DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 9 (697) TRST - 12. maja 1967 Posamezna številka 40 lir pL^Gróppò'n Izkažimo svojo solidarnost z grškim ljudstvom. Manifestirajmo proti imperializmu, ki podpira fašizem! Od 29. junija do 2. julija 1967 TRADICIONALNI feslimt «Vda» v Dolini Javno mnenje se v prvi vrsti še vedno ukvarja z monarhoia-šističnim pučem v Grčiji. Ni slučaj, če so v trajnem stanju mo-bjiizacije vsi demokrati in antifašisti; da se tudi v Italiji vrše številna protestna zborovanja; da je v prvih vrstah mladina. Imperializem, ki je povzročil vietnamsko vojno stoji tudi za monarhofašizmom v Grčiji. Isti sovražnik se predstavlja v Vietnamu in Grčiji. In to vedo vsi demokrati in antifašisti, vsa mladina. Toda Grčija se nam kaže v še ostrejših obrisih, saj je to država, ki leži le nekaj sto kilometrov od nas. Če je imperializem onemogočil volitve v Grčiji in postavil na oblast monarhofašistično diktaturo, je to storil zato, ker se je bal, da se grški narod usmeri na levo. Prav gotovo imajo imperialistični krogi tudi pri nas podobne skomine. Naj spomnimo samo na vlogo tajne vojaške obveščevalne službe Sl F AR, ki je vodila zapisnike politično -nevarnih» ljudi od vrhov države do zadnjega vojaškega nabotnika. Ne pozabimo, da so vojaške oblasti v Grčiji prav na osnovi podobnih seznamov pozaprle tisoče in tisoče grških rodoljubov in jih konfinirale na egejskih otokih. Ne pozabimo končno na vlogo, ki jo pri vsem tem igra atlantska zveza NATO, katere član je tudi Italija. Grška vojska, ki s težavo drži v šahu grški narod, ima na razpolago orožja in goriva za tri dni. Sproti ji ga morajo dovažati iz zalog NATO. če bi bile ameriške besede obsodbe vojaškega državnega udara kaj več od krokodiljih solz, ki skrivajo smeh, bi NATO že davno prekinil dobave in onemogočil vojsko. Stvarno pa si kaj takega ne moremo pričakovati od zavezništva, ki podpira Portugalsko pri rodomoru v Angoli in Mozambiku. Usoda italijanske demokracije je tesno povezana z usodo grške. Tega se zavedajo množice, ki v Italiji vodijo borbo za izolacijo grškega monarhofašizma. Kako lahko pomagamo grškim rodoljubom v njihovem boju? Brez dvoma bo imel odločilen vpliv odnos, ki ga bodo zavzele zahodnoevropske vlade do vojaške diktature. Grčija je povezana z zahodno Evropo, je po pogodbi povezana s Skupnim evropskim tržiščem, je članica NATO i. pd. Ako bi pod pritiskom demokratičnih množic vlade zahodnoevropskih držav sklenile bojkotirati fašistični režim v Grčiji, ga izolirati iz Skupnega evropskega tržišča, bi temu bili dnevi šteti. žal pa je politična volja vlad, ki so pod odločilnim ameriškim vplivom drugačna. Naj navedemo kot primer samo italijansko vlado, v kateri sede tudi socialisti, ki niso prijatelji državnih udarov in fašizma. No, po Fanfaniju smo zvtìdli, da vlada sicer obžaluje državni udar, a da upa, da se bo vsa stvar obrnila po demokratični poti. Zato se umetno širijo novice o kralju, ki naj m bil, končno, le demokrat in o možnostih, da bo ustava, ki jo grški fašisti pišejo, svobodoljubna, saj bi dopuščala tudi volitve. Seveda, bi ostala izven zakona enotna levičarska stranka EDA, da o komunistih niti ne govorimo. Notranja reakcija je taooj, kot pes na kost, skočila po take argumentacije. Tako beremo podobna stališča celo pri tistih slovenskih klerikalcih, ki se še niso otresli mentalitete iz časov neke druge vojaške diktature: «Ljubljanske province». (Zanje je važno le to, da bo odslej maša obvezna za vse otroke. V Grčiji namreč.) Ne dajmo se zavajati! Kralj, vojaštvo, ameriška tajna obveščevalna služba, mednarodni buržoazni tisk so si točno razdelili vloge, ki jih danes igrajo. Ne moremo verjeti lažem o kralju, ki je, revček, «demokrat», ali o generalih, ki