmet splošne mature, enakopravne možnosti za univerzitetni študij na ekonomski fakulteti in še marsikje drugje. Kakšna je bila udeležba na informativnem dnevu? Pričakovana. Učencev je bilo skoraj natanko toliko kot lani, staršev pa skoraj za polovico več. Vsako leto se informativnega dne udeležijo bodoči dijaki in njihovi starši iz občin Ivančna Gorica, Trebnje in Grosuplje. Število prijav za vpis je zelo podobno številu obiskovalcev na informativnem dnevu. Katere so prednosti naše šole? S preselitvijo osnovne šole v nov objekt imamo končno dovolj prostora, da pouk poteka ves teden enoizmensko. Nekaj prostorov smo celo odstopili Glasbeni šoli Grosuplje, tako da je zdaj dijakom, ki še obiskujejo glasbeno šolo, lažje, saj imajo pouk glasbe kar v isti stavbi. Naša šola je tudi izvrstno opremljena: trenutno imamo v uporabi za dijake kar 102 računalnika. Pri tem moram poudariti, da nam je pri dvigu standarda opremljenosti v veliko pomoč šolski sklad, v katerega starši naših dijakov prostovoljno prispevajo sredstva. Letos je bil predlagani letni znesek 14.000 tolarjev. Z zbranim denarjem upravlja upravni odbor, ki denar praviloma namenja nakupu potrebne nadstandardne opreme in financiranju nadstandardnih oblik pouka (fakultativni pouk, krožki, dodatne ure ...). Šola ima tudi lastno kuhinjo, kar je posebnost med slovenskimi srednjimi šolami. Dijakom lahko za zelo zmerno ceno ponudimo toplo in hladno malico. Obsta- ja tudi možnost regresirane prehrane; to pomeni, da ministrstvo pokrije del stroškov za dijake, ki ne morejo plačati celotnega zneska. Sola je zelo velika. Ali dijaki zato v njej izgubijo svojo identiteto? Nikakor ne. Praktično vse dijake dobro poznamo, saj smo v stalnih stikih z večino. Naš šolski kolektiv posveča veliko pozornosti prav vsakemu posamezniku, pomaga dijakom pri reševanju njihovih težav in jim omogoča dosegati kar najboljše uspehe. Vesel sem, da smo nasploh izredno socialno naravnana šola. Kako na dijake vpliva raznolikost programov, kijih šola ponuja pod isto streho? Prepričan sem, da samo pozitivno! Na srednji šoli Josipa Jurčiča pod isto streho delujejo gimnazijski program, program ekonomski tehnik ter program trgovec in njegova nadgradnja v poklicno tehniškem programu ekonomski tehnik PTI. Letos bomo prvič vpisovali tudi v maturitetni tečaj. Vsi dijaki, ne glede na program šolanja, se srečujejo na hodnikih, v jedilnici, imajo pouk v istih učilnicah, pri istih profesorjih, zato jih enostavno ne moremo razlikovati. Posebej pa je pomembno, da imajo možnost sodelovati pri istih interesnih dejavnostih in krožkih, kar tudi z veseljem počnejo. To skupno druženje je posebna kvaliteta in izvrstna priložnost za vse dijake, da se bogatijo med seboj. Kaj naj rečemo za sklep? Po vsem povedanem je možno reči le še to, da se splača vpisati na našo šolo in se tako pridružiti množici zadovoljnih dijakov, ki se šolajo pri nas - kar 801 jih je - in vsem nekdanjim, ki že uspešno študirajo ali so dejavni v svojem poklicu. Na svidenje jeseni! Hvala, da ste si vzeli čas in nam prijazno pojasnili vse, kar bi utegnilo zanimati naše bodoče dijake. Irena & Tjaša MULJAVE IN Z MULJAVE DO KRKE DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA Verjetno ste nekateri že veliko slišali o devetletni osnovni šoli, a naj vas z njo seznaniva še dve učenki. Ko smo končali peti razred, je sledil kar sedmi devetletke. Najprej se nam je to seveda zdelo super, vendar se je mnenje nekaterih počasi spremenilo. Dobili smo veliko novih predmetov, poleg tega pa so sedaj ocenjeni tudi likovni pouk ter glasbena in športna vzgoja. Na novo smo se razdelili tudi po nivojih znanja pri slovenščini, matematiki in angleščini. Prvi nivo je za tiste učence, ki predelajo enako snov kot ostala dva, samo z več vaje in ponavljanjem. V drugi nivo so se vpisali tisti učenci, ki gredo s snovjo hitreje naprej, in v tretjega tisti, ki snov dobro razumejo in zato tam delo poteka hitreje kot pri ostalih nivojih, poleg tega pa učenci dobijo še kakšne dodatne informacije. Seveda pa smo morali pri določanju nivoja upoštevati učitelja in ocene prejšnjega leta pri določenem predmetu. V devetletki pa imamo učenci tudi po dva ali tri izbirne predmete; kakor se odločiš. Pri izbirnih predmetih izbiramo med predmeti, ki jih osemletka nima in so izraženi v obliki krožkov, npr. šolsko novinarstvo, šport za sprostitev, turistična vzgoja ... Velikokrat pa nam izbirni predmeti vzamejo malo več časa in je zaradi njih tudi torba veliko težja. Večini pa se končni uspeh ravno zaradi izbirnih predmetov izboljša. Če bi želeli hoditi v devetletko, pa presodite sami! Anja Klavs 8b/9 Spela Novak 8d/9 ŽE DESETA RAZSTAVA V ČAiDKOVI DOMAČIJI Na Čandkovi domačiji v Višnji Gori se že deseto leto zapored odvijajo različne prireditve; na predvečer pohoda po Jurčičevi poti so odprli razstavo slikarke Jožice Serafín. Organizatorka prireditve je bila Marija Pilko, kulturnica in vzdrževalka Čandkove domačije, povezoval pa jo je gospod Rudi Škof. Otvoritev so popestrile recitatorke Barbara, Brigita in Anita, ki so recitirale pesmi znanih slovenskih pesnic Neže Maurer, Vande Šega in Marije Pilko, ter pevki mešanega pevskega zbora Ivančna Gorica Ema in Vida. Ob koncu je organizatorka obiskovalce in nastopajoče pogostila s piškoti, vinom in sokom. Nekaj malega o slikarki Jožici Serafín: Jožica Serafín se s slikanjem ukvarja že od leta 1986. Dve leti seje izobraževala pri akademskem slikarju Izidorju Urbančiču, sedem let pa je obiskovala privatno šolo risanja in slikanja akademskega slikarja Sava Sovreta. Devetintridesetkrat je bila uvrščena med pohvale, priznanja in uvrstitve. Dobila je eno prvo nagrado, pet drugih in sponzorsko nagrado na mednarodnem ekstemporu v Piranu. Liza Blažon, 8. razred devetletne OS, in Nika Jevnikar, 7. razred devetletne OS iz Višnje Gore Anketo sva pripravili Liza Blažon, 8. razred devetletne OS, in Nika Jevnikar, 7. razred devetletne OS iz Višnje Gore. JURČIČEVA POT IZ VIŠNJE GORE DO Rozi Palfi in Majda Vrhovec, Selo: Prišli sva zaradi rekreacije, na sprehod, da nismo zaprti v hiši. Tukaj sva že drugič, pot je zanimiva. V soboto 5. marca, dan po Jurčičevem rojstnem dnevu, se je v Višnji Gori začel zdaj že tradicionalni 12. Jurčičev pohod. Udeležilo se ga je veliko ljudi iz različnih koncev Slovenije. Že na startu je začelo snežiti, a se vztrajni pohodniki snega niso ustrašili, zato so se pogumno podali na pot. Anketirali sva deset pohodnikov, ki so prišli iz Grosupljega, Ljubljane in okolice. Na vprašanje, zakaj se udeležujejo pohoda, jih je večina odgovorila, da zaradi rekreacije. Na vprašanje, kolikokrat so se udeležili Jurčičevega pohoda, pa so odgovorili različno. Nekaj je bilo takšnih, ki so bili prvič, večina pa že večkrat. Večina anketirancev je bila prijaznih, med njimi pa je bilo tudi nekaj takšnih, ki so anketo odklonili. Zakaj se udeležujete pohoda? Kolikokrat ste se ga že udeležili? France in Rebeka Gliha, Cikava pri Grosupljem: Zato, ker rada hodiva. Na žalost sva tukaj šele drugič. Lansko leto sva bila s smučmi, ker je bilo veliko snega, letos pa greva peš. Ivo Plečko, Ljubljana: Da se naužijemo malo svežega zraka in se spomnimo Jurčiča. Lansko leto sem bil na pohodu prvič, v mislih pa že velikokrat. Polde Langenfus, Ljubljana: Zaradi tradicije in rekreacije. Letos sem na pohodu tretjič. Majda Miklič, Grosuplje: Na pohodu sem že petič, ker sem se preselila iz Ljubljane v Grosuplje in imam tudi vikend pri Muljavi. To je krasna pot! Tone Miklavčič, Grosuplje: Prišel sem na sprehod, danes pa sem tukaj že petič. Cvetka Ilovar, Ljubljana: Zaradi druženja, pot je zelo zanimiva. Uradno grem na pohod drugič, že večkrat pa sem bila na tej poti med letom. Joži Gliha, Cikava pri Grosupljem: Zato, ker mi je všeč hoditi. Letos sem na pohodu šele drugič. Zato, ker smo se s kolegi odločili, da gremo na pohod. Na pohodu pa sem letos prvič. Jože Gnidaršič, Medvode: Da se rekreiram, na pohodu pa sem pr- Veronika Žagar, Kamnik: 14- Ivančna Gorica, marec 2005 ffiME)® ÜMMJ Kkaß »KAM PA NAPREJ? « Mnogo dijakov se srečuje s problemi izbire nadaljnjega študija ali ima težave s poklicno orientacijo -izbiro poklica. Tu priskoči na pomoč gospa Marjeta Šlajpah Godec, šolska svetovalna delavka in psihologinja na srednji šoli Josipa Jurčiča. Povprašal sem jo o podrobnostih njenega dela z dijaki. Zakaj dijaki sploh pridejo po pomoč k vam? Šolska svetovalna služba ima različne naloge; prva je vpis dijakov in stvari, povezane s tem. Ko so dijaki v šoli, ponavadi rešujemo različne probleme: učne, osebnostne in vzgojne. Velik del mojega dela pa seveda zavzema tudi poklicna orientacija. Kdaj pa je denimo pravi čas, da se dijak odloči za strokovno pomoč in nasvet? Svetovanje je lahko uspešno le, ko dijak začuti potrebo po nasvetu in pomoči in ko je nasvet pripravljen sprejeti. Če tega ni, pomoč pač ne bo uspešna. Ali ponavadi vaši nasveti vplivajo na dijakove odločitve o izbiri poklica? Dijaki v okviru poklicne orientacije rešujejo različne teste, ki pokažejo tista področja, za katera se posameznik zanima; tako dobimo ožji izbor in potem se še pogovorimo. Pred dvema letoma se je za svetovanje odločilo 84% dijakov četrtih letnikov in večina se jih je odločila za študij, o katerem smo govorili. Tu seveda ne gre za slepo napovedovanje, tako da jih veliko naredi več testov, da se lažje usmerijo v določeno področje študija. Kako pa test približno izgleda? V prvem testu (ki je tudi najbolj pogost) dijaki ocenjujejo, kakšen je njihov odnos do določenega dela. Tako dobimo približen seznam poklicev. Pri drugem testu pa se odločajo med štirimi dejavnostmi, ki bi jih najraje opravljali. Tako dobijo rezultat v obliki stolpcev, ki pokažejo, na katerih področjih je interes največji. Kako pa sami gledate na pomen vašega dela z dijaki? Slaba stran mojega dela je ta, da nekega takojšnjega rezultata na žalost ni. Imam občutek, da imam stalen stik z dijaki, a kot ugotavljajo tudi mnogi drugi pedagogi, rezultati dela niso takoj vidni. Najbolj sem zadovoljna, če dijak uspešno zaključi šolanje in če pozneje, ko srečam katerega od njih na ulici, ugotovim, da je postal uspešna in zrela oseba. Za intervju se vam lepo zahvaljujem. Blaž Janežič, 2. i V OSEMNAJSTEM S skupinico veselih, zgovornih maturantov srednje šole Josipa Jurčiča sem se pogovarjala, kakšno je življenje v četrtem letniku, pri osemnajstih. Andreja, še ena Andreja, Boštjan, Eva, Ines, Miha, Rok in Špela so mi povedali, da je precej naporno, ampak vedno pestro in zabavno. Za več informacij pa, so rekli, naj jih vprašam čez tri mesece, saj jih najbolj napet in najtežji del - matura - šele čaka. In kako je, v primerjavi s prejšnjimi leti v srednji šoli, ko si v četrtem letniku, ko si star 18 let? Enoglasno so se strinjali, da je neprimerno težje. V šali so dodali, da sicer ne moreš imeti več 13 graj, ampak le 7, ker je manj predmetov, ampak je pa zato za vsak predmet toliko več dela, pa tudi pritisk profesorjev je večji. Znati je treba tekočo snov in še vse ostalo iz prejšnjih treh let. Seveda pa si najdejo čas tudi za zabavo. Med tednom je prostega časa sicer manj, pa zato toliko bolj "žura-jo" med vikendi, saj pravijo, da imajo sedaj, ko so polnoletni, več svobode: starši jih ne nadzirajo več toliko, večina pa jih ima tudi že vozniški izpit in to je ena najboljših stani osemnajstega leta. Ampak zabavo bo treba v kratkem malce potisniti na stranski tir, saj se "zrelostni izpit" - matura - nezadržno bliža. Kaj pa matura pomeni njim? Prva asociacija je bila seveda veliko učenja in pa "biti ali ne biti". Za večino je to torej pomemben izpit, ki bo odločal o njihovi prihodnosti, saj jim bodo rezultati mature odprli ali zaprli vrata želene fakultete. Vsi pa si želijo, da bi bila že mimo ... Pa bo prej Ivančna Gotica, marec 2005 treba še veliko delati, in tega se dobro zavedajo. Nekateri se že pripravljajo, tako da zbirajo zvezke in zapiske iz prejšnjih let, prebirajo starejše učne snovi, da si osvežijo spomin, vendar pa večina priznava, da glede priprav na maturo niso preveč uspešni, saj imajo še rednega dela za šolo preveč. Torej, ko sem jih vprašala, če nas profesorji že od prvega letnika upravičeno strašijo z maturo, so se s tem kar strinjali. Ugotovili so, da se tudi oni na začetku srednje šole niso zavedali, da bo matura prišla tako kmalu, zatorej priporočajo sprotno delo. Seveda pa so hitro dodali, da zelo hudo ni, saj je matura precej splošna, in da bodočih maturantov, po njihovih izkušnjah, zaenkrat še ne sme biti strah. Vendar pa se, kolikor so videli sedaj, ko rešujejo stare maturitetne pole, težavnost mature iz leta v leto zelo spreminja, tako da nikoli ne veš, kaj te čaka ... Še preden pa se bo matura zares začela, bodo 24. aprila skupaj zaplesali na maturantskem plesu. Vsi se ga seveda že zelo veselijo, saj naj bi bil to lep uradni zaključek, konec nečesa lepega, če se seveda ne obremenjuješ z nepotrebnimi stvarmi. Vsak seveda želi biti najlepši, resnica pa je, da maturantski ples predstavlja kar precejšen finančni zalogaj, saj že ena vstopnica stane okoli 8.000 tolarjev. Vsi pa se strinjajo, da si ga zaslužijo, in predvsem dekleta se že pripravljajo. Večina jih že ima obleke, rezervirale so si že kozmetičarke, solarije, frizerje, nekatere razmišljajo, kako bi hujšale, iščejo še zadnje modne dodatke, da bodo postavile piko na i, na drugi strani pa so fantje, ki večinoma sploh še nimajo oblek. Tako na uho povedano pa se še najbolj veselijo druženja po formalnem delu plesa. Za konec pa so vsem bodočim gimnazijcem in maturantom dali še nekaj nasvetov: "Ne bojte se mature: če jo bomo naredili mi, jo boste tudi vi!" "Uživajte prva tri leta v gimnaziji, vendar je vseeno priporočljivo, da že razmišljate o četrtem in o maturi ter delate sproti!" Soglasno pa so rekli: "Veselite se maturantskega izleta!" Kaja Bahor KO STUDENT NA RAJŽO GRE... Maj se neizogibno približuje in z njim tudi napetost bodočih maturantov. Matura jih pričakuje z odprtimi rokami in jim odpira vrata za novo življenjsko obdobje - študij. Zato sva nekaj dijakov zaključnih letnikov povprašali o njihovih občutkih pred maturo in o njihovih načrtih za prihodnost. Najprej je tu nekaj mnenj dijakov iz splošne gimnazije. Sabina Kastelic, Škofije: Odločila sem se za študij psihologije, saj me močno zanima raziskovanje človekove osebnosti. Tudi delo, ki ga opravljaš, mi zelo ugaja, saj sem rada v stiku z ljudmi. Ta smer študija je med mladimi zelo priljubljena, kar me je še bolj motiviralo. Priznam, da sem pred maturo malo živčna, saj je omejitev vpisa na moji fakulteti zelo visoka. Morali bi se že začeti pripravljati, vendar se v resnici še ne. Pritisk nam zvišujejo tudi profesorji, saj si želijo čim boljših rezultatov. Vsekakor pa imamo premalo časa za žur. Janez Kravcar, Trebnje: Študiral bom na pravni fakulteti, saj ta smer nudi perspektivo in obilo zapo-slitvenih možnosti. Poleg pravne daje tudi splošno izobrazbo. Sistem dela je zanimiv in razgiban. Lahko pa se pohvalijo tudi z najlepšimi študentkami in najboljšo restavracijo. A kakšni so občutki? Napetost narašča. Kaj pa ekonomska gimnazija? Petra Jankovič, Šentrupert: Študirala bom na DIF-u, športni fakulteti, ker se zelo rada ukvarjam s športom. Obenem me je njihov informativni dan zelo prepričal. Pravijo, da so na fakidteti v redu fantje, dobri žuri, torej kaj bi si človek še lahko želel... Mature pa me je pravzaprav kar malo strah. Bruno Mirt, Trebnje: Odločil sem se za ekonomijo. Saj sem že zdaj na vseh drugih področjih odličen, le pri ekonomiji čutim, da se moram še malo izobraziti. Na splošno pa mi je ekonomija všeč. Občutki pred maturo so izredni, vendar moram najprej še izdelati letnik. In ekonomski tehniki? Katarina Grmovšek, Trebnje: Vpisala sem se na visoko policijsko šolo, saj me je to že od nekdaj zanimalo. Sicer ni v okolici nobenega dobrega lokala, vendar dobri študentje to odtehtajo. Upam, da bom poklicno maturo opravila s prav dobrim uspehom. Sem optimistka. Gregor Jerak, Trebnje: Odločil sem se za študij računalništva in informatike, ker me delo z računalniki veseli. Sicer fakulteta ne slovi po študentkah, ampak računalniki so moja strast. Ta študijska smer je kar zahtevna. Posebnih občutkov pred maturo pa Vso srečo, maturantje 2004/2005! Tjaša Kralj in Irena Kalar Zgornja vrsta od leve proti desni: Miha, Rok, Ines in Boštjan; sedijo od leve proti desni: Andreja, še ena Andreja, Eva in Špela <15 ÎÏÏV®@ rav^so Člane skupine za samopomoč "VEČERNA ZARJA" iz Velikega Gabra sva povprašali, kaj jim to druženje pomeni. FRANC