VAŽNO ZA VINOGRADNISE IN POLJEDELCE. Banovina razglaša: V bodoče bo kr. banska uprava oproščala banovinske trošarinc ono vino, ki ga dajejo vinogradniki-producenti iz kateregakoli sreza v dravski banovini v zameno za poljske pridelke in izključno za domačo uporabo kmetovalcem v dravski banovini. Ta ugodnost velja le za revnejše vinogradnike, ne pa za imovitejše posestnike vinogradov ali za vinske trgovce. Prav tako se ne more dovoliti, da bi se dajalo vino prosto banovinske trošarine v zameno trgovcem, obrtnikom ter raznim prekupčevalcem. Vinogradniki, ki se hočejo poslužiti ugodnosti trošarine prosto zamene vina, morajo to prijaviti pristojnemu oddelku finančnc kontrole. V prijavi je točno navesti ime, poklir in bivališče prodajalca in kupca, množina vina ter množino in vrsto v zameno vzetih življenjskih potrebščin. Oddelki predlagajo te prijave v rešitev banski upravi s svojim poročilom, v katerem je treba vedno označiti, ali so prosilci vinogradniki-producenti in da so oprostitve tudi potrebni. Nadalje se oprošča na posebno prošnjo tudi vino, ki ga morajo dajati vinogradniki-producenti prevžitkarjcm. S tem se ne menja dolžnost plačevanja državnc trošarine po zakonu o državni trošarini. Vransko. Ni še dolgo tega, kar se je tudi tu pri nas ustanovila podružnlca Sadjarekega društva in že nam Je iata priredila v nedeljo dne 25. oktobra prav čedno in poučno sadno razstavo v lepih prostorih tukajšnje hmeljarne. Skoraj nismo mogli verjeti, da zrase pri nas tako lepo in vmes tudi tako žlahtno sadje. Mnogo sadjarjev je razstavilo najboljše, kar so pridelali. Staro in mlado je z veseljem ogledovalo te lepe darove božje, ki so bili še lapši videti v prav čedno ozaljšani dvorani. Naj bi ta vsestran&ko posrečena prireditev. vzdramila še maraikaterega mlačnega sadjerejca, da bi se z večjo vnemo oprijel sadjaratva, ki je posebno kmetu y veselje in korist, J. V. mmmua v fcscni. (Nadaljevanje.) Ervava uš. Uspešno nastopamo baš sedaj v jesen, ko je s sadnega drevja po večini že odpadlo listje, proti nevarnemu škodljivcu poaebno našib jablan —krvavi ušici. Nebroj mladih pogankov izgleda, kot da bi bili poviti v volno, le ko bližje pogledamo, opazimo na stotine ušic z volni podobno voščeno prevlako. Ravno ta prevlaka pri krvavi ušici pa je vzrok, da silno težko ugonabljarno tega za jablane tako nevarnega živalskega zajedavca. Prevlaka ščiti krvavo uš pred sovražniki in način igonabljanja je treba usmeriti v prvi vrsti v pravec; najpreje odstraniti to prevlako in nato s sredstvom priti "o živega š\odljivcu1 Krvava uš predvsem napada jablane' in le redko kedaj se jo opazi na drugih! vrstah sadnega 'revja. Tudi se opažaj da prav rada napade samo nekatero' jablane, kot n. pr. rumeni beliler, zlato' parmeno in druge. Pri teb vrstah je treba posebno paziti na krvavo uš in s pokončavanjem začeti takoj, kakor bitro se pojcivi. Najuspešnejši čas za pol-C.i^avanje tega nevarnega Skodljivca je gotovo jesen, ko je drevje golo in ko najlažje in najhitrcje opazimo posamezne naselbine. Tudi tako v času, ko drevje počiva, vporabljamo močnejše koncentrirana sredstva, ker drevo ni tako občutljivo kot pa v ostalem času. Na drevju, ki ima gladko in zdravo kožo, bo težko opaziti krvavo uš, najraje si poiščc drevje, ki ni negovano, ima odprte rane, ker se baš na takib mestih najraje naseli. Razmnožuje pa se krvava uš tako hitro, da lahko postane za drevo usodepolna posebno