pišejo «demokratične ustave», v katere upa tudi Fanfani : mislimo da smo se o tem dovolj naučili iz izkušnje Francovega fašizma v Španiji. Zato pa tudi verjamemo predvsem v moč grških demokratičnih množic, Glezosu in Theodo-rakisu, ki stoje na braniku svobode in demokracije svojega naroda, v težkem boju s svetovnim imperializmom in domačo reakcijo. Hkrati pa je to branik svobode in demokracije vseh evropskih narodov. Kdo bo stal ob strani? Mi ne. STOJAN SPETIČ 1. maj, mednarodni delavski praznik so delovni ljudje naše dežele zelo občuteno proslavili. V Trstu je bila izredno velika delavska povorka, ki se je zaključila na Trgu sv. Antona, kjer je Nova delavska zbornica - CGIL priredila shod. Govorili so: glavni tajnik sindikata železničarjev poslanec Renato degli Espositi, članica vodstva tržaške NDZ-CGIL Milena Sila (ki je govorila v slovenščini) in tajnik tržaške NDZ-CGIL Albino Gerii. Sindikalni shodi so bili tudi v Miljah, Križu in Nabrežini. Delavski praznik so zelo lepo proslavili tudi v Doberdobu, kjer je bila tudi komemoracija padlih za svobodo; in v števerja-nu, kjer je prvomajsko slavje, ki ga je organiziralo tamkajšnje prosvetno društvo «Briški grič». Komunistična partija je v raznih krajih na Tržaškem organizirala ljudske shode', na katerih so govorili voditelji tržaške federacije KPI. (Na sliki: shod na Trgu Sv. Antona v Trstu) Konferenca komunističnih partij v Karlovih Varih Za mir in varnost v Evropi Od 24. do 26. aprila 1967 je bila v Karlovih Varih konferenca komunističnih in delavskih partij Evrope. Na konferenci so razpravljali o vprašanjih evropske varnosti. V svobodni in široki razpravi ter im in ternaoi ona ii stičnem duhu so predstavniki komunističnih in delavskih partij proučili evropska vprašanja kakor tudi ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti v Evropi. Na konferenci je bila odobrena DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »OOOOOOOOl >r >1 « » >001 lOOOOOO 0 usposohljenostnih izpitih profesorjev na slovenskih šolah Odgovor ministra za javno vzgojo poslanki Bernetičevi Minister za javno vzgojo je od-ovoril na pismeno vprašanje, ki ru ga je poslala naša poslanka to-arišica Marija Bernetič, glede raz-isa usposobljenostnih izpitov za rofesorje, ki poučujejo na sloven-kih šolah. Odgovor se glasi: «Da se lahko razpišejo usposob-enostni izpiti za poučevanje na rednjih šolah s slovenskim učnim jzikom, je potrebno, da se prej 'vedejo formalni ukrepi za odo-ritev učnih programov na teh šo-ih; programov, na katere se bodo lorah nanašati programi omenje-ih izpitov. Doslej so bili odobreni učni pro-rami za liceje in za učiteljišče rdlok predsednika republike štev. 335 z dne 30.10,1965) in programi i srednje šole (odlok predsednika spublike štev. 1095 z dne 26. maja 365). Glede učnih programov za nadnjo šolo pa se pripravlja po-ravljalni ukrep omenjenega odlo-a predsednika republike štev. 1095 1 sicer v tistem delu, ki se nanaša a poučevanje italijanščine in na snovna poznavanja latinščine. O ;m ukrepu je pred kratkim izra- zil svoje mnenje višji svet za javno vzgojo. Učni programi za tehnični zavod so bili izdelani. Ustrezni načrt je omenjeni svet pred kratkim proučil. Upravna služba je rešila razne dolžnosti, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje šolskih zavodov s slovenskim učnim jezikom. Zdaj z velikim zanimanjem sledi razvoju omenjenih ukrepov, ki jih je treba izpolniti in ki se nanašajo na srednje šole. Vsekakor bo čim-prej izdala nadaljnje ukrepe, ki so potrebni za popolno ureditev omenjenih šol». Na prvi pogled bi bili s tem odgovorom lahko zadovoljni. Toda ker dobro poznamo stanje naših šol, ga sprejemamo na znanje z določenimi pridržki. Zakon o slovenski šoli, četudi je