LAVS, Veliki Gaber Pomeni mi zelo veliko. Rad prihajam sem med enakovredne ljudi. Najbolj mi je všeč, da imamo vsi besedo in smo vsi enakopravni. VINKO MARINKO, Veliki Gaber Največ mi pomeni bližina ljudi, ki jih že dolgo poznam in za katere vem, da mi povedo, kar mislijo. FRANČIŠKA KANC, Mali Gaber Na srečanja prihajam zelo redno, razen če res hudo zbolim. Rada se pogovarjam in zaupam svoje probleme ostalim. JUSTINA GOLOB, Veliki Gaber Rada obiskujem srečanja, ker si zaupamo probleme, jih rešujemo in stojimo drug drugemu ob strani. ŠTEFKA GLIHA, Veliki Gaber Všeč mi je, ko mi nudijo pomoč in lahko jaz ustrežem drugim. Priredimo tudi kakšno razstavo naših del; svoje izdelke razstavlja vsak izmed nas, prispeva pa, kar zna. URŠKA KAST ELI C IN LEA URBAS, OŠ FERDA VESELA KOT DA BI TU ČAS TEKEL POČASNEJE, BOU UMIRJENO Tako je naslov prispevka, avtorice Aleksandre Zorko v Delovi prilogi Delo in dom v mesecu marcu. Pod drobnogled je bilo postavljeno življenje v Kriški vasi pri Polževem. Prispevek je lep primer kako doživljajo zanimivo in prijetno krajino tega dela naše občine tudi tisti, ki prihajajo iz mesta. Kriška vas pri Polževem je idilična vasica odmaknjena od mestnega vrveža. Občutek imaš, da tam čas teče počasneje, bolj umirjeno. K temu prijetnemu občutku, je v veliki meri pripomogla tudi zimska pokrajina obsijana s soncem. Aneta Stailovski in Miha Trpin, ki sta si pred petimi leti kupila v Kriški vasi parcelo za hišo se s tem strinjata. Tudi razgled na pokrajino, včasih se vidi celo do Snežnika, pravita, je čaroben. Prav neverjetni pa so sončni zahodi. Prej sta živela v stanovanju v Ljubljani. Želja po lastni hiši ju je pripeljala v Kriško vas. Zamisel o hiši sta uresničila ob pomoči arhitekta Andreja Vivoda. S skupnimi zamislimi je nastal prostoren dom, v katerem se tako lastnika kot tudi gostje dobro počutijo. Kot pravita, je po meritvah bioebnergetika na parceli, kjer zdaj stoji hiša, izredno pozitivna in dobra energija. Tudi okolico hiše sta primerno uredila (zasadila z rastlinami, uredila cvetoč skalnjak...). Seveda vse to pride bolj do izraza v toplejših spomladanskih in poletnih mesecih, ko trava ozeleni in za-cvetijo rože. Topla in prijetna pa je tudi notranjost hiše. Vstopimo v netipičen zimski vrt, v kateri ima osrednje mesto vrtna garnitura iz kovinein lesa. V njem je pozimi prehladno za rastline, zato pa je poleti - v najhujši vročini - toliko bolj prijetno. Stene krasijo mozaiki, ki so njuno delo. To pa niti ni presenetljivo saj se že 20 let ukvarjata z umetnostno obrtjo, s slikanjem na steklo, ljubiteljsko pa sta se začela ukvarjati tudi z izdelo- vanjem različnih mozaikov. Kot sta povedala, menda edina v Sloveniji rišeta motive iz slovenske krasilne umetnosti, ki so se pri nas pojavljali že pred stoletji. Svoje izdelke prodajata v trgovinah s spominki ali kot poslovna darila. Njuno ustvarjalnost začutimo tudi v drugih prostorih hiše. V dnevno-bivalnem prostoru s kuhinjo sta uporabila prijetne naravne materiale in zemeljske odtenke barv. Taka so tla, pohištvo in okrasni predmeti. Lepo se podajo v posamezne prostore, hkrati pa se ujemajo z okolico. Pri pohištvu prevladuje les v različnih (v glavnem svetlejših) odtenkih rjave. Iz kuhinje oziroma dnevno-bivalnega prostora je prehod na teraso, na kateri je prav posebna vrtna garnitura, ki jo je izdelal Miha. Narejena je iz najboljših materialov, ki so odporni proti različnimi vremenskim vplivom, saj je garnitura zunaj tudi pozimi. Prekrita je z natančno izdelanim mozaikom, s katerega ni mogoče tako hitro umakniti pogleda. Koliko truda, natančnosti in potrpežljivosti je bilo vloženega v izdelavo te garniture, si lahko le mislimo. Miha jo je naredil v približno štirih mesecih. V zgornjem nasdstropju hiše so prostori za počitek in sprostitev. Poleg dveh spalnic je tudi večja soba za sprostitev in duhovnost. Umetnost in duhovnost sta povezani pravita Aneta in Miha. Zato ni presentljivo, da se veliko ukvarjata tudi s to platjo življenja. Pred nekaj leti sta preživela štiri mesece v neki vasici v Indiji med preprostimi ljudi. To potovanje je na njiju pustilo velik pečat. Morda jima tudi zaradi tega uspeva živeti umirjeno, po svojih željah in brez televizorja. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - VELIKI GABER V tretjem življenjskem obdobju se na telesni in duševni ravni kopičijo razne težav, vzporedno s tem nastanejo socialne krize, ki se odražajo v osamljenosti in izključenosti iz družbenih dogodkov. Spomini postanejo sopotniki samote, pozabe, neizrečenih besed. Ljudje svoje tretje življenjsko obdobje preživljajo na različne načine. Vključujejo se v razne dejavnosti, društva UTŽO (univerza za tretje življenjsko obdobje), skupine za samopomoč. Združenje za socialno gerontologijo in gerontologiko Slovenije po vsej državi razvija mrežo skupin starejših ljudi za samopomoč. Takih skupin je v Sloveniji že veliko; vodijo jih usposobljene voditeljice iz centra za socialno delo, veliko pa jih to delo opravlja prostovoljno. Obiskali sva eno od skupin starejših ljudi za samopomoč v Velikem Gabru. Skupina se imenuje " VEČERNA ZARJA", deluje že tri leta, šteje 13 članov, vodita pa jo voditeljici prostovoljki Joži Štrempfelj in Štefka Gliha. Skupina se sreča vsako sredo v župnišču v Velikem Gabru. Glavna dejavnost vsake skupine je pogovor, branje, petje, razna predavanja, izleti, srečanja z drugimi skupinami, obiski v domu starejših občanov, praznovanje rojstnih dnevov itd. Organizirajo srečanja devetih skupin; prav zdaj pa pripravljajo razstavo svojih izdelkov in zapiskov. Pred kratkim se je skupina predstavila v radijski oddaji NAŠ KRAJ. Najstarejša članica bo letos praznovala 87. rojstni dan. Na dan, ko sva bili na obisku, pa je imela življenjski jubilej Jožefa Fortuna. "VEČERNA ZARJA" je posredno povezana z UTŽ Trebnje. Trije člani skupine redno obiskujejo delavnice in zanimivosti UTŽ in jih posredujejo vsem ostalim v skupini. V skupini delujejo drug z drugim In drug za drugega. Seveda imajo tudi "čvekpavzo" za kramljanje ob kavi in čaju. Ob "čvekpavzi" se pogovorijo o problemih, pokramljajo o novičkah iz časopisov, televizije in znanih krajev. LEA URBAS IN URŠKA KASTELIC, OŠ FERDA VESELA TUDI PRI NAS SE JE ZAČELA POMLAD V četrtek, 17. marca, je na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport potekal projekt Pomladni dan. Dijaki smo se odzvali na likovni in fotografski natečaj ter natečaj za najboljšo Power Point predstavitev. Prve tri šolske ure je potekala ustvarjalna delavnica Slovenski evro, v kateri so dijaki iz gline oblikovali motive za slovensko varianto evropskih kovancev. V avli šole so pripravili dve razstavi: Razstavo o evrih in fotografsko razstavo Simbolno rojstvo Evrope, katere avtor je dijak Jošt Bukovec. Četrto šolsko uro so nekateri dijaki 3. letnika mlajšim predstavili najboljše izdelke z natečaja pomladnega dne v angleškem jeziku. S svojimi Power Point predstavitvami in znanjem angleščine so navdušili tako vrstnike kot tudi profesorje. Vzporedno je potekala okrogla miza na temo Manjšine; na njej so sodelovali dijaki 4. letnikov, ki so za maturo izbrali predmet sociologija, in preostali dijaki 3. letnikov. Pogovarjali smo se o romski problematiki, o muslimanski manjšini v EU in soočili različna mnenja o problemih, ki nas obkrožajo in nas bodo v prihodnosti vse bolj. Na šoli bi morali večkrat organizirati podobne projekte, saj ti spodbujajo našo ustvarjalnost in nam omogočijo, da se izkažemo na področjih, na katerih se pri rednem pouku ne moremo. Tjaša Kralj in Irena Kalar 16- Ivančna Gorica, marec 2005 POTOVANJA V EKSOTIČNE DEŽELE Potovanja se ne začnejo z odhodom in ne končajo z vrnitvijo. Prava potovanja se z vrnitvijo šele prav začnejo... v nas zorijo, nas bogatijo in razvijajo, vzpostavljajo nežna in čutna razpoloženja, ki krasijo vsak trenutek naše domače sedanjosti. Le tako potovanja dobijo svoj smisel, njih strošek pa se spremeni v naložbo v boljše in bogatejše življenje doma. Pogled na Kairo. Egipt je klasična turistična dežela, ki jo pravi popotnik mora videti. Z možem sva se v decembru oz. januarju odpravila na (za naju) nepozabno 16-dnevno potovanje v to morda najbolj izzivajočo deželo Bližnjega vzhoda. Priznati moram, da si nisva niti najmanj predstavljala, kaj naju na potovanju v to muslimansko deželo čaka. Potovanje je bilo zelo aktivno, avanturistično, na trenutke zelo naporno: zgodnje jutranje vstajanje (ob 3. in 4. uri), plezanje po kanjonih, ogled Mojzesove gore, vožnja z džipi po širjavah puščave in »spuščanje« po puščavskem pesku, jahanje kamel, potapljanje v koralnih grebenih, nepozaben sprehod skozi mesto smeti (zaradi neznosnega smradu), vožnja z vlakom, spoznavanje puščavskih beduinov, ki bi ti prodali prav vsak kamenček, in predvsem zelo prijazni ljudje. Vsak človek ob besedi Egipt pomisli na piramide, reko Nil, starodavne templje, a Egipt je veliko več. Ostanki mogočne zgodovine so le ena izmed številnih slik te dežele. Egipt je dežela, ki jo sestavljajo tri ljudstva: afriški Egipčani, ki so od nekdaj živeli ob Nilu (stik z njimi je trd in včasih naporen), v Asuanu živijo Nubijci, afriško pleme iz viša-"' vij gornjega Nila. Njihova dežela je potopljena in življenjski prostor so si našli pod največjim jezom. Na Sina-ju žive Arabci - Beduini, samobitni sinovi krutih puščav, še vedno nomadi, ki za skopo pašo potujejo po svoji domovini. Čeprav robati kot puščava sama, pa je njihova duša mehkejša. Egipt je tudi Zahodna puščava: Sahara, veliko moije peska, kristalna, bela in črna puščava, puščavske oaze in življenje v njih ... Egipt pa je navsezadnje tudi Rdeče morje - zimska topla modrina, polna koralnih grebenov, zanimivih rib, t. i. »snorkljanja«. Rdeče morje je kot izhod iz hladnih domačih dni - Sharm E1 Sheik, Dahab, Hurgada ... Egipt je pravi raj za nakupovanje raznih eksotičnih predmetov na t. i. »bazarju« - ugodne so cene preprog, zlata in srebra, začimb, papirusov, parfumov, alabastra in tradicionalnega tekstila ... Pravi potovalni čas je od septembra do maja, kajti poletja so v Egiptu zelo vroča (več kot 40 °C). Tradicionalna pijača je karkade - hibiskusov čaj, zraven pa seveda »paše« kajenje vodne pipe. po egipčansko »šiše«. Da vas bom navdušila za Egipt, si oglejte slike in se odločite sami. Elizabeta Adamlje, Šentvid pri Stični »Tam na ravnem polju stop en beli grad« - zgodbe ¡vancnogoriških gradov (9) VESELOV GRUMLOF Ob pregledu invančnogoriških gradov ne moremo mimo nekdanje graščine Grumlof, v kateri je nazadnje živel znani slovenski slikar Ferdo Vesel (1861-1946). Po njem je dobila ime osnovna šola v Šentvidu pri Stični, njegovo ime pa nosi tudi Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela. Nekdanja lepa in mogočna graščina, ki je po mnenju umetnostnih zgodovinarjev sodila med kvalitetnejše primere klasicistične grajske arhitekture na Slovenskem, je bila do sredine sedemdesetih let 20. stoletja še precej ohranjena in delno pokrita s streho, danes pa je skoraj povsem razvaljena. Njene ostanke prekrivajo grmovje in drevesa in tako deli usodo s številnimi drugimi dolenjskimi gradovi, ki so bili med drugo svetovno vojno ali po njej požgani, opuščeni ali kako drugače uničeni. Zgodovina Grumlofa sega po podatkih kastelologa Ivana Stoparja v 15. stoletje, pri čemer se sklicuje na Valvasorjev zapis v Slavi vojvodine Kranjske, da so graščino med leti 1412 in 1589 posedovali Auerspergi (Turjačani). Za njimi se je v njej do začetka 20. stoletja izmenjalo več različnih lastnikov. Ivan Stopar omenja zlasti Maksa Antona barona Taufererja, ki je graščino v 17. stoletju prenovil in posodobil. Njeno takratno podobo je Valvasor upodobil v bakrorezu v svoji knjigi Topografija dežele Kranjske leta 1679. Po Stopar-ju je dobila svojo končno podobo šele leta 1811 (letnica je bila vklesana na nekdanjem glavnem kamnitem vhodu v graščino), ko jo je takratni lastnik Juvanz-Karlowitz povečal in temeljito prezidal. Takrat je graščina dobila po-dolžen tloris s sedemosnim pročeljem. Osrednji triosni del glavne fasade je bil dekorativno okrašen in razgiban s pi-lastri, profiliranimi venci in trikotnim čelom. V tem času je ob graščini stal kompleks gospodarskih poslopij ter grajska kapela. Od teh so se ohranili veliko gospodarsko poslopje v obliki črke U s hlevi, kletmi in kaščo, nekdanji grajski vodnjak in kozolec. Slednji je bil v preteklosti prenesen na eno izmed domačij v Radohovi vasi, kjer je stal vse do pred nekaj leti, ko so ga novi lastniki zaradi novogradnje morali umakniti. Takrat je bil kozolec razstavljen in prepeljan na Gradišče, kjer na žalost zaman čaka na ponovno postavitev. Posebnost sedanje podobe graščine Grumlof je povezana predvsem z ohranjanjem spomina na štiri desetletja dolgo življenje in delo slikarja Ferda Vesela v tem delu Dolenjske. Njegovo življenje in delo je ob 140- letnici njegovega rojstva že podrobno predstavilo Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela v aprilski številki Klasja leta 2001. Ferdo Vesel je graščino skupaj z enim hektarjem zemlje odkupil leta 1902 od družine Ivane, ki je bila lastnica od leta 1804. V njej je Vesel živel in umetniško ustvarjal do konca druge svetovne vojne, ko se je zaradi bolezni preselil v Ljubljano, kjer je leta 1946 umrl. Njegovi dediči so stavbo opustili, zaradi česar je začela propadati, zlasti potem, ko se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja sesula njena streha. Neuspešna so bila tudi vsa dosedanja spomeniškovarstvena prizadevanja za njeno ohranitev in obnovo. V zadnjih nekaj letih so neznanci graščino dodatno oskrunili s tem, ko so ji odtujili dragocene kamnoseško obdelane okenske okvirje ter kamnit okvir vhodnih vrat. Današnje stanje graščine je katastrofalno slabo in kliče po nujni intervenciji širše lokalne skupnosti. Kljub izredno slabemu stanju bi veljalo njene skromne ostanke zaradi ohranitve spomina na velikega slovenskega slikarja Ferda Vesela očistiti in zaščititi pred nadaljnjim propadanjem (utrditi njene materialne ostanke) ter graščino ustrezno predstaviti z namestitvijo informativnega panoja ali v obliki informativnega prospekta. (Se nadaljuje) Dušan Stepec Dobernik Propadajoče stanje graščine Grumlof Na Mojzesovi gori. Ol m RAČUNALNIŠKI IN JEZIKOVMI TEČAJI za podjetnike po 5.000 tolarjev Na Območni obrtni zbornici Grosuplje pripravljamo računalniške in jezikovne tečaje, na katere vabimo vse obrtnike In podjetnike Iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Za vsak tečaj, na katerega se boste prijavili, boste sami prispeval; simboličnih 5.000 tolarjev, ostale stroške pa bo ivanškim podjetnikom sofinancirala Občina Ivančna Gorica. Izobraževanje bo potekalo v prostorih OOZ Grosuplje v Grosupljem v popoldanskih in večernih urah, če pa bo za posamezni tečaj dovolj prijav z vaše občine, ga bomo skušali organizirati v vašem kraju. O začetku tečajev boste pravočasno obveščeni. Obrtnikom, ki ste prijavnico oddali preko objave v glasilu Zrno, se ni treba še enkrat prijavljati. PRIJAVNICA ZA IZOBRAŽEVANJE Ime in priimek udeleženca_ s.p./družba_ Naslov_Pošta_ Davčna številka Zavezanec za DDV: DA NE (obkroži) Telefon (GSM)_ Datum: Žig in podpis: Prijavljam se na tečaje: □ Poslovna angleščina - začetni □ Poslovna nemščina - začetni □ poslovna angleščina - nadaljevalni* □ poslovna nemščina - nadaljevalni* Tečaje bi želel obiskovati v: □ spomladanskem terminu (april-junij) □ jesenskem terminu (september-november) □ Računalnik za delo - temeljni □ Komuniciranje z Internetom □ Poslovna predstavitev na Internetu* □ Izdelovanje ravninskih načrtov* Tečaje bi želel obiskovati v: □ spomladanskem terminu (aprii-junij) □ jesenskem terminu (september-november) (* Tečaji bodo izvedeni, če bo na voljo dovolj sredstev.) Opomba: OOZ Grosuplje si pridržuje pravico, da zaradi objektivnih razlogov spremeni izvedbo tečajev. IZPOLNJENO PRIJAVNICO POŠLJITE NA NASLOV: OOZ GROSUPLJE, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 GROSUPLJE ali po faksu 786-16-45, do 20.aprila 2005. Smo največja livarna v Sloveniji z ambicioznimi načrti za prihodnost Zaradi povečanja naročil iščemo naslednje sodelavce: 1. PROJEKTANTA KAKOVOSTI - 1 kandidat s končano VI. ali VII. stopnjo strojne, metalurške ali druge ustrezne izobrazbe. Zaposlitev je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu); delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe, 2. VODJO IZMENE V FINALIZACIJI - 2 kandidata s končano V. stopnjo strojne, metalurške ali druge ustrezne izobrazbe. Delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe. 3. OPERATERJA NA CNC- BRUSNEM STROJU - 2 kandidata 4. KONTROLORJA - 1 kandidat 5. STRUGARJA- 1 kandidat Pod 2, 3 in 4 pričakujemo kandidate s končano IV.stopnjo strojne, elektro ali druge ustrezne izobrazbe. Delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe. 6. VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI s končano poklicno šolo ali brez nje. Delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo za določen čas, ker gre za začasno povečan obseg dela, po tem roku pa obstajajo možnosti zaposlitve za nedoločen čas, razen za projektanta kakovosti, ki nadomešča delavko na porodniškem dopustu, in sicer 18 mesecev. Vaše pisne ponudbe z dokazili sprejemamo do zapolnitve potreb v kadrovski službi družbe LIVAR d.d., LJUBLJANSKA CESTA 43, 1295 IVANČNA GORICA, za informacije pa nas lahko pokličete na telefon 78 69 914 ali 78 69 995. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE ! Ivančna Gotica, marec 2005 <17 VIRIDINA POT NAS Ji VODILA PO KS MSTNAJ Krajevna skupnost Metnaj je na letošnji velikonočni ponedeljek organizirala peti jubilejni pohod, imenovan Viridina pot, in sicer po zgodovinski osebi Viri-di Visconti, ki je od leta 1391 do 1414 živela na Pristavi nad Stično. V lovski gradič se je preselila, ko se je umaknila iz javnega življenja na cesarskem Dunaju po tragični smrti svojega soproga, avstrijskega nadvojvoda Leopolda III. Žal so od njenega bivališča ostale le ruševine, medtem ko je cerkev sv. Lamberta ohranjena in kraljuje v svoji veličini na nadmorski višini 650 m. Zaradi enakega zastopanja vseh vasi, skozi katere vodi pot, organizator vsako leto smer pohoda izpelje v drugem zaporedju, vendar vedno z izhodiščem v Mekinjah nad Stično. Letos smo šli pohodniki skozi Dobravo na Pristavo, kjer je bila prva postojanka za okrep-čilo na izletniškem turizmu Okorn, in nato do Debeč, pa čez Planino na Osredek in Obolno, kjer je bil drugi kratek oddih na kmečkem turizmu Berčon. Pot smo nadaljevali čez vrh Obolnega (776m) do Poljan, kjer so nam na kmetiji Janežič predstavili svoje pridelke in izdelke, ki smo jih z največjem veseljem poskusili. Od tod smo se po strmem pobočju spustili v dolino stiškega potoka, kjer smo lahko opazovali prve pomladanske znanilce, kot so resa, mačice in kraljevi zvončki (kronce). Novost letošnjega pohoda so tudi lepo oblikovani in lično izdelani leseni sme- rokazi. Ti so nam označevali Viridino pot, ki nas je v Dremožniku napotila strmo proti Metnaju. Tam je bil v središču vasi istoimenske krajevne skupnosti zaključni del letošnjega pohoda na kmetiji odprtih vrat Miglič, kjer smo se po odlično pripravljeni malici dobro okrepčali, nato pa se odpravili na izhodiščno točko v Mekinje, kjer so nas po dobrih štirih urah zmerne hoje v lepem sončnem vremenu pričakovali jekleni konjički in nas popeljali vsakega na svoj dom. Naj se ob tej priložnosti lepo zahvalimo KS Metnaj in njenemu vodstvu, ki je ju- bilejni pohod pripravilo zelo pozorno, saj smo udeleženci poleg majic prejeli še lično izdelane popotniške izkaznice, na katerih je poleg letošnjega žiga na voljo še enajst praznih evidentnih polj, kar je zagotovilo za organizacijo tudi v prihodnje. Kot nam je ob zaključku pohoda dejal predsednik Sveta KS Metnaj Valentin Kastelic, je bil letošnji pohod rekorden tudi po udeležbi, saj je bilo blizu 400 udeležencev, kar bo zagotovo poneslo glas med ljudi in jih povabilo na šesti pohod zadnjo nedeljo v marcu leta 2006. Dane Kastelic Svet KS Metnaj in Organizacijski odbor V. Viridinega pohoda se vsem sponzorjem in sodelavcem iskreno zahvaljujeta za pomoč in sodelovanje pri izvedbi pohoda. Krajanom ob poti pa se še posebej zahvaljujemo za strpnost in prijaznost do pohodnikov, saj so ti odnesli veliko lepih vtisov o naši krajevni skupnosti in Viridini poti. Vsem udeležencem nasvidenje na naslednjem pohodu. Za Svet KS Metnaj Valentin Kastelic, predsednik ZLATA PALETA V TEMENICI V organizaciji kulture likovnikov Ferda Vesela in kulture likovnikov Temenica je bila v petek, 1. aprila, v Temenici odprta razstava risb in grafik, v sklopu celoletnega projekta zveze likovnih društev Slovenije. Kulturna prireditev je potekala pod vodstvom mag. Ljubomirja Zidarja in učiteljice likovne vzgoje lelke Roječ. Iz cele Slovenije seje odzvalo 10 likovnih društev s 95 avtorji, ki so prispevali 160 likovnih del. Teme so bile različno upodobljene v vseh grafičnih tehnikah. V uvodnem govoru je učiteljica Jelka Roječ med ostalim seznanila prisotne tudi z zgodovino in lepotami kraja. Gospod Zidar, ki je predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, je pozdravil vse prisotne, posebej pa gospo Andrejo Kolar, predstavnico sklada za kulturne dejavnosti RS. Razložil je, kako težko delo je imela tričlanska komisija, saj so mnoge grafike in risbe, čeprav niso bile izbrane, očarale tudi komisijo. Žirija je izbrala 50 likovnih del; med njimi je bilo podeljenih 9 certifikatov kakovosti za grafiko in 9 za risbo ter 16 priznanj za risbo in 16 priznanj za grafiko. Vsa izbrana dela so bila razstavljena v kulturni dvorani, kjer je potekal prijeten program, popestren z glasbeno-ritmičnimi nastopi učencev; tista, ki niso prišla v ožji izbor, pa so bila na ogled v galeriji društva likovnikov Ferda Vesela v kulturnem domu v Šentvidu pri Stični. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo na bližnji turistični kmetiji Pri Fajdigatu. Srečanja starih znancev in spoznavanja novih so pripomogla k utrjevanju zavesti, da ima tudi likovno ustvarjanje velik pomen pri kulturi naroda in povezovanju ljudi v boljši svet. Razstava bo odprta do 17. 4. 2005. v petek od 17.00 do 20.00, v soboto in nedeljo pa od 9.00 do 12.00 ure. Zapisala članica likovnikov Šentvid Adela Petan VIRIDA VISC0NT IN NJEN ČAS 6. DEL iAŠE DEŽELI PO SMRTD RUDOLFA USTANOVNIKA Boj za oblast pije vonj krvi Po Rudolfovi smrti sta skušala brata Albreht in Leopold (stara sedemnajst in petnajst let) skupno vladati v skladu s habsburškim hišnim redom. To jima je le s težavo uspevalo, saj je bil stric Albreht njun varuh. Po njegovi smrti sta si vladanje poenostavila in si 1379, ko sta postala opravilno sposobna, posesti razdelila, tako da je Leopold III. vladal Koroški, Kranjski, Štajerski, Istri, Slovenski marki z Metliko, Tirolski in t.i. prednjim deželam ob Renu, kjer so bile habsburške dedne posesti (Habsburžani so namreč izvirali iz Alzacije). Ravno te posesti pa so bile vzrok stalnih težav. Švicarji so se habsburški nadvladi upirali. Prakantoni Uri, Schwyz in Unterwalden so oklicali neodvisnost in se povezali v prisežno zvezo (Eidgenossenschaft) ter se s prisego zavezali, da bodo drug drugemu v nevarnosti priskočili na pomoč. Tej zvezi so se polagoma pridruževali tudi ostali kantoni. Vsi poznamo legendarno osebnost Wilhelma Telia, ki simbolno predstavlja švicarski boj za neodvisnost. Švicarji so si iskali zaveznikov po mestih v dolini Rena; z njimi so imeli mnogo več gospodarskih in kulturnih stikov kot s Habsburžani. Še dandanes je ta povezava vidna, saj mesta v Alzaciji ob zgornjem toku Rena - švicarski Basel, nemški Schwarzwald in Bo-densko jezero - sestavljajo eno od evropskih regij in se čutijo kulturno in jezikovno bolj povezana med seboj kot z matičnimi državami: Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Švico. leopoldov mrtvaški prt, ii m OČI mladi vdove nikoli niso videle Leopold se je 1386 s številno viteško vojsko odpravil v boj proti upornim Švicarjem. V tem pohodu so množično sodelovali člani najpomembnejših štajerskih, koroških in kranjskih plemiških družin. Poraz habsburške viteške vojske je bilo pričakovati, kajti zanj sta bila odločilna vsaj dva razloga: Švicarji so se borili na domačem terenu, ki so ga dobro poznali, lahka oborožitev pa jim je omogočala hitre premike, medtem ko je bila plemiška konjenica v težkih kovinskih oklepih lahko uspešna samo v fron-talnem spopadu, če je delovala kot udarna celota. Kakor hitro je sovražniku uspelo to celoto razbiti na manjše enote, je bil poraz neizogiben. V težkih oklepih (samo »kovinska zaščita« je pogosto tehtala 35-40 kg) so bili plemiči brez konj obsojeni na smrt, če niso pravočasno prišle okrepitve. Da so se menjale moralne norme vojskovanja, je tudi jasno. Pravi, klasični vitez je premagancu, ki se ni mogel braniti, podaril življenje ali pa ga je pustil pri življenju iz bolj prozaičnega razloga, (zaradi odkupnine). Plačanci pa, ne v tistem in ne v našem času, niso bili nikoli posebno mehkega srca. V odločilni bitki pri Sempachu v bližini istoimenskega jezera, v kantonu Luzern, je Leopold III. julija 1386 padel in z njim mnogi plemiški udeleženci pohoda v Švico. Na kak način in v kolikšnem času je prišla ža- lostna novica do Gradca, kjer sta imela Virida in Leopold svoj dvor, viri ne poročajo. Leopolda so najprej pokopali v mestecu Konigsfelden, nekaj stoletij kasneje so ga prenesli v benediktinski samostan sv. Blaža v Schwarzwaldu in ob začetku 19. stoletja na Koroško v šentpavelski samostan v Labotski dolini. Virida svojega mrtvega moža torej nikoli ni videla in verjetno tudi ni mogla obiskati njegovega groba. MA.Ficko T Bitka pri Sempachu, kjer je 1386padel Viridin mož Leopold Pravični. Opomba: V prejšnjem delu podlistka o Viridi Visconti nam jo je zagodel tiskarski škrat. Povzročil je, da so v začetku prvega odstavka bila italjanska mesta veliki trgovski in banana centri, ne pa trgovski in bančni centri, kakor je pravilno. K sreči smo škrata nagajivca le ujeli. KULTURNO DRUŠTVO VIDOVO IN F0LK10RMA SKUPINA VIDOVO 8L0FOIK VABITA m 1. MIDNAROBi! FOLKLORNI FESTIVAL V ŠENTVIDU PRI STIČNI Folkloristi se bodo predstavili 30. aprila 2005 ob 20. uri v športni dvorani OŠ Šentvid Program: ob 10. uri sprejem pred KD Šentvid ogled občine in skupno kosilo ob 20. uri nastop folklornih skupin Nastopile bodo folklorne skupine iz Srbije, Albanije, Makedonije in Italije ter domača skupina. Vljudno vabljeni! 18- Ivančna Gorica, marec 2005 PEVEC OD ROJSTVA MARKO OKORN Jurčičeva priznanja podeljujejo že trinajst let, prejmejo pa ga tisti, ki se na kakršen koli način trudijo, da bi še izboljšali kulturno vzdušje v svoji občini. Marko Okorn je predan petju in glasbi že od rane mladosti. Že trinajst let pa je član uspešnega Sti-škega kvarteta. Kaj vam pomeni Jurčičevo priznanje? Ja, to je veliko priznanje in mi izredno veliko pomeni: to je nagrada, zahvala za vse dosedanje delo. Pa tudi nekakšna obveza za to, kaj in kako bomo delali naprej. Vesel sem priznanja, upam in si želim, da bi tudi moji otroci videli v tem, v petju, nekaj pametnega ter ustvarjalnega in bi šli po stopinjah svojih staršev. Koliko časa pa že pojete? Od četrtega razreda osnovne šole. Pel sem v raznih šolskih, pa v gimnazijskem zboru; potem pri dramski skupini, moških zborih, cerkvenem zboru ... Zdaj, najdlje, pa v Stiškem kvartetu, ki šteje že trinajst let; no, letos bomo dopolnili že 14. leto delovanja. Vsaj upam, da bomo (smeh). V teh letih se je zgodilo veliko, hvala bogu pa še nikoli nisem ostal brez glasu pred nastopom; se je pa to zgodilo mojemu kolegu. Zagotovo je to nekaj najhujšega, kar se pevcu lahko zgodi. Grozno je, ko ne moreš peti takrat, ko bi moral. Kako pa usklajujete petje, družino in poklic? Predvsem družina je pri spodbujanju najbolj potrebna. Moram reči, da me moja žena Andreja izredno podpira in ne želi, da bi nehal s petjem, kljub temu da imamo dojenčka (že četrte- ga). Težko je usklajevati vse skupaj, veliko je treba potrpljenja. Pomembno pa je, da nas družine, predvsem žene, sprejmejo take, kot smo. Uredništvo Klasja čestita za dojenčka! SS OBISK ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V torek, 15. marca, smo se udeleženci UTZO v lepem sončnem jutru odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. Ogledali smo si etnografski muzej - zakladnico naše in tuje dediščine, in sicer v novi muzejski hiši na Metelkovi. V očarljivem mestnem ambi-entu se na 1900 m2 odvijajo različne muzejske dejavnosti: od muzejskih delavnic, predavanj, informacijskih dejavnosti, raziskovalnih, avdiovi-zualnih, založniških, konzervativno restavratorskih do mnogih drugih. Pogosta so tudi mednarodna srečanja. Čeprav še v razvoju, nam muzej razkriva del od 30 000 predmetov slovenske in 9500 predmetov zunajevropske zbirke. Ob prijetnem vodstvu kustosinje in nekdanjega direktorja muzeja g. Kuharja smo člani skupine uživali ob ogledu privlačnih zbirk iz Slovenije in drugih držav. Istrski kažuni, makedonsko rokodelstvo, hrvaške tamburice, bolgarske martenice, jtoljske papirnate izrezanke, avstrijske kmečke izbe, finski sodobno oblikovani stoli, slovaško žičarstvo, madžarska sedla, italijanske malge so nam ponujale pogled v preteklost in sedanjost različnih kultur. Tudi moda se zgleduje po preteklosti. Etno oblačila se npr. vsebinsko in likovno zgledujejo po narodni dediščini. Veseli smo, da tudi mladi radi zahajajo v muzej in z različnih aspektov raziskujejo in snujejo kaj novega. Nič nenavadnega ni, da tudi različni ustvarjalci najdejo v muzeju svoj prostor in navdih. Kaj je »šupa«, vam ne povemo. Je dolga, težka, skoraj edina, zrasla v Ilirski Bistrici, se postarala na morju, zdaj pa počiva v etnografskem muzeju. Tudi vi ste kot obiskovalci dobrodošli. Zapisala Adela Petan, članica UTZO Njega dni, vendar še ne tako davno, še v času med obema vojnama, je bilo v naših vaseh povsem drugače, kakor je danes. Takrat niso izbirali, kaj bi jedli: dunajske ali pariške zrezke, ocvrte ali pečene piščance, goveje ali svinjsko meso in podobno. Takrat je bila v naših vaseh hrana določena: zjutraj kislo zelje in koruzni žganci, nato pa so žgance, kolikor jih je še ostalo, polili z mlekom, če je bilo pri hiši, sicer pa s prežganko. Kadar ni bilo kislega zelja, ga je zamenjalo presno. Za večerjo pa je bil v večini gospodinjstev koruzni močnik in krompir v oblicah, ponekod pa mlečna kaša in krompir v oblicah; a takih je bilo bolj malo. Opoldne je bila osnovna hrana krompir, zraven pa doma pridelani pridelki. Meso je bilo opoldne samo ob največjih praznikih. Goveje meso za juho z rezanci le o veliki noči in o veliki maši, ko je bilo žegnanje na Muljavi, svinjsko meso v juhi z ajdovimi žganci pa pred božičem, ko so bile koline, in o božiču. Prekajeno meso se je jedlo o veliki noči, na veliki ponedeljek in o pustu. Ostali dnevi v letu pa so bili vsi brezmesni. Med obema vojnama je bil na primer na Muljavi le en radijski aparat. Na vsakih nekaj let je bila vaška gasilska veselica, enkrat letno pa igra pod kakim kozolcem; če so imeli gasilski dom, pa v njem. Igralci so bili izključno vaščani. Pelo se je v cerkvi in zvečer, ko so fantje zapeli na vasi. Fantje pa so si seveda, da ni bilo preveč dolgčas, zvečer, ko so odpeli svoje pesmi sredi vasi in odšli pod okno vsak k svojemu dekletu, izmislili kako šalo, o kateri so potem v vasi še dolgo govorili in se na ta račun smejali. kako se je močnik spremenil v kašo Tudi na Muljavi, kot po ostalih podeželskih vaseh, so po nepisani postavi za večerjo imeli iz dneva v dan koruzni močnik in krompir v oblicah, v mnogo manj gospodinjstvih pa mlečno kašo s krompirjem v oblicah. Ko so lupili krompir, so dali močnik ali kašo hladit na zunanjo stran okna. Tudi fantje z Muljave in iz bližnjih vasi so se zvečer zbrali pod Pajžbar-jevo tepko, in na gričku, da se je slišalo po celi vasi, peli lepe slovenske narodne pesmi. Nato so šli pod okno, kjer pa ni bilo železnih mrež na oknih, tudi skozi okno k svojim dekletom. Preden pa so se razšli vsak na svojo stran, so si izmislili kako šalo, da so imeli ljudje kaj govoriti. Pri Čebularju, kot v večini hiš, so kuhali močnik in ga hladili na oknu, nasproti pri Gracarju pa kašo. Fantje so nekega večera prenesli Čebularjev močnik na Gracarjevo okno in Gra-carjevo kašo na Čebularjevo okno. Nato so skriti čakali, kako se bo vse skupaj razvijalo. Gracarjeva mati vzame skledo z okna in jo postavi na mizo, ostali so čakali na večerjo z olupljenim krompirjem. Oče zajame iz sklede, poskusi in reče: "Stara, kaj ti pa je danes, ali se ti je zmešalo ali kaj, da si namesto kaše skuhala močnik?" Mati je odgovorila: "Jaz sem skuhala kašo, tako kot je pri nas navada vsak dan. Ne vem, kaj je tebi danes, da ne ločiš več kaše od močnika." Nato tudi mati sede k mizi, poskusi in vidi, da je res močnik. Seveda so potem vsi ugibali, kako je prišlo do spremembe; do kakega zaključka so prišli, pa ni več moja stvar. Pri Čebularju pa je rekel oče, ko je poskusil jed: "E, stara, stara, kaj se ti je zmešalo, da si pozabila, da je močnik steber kranjske dežele in si