Naši dopisi. Iz ljubljanske okolice. Nisem navaden dopisovavec niti za eden, niti za drugi list. Ker sern pa naletel v 18. številki »Učit. Tovariša" na tako izvrsten sestavek ,,01ajšave", kateri se tiče večje pridobitve uoit. ugleda, ne morera molčati, niti se zdržati, da bi gg. kolege ne opozoril s tera, da kdor je oni sestavek enkrat čital, naj bi ga še enkrat, a kdor ga ni, naj tega ne opusti. Gospod pisatelj ima izborne misli. Starejši učitelj sem od njega in sem veliko takega že izkusil v življenju, a povedati nisem znal nikoli tako spretno, kakor baš gospod pisatelj. Da sem res že pred leti rnislil na take namere, sem predlagal dodatek, kateri se je splošno odobraval, pri učiteljski okrajni konferenci 1. 1891. v postojinskem okraju, ko se je govorilo: »Kaj ovira dober uspeh v pcmavljavnici in kako bi se tnorala preustrojiti, da bi dosegla svoj namen?" Dodatek se je glasil: Visoka oblastva naj ljudskošolskim izpustnicam dajo večjo veljavo s tem, da se mora vsakdo z istirai izkazati, ki hoče kako javno službo nastopiti. Znano je, da ta sprejeti predlog še danes sladko uživa svoj blagi rnir in pokoj v kakern prahu. A učiteljstvo bode prej ali slej zahtevalo, da pride čas, ko bodo šolska izpričevala odločevala in brezdvorano tudi pripomogla učiteljstvu ne le k boljšemu ugledu, nego tudi k ponehanju tiste robate sirovosti pri šolo zapuščajočih 141etnih dečkih, katera jira je kakor že udomacena. Da se ta grajevredna sirovost pri imenovanih še nahaja, mi potrjuje dogodek, ki sem ga učakal dne 23. vel. travna t. 1., ko sem šel peš iz Ljubljane domov. Precej truden pridern do pastirjev, ki so ob cesti po barjanskih delih pasli živino. Dobro rnisleč, opomnim dečka, ki je črez cesto ležal na trebuhu in hkratu ukal, naj bi rajši pozdravil, mesto s svojim lenim truporn lepši del ceste zatvarja, da se rau je treba še izogibati. Vzdignil je glavo pod vehastira klobukom, podobno gadu, ko ima vsekati in za trenutek molči. Ko pa pridera do 15 metrov molče naprej, izpusti svoj strup kričeč : „Ali take postopače naj jaz pozdravljara, kakor si ti?" Ostrmel sem in pričnem pri nekih deklicah pozvedovati, kdo je.ta sirov predrznež, ter kmalo zvem, da je J. C, bivši učenec sosednje šole, ki je meseca sušca t. 1. že izpustnico prejel. Naj to zadostuje. Vplivna učiteljska društva, povzdignite svoj glas na merodajnih raestih, da se dožene že izborna ideja g. pisatelja »Olajšave"! Učiteljski stan se mora upoštevati. S. P. Iz krškega okraja. (Pedagogiško društvo.) Povodom okrajne učiteljske konference za krški šolski okraj, katera se je vršila v Kostanjevici dne 12. raal. srpana, zborovalo je tudi »Pedagogiško društvo". Predsednik, gospod Jožef Bezlaj pozdravi navzoče in poroča o društvenem delovanju v rninolem letu sledeče: Na udanostno izjavo Njegovemu Veličanstvu, povodom 501etnice, katero sta izročila potem c. kr. okrajnega glavarstva predsednik Bezlaj in tajnik Rupnik, je dobil odbor od gospoda deželnega predsednika, Njega ekscelence barona Heina Najvišjo cesarsko zahvalo, katero tajnik prečita. Odbor je poslal vse izdane društvene knjige v.IjuJbljanski šolski rauzej, katere so shranjene v lastni krasni omarici, ki jo je nalašč v ta namen izdelal ucitelj g. K. Humek. Tajnik prečita dvoje pisera ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, kateri se odboru zahvaljuje za poslane knjige in želi društvu božjega blagoslova. Meseca svecna izdalo je društvo nStavbene črteže" s proračuni. Knjiga se je društvenikora razdelila. Odbor je tudi vložil prošnjo na deželni zbor kranjski za podporo, na katero je dne 