pomanjkljiv, jasno govori. Med drugim govori tudi o roku, v katerem bi morale pristojne o-blasti poskrbeti za njegovo izvajanje. Toda to se mi zgodilo. Kljub zakonu je slovensko šolstvo še vedno le napol urejeno. To potrjuje med drugim tudi minister v odgovoru naši poslanki. izjava, ki podčrtava nevarnosti, ki jih povzročata ameriški in zahod-nonemški imperializem. Akcijski program, ki je zapopa-den v izjavi nudi stvarno miroljubno alternativo narodom, predlaga odpravo nasprotujočih si vojaških blokov ter ustvaritev sistema evropske varnosti, ki naj temelji na načelih miroljubnega sožitja med državami z različno družbeno ureditvijo. Izjava podpira zamisel o sklicanju konference vseh evropskih držav, na kateri naj bi proučili vprašanja varnosti ter razvoj evropskega sodelovanja. Konferenca v Karlovih Varih se z velikim čutom odgovornosti obrača na delavski razred, na socialistične in socialdemokratske stranke, na sindikalne organizacije, na vernike vseh veroizpovedi, na intelektualce, na mlada pokolenja in na vse miroljubne sile ter jih kliče, naj se združijo in naj razvijejo v vseh državah in na ravni vsega kontinenta široko kampanjo in množične alkcije za kolektivno varnost Evrope, zato, da se preneha pogubonosna oboroževalna tekma ter ustavi sile vojne. Udeleženci konference so prepri- j čani, da program boja za kolektiv- 1 no. evropsko varnost’, izdelam v | Karlovih Varih lahko predstavlja osnovo za skupne akcije vseh komunističnih in delavskih partij Evrope. Konferenca obsoja barbarsko a-meriško agresijo ter podčrtava, da ta agresija predstavlja nevarnost za svetovni mir. Konferenca poziva vse, ki, jim pri srcu svoboda narodov, naj okrepijo skupne akcije za prenehanje ameriške agresije in za zagotovitev pravice do neodvisnosti junaškega vietnamskega ljudstva. Konferenca je odobrila tudi izjavo, ki obsoja vojaški državni udar v Grčiji ter poziva organizacije k širokemu gibanju Solidarnosti z; grškim ljudstvom. Iz skupne izjave, sprejete na konferenci v karlovih Varih povzemamo naslednje: Izkušnje zadnjih let so potrdile pravilnost stališč komunistov, po katerih vojna ni neizogibna in se jo lahko prepreči s skupnimi napori svetovne skupnosti socializma, mednarodnega delavskega razreda, gibanja za narodno osvoboditev, vseh držav, ki so proti vojni, vseh sil miru. Te sile so se močno razvile, toda istočasno se je povečala tudi napadalnost ameriškega imperializma. Združene države, poskušajo izkriviti kolo zgodovine in razveljaviti pravico narodov, da sami odločajo o svoji usodi. Brutalno posegajo v notranje zadeve Latinske Amerike, Azije in Afrike; večajo barbarsko vojno proti vietnamskemu ljudstvu, kar predstavlja hudo nevarnost za svetovni mir. V tem položaju zavzema boj proti imperialističnim silam v Evropi vedno večji pomen. Sleherni uspeh v tem boju predstavlja ne samo korak naprej k trajnemu miru, temveč zadaja nov udarec politiki sile in sistemu napadalnih vojaških paktov, s katerimi je imperializem obrožil svet. Evropa, ki je okusila dve svetovni vojni je še dalje stičišče na katerem si stoje nasproti najpomembnejše sile imperializma in socializma. Oborožen spopad med temi silami bi se utegnil spremeniti v popolno jedrsko vojno. Ta nevarnost visi nad življenjem vseh narodov Evrope, zavira družbeni in gospodarski razvoj, zastruplja mednarodne odnose in povzroča veliko tratenje sredstev v oboroževalni tekmi. Oboroženi posegi nekaterih evropskih držav proti narodno o-svobodilnim gibanjem ustvarjajo žarišča napetosti in ogražajo mir. Po drugi svetovni vojni so imperialistične države z Združenimi državami na čelu ustvarile atlantski pakt, naperjen proti socialističnim deželam in istočasno tudi proti demokratičnim gibanjem v kapitalističnih