v slučaju, ako sadjar prav ničesar ne ukrene. Kako najuspešneje nastopimo proti imenovanemu škodljivcu in in za kateri način zatiranja naj se v jescnskem času odločimo? Krvavo uš, ki se je naselila ob deblib. ali debelejših vejah in pa ob koreninski kroni, lahko zatiramo z močneje koncentriranimi sredstvi, n. pr. z raznimi karbolineji, ki vsebujejo sestavine, ki predvsem voščeno prevlako razjedajo in nato šele škropilo lahko cride do ži- vega škodljivcu ter ga uniči. Vporabimo lahko tudi tobačni izvleček, ako istemu prilijemo nekoliko mazavega mila in alkohola, n. pr. špirita, " -teri slednji najpreje voščeno prevlako razstopi in nato šele deluje strupena sestavina tobačnega izvlečka na uš samo. Ako n. pr. vporabljamo sredstvo, ki se je prav izborno obneslo — »Garkon«, ki se proizvaja v Celju ter želimo absolutno sigurno uničiti krvavo uš, priporočamo h Garkonu dodatek sode na ta način, da pridenemo na 1 paket Garkona (ki je za 20 litrov škropila) še pol kilograma sode. Soda je v vsakem gospodinjstvu _a razpolago in nabavna cena iste malenkostna, vendar pa je uprav soda kot dodatek h Garkonu zelo važna, ker istotako razstopi hitreje pred vsem voščeno prevlako krvave ušice, nakar šele lahko deluje Garkon ter škodljivca umori. Za mazanje debla in debelejših vej vzamemo poleg škropila še malo apna ali pa ilovice ter to brozgo z navadnim čopičem, ld si ga lahko po potrebi tudi sami napravimo, dobro namažemo po deblu, posebno pazljivo in skrbno na mestih, ki so napadena po krvavi ušici. Pri tem je seveda paziti, da krvavo uš dobro zmočimo, ker bi površno mazanje le deloma ugonobilo tega izredno odpornega zajedalca. Z mazanjem debla in debelejših vej pa nismo uničili samo raznovrstno golazen in krvavo uš, obvarujemo drevje tudi pred pozebo ter dosežemo gladkejšo kožo, ki je najboljša in najsigurnejša ovira za naseljevanje krvavih ušic ter raznih drugih škodljivcev. Kakor smo že zgoraj omenili, se krva uš prav rada utabori pri napadenih jablanah preko zime na koreninski kroni. Tukaj jo uspešno zatremo, ako odgrnemo zemljo od koreninske krone in na to škropilo previdno polijemo na napadena mesta. - Mazanje nežnejših vejic in brstja s premo.no koncentrirano brozgo odsvetujemo, ker utegne škodovati. Močno napadene poganjke in nežnejše vejice je treba žrtvovati in zažgati. Sicer pa škropimo drevje, ki je bilo po krvavi uši močno napadeno, s Skropili tako, da mesta naselbin s škropilom dosežemo od vseh strani. Pri tej priliki bi še pripomnil, da je pisec teh vrst dosegel tudi z lepljivimi pasovi »Rekord« prav lepe uspehe ter polovil na jesenskih pasovib prav mnogo krilatih rodnih samic. Krvava uš, katere sadjar ni takoj v začetku, ko se je pojavala na jablani, z vso energijo zatiral, lahko ugonablja sčasoma najlepše sadno drevje, ki postane po ušici rakavo, hira, se osuši in končno podleže. Ravno sedaj na jesen pa je treba na tega zajedalca posebnu paziti, ker nastopa krilata samica, ki skrbi, da se rod raznese na vse vetrove in napada tudi one jablane, ki do sedaj niso bile napadene. Ako smo podvzeli zgoraj omenjene obrambne mere, bodemo v naprej onemogočili razširjenje, jasno pa je, da je v tem primeru potrebno nastopati složno. Poedinec sam pri najboljši volji ne bo mogel uspešn; nastopati, ako njegovi sosedje prav nič ne podvzamejo, ako torej ne bode skupnosti v geslu »Neizprosen boj vseh sadjarjev proti škodIjivcem.« Nadaljevanje sledi.