3. mal. srpana t. 1. prejel 50 gld. Društvu so še priskočili kot dobrotniki s podporami na pomoč: Častni član gospod Jožef Gorup na Reki s 50 gld., kardinal dr. Jakob Missia s 5 gld., krška posojilnica s 5 gld. in g. prof. M. Pleteršnik s 3 gld. Tem dobrotnikom izrekel je občni zbor zahvalo. Gospodu Gorupu pa je odbor poslal še posebno pismeno zahvalo. Celo poročilo je vzel občni zbor radostno naznanje, uvidevši da društvo lepo napreduje in da iraa tudi naklonjenih dobrotnikov. Blagajnik, g. Florijan Rozman, poroča o društvenem gmotnera stanju. Društvo je imelo o preteklem letu 517 gld. 60 kr. dohodkov, 523 gld. 72 kr. stroškov, tedaj ima danes 6 gld. 12 kr. primanjkljaja, oziroraa dolga. To pa naj nas nikakor ne straši, marveč moramo pripomniti, da že več let deficit ni bil tako majhen. Za pregledovavce društvenih računov sd bili per acclamationem izvoljeni gospodje: Benedečič, Leban in Malnarič, kateri so račune takoj pregledali in odobrili. Kot delegatje k glavnemu zboru »Zaveze" v Gorici izvolijo se gospodje Ivan Benedičič, Janko Leban, Anton Kosovel, Ivan Mercina, J. Jug in A. Leban. Med posameznirai predlogi oraeniti je posebno predlog gospoda Ravnikarja, da se profesor Frančišek Levec zaradi njegovih obilih zaslug na šolskem in literarnem polju imenuje častnim članom našega društva. Predlog se z veliko navdušenostjo sprejme in novoimenovanemu členu se to precej brzojavnira potem sporoči. Ravnatelj Lapajne predlaga, naj društvo stori potrebne korake, da bode učiteljstvo dobivalo kvinkvenije brez posebnih prošenj, tako kakor uradništvo t. j. da se kvinkvenija po preteku vsakih 5 let uradnim potem kar nakaže, ne da bi bilo treba šele moledvati in prositi za njo. Predlog se sprejme. Nato pa daje nadzornik, gospod Šest poučilo, kako je vlagati take prošnje potem šolskih vodstev, ter oraeni da so take prošnje koleka proste. Predsednik Bezlaj predlaga, da se odpošlje ustanovnikom hrvatskega učiteljskega konvikta v Zagrebu brzojavno čestitko. Se sprejme in precej sestati in odpošlje. Predno se preide k zadnji točki vsporeda t. j. k volitvi novega odbora, predlaga gospod predsednik, da bi se mesto njega volil predsednikom ravnatelj Lapajne. Nadučitelj Levec pa predlaga, da ostane stari odbor, kateremu izreka ves zbor svoje zaupanje. Levčev predlog se sprejrae in izvoljeni so dosedanji odborniki: Bezlaj, Rupnik, Rozraan, Lapajne, Šest, dr. Roraih in Ravnikar. Izvoljenci izjavijo, da izvolitev sprejmejo. Nato pa se prodsednik Bezlaj vsem navzočim iskreno zahvali, da so se tako polnoštevilno vdeležili zborovanja, ter isterau sledili z vsestranskim zanimanjem, ter s trikratnira ,,živio in slava" na presvitlega vladarja Franca Jožefa I. sklene zborovanje, spominjajoo se tudi 14. vel. travna 1899, s katerim dnem je preteklo že 30 let, od kar nam je predobri in premili vladar potrdil novi šolski zakon. V posebni seji se je še konštituiral odbor ter izvolil predsednikom g. Ivana Lapajneta, tajnikom Ivana Rupnika, blagajnikom Florijana Rozmana, odbornikom pa gospode: Andreja Šesta, Jožefa Bezlaja, dr. Tomaža Romiha in Jerneja Ravnikarja R—p. Vestnik. Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanova za uciteljske sirote na Kranjskem: Učiteljstvo litijskega okraja zložilo v dan uradne konference dne 19. m. m. 15 gld. Učiteljski konrikt: Abiturijentje tukajšnjih učiteljišč čisti dohodek veselice, ki so jo priredili dne 16. m. rn. v Karaniku, 94*03 gld.; ,,Narodna tiskarna" v Ljubljani, 25 gld.; tvrdka Fr. Ksav. Souvan dohodek ,,gospodarskega prograraa" za drugo oetrtletje t. 1. 