državah. To je privedlo 2- DELO 12.5.1967 k razdelitvi Evrope v nasprotujoče si vojaške bloke. S ponovno mllita-rizacijo Zahodne Nemčije in s podporo njenim pretenzijam, da predstavlja vso Nemčijo, so imperialisti omogočili, da je ta dežela postala trdnj ava antikomunizma. Bonnski režim, ki ga vodijo re-vanšistične in militaristične sile je poglavitno oporišče globalne strategije ZDA v Evropi. Zahodnonem-ška vojska pod poveljstvom bivših hitlerjevskih oficirjev stalno narašča, kar potrjuje širino priprav na vojno. Hladna vojna je postala za monopole vseh kapitalističnih držav v Evropi sredstvo za napade proti demokraciji, sredstvo za izvajanje pritiska na delavske množice. Združena oibrambna sila socialističnih držav, osnovana v prvi vrsti na znanstvenih in tehničnih pridobitvah Sovjetske zveze, ustvarja pregrado na poti, ki vodi k vojni. Atlantski pakt je prešel v novo fazo odkrite krize. Vladni krogi nekaterih zahodnih držav so bili prisiljeni postaviti v dvom vrednost in oportunost politike vojaškega zavezništva z Združenimi državami ter udeležbo v NATO. V evropskih kapitalističnih državah so se okrepile težnje po osvoboditvi izpod političnega in vojaškega pokroviteljstva Amerike, narašča tudi vznemirjenost zaradi naraščajoče penetracije ameriškega kapitala. Kriza politika hladne vojne je odprla notve perspektive demokratičnim, in naprednim silam Zahodne Nemčije, ki odkrito zahtevajo temeljito spremembo dosedanje politike in so vredne polne podpore. Sprememba vlade je posledica te krize, toda ne kaže, da bi se nova vlada odrekla imperialističnim ciljem svojih predhodnic. Nasprotno, ta vlada trdi da predstavlja vso Nemčijo, si postavlja kot cilj priključitev Nemške demokratične republike in Obnovitev meja iz leta 1937, odklanja priznanje značaja nezakonitosti miunchenskega diktata, postavlja izzivalne zahteve glede zahodnega Berlina in hoče imeti jedrsko orožje. V teku so pomembne spremembe v evropskem javnem mnenju, ki se zaveda nesmisla, pa tudi nevarnosti imperialistične politike v Evropi. Med državami z različno družbeno ureditvijo se razvijajo odnosi sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju. Množijo se stiki med državniki socialističnih in kapitalističnih dežel. Konstruktivni predlogi, naj bi se utrdila varnost in miroljubno sodelovanje v Evropi, predlogi, katere so dale socialistične države in komunistične partije kapitalističnih dežel predstavljajo dejansko osnovo za utrditev miru in varnosti v Evropi. V socialističnem in socialdemokratskem gibanju prihaja do novih ten dene. V nekaterih evropskih deželah se ta gibanja izjavljajo v korist mednarodne pomiritve in sodelovanja s komunisti. Nove ten dence se pojavljajo tudi v krščanskem svetu glede vprašanj družbenega napredka in miru. Nove možnosti stikov so se pokazale tudi med raznimi sindikalnimi m dru gimi demokratičnimi organizacijami. Skupne akcije med komunisti, socialisti in kristjani lahko postanejo pozitiven činitelj imru na naši celini. Narodi Evrope nočejo vojne, nočejo niti hladne vojne, ne ravnovesja med terorjem, ki prinaša pospešeno oboroževalno tekmo in naraščajočo nevarnost spopada. Prišel je trenutek, da se v Evropi ustvarijo novi odnosi medsebojnega zaupanja in dejanske pomiritve, na osnovi konstruktivne alternative in miroljubnega ter pravega evropskega sodelovanja. Prav zato komunisti ne štedijo z napori za to, da se omogoči zgraditev sistema kolektivne varnosti, za uveljavitev takih odnosov med državami, ki bodo odstranili sleherno možnost a-gresije ter bodo zagotovili trajen mir v Evropi in v svetu. Ta naloga je težka, toda je uresničljiva. GOVORI • RAZGOVORI • RAZGOVORI 0 vprašanjih RAI-TV Pred kratkim so v rimskem senatu razpravljali o proračunu