Gospodarske sfvari. Kedaj naj se žrebeta odstavljajo. (Kdiiec.) Zrebe po odstavljenju. Za odstavljeno žrebe je treba, kolikor mogoče. zelo akrbeti. Znano je, da doseže konj prvo leto dve tretjini svoje rasti. Zato je to čaa k razvijanju živali najimenitnejši. Kosti dorastejo, mi- šice se razvijajo, sploh zadobi žival moč hitro tekati, teže nositi in močno voziti. Ako se ta čas zanemari, ali pa se prav ne porabi, ne da se več v poznejših letib pravilno vzrediti. Mora se toraj tako žrebe, seveda z ozirom na njegovo prebavljenje, vedno dobro rediti. Polaga naj ae mu dobra, sladka krma, ki ne sme biti ne blatna, ne plesnjiva. Daje se mu naj zadoeti ovsa; najbojjše je, če je oves zmlet in med rez pomešan. Ce se živež redno prežveče in oslini, tedaj je že do polovice prebavljen. Nasprotno ae nikdar prav ne prežveče, ampak se največ krme ne prežvekane potepe in žival vzboli. Ko se odstavljeno žrebe redi, mora se posebno na to gledati. da ne poje na enkrat prevee krme; preveč krme razširi ude, a katerimi se prebavlja, ovira prebavljanje in kroženje krvi. Pravilno zadostuje za cent telesne teže 3 funte krme. Ker tebta žrebe navadno nad 4 cente, zato se mn naj na den vaaj 12 funtov krme polaga. Aii od tolike krme bi žrebe, ker je obširna, dobilo velik trebuh, bi zbolelb in se ne moglo dalje razvijati. Zato se priporoeuje zrnje polagati, ker se žival od 1 funta ovsa toliko zredi. kakor od 2 funtov krme. Toraj je k naravni reji žrebeta 3 funte ovsa in 6 funtov druge krme na den potrebno. Zrnje ima tudi v svojem atroeji veliko apnenega fosfata, ki pripomore, da kosti mot-no raatejo, v drugi krmi ga pa ni v toliki meri najti. Iz tega sledi, da ae odstavljeno žrebe ne sme z zeleno krmo rediti, kajti ne glede na to, da dobi živinče od zelene krme drisko iu da lebko raznim nevarnostim zapade, da celo od nje pogina, zelena krma ima tudi 5krat manj živeža v aebi, kakor suha krma, da bi toraj, ako bi se žrebe z zeleno krmo krmilo, se mu je moralo do^ 60 funtov na den polagati. To pa ni mogoče. Ce si hočejo toraj oni gospodarji, ki konje redijo, ta nauk zapomniti, bojo aprevideli, kako krivo se sedaj navadno odstavljeno žrebe redi in kaj se ima od take konjske reje v prihodnjosti pričakovati. Razun živeža je treba na premikanje živali paziti. Če že dojno žrebe mora po proatorni, od vseh atrani doati zarantani ograji brez nevarnoati letati in ne ame biti privezano, tedaj je taka proatost za odatavljeno žrebe tem potrebnejše. Tudi iz ograje ae naj včasi spusti. V tem mesecu ae živina že lehko skoro po vaeh travnikih in livadah paae in zato se naj vsi konji, ki se ne rabijo pri delu, poaebno žrebci, na polje naženejo. Zdaj naj tudi cele občine svoje konje skupaj na paao gonijo. Silno potrebna je žrebetu aol. Vsakiteden je naj vaaj 2krat po četrt ure liže. Septembra so noči hladne, v jutro stoji megla, trava je rosnata, tudi mraz rad naatopa. Zato se že mora na zeleno krmo in na čas paše paziti, rosa in mraz škoduje dihanju. prežve- kavanjn in koži. Pod vezilom ae koža užge in oteče, posebno pa zboli gobec in meao za zobi. Konji se naj torej ne pred 9. uro v jutro na pašo in že ob 4. uri popoldan se naj iz paae gonijo. Zdaj se živali na ledinah prav dobro pokrepčajo. Ob hladnem vremenu ae naj živalim v jutro pred pašo v blevu zmešanica iz suhe in zelene krme polaga. Zelena krma, ki se v blevu polaga, se okoli poldne kosi.  Sejmovi Dne 18. avguata v Braalovčah in pri av. Juriju na j. ž. Dne 21. avgusta v Framu, v Ormožu, v Podaredi, v Lučanah, v Laškem trgu in pri sv. Petru pri Radgoni.