22*72 gld.; tvrdka Gričar & Mejač dohodek rgospodarskega prograraa" za prvo polletje 13 gld. (Pri tej priliki omenjamo, da imamo tudi pri mizarju Fajdigi nabranega blizu 40 gld., katere nam pa g. Fajdiga ne more izplacati, ker ga je nekdo -v korist konviktu" zvozil na led; naročil je namrec ta -vrli kolega" že pred letorn dnij za 50 gld. oprave, a do danes še niti vinarja ni plačal in ga je raoral g. F. izročiti advokatu, da sodnim potem iztirja ta dolg, oziroraa rau vzarae opravo. Z imenorn tega ,,raoža" pridemo pri prihodnjem občnem zboru na dan. Tu se ne gre sarao za koristi konvikta, ampak v prvi vrsti za irae in ugled našega stanu in zato bomo z vsakomur, kdor bi zlorabljal naš »gospodarski program" in ga izkoriščal 'o svoje naraene, kar najradikalnejše postopali. V svojih vrstah morarao imeti poštene raože in krepke značaje, če hočemo nastopati pred svetora, zato bomo izbacnili vsakogar iz svojih vrsta, kdor bi delal kakorkoli nečast in sraraoto našemu leperau in vzvišenemu stanu. Nasprotno pa povdarjatno tudi, da bomo vsako tvrdko takoj črtali iz ngospodarskega programa", katera bi ne izvrševala točno svojih dolžnostij napram našemu konviktu. To se nam je zdelo potrebno omeniti, da bode jasno med nami.) Pevsko društvo ,,Zvon" v Šraartnem pri Litiji, čisti dohodek veselice, prirejene v ta naraen, 37 gld.; prijatelj učiteljskega konvikta na knj. kr. podr. štev. 88 15*85 gld.; g. Rudolf Z a v r š n i k, nadučitelj v Preddvoru, 3 gld.; g. Fr. K alan, učitelj v Šmihelu pri Rudolfovem, na knj. kr. podr. štev. 341. 1-30 gld. Zadnji čas je nastala glede konvikta nekaka mlačnost raed narai; darovi kapljajo prav polagoma in še ti so majhni. Ko bi ne imeli dohodkov ,,gospodarskega pro- grama" in raznih veselic, bi morala ta lepa in koristna stvar zadremati, če ne celo zaspati. Poglejte jih, koliko jih je še med nami, ki ni dal še niti vinarja v ta bJagi narnen na žrtvenik naše stanovske zavednosti! In vendar bi imel marsikdo teh že takoj rad koristi od konvikta. Povdarjamo pa, da stvar ne bo šla tako gladko, kakor marsikdo raorebiti misli, češ, učitelj sera in inoji otroci bodo imeli pravico do konvikta. Ne; to ne bo tako. Kdor ne bo doprinesel gotovih žrtev za konvikt, ta, oziroma njegovi otroci ne bodo imeli nič pravic do konvikta. Na takem temelju so si zgradili tudi hrvaški učitelji svoj konvikt. Sveta dolžnost vsakemu izmed nas raora biti, da daruje na leto vsaj 1 gld. za konvikt in še en goldinar pa gotovo dobi pri kakem šolskem prijatelju. V zadnjem slučaju stori vsakdo lahko še več na leto s pomočjo knjižic krajcarske podružnice. Seveda, če bodo pa te knjižice ležale zaprašene v raiznici in jih bo dotičnik potem nerazprodane vračal odboru, po tem potu bomo še dolgo hodili do zaželjenega smotra. Pomagajmo si najprej sami in pomagal nam bode tudi Bog. Na delo tedaj, na resno in vstrajno delo v blagor naše ljube dece po vzgledu hrvaških učifeljev, ki so v osmih letih nabrali 60000 gld. Da so pa to dosegli, niso držali križern rok, ampak so marljivo in vstrajno delali ter doprinašali ogromne žrtve, za koje jira pa danes ni žal, ampak se od srca vesele teh žrtev stanovske zavednosti! ImenoTanje. Suplent na gimnaziji v Kranju, g. J. Pajk, je imenovan glavnim učiteljem na ljubljanskem učiteljišču. OdlikoTanje. Pedagogiško društvo v Krškem je imenovalo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika gosp. prof. Fr. Levca za njegove zasluge na šolskem in slovstvenem polju svojim častnim članom. — G. M. J. Nerat, nadučitelj na okoliški šoli v Mariboru in urednik ,,Popo.nikua je dobil naslov