ministrstva za pošto in telekomunikacije. Ker spada tudi radijska in televizijska služba v pristojnost te-| ga ministrstva se je dobršen del j razprave sukal prav okrog vpra-Ì sanj, ki se tičejo te službe. V razpravo je posegel tudi senator Vidali. Prikazal je pomanjkljivosti RAI-TV. Ožigosal je dejstvo, da je ta služba še vedno fevd de-mokristjanske stranke in vlade. Podčrtal je potrebo, da se izvede reforma celotne radijske in televizijske službe. Spomnil je tudi, da je bil zakonski predlog za reorganizacijo radijske in televizijske službe že pred petnajstimi leti predložen v parlamentu, toda zaradi trme zagrizenih demokristjanskih veljakov, ki nasprotujejo reformi, je obtičal na mrtvi točki. Zato je RAI-TV v mnogih pogledih še vedno pod vplivom krogov nekdanje fašistične EIAR, in odraz tega se kaže tudi v programih. Senator Vidali je predlagal pre- novitev komisije za programe in tudi medparlametnarne komisije za nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi programi. S tema komisijama bi moralo sodelovati tudi združenje radijskih in televizijskih naročnikov. Prav tako bi morala biti dana možnost sodelovanja s tema komisijama tudi predstavnikom kulture in raznih slojev prebivalstva. V svojem govoru se je senator Vidali dotaknil tudi vprašanja radijskih in televizijskih programov v deželi Furlanija-Julijska krajina. Podprl je predlog, naj bi v naši deželi uvedli televizijski program tudi v slovenščini. Kot vzgled naj bi služil deželni televizijski program v nemščini, ki so ga lani uvedli v bocenski pokrajini. Kot je znano so o vprašanju televizijskih programov v slovenščini že lani govorili tudi v deželnem svetu. Za uvedbo tega programa se je zavzel zlasti naš svetovalec tovariš dr. šiškovič. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000000000000000 Antonio Gramsci Ob 30-letnici njegove smrti V zaporu Gramsci ni miroval. Vedel je, da ga ne bodo izpustili, čeprav se. je vse njegovo delo nanašalo na dobo, ko je bila KPI še legalna. Do procesa, ki se je začel 28. maja, končal pa 4. junija 1928, je izpopolnjeval svoje znanje tujih jezikov in sestavljal program za delo, ki ga je nameraval izvršiti v ječi. Na procesu, na katerem je sedelo 37 komunistov, so obsodili Gramscija na 20 let, 4 mesece in 5 dni zapora. Prav kakor je zahteval državni pravdnik. Iz Milana, kjer je preživljal preventivni zapor, so ga po Obsodbi preselili v Turi pri Bariju. V kaznilnici je j potem začel uresničevati in večinoma uresničil svoj študijski program, ki je izredno velik. Zato da je svoj program izvršil, se je moral ves čas v ječi boriti. Težko je dobil čtivo, ki mu je bilo za študij potrebno. Boriti se je moral za vsako knjigo in pisati tako, da je prevaril cenzuro, ki je lahko vsak trenutek zahtevala pregled zapiskov in študij. Pisati tako, da si cenzura ne bi mogla misliti, da bodo služili njegovi zapiski iln njegove študije kdaj v politične namene. ‘Pisati je moral mnogokrat o važnih problemih, ne da bi smel imeti pri sebi dela največjih marksistov, pisati na podlagi spomina. Navzlic temu je napolnil s svojo drobno pisavo 30 debelih zvezkov. Na podlagi teh zvezkov so po vojni uredili šest bogatih knjig. Gradivo je uredila posebna komisija KPI. Gramsci je bil resnično velik voditelj delavskega razreda. Takega imamo pred očmi tudi, kadar ga vi almo, kako zavestno daruje svojo aktivnost, celo v zaporu, filozofskim in kulturnim problemom proletariata Italije in vsega sveta. V predgovoru enega izmed njegovih del je pravilno zapisano: «Gramscijevi zapiski in študije v okviru teorije so najvišji prispevek italijanskega delavskega razreda italijanski in svetovni kulturi.» Le malo je bilo starih socialistov, ki bi bili razumeli veiepomembnost j gibanja, v