skuhala kašo?" Tudi tukaj je mati trdila, da je sku- MATERINSKI DAN Na Muljavi je bila v nedeljo, 20. marca, v kulturnem domu prireditev za vse matere in starejše občane, v organizaciji Rdečega križa Muljava. Pripravili so kratek kulturni program s pogostitvijo. Obiskovalcem in občanom pa so podarili tudi simbolična darila. Dan preje so vsem materam in vsem ženam zaigrali člani Gledališke skupine Vidovo v KD Šentvid igro Moj ata socialistični kulak. Dan žena so počastili 7. marca tudi v kulturnem društvu ivančna Gorica. DOMEN Gledališka skupina Josipa Jurčiča Muljava je prejšnji teden začela z vajami za letošnjo predstavo na prostem. Letos bodo igrali Jurčičevega Domna. Za dramatizacijo in režijo bo tudi letos poskrbela Danica Kastelic. PLESNA REVIJA V GROSUPLJEM Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica, je organiziral tradicionalno območno revijo otroških folklornih in pevskih skupin. Na reviji so se predstavile skupine iz treh občin - Grosuplja, Dobrepolja in Ivanč-ne Gorice. Iz naše občine so se predstavili mladi plesalci in folkloristi iz Šentvida, Ambrusa in z Muljave. KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si mednarodni dan knjig za otroke Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 2. aprila, smo podarili obiskovalcem knjižnice vstopnice za ogled predstave Ta čudovita zemlja. Dvorana je bila polna, otroci in starši so videli predstavo Studia Anima o odnosu do našega planeta - Zemlje. V branje smo jim ponudili tudi že letošnjo mednarodno poslanico (letos iz Indije), ki pravi, da so knjige naše čarobne oči, ki nam pomagajo hoditi po zavitih in neuhojenih poteh prav tega planeta in našega življenja. V celoti je objavljena _ tudi na internetni strani http://www.lj-oz.sik.si/dokumenti/poslanica05.doc. slovenski dnevi knjig v aprilu V času od 18. do 23. aprila, ko Društvo slovenskih pisateljev pripravlja »Slovenske dneve knjige«, v naši knjižnični mreži organiziramo naslednje kulturne prireditve: Ivančna Gorica • v sredo, 20. aprila, ob 19. uri v enoti Ivančna Gorica predstavitev knjige Sledi: po lovskih poteh avtorice Irme Jančar; • april/maj: v enoti Ivančna Gorica fotografska razstava Obrazi Indije. Grosuplje, Dobrepolje • v sredo, 20. aprila, ob 18. uri v enoti Dobrepolje: pravljično-ustvarjalna urica Mojster čarovnik in njegov vajenec ; • v četrtek, 21. aprila, ob 19. uri v Knjižnici Grosuplje potopisno predavanje mag. Brede Škerjanec: Mehika. nov knjižni kviz V teku je že letošnji knjižni kviz za šolske otroke, letos na temo Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska. Reševalne pole dobite v vseh knjižnicah, v šolskih in splošnih, kviz pa lahko rešujete tudi na internetu, na naslovu http://www.lj-oz.sik.si/kviz/. Vabljeni k reševanju! hala močnik in ravno tako so ugibali, kako je prišlo do spremembe. Cela vas je imela dolgo časa snov za pogovor in smeh. Tako so včasih skrbeli za preganjanje dolgčasa. Ciril Jurčič Ivančna Gotica, marec 2005 <19 ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IVANČNA GORICA POZIVA K SODELOVANJU PRI IZDAJI INFORMATIVNEGA BILTENA ZŠO Ivančna Gorica je konec leta 1997 izdal svojo prvo publikacijo - Bilten, ki je zajemal čas od ustanovitve posameznih društev pa do vključno letal997. Od takrat pa do danes je minilo že skoraj osem let. Posamezna društva svoje dosežke sicer predstavljajo v občinskem glasilu, vendar ne vsa. Tako smo se na predsedstvu ZŠO odločili, da vse pomembnejše dogodke in dosežke predstavimo v novem Biltenu. Glede na to, da ne gre za daljši časovni odmik, menimo, da vam ne bo težko izbrskati nekaj podatkov. Za pomoč vam navajamo, kaj želimo. Želimo, da predstavite: - dosežke ekip in posameznikov v letih 1997-2005, - vodstveno strukturo, - organiziranost, - število tekmovalcev, - strokovni kader, - število selekcij in število treningov posameznih selekcij, - najodmevnejše prireditve, ki ste jih organizirali, - in še karkoli zanimivega. Zapis naj bo strnjen na največ dveh do treh straneh - velja za tekmovalne klube. Rekreativna društva naj svoj zapis strnejo na eno stran. Podatke posredujte po elektronski pošti na naslov - marjan.potokar@guest.ames.si ali andreja.lapanja@guest.arnes.si. V izjemnih primerih, kjer to ni mogoče, sprejmemo tipkano gradivo na naslov zveze. Vsak klub ali društvo lahko priloži slikovno gradivo - eno ali dve sliki. Te naj bodo opremljene z datumom posnetka in z imeni in priimki predstavljenih na sliki. Skratka, naj bo čim več podatkov. Gradivo za Bilten sprejemamo do konca maja 2005. V upanju, da bomo prihodnjim generacijam zapustili kar najbolj pričujoč zapis obdobja, vas prosimo, da se potrudite pri predstavitvi vašega društva ali kluba. Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica Predsednik: Marjan Potokar Težave v šoli pri angleškem ali nemškem jeziku? Nudimo učinkovito individualno ali skupinsko pomoč srednješolcem pri popravljanju negativnih ocen. Informacije na tel. št. 787 72 44 ali GSM 041 623 634 - Lilijana Štepic, prof. Jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora SO SE SREČI ZAMERILI? FINALE ŽENSKEGA POKALA VIVANČNI GORICI Krovna rokometna organizacija je SVIŠ-u iz Ivančne Gorice po pripravi prijateljske tekme s Tunizijo zaupala še eno pomembno nalogo. Ivančani so bili namreč gostitelji finalnega turnirja ženskega pokalnega tekmovanja. Nanj so se uvrstile ekipe Krim Mercator, ŽRD Loka kava KSI, Olimpija PLK in ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Ob tej posebni priložnosti so organizatorji pripravili zanimivo ponudbo vstopnic. Za tisočaka so si lahko ljubitelji rokometa ogledali kar pet tekem: oba polfinalna dvoboja, finale, tekmo za tretje mesto in še obračun SVIŠ-a in škofjeloškega Terma. Vsem rokometnim navdušencem se je tako ob izjemno ugodni ponudbi vstopnic ponudila enkratna priložnost, da v živo vidijo tudi, kaj z rokometno žogo zmore ženski spol, na čelu z izvrstnimi Krimovkami. Lojze Grčman Sreča v letošnji sezoni resnično ni zaveznik SVIŠ-evih rokometašev. Nič drugače ni bilo niti v Novem mestu na verjetno odločilni tekmi sezone, ko so imeli vijolični, ki so nastopili brez poškodovanega Kržeta, vodstvo v rokah praktično celo tekmo, v zadnji četrtini srečanja pa, kot že tolikokrat doslej, popustili in prepustili zmago domačinom. Gol je 15 sekund pred koncem dosegel Boštjan Hribar. Ta tekma je bila ena zadnjih rešilnih bilk za obstanek v Ligi Telekom, vendar se je žal vijolični niso oprijeli. V 15. kolu je sledila domača tekma s Celjem. Kot že nekajkrat letos smo v Ivančni Gorici ponovno dočakali nabito polno dvorano, ki je navdušeno pozdravila ev- ropske prvake, ne glede na to, da so bili pivovarji tokrat nasprotniki. Miro Po-žun se je odločil spočiti nekatere najbolj obremenjene igralce in proti SVIS-u na parket poslati rezerviste. Ti so se trenerju seveda želeli dokazati, zato so igrali zelo zavzeto. Dobro je tekel predvsem celjski protinapad, vendar so tudi vijolični izvedli nekaj izjemno lepih akcij, na koncu pa jih je pohvalil celo trener evropskih prvakov. Razlika trinajstih zadetkov na koncu sploh ni prevelika, če upoštevamo, da je zvezdniški Prevent pred meseci izgubil s Celjem za dvajset golov. Sledilo je gostovanje v Hrpeljah, kjer je SVIS čakala ambiciozna ekipa Gold Cluba. Zlatarji imajo v svojih vrstah ne- kaj visokih in močnih igralcev, ki so za nizko ekipo SVIS-a sila neugodni. Poraz z desetimi zadetki razlike ni nobena tragedija, saj imajo Primorci na voljo zares kvalitetno in izkušeno zasedbo. V 17. kolu so se Ivančani odpravili v Trbovlje. Tamkajšnji Rudar letos ne blesti, zato bi bili knapi lahko kot nalašč za kakšno točko. Kljub temu pa se je zgodilo že videno. Izenačena tekma, v končnici pa preveč zapravljenih priložnosti, zastreljanih se-demmetrovk in zadetih vratnic. Vse to je botrovalo porazu z 28 : 27. SVIS torej letos plačuje davek neizkušenosti in kratke klopi, čeprav vsi poudarjajo, daje njegovo realno mesto višje kot na enajstem klinu. Vendar pa tudi lepa igra nekaj šteje ... Mladinci so v boju za prvo ligo odigrali dve srečanji. Na gostovanju so premagali Gorišnico z 38 : 44; na tej tekmi je Simon Stopar dosegel kar 17 golov. Izgubili pa so s Šmartnim s 37 : 33. Kadeti so premagali Duplje z 31 : 38. Starejši dečki so izgubili z Gold Clubom s 17 : 25 in z Dravo s 33 : 25. Mlajši dečki A so premagali Ribnico s 25 : 17. Lojze Grčman TRI VPRAŠANJA ZA SERGEJA RUTENK0 Kakšen rezultat napovedujete za tekmo z Lemgom? TUDI DEKLETA RADA BRCAJO ŽOGO Sergei Rutenka, Tomaž Hočevar, Edvard Kokšarov. Čeprav je bil eden najboljših levih zunanjih igralcev na svetu po tekmi s SVIS-em oblegan kot kakšna srednjeveška trdnjava, smo ga vseeno uspeli pocukati za rokav in mu zastaviti nekaj vprašanj. Menite, da ste kljub dejstvu, da SVIS ni bil ravno enakovreden nasprotnik, lahko preizkusili taktiko za tekmo z Lemgom ? Tekma s SVIS-em je bila za nas dober trening za uigravanje igralcev s klopi. V športu vedno obstaja možnost poškodb, ko dobijo priložnost igralci, ki imajo sicer manjšo minutažo. Ti morajo biti uigrani z ostalo ekipo, kar smo vadili danes. V dvorani OS Stična ste igrali že januarja v reprezentančnem dresu. Kako vam je všeč? Zelo lepa, simpatična. Čeprav so gledalci, ko sem igral za reprezentanco, malo bolj navijali zame kot danes (ha ha ha). Občinstvo je spet napolnilo dvorano in pripravilo dobro vzdušje. To bo gotovo težka tekma, na kateri se Nemci ne bodo predali. Kljub temu pa bo naš cilj seveda zmaga; vesel bom, če bomo le za gol boljši, samo da bomo napredovali. Po tekmi z Nemci se je izkazalo, da je bil Sergej celo nekoliko preskromen, saj so Celjani Lemgo premagali kar s petimi zadetki razlike in se v polfinale Lige prvakov uvrstili s prednostjo devetih golov. Lojze Grčman Morda niste vedeli, da v Ivančni Gorici obstaja tudi ženska nogometna ekipa. Dekleta, ki pod vodstvom Janeza Vo-denška vadijo 4- do 5- krat tedensko, nastopajo v ženski nogometni ligi do 16 let. Ambicij jim ne manjka, kar dokazujejo tudi vabila v reprezentanco. Špela Gnidovec in Maja Medved sta članici reprezentance do 19 let, Anja Kadunc, Sandra Melhard in Urša Jev-nikar pa do 16. Zaenkrat s svojimi starejšimi kolegicami vadijo tudi dekleta, ki so precej mlajša, vendar pa bodo v novi sezoni tudi »naraščajnice« lahko tekmovale v ligi od 9 do 12 let. Igralke ZNK Livar so se lani izkazale tudi s humanitarno akcijo, ko so v podporo izgradnji Pediatrične klinike organizirale turnir, na katerem so sodelovale ekipe do 16 let iz Domžal, Višnje Gore, doline Krke in Ivančne Gorice. Avgusta pa jih čaka še en odmeven turnir v Ivančni Gorici, na katerem bodo sodelovale prvakinje Avstrije, Madžarske, Hrvaške in domača ekipa. Vse, ki delujejo v ŽNK Livar, posebej veseli, da so za sezono 2005/ 06 pridobili donatorja Coloplast, ki bo omogočil, da se bodo priprave in tekmovanja v prihajajoči sezoni odvijala nemoteno. Dekletom je na pomoč priskočil tudi Mobitel, ki je prispeval opremo za 20 igralk. Za naslednjo se- zono torej ni finančnih skrbi, kar so si dekleta s svojo prizadevnostjo in zagnanostjo tudi zaslužila. Pa naj še kdo reče, da je nogomet samo za »dedce«! Lojze Grčman Nina Krasna, Klara Vidmar (kapetanka), Maja Medved, Spela Gnidovec, Tjaša Blatnik, Branka Janežič, Zdrava Mušeljič, Sandra Melhard, Urša Jevnikar, Jana Retar, Iris Bergle-itner, Maša Ivanko, Anja Kadunc, Julija Dorčič. Trener in vodja ženske ekipe je Janez Vo-denšek. 20- Ivančna Gorica, marec 2005 5P0ES III. VELESLALOM NA POLŽEVEM Star pregovor pravi, da je marčevski sneg beraški gnoj. Letos je v marcu izpod neba in tudi iz snežnega topa naneslo kar veliko snežne blagodati, v veliko veselje mladih. Čeprav smo že z veliko nogo zakoračili v letošnjo pomlad, je najbrž primerno, da se še enkrat spomnimo, da je bila bela strmina nad Polževim prizorišče treh veleslalomskih tekem. Prizadevno turistično društvo Polževo, organizator vseh treh tekmovanj, je v soboto, 13. marca, priredilo še tretje-zadnje letošnje tekmovanje za pokal in priznanja Polževega. Zadnjega tekmovanja se je udeležilo 35 smučarjev, vseh treh pa kar 203 tekmovalci, za kar ima nemalo zaslug tudi medijski sponzor Zeleni val, ki je obveščal o tekmovanjih. Prvo tekmovanje je bilo v sredo zvečer, 2. marca, na progi, ki je bila osvetljena z žarometi, za katere so sredstva prispevali: Akrapovič, Elek-tro Kokalj, Elektro Senica, Elektro Utrip, Street d.o.o., Twin telekomunikacije,Vučko, s.p., Restavracija Polževo, Expro, d.o.o., Občina Ivančna Gorica in krajevna skupnost Višnja Gora. Drugo tekmovanje je bilo v nedeljo, 6. marca, tretje v soboto, 12. marca. Tekmovalo se je na progi, ki je imela 15 vratc, za razliko od prvih dveh tekmovanj pa so tekmovalci progo na tretjem veleslalomu presmučali dvakrat, upoštevan pa je bil najboljši čas vožnje. Prav vsi tekmovalci so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: Vučko, s.p.. Avto Kavšek Višnja Gora, Enes Korič,G-G&M DeWalt Black&Decker, Picerija Kovačija Grosuplje, Logo Grosuplje, Motvoz Grosuplje, Restavracija Polževo in Turistično društvo Polževo. Najboljši na zadnji tekmi po katego- rijah so bili: cicibani: Benjamin Pečjak, cicibanke: Rebeka Pečjak, mlajše deklice: Monika Lavrič, mlajši dečki: Klemen Skubic, mlajše članice: Tadeja Gruden, mlajši člani: Jože Berdajs, članice: Jasmina Žibert, člani: Dušan Tekavec, veterani: Miloš Šušteršič. Najmlajši tekmovalki sta bili nadvse pogumni, komaj petletni Ela Tekavec in Alja Kastelic. Na osnovi rezultatov vseh treh tekmovanj so najboljši trije v vseh treh tekmovanjih prejeli pokale in priznanja Polževo 2005, in sicer: 1. Jože Berdajs, Leteči Dolenjčki, 75 točk (na vseh treh tekmovanjih je zmagal!) 2. Klara Senica, Grosuplje, 57 točk (prvo, drugo in četrto mesto) 3. Žiga Erjavec, Višnja Gora, 57 točk (prvo, drugo in četrto mesto) Vsem trem najboljšim je predsednik Turističnega društva Polževo Miloš Šušteršič podelil pokale. Na koncu pa je prav, da se pohvali vse, ki so tekmovanje izpeljali na visoki profesionalni ravni. Eden od naključnih obiskovalcev Polževega je rekel, da bi taka tehnična služba (merilci, pripravljalci proge, starter, prijavna služba in ostali, ki so skrbeli za tekmovanje) lahko izvedla tekmovanje za vrhunske tekmovalce tudi v Kranjski Gori! Turistično društvo Polževo bo v prihodnji zimi. za katero upa, da bo snežno bolj enakomerna preko cele sezone, pripravilo vrsto novih zanimivih tekmovanj, ki bodo prav gotovo popestrile utrip Polževske planote. Foto: Amalija Šušteršič P. Groznik LAN PARTY V STIČNI Si želite biti s prijatelji in se obenem ukvarjati s priljubljeno računalniško igrico? Nič lažjega! Vendar vas moramo žal razočarati, da ste Lan party v Stični že zamudili. Tam sta vam organizatorja Miha Maver in Gregor Kastelic pripravila ravno to: kolektivno računalniško zabavo ob Counter Striku. Odvijala seje pred nekaj tedni v dvorani nad trgovino, trajala pa je kar dva dni: petek in sobota od 18. do zgodnjih jutranjih ur sta bila rezervirana za vrhunske računalniške užitke približno tridesetih »gostov«, ki so bili vsi zadovoljni z organizacijo. Gregor in Miha, ki sta vse skupaj pripravila, pa se zahvaljujeta KS Stična za možnost uporabe dvorane, PGD Stična za mize in Lamasu za pomoč pri organizaciji. Lojze Grčman CRNO-BEL ZAČETEK LIVARJEVE POMLADI Pred začetkom spomladanskega dela sezone so se v Liavrju ponovno okrepili s kopico igralcev. Po novem bodo v Ivančni Gorici igrali Balagič, Majerle, Šprah, Velič, Kokalj, Marič, Rastoka, Hočevar in povratnik Pandža. Klub pa so zapustili Žagar, Ješin in Starič. Dejstvo je, da je jesenska zasedba potrebovala okrepitve, predvsem na mestih branilca in napadalca, vendar pa se postavlja vprašanje, ali ne bodo igralci, ki so prišli, posadili nekaterih domačih fantov na klop ali celo na tribuno. Po drugi strani je treba omeniti, da je novi trener Prelogar takoj na prvi tekmi z Rudarjem dal priložnost Biščanu v prvi enajsterici, in ta jo je dobro izkoristil. Livar je tudi sicer pokazal dobro, hitro igro in zaostanek za gol pretvoril v zmago z 2 :1. Prvi zadetek je dosegel novinec Kokalj, ki se je izkazal z odlično igro in bo tudi v nadaljevanju sezone gotovo eden nosilcev igre na sredini. Solidno igro so prikazali tudi ostali, med njimi tudi visoka branilca Balagič in Majerle, odločilni zadetek pa je knapom zabil Pandža, ki se je jeseni sicer poslovil od Livarjevega dresa, a se je pred časom vrnil v Ivančno Gorico. Lepi zmagi z Rudarjem je sledilo gostovanje v Kidričevem, kjer je odsotnega Prelogarja nadomestil Zoran Matovič. Začasna vrnitev na mesto prvega