ravnatelja. Gestitarao! Češka uciteljska ,,Zaveza" boda imela letos svojo glavno skupšcino dne 9. t. m. v Pragi. Predsednik ,,Zavezi" je g. Ad. Frumar, njen tajnik pa g. V. Beneš. Spodobi se, da se naša društva spominjajo ta dan naših vrlih čeških tovarišev brzojavnim p6tem. Občni zbor »Vdovskega učiteljskega društva" in »Narodne šole" bo dne 5. vinotoka dopoldne v telovadnici II. rnestne šole na Cojzovi cesti. Tretja mestna deška l.judska in deška meščanska šola v Ljubljani. To pereče vprašanje je stopilo zopet en korak naprej. V seji občinskega sveta, dne 18. m. ra., se je sprejel poročevavca Dimnika nasvet, da poišče raagistrat primeren stavbeni prostor za 5razredno ljudsko in Srazredno raeščansko šolo ter napravi na podstavi tega prostora skice in proraoun za te dve šoli. Natančno poročilo o tem vprašanji bomo priobčili v prihodnji številki, ki bo izšla zaradi počitnic šele dne 1. kimavca. ,,SloTeiiski List". ,,Nulla dies sine linea" bi rekli prav lahko o tem listu, zakaj ni je že skoraj številke, v katerej bi Koblar ne napadal učiteljstva, tako da lahko trdimo, da si je vzel napade na učiteljstvo v zakup. V zadnji številki napada zopet spoštovanega in raarljivega nadučitelja g. Rojino ter nad vse uzornega učitelja g. Fr. Crnagoja. Ker mu Koblar ne more nikjer, tudi ne z najmanjšo stvarjo do živega, kaže svojo omiko, duhovitost in značaj nad njegovim priimkom ter ga imenuje Crnignoj. To je podlost najnižje vrste, v katerej tavajo samo zgubljeni in propali ljudje in zato povemo odkrito, da se nam smili g. Koblar ter ga iskreno pomilujemo, da je zašel na tako pot. Iz vseh teh večnih napadov na učiteljski stan si bomo pa znali učitelji že še pomagati in bomo izvajali naprara temu zagrizenemu nasprotniku učiteljstva vse potrebne posledice. Prof. Valentin Konschegg, znan po vsi deželi, umrl je dne 17. m. ra. v starosti 83 let. Prof. Konschegg je bil porojcn v Trojanah. Služboval je v Mariboru, v Celju, v Kranju in potem dolgo vrsto let v Ljubljani. N. v rn. p.! Zrelostni izpiti na tukajšnjem c. kr. moškem in ženskem učiteljišču so se vršili od 5. do 15. rožnika. Oglasilo se je 34 javnih kandidatinj in 4 privatistinje, in 20 kandidatov. S povoljnim vspehom je prebilo izpit 34 kandidatinj (31 javnih in 3 privatistinje) in 13 kandidatov; 4 kandidatinje (3 javne in 1 privatistinja) in 3 kandidati smejo ponavljati jeseni izpit iz enega predmeta, 4 kandidati so pa bili reprobirani na eno leto. Aprobirane so gospodicne: Benedek Marija, Boben Antonija, Bole Terezija, Cerne Ludmila, Domianovič Karolina, Dostal Alojzija, Gantar Marija, Hotschewar Leopoldina, Jaklič Angela, Janša Marija, Jelenc Rozina, Jeran Marija, Jereb Gabriela, Jeschenagg Katarina, Kračraan Antonija, Lukanc pl. Savenburg Gabriela, Mach Felicita, Martinčič Eleonora, Merva Roza, Miklavec Roza, Miihleisen Pavla, Novak Mihaela, Perhavc Florentina, Schitnik Pavla, Schittnig lda, Šivic Olga, Tavčar Frančiška, Toraec Ana, Vodušek Pavla, Zemljan Franoiška, Žužman Frančiška, sestra Kotnik Marija Rozina, Wilcher Sofija in Wirgler Marija, in gospodje: Kallan Rudolf, Kračraan Frančišek, Labernik Ivan, Lenarčič Anton, Mahkota Anton, Mikuž Valentin, Morela Leopold, Novak Alojzij, Ponikvar Alojzij, Praprotnik Avgust, Svetlič Rihard, Tratnik Martin in Voglar France. ,,SlOYanska knjižnica" snopič 86-87-88 je izšla 15. m. m. ter prinaša dve povesti iz peresa slovečega Svatopluka Gecha, enega prvih še živečih čeških pisateljev in pesnikov s sliko in životopisom. — Razpošiljati so jo pričeli pretečeni teden. — Prihodnjič izide nSlovanska knjižnica" zopet v