katerem je videl Gramsci zarodek socialistične države. Očitali so mu, da je sindikalist. Res je oilo samo to, da si je Gramsci prizadeval, da bi odvrnil pozornost de- 1 lavcev od parlamentarnih spletk in ! da bi osredotočil njihovo pozornost i na vprašanja proizvodnje. Razumel ! je, da socialistična stranka ni mogla i voditi delavstva v revolucijo in se j je temeljito zavedal velike nevarno- ) sti reakcionarne ofenzive, ki so jo buržoazija in veleposestniki pripravljali, da bi zadušili delavsko gibanje. Zaradi tega mu je šlo za to, da bi se lotilo delavstvo, da bi se lotil proletariat čimprej odločilnega boja za oblast. Vodstvo takega boja je moralo biti v rokah komunistične partije, do katere pa je prišlo šele leta 1921, ko so se bili posestniški sloji že organizirali, ko je bil fašizem že močan, ko se je že razbojniško uveljavljal in ko je bil delavski razred razdrobljen in v defenzivi. Gramsciju ni bilo dano, da bi bil dočakal konec fašizma. Tudi bolan v ječi, je čutil, da mora izvršiti svojo dolžnost vaditelja do delavskega razreda, da mora pomagati italijanskemu ljudstvu v boju proti fašizmu in za to, da bi si ital. delavski razred izoblikoval svojo osebnost ter se usposobil za zmago. (Povzeto iz uvoda knjige «Gramsci: Pisma iz ječe». Sestavil tov. Ivan Regent. Prvi del smo objavili v prvomajski številki lista.) krize kapitalizma in k drugim revolucionarnim procesom v Evropi in v svetu, njeno vlogo v konkretizaciji mednarodne proletarske solidarnosti. Teze nadalje ugotavljajo, da ideje Oktobra «že pol stoletja nenehno močno vplivajo na družbene odnose vseh narodov ter spodbujajo in usmerjajo številne evolucijske in revolucionarne procese k enotnim socialističnim ciljem». Obstoj in vpliv Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni in po njej sta vtisnila globok pečat v svetovno zgodovinsko dogajanje In omogočila, da se je veliko število narodov osvobodilo izpod kapitalizma in izpod kolonialnega jarma. V drugem poglavju tez se poudarja vpliv Oktobra na zgodovino narodov Jugoslavije. «Narodi Jugoslavi je — pravijo teze — delavski razred in njegova avantgarda, Komunistična partija oz. Zveza komunistov, so se v svoji državi borili za uresničitev socialističnih ciljev in v novih razmerah so prispevali svoj delež k uresničitvi idej Marxa, Engelsa, Lenina, idej oktobrske revolucije.» Nato se v tezah poudarja boj ko-! munistov za časa stare Jugoslavije 1 in dejstvo, da je KPJ na dan napa-I da fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo pozvala jugoslovanske narode j k odločilnemu boju proti okupator-! ju, za nacionalno neodvisnost in boljšo prihodnost. «Ta zgodovinski sklep — podčrtujejo teze — je bil izraz solidarnosti jugoslovanskih komunistov s prvo socialistično državo in izraz njihovega spoznanja o zrelosti razmer, v katerih je z osvobodilnim bojem proti okupatorjem in njihovim sodelavcem mogoče izpeljati socialistično revolucijo. S tem so bile potrjene leninske ideje, da bodo različni narodi po različnih poteh šli v socializem.» Uspehi socialistične graditve Teze opisujejo nato nadaljnji socialistični razvoj v Jugoslaviji in poudarjajo, da je družbeno samoupravljanje prispevek k socialistični teoriji in praksi. Poudarja se tudi, da je skupnost jugoslovanskih narodov socialističnega značaja, enakopravna tako v notranjosti kot v zunanjem svetu. Ta skupnost je, temelječ na mednarodni delavski solidarnosti, prispevala svoj delež k razvijanju in krepitvi proletarskega internacionalizma za časa revolucije v Rusiji, z uporom v Kotom leta 1918, z raznimi stavkami proti interventistom v Španiji, kjer je padlo toliko Jugoslovanov, s solidarnostjo do Češkoslovaške in Albanije, danes pa s podporo protikolonialnim gibanjem. V tretjem