trenerja se mu ni ravno posrečila, saj je Livar izgubil kar s 4 :1. Začelo se ni tako slabo, saj je po vodstvu domačih izenačil Perme, nato pa po Matoviče-vih besedah sodnik ni dosodil klasične enajstmetrovke za Livar. Ivančanom je zato popustila koncentracija. Sledilo je nekaj napak in visok poraz je bil tu. Kljub temu pa obljube o hitri in atraktivni igri vračajo upanje gledalcem. Lojze Grčman ZIMSKA MEDOBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Tudi letos je v prvih mesecih tega leta v Grosuplju potekala zimska medobčinska liga v malem nogometu, ki so se je udeležile tri ekipe iz naše občine. Letos niso bile tako uspešne kot ponavadi, ko so krojile sam vrh 1. lige. Še najboljša je bila standardno dobra ekipa Mizarstva Trunkelj Krka, kije v 1. ligi dosegla končno 5. mesto med 20 ekipami v obeh ligah. Solidno sta nastopili še ekipa X7 iz Višnje Gore, ki je na koncu osvojila dobro 2. mesto v 2. ligi ter Sigma team & Mix bar, ki je bila 5. v drugi ligi. Končni vrstni red v 1. ligi: T Z R P 1 Propalice 9 7 0 2 2 Avtoval Račna 9 6 0 3 3 ŠD Ponikve 9 5 2 2 4 Avto Grosuplje 9 5 2 2 5 Mizarstvo Trunkelj Krka 9 5 1 3 6 Demolition Team 9 4 1 4 7 ŠMD Turjak 9 3 2 4 8 ŠD Dobrepolje 9 3 1 5 9 Avtek Šmarje 9 1 1 7 10 SDKBM Ekipa 9 1 0 8 DG Končni vrstni red v 2. ligi: Ekipa: T Z R P Molecula 9 7 1 1 X7 9 6 1 2 NK Brinje I 9 6 1 2 Študentski klub Groš 9 5 1 3 Sigma team& Mix bar 9 5 1 3 Laški pesjani 9 4 2 3 Prostel 9 2 2 5 Dia Rez 9 2 1 6 Pekarna Grosuplje 9 2 0 7 NK Brinje II 9 0 2 7 DG PG GR TOČ 41 29 + 12 21 36 19 + 17 18 30 18 + 12 17 31 24 +7 17 34 29 +5 16 30 35 -5 13 33 32 + 1 11 31 33 -2 10 16 42 -26 4 19 40 -21 3 PG GR TOČ 38 11 . +27 22 24 15 +9 19 41 23 + 18 19 24 28 -4 16 26 13 . + 13 16 39 29 + 10 14 20 38 -18 8 26 33 -7 7 19 31 -12 6 15 51 -36 2 Simon Bregar MALI OGLASI Iščemo žensko za pomoč pri delu na kmetiji v Zagradcu. INFORMACIJE: Kmetija Plavica; 01 7886 815, GSM 040 237 569 - Andrej Kupim gozd v okolici Šentvida pri Stični. INFORMACIJE: 041/393-684 Iščemo nabiralce zdravilnih rož in žensko za pomoč na kmetiji v Zagradcu. Odkupujemo tudi zdravilne rože. Informacije 7886 815 in GSM 040 237 569 - Andrej KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE 1290 Grosuplje, Gasilska cesta 5 Tel.: (01) 781-81-00, fax: (01) 781-81-16 E-mail: kgg@siol.net, www.komunalne-gradnje.si Podjetje Komunalne gradnje, d.o.o., Gasilska cesta 5, 1290 Grosuplje, nudi zaposlitev naslednjim delavcem: 1. Gradbeni tehnik - delovodja za dela na gradbiščih Pogoji so: - V. stopnja izobrazbe - vozniški izpit kategorije B, po možnosti C 2. Šofer - strojnik Pogoj je IV. stopnja izobrazbe 3. Kovinar - vodovodni instalater Pogoj je vozniški izpit kategorije B Ivančna Gotica, marec 2005 <21 IPQElj3 KREMENCKOVI NA CELU DESETIH EKIP V DESETI SEZONI Število ekip v občinski ligi v košarki se je po letu 1998 znova dvignilo na deset, kar je največ v desetletni zgodovini lige. Kremenčkovi iz Stične pri nas že nekaj časa dominirajo in tako kaže tudi letos. Da bo bolj jasno, kateri občani se skrivajo za imeni posameznih ekip, sem se odločil, da zapišem vse prijavljene igralce. Kremenčkovi: Janez Erčulj, Matic Erčulj, Žiga Erčulj, Tomaž Smole, Jože Dremelj Prince pub: Uroš Kristan, Mišo Stojanovič, Matej Pogačar, Boštjan Kastelic, Janez Perme in Jernej Miklavčič Mesarstvo in trgovina Maver: Matija Mestnik, Lojze Grčman, Matej Štepec, Leon Oven, Boštjan Skubic, Aleš Omahen, Primož Skubic, Beno Smole in Toni Mestnik SDS Ivančna Gorica: Jernej Strnad, Dušan Strnad, Simon Strnad, Boštjan Žlogar, Andraž Ulčar, Andrej Podobnik, Matjaž Erčulj Čebelarstvo Perko: Matjaž Perko, Andrej Škerlak, Andrej Okoren, Igor Kastelic, Goran Markovič in Marko Grablje-vec 2 fast 2 furious: Miha Zaje, Gašper Gros, Erik Globokar, Andraž Kosi, Jože Candek, Robert Bregar Kriška vas: Gregor Omahen, Danilo Baranašič, Miha Virant, Marko Virant, Mitja Pleterski, David Vrhovec, Jaka Somrak, Leon Koricki Sovdati: Robert Medved, Lojze Košir, Jaka Volkar, Janez Rus, Jure Struna, Zoran Matič in Boštjan Medved ŠŠD Josipa Jurčiča: Denis Ramič, Sandi Ljutič, Borut Urbas, Simon Kastelic, Andraž Zoreč, Kristijan Jakac in Nejc Burger Avto Kavšek: Toni Kastelic, Boštjan Kastelic, Luka Strnad, Jure Praznik, Luka Žabjek, Niko Jefim, Brane Barič in Miran Hribar Trenutni vrstni red: 1. Kremenčkovi 6 tek. 6 zm. 0 por. 12 točk, koš razi.: 216 133 + 83 2. Prince pub 6 5 1 11 209 151 + 58 3. Mesar, in trg. Maver 6 5 1 11 200 153 + 47 4. SDS Iv. Gorica 6 4 2 10 200 170 + 30 5. Čebelarstvo Perko 6 4 2 10 199 171 + 28 6. 2 Fast 2 furious 6 3 3 9 189 175 + 14 7. Kriška vas 6 2 4 8 150 207 -57 8. Sovdati 6 1 5 7 145 198 -53 9. ŠŠD Josipa Jurčiča 6 0 6 6 147 214 -67 10. Avto Kavšek 6 0 6 6 130 213 -83 Simon Bregar TENIŠKI KAMP ZA OTROKE V UMAGU Kot vsaka vadba tudi teniška ni prava, če ni pestra in zanimiva. Šola tenisa Ivančna Gorica bo v sodelovanju s Teniško šolo Ljubljana prav s tem namenom konec aprila organizirala teniški kamp za otroke v Umagu. Potekal bo od 23. do 27. aprila, udeležilo pa se ga bo 11 otrok (s solidnim predznanjem) iz ivan-ške teniške šole ter 20 iz ljubljanske. Otroci in 5 trenerjev (4 teniški in 1 kon-dicijski) bodo nastanjeni v hotelu Adriatic. Teniška vadba bo potekala na štirih igriščih dvakrat dnevno, poleg tega pa bodo enkrat dnevno imeli še kondicijski trening (plavanje, tek, športne igre ...). Glavne odlike vadbe v kampih so: - bolj obsežen trening kot običajna klubska vadba v domačem okolju; - otroci se tu lahko res osredotočijo samo na tenis; - trenerji se lahko bolj posvetijo posamezniku kot na običajnem treningu; - otroci se lahko bolj primerjajo z drugimi iz drugih šol; - poudarek je na razvoju samostojnosti otrok; - večje časa za komunikacijo med otroki ter na relaciji učitelj-otrok; - običajno je napredek v igri otrok v času po kampiranju hitrejši. Takšno obliko vadbe Šola tenisa Ivančna Gorica organizira prvič. Odziv je dober, tako da bo verjetno postalo kampiranje kar tradicionalno. Sicer potekajo v okviru Šole tenisa Iv. Gorica redna letna (vsaj dvakrat na leto) srečanja in tekmovanja s Šolo tenisa Ljubljana, odvijajo pa se tudi različni turnirji. Simon Bregar lekarna ' Cjrosuylje ustvarjalec novih okusov ■ „ _ -„... { S ~ ' - •' * « J? - J ■■ Čeprav Luki šola ne povzroča težav, komaj čaka, da bo pričel delati v pekarni, saj ima praktično delo zelo rad. Pri pouku na srednji agroživilski šoli je pridobil veliko teoretskega znanja o sestavi in pripravi kruha, ki ga s pridom uporablja med praktičnim delom v grosupeljski pekarni. "Kot bodoči živilski tehnik želim prispevati k temu, da bo kruh, spečen v Pekarni Grosuplje, vedno tako dober, kot je sedaj," pravi. Ker mu ustvaijalna žilica ne da miru, je njegova skrita želja, da bi ustvaril nov kruh. "V šoli se učimo, kako sestavine reagirajo med sabo, zato upam, da si bom za Pekarno Grosuplje lahko nekoč izmislil kak nov recept za kruh." Luka je aktiven tudi v prostem času. "Treniram nogomet v lokalni nogometni ekipi. Najboljše je ob vikendih, ko imamo tekmo," navdušeno pove. Če ne brca nogometne žoge, pa se najraje druži s prijatelji. Včasih skupaj odidejo v kino, še posebno ko je na sporedu kak dober akcijski film. 22- Ivančna Gorica, marec 2005 stran V ribarnicah in na posebnih mestih v velikih trgovskih centrih se pri nas pojavlja vse bogatejša ponudba različnih vrst rib. Vendar ljudje še vedno premalo posegamo po njih. Vse vrste rib, bele in plave, imajo visoko biološko vrednost, predvsem beljakovin. Vsebujejo veliko rudninskih soli (kalcij, fosfor) ter vitaminov skupine B in D. Splošno je znano, da so ribe lahko prebavljive in koristijo zdravju, saj vsebujejo kakovostne večkratno nenasičene maščobe, ki ugodno vplivajo na krvni obtok in preprečujejo poapnjenje žil. MORSKE ilii Plave ribe: To so morske ribe, ki živijo daleč od morske obale in nikoli na dnu morja. Za njih so značilni vitko in tanko telo, kovinsko moder hrbet in bel trebuh. Pogosto so brez lusk. Kot pri vseh ribah je tudi pri plavih kakovost beljakovin enaka kakovosti beljakovin rdečih in belih vrst mesa.Te ribe sicer sodijo med polmastne, vendar je njihova glavna značilnost ravno maščoba. Polmastne so: mečarica, tuna, sarde-le in inčuni, med mastne pa spadajo: skuša, jegulja ... Vsebnost maščob se spreminja glede na starost rib, letni čas in podnebje. Bele ribe: Te ribe živijo v Jadranskem in Sredozemskem morju. Mednje spadajo: brancin, kirnja, orada, šarg, zobatec in podobne ribe z belim mesom. SLADKOVODNE RIBE Med sladkovodne ribe spadajo: som, ščuka. klen. krap. podust. mrena, ostriž. postrv (potočna, soška, šarenka), sulec. lipan. linj, ploščic, bolen, sivka, platica. rdečeoka ... DOBRO JE VEDETI ■ Ribe, školjke, raki, lignji, sipe .. .vsebujejo zelo malo maščob, in še te so kakovostne, večkratno nenasičene. Ugodno vplivajo na krvni obtok ter preprečujejo poapnjenje žil oz. aterosklerozo in prevelike vrednosti holesterola v krvi. • Pri pripravi rib moramo paziti, da jih ne cvremo v preveliki količine maščobe, saj se v olju pod vplivom visokih temperatur razvijejo zdravju škodljive snovi. - Energijska vrednost morskih sadežev in rib je zelo nizka, zato so dobrodošli v vsaki shujševalni dieti. - Sardele so bogate z vitaminom E, pomembnim dejavnikom za preprečevanje rakavih obolenj. - Uporaba tune v pločevinkah ni priporočljiva za ljudi s povečanim krvnim tlakom, ker tunino meso pred konzerviranjem kuhajo v razsolu, zato vsebuje veliko natrija. - Ribe so izvrstna hrana in zamenjava za rdeče ali belo meso klavnih živali. Zato je priporočljivo, da jih uživamo vsaj enkrat do dvakrat na teden. VRT V APRILU Aprila je v vrtu zelo veliko opravil, vendar jih bomo morali večinoma prilagoditi vremenskim razmeram. Od vlažnosti tal in toplote je odvisno, kdaj bomo posejali semena na prosto. Vreme odloča tudi o tem, kdaj je pravi čas za sajenje sadik, kdaj je treba rastline zavarovati pred mrazom. Opravila: - V toplem in suhem vremenu zalivamo rastline. Sejance in nove posevke je treba redno zalivati in z mrežami zavarovati pred pticami. - Iz semen vzgojimo enoletne poleti cvetoče cvetlice in prepikiramo prve sejance. Ognjiče in plavice lahko takoj posejemo na cvetlične grede. - Zdaj je najprimernejši čas za sejanje in sajenje večine zelenjavnic in zelišč. - V tem mesecu se posadi zimzelene listavce in iglavce ter vrtnice, kivi in vinsko trto. Sipe v solati Sestavine: 50 dag zamrznjenih sip, 5 žlic olivnega olja, limonin sok, sol, poper, čebula, paradižnik, rdeča in zelena paprika, vinski kis, olivno olje, šopek peteršilja, česen Sipe očistimo, operemo, narežemo na kolobarje in popečemo na zelo vročem olju. Nato jih začinimo z limoninim sokom, s soljo in poprom. Vso pripravljeno zelenjavo narežemo na primerne kocke in jo zamešamo s sipami, kisom, česnom in oljem. Preden solato ponudimo, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem in dodamo limonino rezino. Ribja juha Sestavine: 1,5 kg mešanih rib za juho (cipelj, kirnja, šarg, škarpina, trlja ...), 1 korenček, 1 čebula, 1 steblo zelene, 200 g paradižnikove omake, 1 strok česna, peteršilj, suho belo vino Postopek: Korenček, čebulo in zeleno očistimo, narežemo in v ponvi popražimo na olju s česnom in sesekljanim peteršiljem. Prilijemo pol kozarca vina in du-šimo, da vino izpari. Nato po žličkah dodamo paradižnikovo omako in 15 minut dušimo. Ribe očistimo, jih narežemo na koščke in damo v ponev; najprej tiste, ki se dlje kuhajo. Pokrijemo in kuhamo 45 minut. Kuhane ribe z zelenjavo pretlačimo in juho zopet pogrejemo. Postrežemo z baziliko. Makaroni s kožicami Sestavine: 500 g testenin, 250g repkov kožic, 4 nasoljene sardele, 5 zrelih paradižnikov, 1 šopek rukole, 2 stroka česna, peteršilj, 1 rdečfeferon, olivno olje Postopek: V rahlo osoljeni vodi prevremo kožice, jih odcedimo in shranimo. V ponvi segrejemo 5 žlic olja, dodamo drobno sesekljan česen, peteršilj in feferon ter popražimo. Dodamo oprane sardele in jih mešamo, da se razpustijo. Nato primešamo na kocke narezane paradižnike in približno 15 minut dušimo. Skuhane testenine odcedimo in jih stresemo v ponev, dodamo kožice in rukolo ter še nekaj časa mešamo, da se testenine prepojijo z aromo in omako. Sardele z dišavnicami Sestavine: 800 g sardel, 1 strok česna, suho belo vino, origano, rožmarin in žajbelj, 1 limona, olivno olje Postopek: Sardele operemo, jih očistimo in razpremo kot knjigo. Operemo in očistimo dišavnice ter jih na drobno sesekljamo. Nasekljamo tudi česen. V ponvi segrejemo olje ter najprej popražimo dišavnice in česen, prilijemo pol kozarca vina in takoj dodamo še sardele. Dušimo približno 15 minut, nato sardele preložimo na krožnike, jih okrasimo z limonino rezino in polijemo z omako. Brancin s porom Sestavine: 1 brancin - 1 kg, 1 por, 3-4 veliki zreli paradižniki, janež, strok česna, olivno olje Na olju popražimo česen, in ko zadiši, ga odstranimo ter na olju popečemo ribje fileje (2 minuti na vsaki strani). Ko jih obrnemo, jih posolimo. Dodamo na kolobarje narezan por ter dušimo na zmernem ognju 5 minut. Dodamo še narezan paradižnik ter ponovno dušimo. Vmes fileje obrnemo ter po okusu dosolimo in popopramo. Sardelna omaka Sestavine: 8 dag sardelnih filejev, 2 česnova stroka, 2 rumenjaka, žlica kisa, poper, 2,5 dl oljčnega olja Postopek: Sardelne fileje dobro odcedimo na cedilu. Nato jih skupaj s stisnjenim česnom, obema rumenjakoma, kisom in poprom pariramo s paličnim mešal-nikom. Počasi dolivamo olje in naredimo maso. Pripravljeno omako damo v posodo in ponudimo s kruhom. Ribji žličniki Sestavine: 400 g ribjih filejev, 2 zrela paradižnika, 2 beljaka, olive, strok česna, 2 rezini kruha, tekoča smetana, moka, peteršilj, suho belo vino, 40 g masla Postopek: Na olju popražimo nasekljan česen; ko zarumeni, ga vzamemo iz ponve in damo vanjo narezane olive, paradižnik ter ščepec soli in popra. Dušimo na šibkem ognju. V mešalniku zmeljemo drobno narezane ribe, zdrobljen kruh, 3 žlice smetane, parmezan, peteršilj in beljaka. Po okusu solimo in popramo ter vse skupaj zmešamo v gladko zmes. Oblikujemo žličnike in jih pomokamo. Spečemo jih na stopljenem maslu v ponvi, prilijemo pol kozarca vina, zavremo, da izpari, nato pa jih pre-denemo v ponev z omako. Ponudimo potreseno s peteršiljem. P * %m OBČNI ZBOR iiilffi PiilllLSICSi ZiM IVANCNA GORICI 10. marca smo se članice DPZ Ivančna Gorica zbrale na kmečkem turizmu Fajdiga v Temenici na rednem občnem zboru. Po opravljenih formalnostih, pregledu opravljenega dela v minulem letu ter pregledu načrtov za naprej smo z velikim zanimanjem prisluhnile predavanju gospe Kozinc o zdravi prehrani. V nadaljevanju nam je doktorica Katka Vukelič predavala o boleznih srca in ožilja. Ob priložnostih, kot je občni zbor, kjer je velika udeležba, je zelo primerno pripraviti tudi predavanje, da ga sliši čim več žensk, saj je tako namen izobraževanja kar najbolje dosežen. Kaže, da smo izbrale primerno temo, saj se je po predavanju odvijal živahen razgovor o njej. Prijetno druženje članic se je nadaljevalo z okusnim kosilom. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Ivančna Gotica, marec 2005 <23 KBêsêb XRATKOCASNJK DAN V TEDNU RAHEL SKUPEK PUHASTIH VLAKEN SL. MESTO TURCLJE 1TAL. MODNI KREATOR (GIORGIO) SVETOPISEMSKI OČAK KILOMETER MALI TRAVEN NEKDANJA SLOV. SMUČARKA (NUŠA) DRŽAVA V JV AZIJI POSTNO TROBILO ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA STRELNE ODPRTINE V BUNKERJU EVROPSKI VELETOK AMERIŠKI PISATELJ (NORMAN) MANEKEN KOBILICA AVTOR MARKO BOKALIČ PREBIVALEC KROPE hroščT KATEREGA LIČINKA VRTA V LES POSREDNIK PRI SKLEPANJU POSLOV OČKA (MESTNO) DOLGO ZGODOV. OBDOBJE TONE KUNTNER GASPER Tlč NEKDANJI POLJSKI MALI FIAT OPLOV MODEL PREDSTOJNIK SAMOSTANA STRANKARSKI SHOD ITAL. DIRIGENT (CLAUDIO) ZENA PO SMRTI MOŽA ČREVESNA BOLEZEN POLJE ZUNAJ IGRIŠČA VITAL AHAČIČ PRITR-DILNICA MIŠICA SUKALKA RONALD REAGAN KAREL ČAPEK BIVŠA GRŠKA VALUTA ORJAŠKI DINOZAVER RAČUNAL. OBLIKOV. MATEVŽ BOKALIČ AMERIŠKI IGRALEC (RYAN) REN PO FRANCOSKO AMATERSKO PETJE OB POSNETI GLASBENI SPREMLJAVI JUZNOAM. TRAVNIKI IZOBRAŽEVALNA USTANOVA OLEG LISOGOR SPRINTER BOLDON ODGOVOR NA KONTRO PRI TAROKU VRAZE VERNOST 24- SLABOVIDNOST iif ■ -i" - Kako, da ni prava smer? Saj mi jo je tistile tip pokazal KVIZ 1. Kdo od znanih Slovencev je bil pratikar? a) Valentin Vodnik b) Franc Šaleški Finžgar c) Jovan Vesel Koseski 2. Koliko krajevnih skupnosti je v naši občini ? 