trojnatem snopiču; naročniki naj torej blagovole potrpeti, ker se uredn. drži načela, da večjih del ne cepi. — Dolžnikov je tudi mnogo. Prosi se, naj vsaj ti izpolnijo svojo dolžnost. Edino od njih je odvisno, ali se bode še naprej izdajalo ali propade to prekoristno in velevažno književno podjetje. Vabilo. Učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj iraelo bode letošnje občno zborovanje v dan 3. vel. srpana t. 1. ob 10. uri dopoldne v Št. Vidu nad Vipavo. Ob 10. uri bode sv. maša zadušnica za pokojnega nadučitelja Ivana Raktelja. Po sv. maši odkrije se na pokopališču nagrobni spomenik Raktelju. Društvo potem zboruje v šoli po tem-le redu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 3 pregledovavcev računa. 5. Volitev 7 odbornikov v društveno vodstvo za prihodnje leto. 6. Volitev 3 delegatov za zborovanje »Zaveze učiteljskih društev v Gorici". 7. Nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Razpisane službe v logaškem okraju: nadučiteljsko mesto v Crnem vrhu, učiteljsko mesto v Ledinah in na Vojskem. " Prošnje do 6. t. m. Prenarejena praTila MSlovenskega učiteljskega društva" so potrjena. Letošnji abiturijentje obeh c. kr. pripravnic so priredili, kakor srao poročali v zadnjem listu, izlet in koncert. lzlet se je vršil ob lepem vremenu in ob precej obilni udeležbi Ljubljančanov. Po zajutrku v kamniškem kopališču bila je sv. maša v cerkvi oo. frančiškanov in ob 2. uri skupni obed v Fischerjevi restavraciji. Pri obedu se je napivalo cesarju, ravnatelju c. kr. pripravnice, g. Hubadu, in učiteljstvu sploh. Po obedu ogledali srao si raesto in njegovo okolico. Zvečer je bil koncert v lepo okrašeni čitalniški dvorani. Poslušavcem je bila dvorana pretesna, saj to, kar smo slišali, je bilo res koncertno petje. 24 pevcev in tak vzpored! Vse točke, klavirske, kakor pevske, so se izvajale docela precizno in dovršeno. Vsak je storil tukaj, vse kar se sme zahtevati od njega, in še vec. Poslušajoče občinstvo je to tudi spoznalo, ter je navdušeno odobravalo vsako točko. Posebno so pa ugajale slovenske in bolgarske narodne pesmi. Po koncertu je bil ples, kateri je bil navzlic veliki vročini zelo živahen. Le prehitro je rainila noč in jutranji vlak je odpeljal izletnike zopet nazaj v Ljubljano. Naj jira ostane ta dan vedno v spominu, saj je bil menda ta dan njih najlepši dan. Iz črnomaljskega okraja. C. kr. okrajni šolski svet je sklical okrajno učiteljsko konferenco v Crnomlju 12. mal. srpana t. 1. ob 9. uri zjutraj. Dnevni red: 1.) Pred- Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zaslužiti učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemavec izplača, zabeleži v prid konviktu. 1- JOS. PetfiČ — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z ——I napisom: nUčite]jski konvikt" in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. Miličeva tiskarna ~ zalo?a uradnih spisov i. t. d. — v  Ljubljani, Stari trg. 4 Narodna tiskama v Ljubljani, Kongresni trg. °* oSberjeva tlSkarna v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. 6. GriČar & MeiaČ trS°vina z narejenimi oblekami za datne in 1 gospode v Prešernovib ulicah v Ljubljani. 7. Fran KsaV. SoUVan, trgovina z manufakturnim blagom v — : Ljubljani, Mcstni trg. • • • 8* J ran Kraigher, krojaški mojstei* v Ljubljani, Kongresni trg. 9- AntOIl KreiČi za'°-a moških in ženskih klobukov v Wolfovih i 1 ulicah v Ljubljani. 10- J. oOkllC, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 11- KaVČiČ & LilleCT ~ "Pri zlatorogu" — trgovina s spece-  2. rijskim blagorn v Prešemovih ulicah v Ljubljani. 