3. Kje pridelajo največ vina? a) na Ciganovem vrhu b) na Debelem hribu c) na Kamnem Brdu 4. Koliko alkohola sme biti v krvi, kadar ne voziš? a) čim več b) čim manj c) nekaj srednjega 5. Katera spomladanska solata ima največ železa? a) motovilčeva b) radičeva c) regratova 6. Odmetek imenujemo: a) manjši del zorane njive b) ostanke pri lupljenju krompirja c) debel drevesni štor 7. Občani, ki pridejo v rubriko »Ljudje z začetka preteklega stoletja« morajo šteti najmanj: a) osemdeset let b) devetdeset let c) sto let Rešitve iz prejšnje številke: l.c, 2.c, 3.a, 4. a, 5. c, 6. sv. Mihaelu, 7.b. LAHKA KRIŽANKA S POPUSTOM ZA IMETNIKE KLASJEVE KARTICE Rešena križanka nas bo v poudarjenem navpičnem stolpcu spomnila, kaj smo predvsem delali v prvi polovici marca. O K o O A o B VODORAVNO: 1. BARVA 2. ZNAK NA KONCU STAVKA 3. SLIKA 4. VULKANOVA ODPRTINA 5. ŽENSKO IME 6. KOKOŠ. DOPOLNJEVANKA O KONJIH Darovanemu konju ne glej na........................................................ Kovačeva kobila je.......................................................................... Če terno zadenem, pa sem na....................................................... SMESNICA Scena: Kmečka izba s pečjo in posteljo. V postelji leži ostareli mož Lojz. Ob njem sedi stroga žena Terezija, kije Lojzu zagrenila marsikatero urico v življenju. Pogovor: Lojz: "Slab sem, slab. Ne bo dolgo, ko bom odšel na oni svet." Terezija: "Ne sekira j se, saj bom kmalu prišla za teboj." Lojz: "Za božjo voljo, ne hiti Reza, ne hiti!" - Ivančna Gorica, marec 2005 Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 75. letu starosti se je tiho poslovil naš dragi mož, oče in dedek JOŽE IZANEC po domače Seretov ata z Velikih Vrhov 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku Antonu Humarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za sodelovanje pri bogoslužju. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in se boste še kdaj spomnili nanj. Vsi njegovi Ko duša ti je polna boli do smrti žalostno srce, ljudem ne toži ti nikoli! Raznašajo, kar ti trpiš, da samo še večajo ti križ. V tihi gozd se ti zateči, potoži Bogu in mu reci... ZAHVALA V 71. letu starosti nas je nenadoma in nepričakovano zapustil naš dragi brat in stric FRANC ZELNIKAR s Krke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, skratka vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, nam izrekali sožalje in tolažilne besede in bili v teh težkih in bolečih trenutkih z nami. Prisrčna hvala gospodu župniku Tonetu Humarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru za občuteno petje. Hvala tudi predstavnikom Policije za ganljivo slovo in za zaigrano Tišino ter Perparjevim za dobro oskrbo in prijaznost. Vsi, ki smo ga imeli radi. LJ Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil gospod FRANCI URBANČIČ iz Šentvida pri Stični 21 Naša iskrena zahvala je namenjena vsem tistim, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče za pokojnega, za svete maše in dober namen ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Perparjevim, gospodu župniku Stanetu Kerinu in gospodu županu Jerneju Lampretu za lep govor ob grobu. Družina Ceglar iz Bukovice ÉdÉ Draga teta Francka! Tako kot si živela, mimo in tiho, si odšla od nas. Skozi vrata rojstva v tujo deželo prebivat, skozi vrata smrti v neznano večnost prebivat. ZIHVALA 16. februarja nas je v 88. letu starosti zapustila naša draga teta FRANČIŠKA KASTELIC po domače Glavičeva iz Hrastovega Dola 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Kerinu in gospodu Petku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi in pogrebcem za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, atek, ata, brat in stric JOŽE KRALJ ST. iz Malih Rebrc 7 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ob smrti našega atka darovali cvetje, sveče, prispevali za svete maše ali dober namen in v težkih trenutkih čutili z nami. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi mladinskemu pevskemu zboru iz Za-gradca, govorniku za lepe poslovilne besede in gospodu za zaigrano Tišino. Posebej pa bi se radi zahvalili kolektivu Doma starejših občanov Grosuplje za nesebično pomoč pri negi, za vsestransko oskrbo ter prijaznost. Žalujoči vsi njegovi Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Prav tiho si zapustil nas, dom, družino, prijatelje. Za vedno zdaj odšel si tja, kjer ni ne solz in ne gorja. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zavedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat, svak in stric JOŽE ADAMIČ po domače Malnski Jože s Sušice Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali ob slovesu od njega, ki ste pokojnega prišli pokro-pit ter zanj darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vaš-čanom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala osebju Travmatološke urgent-ne klinike in CIT-a, gospodu župniku Tonetu Humarju za lepo opravljen obred, pevcem zborov z Muljave in s Krke, družini Perpar in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v mini počivali vsi. Delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. (A.M. Slomšek) > ZAHVALA V 47. letu starosti je 4. marca 2005 odšel na pot v neskončnost, tja, kjer ni bolečin in trpljenja, kjer so solze večnosti, naš svak in stric JOŽEKOŠLER Bavtkov Jože iz Boge vasi Hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Posebna zahvala prostovoljnim gasilcem PGD Dob, ki so se udeležili maše ter se nanj spomnili z lepim govorom. Hvala tudi župniku, gospodu Stanetu Kerinu, in gospodu Jožetu Koželju za opravljeno sveto mašo, ter gospodu Janezu Petku za obiske ob prvih petkih. Hvala tudi gospe Mojci za vsakodnevne obiske na domu, patronažni sestri, dr. Campovi ter vsemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ki so mu lajšali bolečine. Vsi njegovi Pogrebne slovesnosti ni bilo, ker je pokojni svoje telo daroval v raziskovalne namene Medicinski fakulteti Ljubljana, Inštitutu za anatomijo. Vsem ljudem smrt pomeni konec. Srečni so tisti, ki umirajo s prepričanjem, da zaslužijo solze tistih, ki ostanejo. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je mirno in tiho zapustil naš dragi mož, ata in stari ata ____ JANEZ PISKULE iz Temenice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobre namene. Posebna zahvala gospodu župniku Stanetu Kerinu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano poslednjo pesem in družini Perpar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na pot v njegovo večno počivališče. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše mame MARIJE NAMAR z Muljave se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, pa tudi vam, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči njeni Ivančna Gotica, marec 2005 <25 V. ZAHVALA vsem, ki ste počastili spomin JOŽETA BORŠTNIKA Hvala g. župniku za lep obred, pevcem, glasbenikom in govornikom, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Prav lepa hvala sosedom - družinama Kožar in Strah. Sestri Milka in Ljuba z družinama Nebo oblak prebije pred večerom; z usodo povezuješ svojo srečo, ki se spreminja v rano ti bolečo, zaman jo iščeš z žalostnim pogledom. Življenje roko smrti, glej, podaja, na robu vseh želja mejnik ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka JOŽETA BONIFERJA iz Spodnje Drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, zanj darovali v dober namen in za maše ter ga na njegovi zadnji poti pospremili k večnemu počitku. Hvala sorodnikom, sosedom in vaščanom za vso pomoč. Posebna zahvala velja gospodu župniku Jožetu Kastelicu, gasilskemu društvu Hudo in Milki Kek za poslovilne besede, pevcem, Perparjevim ter vsem, ki ste ga imeli radi in vam bo ostal v lepem spominu. Vsi njegovi N e POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 —_ - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, laborst 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 i w STEVILKE. K J H POTREBUJETE m Zdravstveni dom Ivančna Gorica: splošna ambulanta otroški dispanzer ginekološka ambulanta dežurna služba 01/ 781 90 08 01/781 90 03 01/78190 15 050 624 071 Zobozdravstvena ambulanta: 01/781 90 16 0 01/786 9017 Ortodont 01/ 781 90 33 Lekarna 01/ 787 71 53 Policijska postaja Grosuplje 01/ 786 31 22 Policijska pisarna v Ivančni Gorici 01/ 787 84 02 Veterinarska postaja v Ivančni Gorici 01/787 71 11 Železniška postaja 01/ 291 59 33 Občina Ivančna Gorica 01/ 787 83 85 01/ 787 76 97 Upravna enota Grosuplje 01/ 781 09 00 Krajevni urad Ivančna Gorica 01/ 786 95 10 Center za socialno delo Grosuplje 01/781 80 50 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetijska svetovalna služba, enota Ivančna Gorica 01/ 786 93 10 ELEKTRO Nadzorništvo Zagradec 01/788 60 43 Mamino srce je največje bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, temveč daruje. Prav tiho si zapustila dom, družino, prijatelje in nas. Za vedno si odšla tja, kjer ni ne solz in ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in babice MARIJE ZAMAN rojene Mahne iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, pokojni mami darovali cvetje in sveče, zanjo darovali za dober namen in svete maše ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred, pevcem v cerkvenem zboru za lepe pesmi, Francu Korbarju in Tanji Tomažič-Kastelic za prelepe pesmi s trobento, družini Perpar, osebju zdravstvenega doma v Ivanč-ni Gorici, Kliničnemu centru Ljubljana za vso nego ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Še enkrat iz srca zahvala vsem. Žalujoči vsi njeni CENIK OGLASOV V OBČINSKEM GLASILU KLASJE Za enkratno objavo oglasa je plačilo ob naročilu, za več objav pa se sklene pogodba. V obeh primerih je treba obvezno priložiti naročilnico in kopijo potrdila o registraciji dejavnosti. ZAHVALA Velikost cca 50 cm2, cena 3.960,00 SIT. BREZPLAČNI MALI OGLASI Mali oglasi so namenjeni le fizičnim osebam in so brezplačni. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročniku. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavlja oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. OPOMBA Časopis Klasje izhaja predvidoma desetkrat letno v nakladi 4.800 izvodov in ima najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Rok za oddajo naročila za oglas je načeloma do 20. v mesecu. Uredništvo si pridržuje pravico oblikovanja cen za različne oblike oglaševanja. april 2005 Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 VSAKA NASLEDNJA OBJAVA OGLASA JE CENEJŠA ZA 5%, DO NAJVEČ 30%. ZA 6 ALI VEČ OBJAV OGLASA SE ZARAČUNA 30% POPUSTA. V ceno nista vračunana oblikovanje in 20% DDV. VELIKOST ČASOPISA Okvirna površina CENA (SIT) BREZ DDV 1/1 CELA STRAN - A3 1.239 cm2 105.600,00 1/2 POLOVICA STRANI - A4 619 cm2 66.220,00 1/4 ČETRTINA STRANI - A5 309 cm2 33.660,00 1/8 OSMINA STRANI (10 cm x 15 cm) 150 cm2 25.410,00 1/16 ŠESTNAJSTINA STRANI (10 cm x 6 cm) 60 cm2 14.630,00 Vizitka za pravne osebe VELIKOST VIZITKE (5 cm x 3 cm) 15 cm2 7.550,00 Obvestilo o dejavnostih Celoletna objava vključno z 20% DDV = 21.000,00 26- OGLAS NA PRVI STRANI je za 50% dražji; če je v več barvah, še dodatnih 50%. - Ivančna Gorica, marec 2005 Ljudje z začetka preteklega stoietja ^_36-------------------------(190Q -1920) ..................— 86_^ HERMAN KRHLIKAR IZ ŠENTVIDA Naš današnji slavij enec Herman Krhlikar je bil iz železničarske družine. Zanje vemo, da so se velikokrat selile. Tudi Hermanov oče France je najprej delal kot kretničar na različnih železniških vozliščih po Sloveniji. Končno se je nekoliko ustalil in si v Zagorju osnoval družino. Z ženo Marijo, Hermanovo materjo, sta imela osem otrok. Po rojstvu prvih treh otrok, bratov Franca, Maksa in Staneta, se je družina preselila v Sveti Križ pri Trstu. Italijani kraju pravijo Santa Croce di Trieste. Tam so prišli na svet še sestra Justina, »naš« Herman in brat Martin. Hermanov pravi rojstni kraj je torej Sveti Križ pri Trstu. Tam so preživeli vso prvo svetovno vojsko in se preživljali z očetovo železničarsko plačo. Očetu je tedaj služba pri železnici prišla prav še po drugi strani; ni se mu bilo treba vojskovati v strelskih jarkih. Herman se prve svetovne vojske spominja le pri koncu: slišal je bobnenje topov in videl preletavanje avionov nad Trstom in okolico. Letal so se ljudje vsakič zelo prestrašili. Tik pred italijansko zasedbo Trsta jo je družina popihala nazaj na Kranjsko, v Hotič pri Litiji, kjer je oče France po starših podedoval manjšo domačijo. Tam se je družina povečala še za dva člana - brata Rudolfa in Ivana. Sedaj od vseh osmih otrok živi le še Herman, peti otrok številne Krhlikarjeve družine. Herman se je najprej šolal v litijski elementarki, nato pa na šoli, ki je vzgajala administrativne in ekonomske kadre - rekli so ji narodno - ekonomska šola. Ta mu je dala podlago za zaposlitev na litijski občini. Po nemški zasedbi Litije v drugi svetovni vojski zanj aa občini m-bilo-več dela. Zaradi obmejne lege je bilo v Litiji še posebej nevarno, zato jo je Herman potegnil v nekoliko varnejši Kranj. Tam se je za skromno plačo udinjal kot delavec pri nekem predelovalcu lesa. Ko je bila vojna vihra mimo, je skoraj dve desetletji delal pri podjetju Droga. To je imelo tedaj svoj sedež v Ljubljani, po vsej Sloveniji pa številne izpostave. Ena od teh je bila tudi v Šentvidu. Tako je Herman po dolgi življenjski »raj-ži« končno pristal v naših krajih, v Šentvidu na Dolenjskem. Tam sta si z domačinko Jožico ustvarila dom in družino. Štirje otroci: dva fanta in dve dekleti, so bili pri hiši. Sedaj so kajpak že veliki in so šli po svetu. Le drugorojenec Herman se je ustavil doma in nadaljuje rod Krhlikarjev v rojstnem Šentvidu. Nekaj časa pred upokojitvijo je Herman delal pri Primorskem tisku. Tiste čase je založništvo uspevalo in dajalo boljšo denarno bero. To je Hermanu pripomoglo, da dobi pri pokojnini kakšen sold več, kot če bi do konca ostal pri zeliščarjih. Starostnim tegobam in boleznim se Herman zaenkrat še kar uspešno upira: nekaj z lastnim trudom, nekaj pa s pomočjo »dohtarjev«. Predvsem skrbi za redne sprehode v naravi, če to vremenske razmere dopuščajo, in malo pazi pri prehrani. Tudi v domačo farno cerkev jo mahne peš. Kot večina naših devetdesetletnikov ima tudi naš slavljenec Herman nekoliko otopel sluh. Pa ni bilo težav; bila sva malo glasnejša in prijeten pogovor je stekel kot po maslu. Zahvaljujem se ženi Jožici, ki me je kljub zlomljeni nogi prijazno povabila v hišo in me seznanila s Hermanom. Da bi se ji noga vsaj kmalu zacelila. Obema nasvidenje. Klasjev Polde POMAGAJTE, DOBRI UUDJE! Spomladi je vse vznemirjeno. Tudi Tone iz Šentvida se je zaljubil v Micko iz Ivanč-ne. Ravnokar si je zaželel vasovanja, a ne ve, po kateri poti bi se podal z lestvijo. S svinčnikom mu narišite najboljšo pot, da bo čim manj taval in da ne bo izpostavljen zijalom. Zakaj tako dolga lestev, pravite? Micka namreč stanuje v bloku. Stokrat bohlonaj za pomoč v Tonetovem imenu. Tudi Micka vam bo hvaležna. STARI PREDPISI O OBČINAH ZUPANOVA OBLJUBA Vi namestu prisege obljubite pri bogu Vsemogočnem, na svojo čast in na svoje poštenje, da bodete vselej zvesti in pokorni Njih veličanstvu, našemu premilostljivemu deželnemu gospodarju Francu Jožefu I., po božji milosti cesarju avstrijskemu itd., vojvodi kranjskemu itd.; da bodete Njih veličanstva čast, korist in službo vselej posebno podpirali, škodo in zlo pa ovirali in ustavljali, kolikor bode v vaši moči. Nadalje obljubite, da bodete zvesto in pošteno po svoji vesti in vednosti opravljali izročeno župansko službo v tej občini; da bodete natanko in po vesti na vse strani izpolnovali domačega in izročenega področja dolžnosti, katere se vam nakladajo po občinski postavi, dani 17. februarja 1866; da si bodete na vso moč prizadevali skrbeti za občinsko dobro ter skrbeli, da se izkaže postavi spoštovanje in pokornost. Zupan: Kar se mi je zdaj bralo, sem vse prav dobro slišal in natanko razumel, imam in hočem zvesto izpolnovati in to obljubim namestu prisege. Kje so tiste vodice, ki so včasih bile POTOK POZELCA Pozelca je potok v zgornjem porečju Višnjice. Sotočje je blizu mleščevskega mlina na Zgornjem Brezovem. Kako je ime nastalo, lahko le ugibamo. Morda je prišlo od tega, ker se voda zbira v strugi iz več manjših polzečih izvirov. Z imenom Pozelca okoličani označujejo dva pojava: potok in ledino, na kateri se voda zbira in odteka. Največ vode prihaja iz izvira, ležečega južno od vasi Zgornje Brezovo. Še višje proti severu, pod mogočnim Kucljem, visokim 748 metrov, pa leži glavni izvir Višnjice. Voda Pozelce je sprva tekla, kakor jo je bila volja. Pred nekaj stoletji pa so prišli ljudje in v spodnjem toku vodo speljali po umetni strugi ter jo tako prisilili, da je skupaj z vodo iz Višnjice gnala mlinska kolesa. Nad umetno združitvijo obeh voda smo nepoučeni nekoliko začudeni, saj je Višnjica že sama po sebi dovolj vodnata. Umetno sotočje ob mlinu so najbrž narekovali sušni časi, ko je pogonske vode primanjkovalo in je vsaka kaplja prišla prav. Poleg tega je struga Pozelce dolga le dobra dva kilometra, zato je prinašala k hiši bolj svežo vodo za hišne potrebe kot dolgotočna Višnjica. Zadnja mlinarica, Angelca Škufca, vodo Pozelce še vedno uporablja v gospodinjstvu, mlinska kolesa pa so se ustavila pred dobrima dvema desetletjema. Dotlej vedno živahno sotočje pri mleščevskem mlinu je tedaj opustelo. PS Voda Pozelce prihaja k mleščevskemu mlinu z desne strani. Umetna struga je dobro vidna na pobočju. Višnjica, ki je bolj vodnata, se ji pridruži s severne strani, torej iz ozadja. Slednja je v umetni strugi že povsem usahnila. To bi se zgodilo tudi s Pozelco, če ne bi Angelca struge stalno utrjevala. Kaj hočemo, voda najrajši ubira stara pota. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Pred nekaj desetletji smo skoraj v vsaki kmečki izbi lahko videli nadvse praktično napravo, pritrjeno na stropu nad pečjo. Pripomoček je imel široko uporabnost in lepo kaže tedanji način življenja in bivanja. Pobrskajte po spominu in sporočite, kako ste temu pripomočku dejali pri vas. Pa ne samo to. Zapišite tudi, za kaj vse ste ga uporabljali doma in pri sosedovih. V pričakovanju vaše pošte vas prijazno pozdravljam. Leopold Sever Ivančna Gotica, marec 2005 <27 "SEVERNA1 » 2/1 POgRO WUO « KAKO SO BR1NOVČEV1 OTROCI NUVO POG1MQ11U LEOPOLD SEVER, SKRIVNOSTNA VODA POGANKA barvitosti vode razložljiv fizikalni pojav. 4. Nekaj kilometrov proč proti vzhodu je še eno ime, ki diši po davnini: to je ledinsko ime Na po- gankah. Vse polno je torej razlogov, da smemo Poganko - ne samo zaradi imena - gledati s posebnimi očmi in s posebno pozornostjo. Sprva je imela voda Poganke nenavadno lepo zeleno barvo. Dnigič in tretjič je bila baiva vode vsakič drugačna, manj izrazita. POOLiSTfK SVETNIŠKI SIJ SVETEGA li®P©l§A LXXII. IEKORD: HREN NAD HRENI Na rastlino se spomnimo predvsem enkrat na leto, to je spomladi, ob veliki noči. V krščanstvu hren povezujemo s Kristusovo smrtjo na križu. Vendar smemo utemeljeno domnevati, da so ga naši predniki uživali že pred sprejemom krščanstva. Do rastline so verjetno prišli med iskanjem zeli, ki bi po enolični zimski prehrani popestrila jedilnik in povrnila izgubljeno zdravje in odpornost. Hren namreč vsebuje snovi, ki jih telo v zgodnji pomladi močno potrebuje. Današnja prehrambena industrija izdeluje več hrenovih pripravkov, vendar so ljudje prepričani, da je svež hren najboljši. Takega mnenja je tudi Alojz Cernivec iz Gorenje vasi. Ta je pred štirimi leti ravno za veliko noč posadil manjšo hrenovo korenino, ki se je bohotno razrasla. Ko jo je na letošnji veliki četrtek izkopal, je tehtala celih sedem kilogramov. Skupaj z odtrganimi odrastki korenin, ki so na žalost ostali v zemlji, bi hrenov orjak na tehtnici najbrž potegnil kar deset kilogramov. Rastlino so Crnivčevi použili za velikonočne praznike, nekaj pa so je podarili znancem in prijateljem. Tudi jaz sem dobil del korenine in kar takoj preizkusil njen »ogenj«. Seveda sem se potem s solzami v očeh poslovil od gostoljubnega Alojza. Le toliko sem še zmogel, da sem mu čestital k najnovejšemu Klasjevemu rekordu, ki je tokrat odšel v Gorenjo vas. LS Orjaška hrenova korenina ima na vrhu dvajset poganjkov in na tem mestu spominja na kraljevsko krono - kraljevski hren torej. še več upoštevanja vrednih okoliščin. 1. Vodni vir je s potmi povezan z vasjo Gra-denc. Ime selišča in zemljiške razmere kažejo, daje bilo tu prazgodovinsko gradišče - utrdba - v katero so se zatekli okoličani v nevarnih časih. Nedaleč proč je tudi vrh z imenom Stari grad, kar kaže na bivanje tudi v zgodnjem srednjem veku. 2. Vodni vir leži osamljen sredi suhokranj-skih gozdov, sorazmerno daleč od naselij, kar je omogočilo čaščenje vode tudi pozneje, ko naravoverju časi niso bili naklonjeni. 3. Morda so naši davni predniki videli bo- žanskost vode v spreminjanju barve. Ob mojem prvem obisku Poganke je imela voda najlepšo barvo - bila je smaragdno zelena, drugič je bila zelenkasto bela, tretjič pa pepelnato siva. Pri tem moramo vse- kakor upoštevati, da so bili naši predniki zelo tenkočutni opazovalci sprememb v naravi in da so nas v tem daleč prekaša- li. Danes kajpak vemo, da je spreminjanje Tisto leto je sneg obležal dolgo v pomlad in kmetovalci so zamujali z delom na polju. Tudi Brinovčev oče so bili v skrbeh, ker njihova njiva v Zgornjih Lazih še ni bila zorana. Zato so zvečer naložili velik voz gnoja in naročili svojim sinovom: "Jutri moram s kravo na semenj, vi pa zapre-zite vole in zapeljite gnoj v Laz, da bomo pojutrišnjem lahko orali!" Zjutraj so Brinovčevi trije kratkohlačniki res pripravili vprego. Toda preden so pognali, jih je še nekaj zaskrbelo, ker doslej še nikoli niso sami gnojili: »Oče, kaj pa če bo gnoja preveč?« Oče so vprašanje razumeli kot neumno šalo, zato so tudi šaljivo odgovorili: "Kar ga bo preveč, ga pa nazaj pripeljite." In so odhitel s kravo na sejmišče. Otroci so srečno prispeli v Laz in gnoj z voza skopali v gomile. Toda joj! Ko so gnoj raztrosili po njivi, jim je ostalo še polovica gomil. "Preveč ga je," je strokov-njaško ugotovil najstarejši Brinovčev. Pa so neraztrošen gnoj zmetali nazaj na voz in "hija hot" proti domu. Doma so gnoj ravno metali z voza na gnojišče, ko pride- jo oče s sejma in zagrmijo nad mularijo: "Osli neumni, kaj pa počenjate!" "Gnoja je bilo preveč, pa smo ga nazaj pripeljali, kot ste nam naročili," so odgovorili vsi trije v en glas. Oče so potem utihnili, ker so spoznali, da pred otroki ni dobro uporabljati šal, ki so razumljive le odraslim. Tisto leto je Brinovčeva njiva v Gornjih Lazih slabo rodila: bila je premalo pognojena. LS Pred nedavnim sem na neki šoli mladim ljubiteljem geologije kazal kamnine in minerale. Proti koncu dopoldneva me je eden izmed učencev iz ozadja fotografiral in mi čez nekaj časa poslal fotografijo s pripisom, naj si dobro ogledam svojo podobo. Pogledam in ostrmim: vsi okoli mene so brez posebnosti, le okoli moje glave se razločno vidi pravi pravcati svetniški sij, po starem bi rekli šajn. »Razumljivo,« sem si dejal, potem ko je minila prva osuplost, »sveti Leopold je velik svetnik, pa je del svoje avreole odstopil svojemu zemeljskemu soimenjaku.« Kot neizpodbiten dokaz - še posebej za nejeverne Tomaže - prilagam fotografijo, na kateri je belo na črnem, da sij lahko dobimo tudi brez beatifikacije. Navsezadnje sem bil še zelo zadovoljen: sij okoli glave je vsekakor boljše znamenje kot pa, denimo, dva rožička na glavi. Saj veste, koga imam v mislih ... Na našem širšem območju so še druge vode, ki si s svojim imenom in pojavnostjo zaslužijo pozornost. Mednje nedvomno sodi tudi bič (narečno b'č) Poganka. Leži kakih osem kilometrov vzhodno od Brezovega Dola in tri kilometre zahodno od Gradenca, ki je Poganki najbližje selišče. Kmalu potem, ko sem zvedel za vodo z nenavadnim imenom, sem se napotil k okoličanom poizvedovat. Prijazni Gradenci so mi natanko opisali pot k vodi, nihče pa mi ni vedel povedati o njej kaj več, tudi to ne, odkod njeno skrivnostno ime. Z imenom pogani so antični Rimljani poimenovali na podeželju živeče prebivalce, ki so po božje častili različne sestavine narave, me drugim tudi vodo. Bili so torej naravoverci. Upoštevajoč to okoliščino, lahko utemeljeno domnevamo, daje vodno ime (hidro-nim) ostalo še iz predkrščanskih časov. Sprva je kazalo, da voda poleg imena nima drugih znamenj arhaičnosti. Natančnejše opazovanje in preudarjanje pa je odkrilo Sajnati Leopold 28- Ivančna Gorica, marec 2005 URADNI VESTNIK OBČINE IVANČNA GORICA Št. 1/05 Ivančna Gorica, 04. 04. 2005 Leto 11 Na podlagi petega odstavka 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97,10/98, 70/00 in 51/02) in 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00, 79/01, 30/02 in 110/02) ter 16. 30. in 105. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je na predlog župana občine Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19.seji dne 04.04.2005 sprejel SKLEP o podaljšanju začasnega financiranja proračunskih potreb v letu 2005 1. člen V obdobju do začetka veljavnosti proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2005, oziroma v obdobju april-junij 2005, se financiranje funkcij Občine Ivančna Gorica ter njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2004 in za iste programe kot v letu 2004. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2004, in sicer do višine 492.407.519,00 SIT. 3. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko nadaljuje Izvajanje in financiranje investicij, ki so sprejete v proračunu za leto 2004 in začete v letu 2004. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva za financiranje investicij, ki so bile začete v letu 2005 in za katere so bila v proračunu za leto 2004 zagotovljena sredstva. 4. člen Prihodki in odhodki v času začasnega financiranja so sestavni del proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2005. Po sprejemu proračuna za leto 2005 se v obdobju začasnega financiranja plačane obveznosti vključijo v proračun leta 2005. 5. člen Sklep o podaljšanju začasnega financiranja proračunskih potreb v letu 2005 sprejme Občinski svet Občine Ivančna Gorica. 6. člen Obdobje začasnega financiranja iz tega sklepa lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom Občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine. 7. člen Sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 40304-0001/2004 Datum: 4.4.2005 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r. št. 1 - 04. 04. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97,10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00, 79/01, 30/02 in 110/02) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Ur. List RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 5. izredni seji, dne 4.4.2005 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2005 1.SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za Občino Ivančna Gorica za leto 2005 določajo struktura In višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen Občinski proračun sestavljajo splošni in posebni del. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov In odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: • davčne prihodke, • nedavčne prihodke, • kapitalske prihodke in • transferne prihodke. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: • tekoče odhodke, • tekoče transfere, • investicijske odhodke in • investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 3. člen Splošni del proračuna se za leto 2005 določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPINA, ZAP. PRORAČUN PODSK. ST. NAMEN 2005 KONTO 1 2 3 4 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.759.836,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.084.481,00 70 DAVČNI PRIHODKI 934.319,00 700 Davki na dohodek in dobiček 754.051,00 703 Davki na premoženje 64.746,00 704 Domači davki na blago in storitve 115.522,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI 150.162,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 35.767,00 711 Takse in pristojbine 7.000,00 712 Denarne kazni 345,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.550,00 714 Drugi nedavčni prihodki 102.500,00 2 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB SKUPINA, ZAP. PRORAČUN PODSK. ST. NAMEN 2005 KONTO 1 2 3 4 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 13.500,00 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 8.000,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 5.500,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 (440+441) 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 13.500,00 C. RAČUN FINANCIRANJA SKUPINA, ZAP. PRORAČUN PODSK. ST. NAMEN 2005 KONTO 1 2 3 4 VII. ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA ( 500 ) 60.000,00 50 ZADOLi SEVANJE 500 Domače zadolževanje 60.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 1.200,00 55 ODPLAC ;iLA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga 1.200,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (l.+IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) -548.786,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII. 58.800,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 621.086,00 STANJE SRED. NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 548.793,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 67.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 60.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sred. 7.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 608.355,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 608.355,00 II. S K U P A J ODHODKI (40+41 +42+43) 2.380.922,00 40 TEKOČI ODHODKI 419.563,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 84.730,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varstvo 14.450,00 402 Izdatki za blago in storitve 305.283,00 403 Plačila domačih obresti 100,00 409 Rezerve 15.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 721.325,00 410 Subvencije 0,00 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 415.895,00 412 Transferí neprofitnim organizacijam in ustanovam 114.270,00 413 Drugi tekoči domači transferí 191.160,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.064.900,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.064.900,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 175.134,00 430 Investicijski transferí 175.134,00 III. PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) -621.086,00 • M » 8 g? 3 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe. Področja proračunske porabe so razdeljena na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, na konte in podkonte, predpisane z Ekonomsko klasifikacijo javnofinančnih prihodkov in odhodkov. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) in drugi prihodki, ki jih določi občina. 5. člen Neposredni in posredni uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene opredeljene v posebnem delu občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene. Posredni uporabniki so dolžni predložiti občini finančni načrt za prihodnje leto sestavljen v skladu z 10. členom Zakona o javnih financah in poročilo o porabi proračunskih sredstev za preteklo leto. Rok za predložitev finančnega načrta za prihodnje leto je 31. oktober tekočega leta in 28. februar prihodnjega leta za predložitev poročila o porabi proračunskih sredstev za preteklo leto. 6. člen Pravni posli, ki jih sklene Svet Krajevne skupnosti, katerih vrednost presega 500.000,00 tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. 7. člen Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji In na način, ki jih določa ta odlok, upoštevaje strukturo proračuna. Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev In naložb in računom financiranja ni dovoljeno. Na predlog predlagatelja finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru področja proračunske porabe pri posameznem neposrednem proračunskem uporabniku v posebnem delu proračuna. Župan odloča tudi o odprtju novega šestmestnega podkonta v okviru proračunske postavke, če je to potrebno za izvedbo pravilne knjigovodske evidence. Pravico porabe na novo odprtem podkon-tu župan odobri na način, določen v tretjem odstavku tega člena. Prerazporeditev pravice porabe iz tretjega odstavka tega člena in odprtje novega podkonta iz četrtega odstavka tega člena župan odobri s pisnim sklepom, iz katerega je razvidno, na kateri proračunski postavki In podkontu se pravica porabe povečuje in na katerih se zmanjšuje, tako da ostane proračun uravnotežen, oziroma na kateri proračunski postavki se odpira nov podkonto. Glede odločanja o prerazporeditvah pravic porabe in o odpiranju novih podkontov v finančnih načrtih krajevnih skupnosti, ki so sestavni del občinskega proračuna, lahko župan pooblasti svet krajevne skupnosti ali predsednika krajevne skupnosti, da o tem odloča na enak način, kot je določeno v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena. Župan dvakrat letno poroča občinskemu svetu o izvedenih prerazporeditvah. Prvič poroča v okviru poročila o izvrševanju proračuna za prvo polletje, drugič pa v okviru zaključnega računa, ko občinskemu svetu poroča o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. 