12. JealiČ & Leskovic, llĄovina s specerijskim blagom na Jur 1 čičevem trgu v Ljubljani. 13. F. P. VidiC & Comp. T°varna lcneenih peči in glinastih iz-  .__ delkov, opekarna, zaloga stavbinskega blaga v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 14. Filip Faidiaa in'zar ^a trgovina s pohištvom v Prešernovih — 2 -l—l ulicah št. 50 (nasproti novi pošti) v Ljubljani. 15. Maks Domicelj zal°,a raoke iz mlina Vinka Majdiča po  — en gros cenah v plombovanih vrečah po 10, 25, 50, 85 in 100 kg. na Rimski cesti (Mundova hiša) v Ljubljani. 16. Fran Sturm, krojač na Bregu v Ljubljani. 17. J. L\. irOtOCIllK, krojač, Dunajska cesta v Ljubljani. 18. i_. oCllI-ieitZer, zaloga stolov, Šelenburgove ulice v Ljubljiani. Banka Slavija" v Pra^' ~ glavno zastopstvo za slovenske  Ł— dežele v Ljubljani — vzajemno zavaro- valno društvo, daje od učiteljskih zavarovanj provizijo ,Zavezi slovenskih učiteljskih društev." sednik otvori konferenco in imenuje namestnika. 2.) Volitev dveh zapisnikarjev. 3.) Poročilo v nadziranju šol. 4.) Razgovor o važnih ukazih in naredbah. 5.) Določitev učne tvarine za ponavljavno šolo z ozirom na postavno doloČeni čas in na podlagi 4. berila. Za deško ponavljavno šolo: a) Branje in slovnica 16 ur; b) računstvo 16 ur; c) spisje in lepopisje 16 ur; e) zemljepisje, zgodovina in ustavoznanstvo 14 ur; d) prirodoznanstvo 14 ur; e) risanje, petje, telovadba 4 ure, skupaj 80 ur. Za dekliško ponavljavno šolo: a) Branje in realije 10 ur; b) računstvo 10 ur; c) spisje in lepopisje 10 ur; c) ročna dela, gospodinjstvo in petje 10 ur, skupaj 40 ur. Referentom so določeni za deško ponavljavno šolo: a) g. Rudolf Schiller, b) g. Tomaž Bitenc, c) g. Matija Hiti, Č) g. Franc Gregorač, d) g. Jožef Bergant, e) Alojzij Potočnik. Za dekliško ponavljavno šolo: a) gdč. Podrekar, b) gdč. Pezdirec, c) gdč. Inglič, č) gdč. Bayer. 6.) Razgovor o učnih knjigah za bodoče šolsko leto. 7.) Poročilo in račun okrajne knjižnice. 8.) Volitev knjižničnega in stalnega odbora. 9.) Nasveti. Ali naše okrajno učiteljsko društvo še životari? Ze dve leti ni bilo nikakega zborovanja. Kakor čujemo, se je predsednik Fr. Šetina že pred poldrugim letom načelništvu odpovedal. Nadejamo se, da se na dan konferencije vendar zopet odbor konštituira, zakaj neodpustljivo bi bilo res, ako bi zbog naše brezbrižnosti moralo društvo prenehati.*) Kazpis. Na petrazredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se razpisuje v začasno namešeenje učiteljeva služba s 600 gld. letne plače. Postavno utemeljene prošnje naj se do 25. velkega srpana t. 1. dopošiljajo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 21. mal. srpana 1899. Poziv na pretplatu. Tiskara gosp. Gustava Neuberga u Križevcima doštampala je u svojoj nakladi raoju knjigu: Slike iz Švicarske. Knjigu je nagradila ,,Matica hrvatska" iz zaklade grofa Draškovica, a ilustrovana je liepim izvornim slikam. Tisak je krasan, papir fin i ja_, a sva izradba elegantna. Tiskara se je ranogo trudila, pa zaslužuje svaku potporu. Knjiga opsiže 11 araka, a stoji sarao vezana 70 novč. Ja sam pak učinio sve, da bude djelo dobro, zanimivo i poučno. Napisao sam ga tako, da ga raože čitati omladina, gradanin, pučauin i vsaki inteligentan čovjek. Knjiga je po svojoj raoralnoj tendenciji vrlo zgodna za skolske nagrade. Molim sve prijatelje i dobre ljude, da rni izvole sakupiti što više pretpiate, da se tiskari naplate barera troškovi. Molim, da se novci šalju na moje ime. Gim novci stignu ovamo, tiskara ce slati knjige. K o s t a j n i c a, 20. svibnja 1899. D. Trstenjak. *) Po pomoti zakasnelo. Uredn.