8. člen V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad in se uporablja za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini 0,5% prejemkov proračuna, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Sredstva se izločajo v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. Člena Zakona o javnih financah oziroma iz prvega odstavka 111. člena Statuta Občine Ivančna Gorica, odloča Občinski svet Občine Ivančna Gorica (v nadaljnem besedilu: Občinski svet). V posameznih primerih, iz predhodno navedenih členov zakona oziroma statuta, do višine 2.000.000,00 tolarjev odloča župan. O uporabi sredstev obvešča Občinski svet s pisnimi poročili. 9. člen V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna nI bilo mogoče načrtovati. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se z rebalansom razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 10. člen Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih dejavnosti se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti. Poraba sredstev za opravljanje naloge na posameznih področjih se dogovori s pogodbo v pisni obliki. Sredstva za posamezno nalogo se Izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo oziroma računa. 4 11. člen 18. člen Neposredni uporabnik uporablja sredstva za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo skladno z Zakonom o javnih naročilih (Ur.list RS, št. 39/00), Navodilom za oddajo javnih naročil male vrednosti ter drugimi predpisi, ki urejajo to področje. 12. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke In državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. 13. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren župan. 14. člen Nadzorni odbor občine opravlja nadzor nad: • razpolaganjem s premoženjem občine, • namensko in smotrno porabo sredstev občinskega proračuna, • finančnim poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev. O ugotovljenih pomanjkljivostih pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodstva obvešča župana in Občinski svet, če tako določa zakon pa tudi pristojno ministrstvo in računsko sodišče. Če nadzorni odbor pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene, za katere so bila dodeljena, ima pravico zahtevati, da se sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti župana in Občinski svet. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE 15. člen V skladu s tretjim odstavkom 77.člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 30.000,00 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE 16. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. 17. člen Občina lahko daje poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. O dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov odloča župan. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. Javna podjetja In javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžijo le s soglasjem občine. O dajanju soglasij k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov odloča župan. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19.člen V primeru, da do konca leta 2005 ne bi bil sprejet proračun za leto 2006, se v obdobju začasnega financiranja Občine Ivančna Gorica v letu 2006 uporablja ta odlok in sklep župana o začasnem financiranju. 20. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 40302-0001/2005 Datum: 04.04.2005 ŽUPAN Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof J.r. Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003-popravek) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19. seji, dne 04.04.2005, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Grintavec G-1 v Višnji Gori 1. člen V 5. členu veljavnega Odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Grintavec G-1 v Višnji Gori (Uradni list SRS, št. 9/1988) se v drugem odstavku popravi število novoprojektiranih objektov in sicer iz 26 na 24, tako, da se odstavek glasi: "Število objektov: 66; novoprojektirani: 24+6 (v sklopu obstoječe zazidave); obstoječi: 36" 2. člen V 6. členu se v petem, šestem, sedmem in osmem odstavku, pred dimenzijami višinskih gabaritov, napiše beseda "maksimalno", pri tlorisnih gabaritih se doda toleranca +0,50m, med sedmi in osmi odstavek pa se vrine še en odstavek, tako da se člen glasi: "Elementi oblikovanja objektov: (stanovanjski objekti, delavnice, garaže, vrtne lope) Naklon streh: 30 stopinj. Kritina: težka, temno rjave ali temno sive barve, lahko tudi eternit. Fasade: ometane v zaglajenem ometu v svetlo sivih, peščenih in oker barvah. Objekt tipa A: vzhodno pobočje, gabarit max. P+1, dim. 18x9 toleranca +0,50m (po predloženem idejnem projektu). Objekt tipa B: gabarit max. K+P+1, dim. 9x12 toleranca +0,50m 5 (max. gabarit v razmerji 3:4 - 12x16 m) v objektu je predvidena garaža. Objekt tipa B1: ista določila kot za objekt tipa B, s tem da je v sklopu stavbe predvidena še dodatna zunanja garaža dim. 3x5 (lahko ima funkcijo pomožnega objekta). Objekt tipa C: ista določila kot za objekt tipa B, s tem, da je na parceli predviden pomožni objekt, lahko dodatna garaža, dim. 3x5 m, simetrična dvokapnica, stavbno pohištvo leseno, okna in vrata pokončna, na fasadi ni dovoljeno uporabljati steklakov. Fasadni elementi kot so oboki, zunanje stopnice in nadstreški morajo biti enotno oblikovani kot stavba. Opaži in ograje balkonov In zunanjih stopnišč marajo biti barvno usklajeni z ometom. Nepozidane površine so lahko tlakovane - kamen ali opečni tlakovec, zelenice z grmovnicami ali s sadnim drevjem. Ograje so lesene, višine do 1,0 m ali živice. Objekt tipa D: delavnica, gabarit pritličen, dim. 9x12 toleranca +0,50m (max. 9x24), izvede se lahko v klasični ali montažni konstrukciji. Pri vseh navedenih objektih je smer slemena paralelna z daljšo stranico stavbe. Elementi oblikovanja za zunanjo ureditev: - vozišča: asfalt, 1. faza v makedamski izvedbi - pešpoti in pločniki: asfalt, 1. faza v makedamski izvedbi - hortikulturna ureditev: linearno zelenje ob cesti Višnja gora_Grosup!je z varovalnim vedutnlm območjem zgradbe vzgajallšča - parkovna ureditev: pred obratom Iskre - hišni vrtovi: dvorišča so urejena po željah uporabnikov - ograje: lesene, višine 1m ali žlvica. Gabariti, kote PT in drugI elementi zakoličbe so podani v tekstualnem delu zazidalnega načrta." 3. člen Doda se nov 6a. člen, ki se glasi: "Za rekonstrukcije, adaptacije, nadzidave in prizidave obstoječih objektov, ki imajo v skladu z veljavno gradbeno dokumentacijo naklon strehe manjši ali večji od 30 stopinj, velja, da se naklon strešin ne spreminja ampak je identičen z naklonom obstoječega objekta. Enako velja tudi za pomožne objekte. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta In morajo biti skladne z oblikovanjem In gradbenimi materiali osnovnega objekta," 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem Listu Republike Slovenije. Številka:35003-0064/2003 Datum: 04.04.2005 Župan Občine Ivančna Gorica: Jernej Law p ret, prof.l.r. Na podlagi 27. in 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 - popravek, 58/03-ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19. seji dne 04.04.2005 sprejel PROGRAM PRIPRAVE za Lokacijski načrt obrtna cona 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica 1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega In srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 75/2004) je bil sprejet Lokacijski načrt obrtna cona 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica. Razlogi za izdelavo Lokacijskega načrta obrtna cona 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica so predvsem v velikem pomanjkanju površin za gospodarske namene v širšem območju Ivančne Gorice. Kmetijske površine južno od železniške proge zaradi izgradnje obvoznice niso več primerne za kmetijsko proizvodnjo, saj so "vkleščene" med infrastrukturne koridorje (železnica, cesta). V skladu s 23. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002 in 8/2003 - popravek, v nadaljevanju ZureP-1) se lokacijski načrt sprejme z odlokom. Odlok se objavi v Uradnem listu RS oz. v občinskem uradnem glasilu. Odlok vsebuje tudi seznam prilog LN ter naslove, kjer je LN na vpogled. 2. Predmet, programska izhodišča Lokacijskega načrta obrtna cona 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica Območje predvidene obrtne cone se nahaja v območju tovarne nekdanjega Sinolesa (sedaj - Tiskarna Ljubljana). Na jugu območje meji na novo t.im. zahodno obvoznico, na vzhodu na obstoječi kompleks Tiskarne Ljubljana, na severu neposredno na železniško progo Ljubljana - Novo Mesto In na zahodu na regulirano strugo Stiškega potoka. Ureditveno območje meri cca 3 ha. Območje predstavlja ravninski predel In je dostopno izključno iz nove obvoznice, ki se preko novonastalega glavnega križišča v Ivančni Gorici po nekaj 100 metrih priključi na avtocesto. 3. Nosilci urejanja prostora, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi LN obrtna cona 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni Inšpektorat RS, Območna enota Ljubljana, Vilharjeva 33,1000 Ljubljana, RS, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi In drugimi-nesrečami, Kardeljeva ploščad 25,1000 Ljubljana RS, Ministrstvo za obrambo, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25,1000 Ljubljana ELES, Elektro Slovenije d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana Elektro Ljubljana d.d., PE Elektro Ljubljana okolica, Slovenska c. 58, 1516 Ljubljana Ministrstvo za informacijsko družbo, Tržaška 21,1508 Ljubljana RS, Ministrstvo za okolje, prostora In energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za varstvo okolja, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana RS, Ministrstvo za okolje, prostor In energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, RS, Ministrstvo za okolje, prostor In energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za upravljanje z vodami, Vojkova 1 a, 1000 Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58,1000 Ljubljana, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19,1000 Ljubljana Ministrstvo za promet, Družba za avtoceste RS, Dunajska c.7, 1000 Ljubljana Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica Zavod RS za varstvo narave, Cankarjeva cesta 10,1000 Ljubljana Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Plečnikov trg 2, 1000 Ljubljana Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana Zavod za ribištvo, Zupančičeva 9,1000 Ljubljana, Javna agencija za železniški promet, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7,1290 Grosuplje, Telekom Slovenije, PE Ljubljana, Cigaletova 15,1000 Ljubljana Druge občinske službe ter drugi organi In organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave LN obrtne cone 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni. 4. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve Pri izdelavi lokacijskega načrta se upoštevajo prostorske sestavine planskih aktov - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin 6 dolgoročnega In srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnlk Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98,1/99, 4/99 7/99, 3/00, 75/04 In 124/2004), strokovne podlage, ki so bile pripravljene za planske akte občine, urbanistično zasnovo za naselje Ivančna Gorica, TTN 1:5000 ter strokovne podlage za določitev območij izdelave prostorskih izvedbenih aktov centra Ivančne Gorice. Glede na pomen in lego obravnavanega območja so se že oz. se še bodo izdelale posebne strokovne podlage in študije: ustrezne geodetske podlage, naravna in kulturna dediščina, geotehnično poročilo, presoja vplivov na okolje in druge strokovne podlage in študije po potrebi. Dopolnitve obstoječih strokovnih podlag in nove strokovne podlage, ki bi jih bilo potrebno izdelati na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora bo naročila In njihovo izdelavo financirala Občina Ivančna Gorica. tudi priporočila prostorskih konferenc. Občinski svet sprejme LN z odlokom. 6. Obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskega akta Stroške izdelave LN nosi Občina Ivančna Gorica. 7. Objava programa priprave Program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati se ga začne dan po objavi. Številka: 35003-0046/2005 Datum: 04.04.2005 Župan Občine Ivančna Gorica: Jernej Lampret, prof.l.r. 5. Roki izdelave LN obrtna cona i6/c Stransko Polje Ivančna Gorica Pridobitev smernic za načrtovanje Občina Ivančna Gorica izda pooblastilo Izbranemu izdelovalcu LN, ki gradivo pošlje nosilcem urejanja največ 20 dni po sklenitvi pogodbe. Nosilci urejanja prostora izdajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge. Izdelovalec LN izdela analizo smernic ter ob njihovem upoštevanju izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh po prejemu vseh smernic. Naročnik potrdi usmeritve v 15 dneh po njihovem prejemu. • Izdelava strokovnih podlag in predloga LN obrtna cona 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica: Naročnik po potrebi zagotovi Izdelavo novih strokovnih podlag v 45 dneh po prejemu usmeritev. Izdelovalec izdela predlog LN v 30 dneh po prejemu novih strokovnih podlag. Naročnik pred objavo javne razgrnitve predloga LN organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu LN pridobijo In uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni list RS, št. 89/2004) in na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, Imenovanja In priznanja je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19. seji dne 4.4.2005 sprejel SKLEP o imenovanju predstavnika Občine Ivančna Gorica v Svet Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica i. V svet Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica se Imenuje kot predstavnik - iz Občine Ivančna Gorica: Andrej Mirtič, roj. 3.12.1963, Primča vas 4, Zagradec. II. Mandatna doba traja 4 leta. III. Javna razgrnitev in javna obravnava Župan Občine Ivančna Gorica sprejme sklep o javni razgrnitvi, ki traja najmanj trideset dni. V času javne razgrnitve naročnik organizira in vodi javno obravnavo. Obvestilo o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave se objavi najmanj v občinskem vest-niku in na krajevno običajen način. Pripravljalec v sodelovanju z izvajalcem v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge. Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja. Občinski svet odloči o upoštevanju predloga stališč do pripomb In predlogov. Izdelava LN obrtna cona 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica: Izdelovalec izdela dopolnjen predlog LN v 30 dneh po odločitvi o upoštevanju predloga stališč do pripomb in predlogov in ga pošlje v mnenje nosilcem urejanja prostora. Izdelovalec izdela usklajen predlog LN v 15 dneh po prejemu vseh mnenj. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 10300-0004/2005 Datum: 4.4.2005 ŽUPAN Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof J j. Sprejem LN obrtna cona 16/c Stransko Polje Ivančna Gorica: Občina Ivančna Gorica posreduje dopolnjen predlog LN v sprejem Občinskemu svetu občine Ivančna Gorica. Sestavni del gradiva so 7 Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97,10/98, 74/98, 70/00 In 52/02) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19. seji dne 4.4.2005 sprejel SKLEP o imenovanju predstavnice Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica i. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica se imenuje kot predstavnica Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični: Marija Zaje, roj. 16.5.1960, Ljubljanska 30B Ivančna Gorica. II. Mandatna doba traja 4 leta. III. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 10301-0008/2004 Datum: 4.4.2005 ŽUPAN Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) in 16. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica (Uradni vestnlk Občine Ivančna Gorica, št. 11/96) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, Imenovanja in priznanja je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19. seji dne 4.4.2005 sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet Vrtca Ivančna Gorica i. V Svet Vrtca Ivančna Gorica se kot predstavniki ustanovitelja - Iz Občine Ivančna Gorica imenujejo naslednji člani: 1. Jože Rus, roj. 25.2.1966, Šentvid pri Stični 26b, Šentvid pri Stični; 2. Polonca Sekirnik, roj. 7.7.1972, Ulica Talcev 4, Ivančna Gorica; 3. Jože Adler, roj. 1.3.1969, Grintovec 9, Zagradec. II. Mandatna doba traja 4 leta. III. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 10300-0005/2005 Datum: 4.4.2005 ŽUPAN Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r.