poglavju se ugotavljajo sedanji uspehi socialistične graditve v deželah, kjer so zmagale ideje Oktobra, in čedalje večje prodiranje socialističnih idej in prakse med narodi. Ugotavlja se, da prav sila, v katero se je razrastel socializem v svetu, povečuje njegovo odgovornost pred zgodovino, kljub vsem specifičnim in posebnim potem. Danes je socializem odločilen faktor v svetu in zato ga ni mogoče ločiti od boja za mir, ki postaja čedalje bolj sestavni del socialistične preobrazbe sodobnega sveta. «Boj za aktivno miroljubno koeksistenco — poudarjajo teze — kar je edina možnost za obstanek človeštva in pogoj demokratičnega razvoja v svetu, postaja močno politično orožje socialističnih sil; le-ta omogoča njihovo povezovanje z drugimi protiimpe-rialističnimi, naprednimi in demokratičnimi silami na najširšem temelju boja za mir in družbeni napredek.» 4 • DELO - Iz goriške pokrajine Posledice vojaških služnosti Že dolgo časa se govori in piše o protosinhrotronu, ki naj bi ga zgradili v Doberdobu. Govori in piše se tudi o vojaških služnostih, katerim je podvržena doberdobska občina. Pred nekaj meseci je podjetje Politecnico Lerici iz Milana začelo z geofizikalnimi raziskavanji v do-berdobski okolici. Zaposlilo je tudi domačine; po vsej verjetnosti zaposlilo zato, ker jim ni treba plačevati izrednih dnevnic. Toda pred kratkim je omenjeno podjetje odpustilo nekatere delavce, med njimi sta tudi 2 iz Doberdoba. Razlog odpusta: vojaške oblasti ne dovoljujejo, da bi delali pri raziskovalnem podjetju. Domačini so torej «sumljivi»... Zato ne morejo delati na področju, ki je podvrženo vojaškim služnostim ! To dejanje je obsodbe vredno. To je še en dokaz, kako se tepta enakopravnost, dokaz neupoštevanja demokratičnih načel italijanske republiške ustave, ki pravi, da je republika osnovana na dalu in da je pravica do dela priznana vsem državljanom. Za to pravico so se desetletja borili italijanski in slovenski delavci, zanjo se je borila vsa resnično demokratična javnost v Italiji. Ravno v preteklih dneh so po vsej državi proslavljali zmago odporništva, zmago protifašističnih sil, to je tisto zmago, ki je omogočila ustanovitev italijanske republike. Kako nesmiselno je, da se, 22 let po tej zgodovinski zmagi nad fašistično tiranijo, dogajajo tako hude krivice, kot je ona, o kateri poročamo. Nesmisel pa je še večji, ako upoštevamo, da gre za raziskovalna dela, in da bi protosinhrotron, ako bi ga zgradili, ne imel nič skupnega z vojaškimi služnostmi in bi služil v miroljubne namene. Ta dogodek pa ima lahko še druge posledice. V kratkem bodo na goriškem Krasu začeli obnavljati ter asfaltirati nekatere ceste. Te ceste se nahajajo na področjih, ki so podvržena vojaškim služnostim. Zato se že danes postavlja vprašanje : Ali bodo tudi tam posegle vmes vojaške oblasti in ali bodo še enkrat postavile svoj «veto» proti domačinom, ki jih določeni uradi prištevajo med «nezanesljive osebe»? Ronke: Odkritje spomenika padlim partizanom V nedeljo, 30. aprila so v Ronkah odkrili spomenik padlim partizanom. Ob tej priliki je bila tam veličastna partizanska manifestacija. Udeleženih je bilo več tisočev Ron-čanov, slovenških in italijanskih prebivalcev okoliških vasi. Poleg žu- Tragična smrt mladega komunista Veselo razpoloženje prvomajskih praznikov na Goriškem je letos skalila tragična smrt 19-letnega Branka Drufovke z Oslavja. S svojim mopedom se je ponesrečil v Gorici. Pokojni Branko je bil narodno zaveden fant. Bil je tudi član organizacije komunistične mladine. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Težko prizadeti družini izrekamo najgloblje sožalje. pana Blasuttija, ki je uvodoma pozdravil navzoče in predstavnike oblasti, so bili prisotni poslanec Franco, podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag, deželni svetovalci Jarc, Škerk, Bergomas, Calabria, pokrajinski odbornik Waltritsch, go- riški prefekt in številni župani goriške, tržaške in videmske pokrajine. Prisotna je bila tudi delegacija zveze borcev iz Metlike, kjer je bila ustanovljena brigada Fontanot, nadalje delegaciji iz Nove Gorice in obalnih občin ter predsednik deportirancev iz Zahodne Nemčije. Med proslavo so združeni pevski zbori «Srečko Kosovel» iz Ronk, «Kras» iz Dola-Poljan in «Jezero» iz Doberdoba pod vodstvom Pavline Komel in prof. Silvana Križmanči-ča peli slovenske in italijanske pesmi. Uradni govor sta imela deželni svetovalec Moro in predstavnik vsedržavnega odbora ANPI Pesce. Ta dogodek velikega pomena presega meje junaškega mesteca ki je med odporniškim in antifišastičnim bojem dalo 400 partizanskih borcev, 200 aktivistov, 126 deportirancev in 120 internirancev. Za KD ta manifestacija in vrednote, ki jih je ta vsebovala niso obstojale. Niti eden izmed njenih predstavnikov ni bil prisoten ! Na proslavo niso prišla uradna zastopstva s prapori tistih občin, ki jih upravljajo demokristjani. Ni bilo niti prapora goriške pokrajine. V vrstah KD je torej vladala pristranost ! Goriška KD pa se ni obotavljala poslati «svojega» župana z občinskim (praporom na otvoritev spomenika D'Annunzia v Tržič in Gorico, kjer je z «alalà kameratov» prišlo do manifestacije fašističnega kova. Goriški župan, kljub vstopu socialistov v občinski odbor in kljub temu, da so v njem zastopani tudi Slovenci ni smatral potrebno poslati niti zastopstva z občinskim praporom in niti navadne pozdravne brzojavke ! Vse to ne bodo pozabili bivši partizani, antifašisti in demokratična javnost Ronk in Goriške sploh. Prav tako ne bodo pozabili, da ni vlada poslala — ne govorimo o ministrih — niti enega od številnih državnih podtajnikov, ki so navadno povsod prisotni, tudi ko gre za otvoritev kakega odtočnega kanala. Gorica : Na grob partizanov so pozabili Na praznik osvoboditve — 25. aprila — so predstavniki združenja bivših partizanov skupaj z drugimi tovariši ponesli venec na partizansko grobnico v Gorici. Zgrozili so se nad dejstvom, da so tisti, ki so odgovorni za red na pokopališču, popolnoma pozabili na grob, v katerem so pokopani borci za svobodo. Občinska uprava se ni spomnila na zgodovinsko obletnico in ni smatrala za potrebno, da bi na grob partizanov položila venec ali vsaj skromen šopek cvetja. To je zares žalostno spričevalo sedanjih j občinskih upraviteljev! ! Svojčas je bila postavljena zahteva, naj se padlim partizanom postavi v Gorici dostojen spomenik, toda kot kaže so prvaki levega centra to zahtevo popolnoma prezrli. Goriška občinska uprava je letos priredila proslavo v počastitev spomina tistih partizanov, ki so jih nacifašisti ustrelili na goriškem gradu. Svečanosti so se udeležih prvaki raznih političnih strank in predstavniki oblasti. Toda tudi tu nekaj ni bilo v redu. Na komemoracijo niso povabili Združenja bivših partizanov. Sicer pa je bila vsa ceremonija zelo hladna in rekli bi neobčutena. Vse kaže, da obletnica 25. aprila ni nekaterim najbolj pri srcu. Ne marajo, da bi ta dan postal vseljudski praznik. In pripomniti moramo, da se po vstopu socialistov v goriško občinsko upravo ozračje ni v ničemer spremenilo. Števerjan. Prvomajsko slavje Tudi letos je števerjansko prosvetno društvo «Briški grič» organiziralo zelo uspelo prvomajsko slavje. Prireditve so trajale več dni. Prvega maja je nastopila godba mestne milice iz Ljubljane. Nastopil je tudi zbor harmonikarjev iz Karlovca, naslednje dni pa so se zvrstile razne druge skupine. Zadnji dan, t.j. na praznik 4. maja je bil na programu nastop kar 13 ansamblov «beats». Ob tej priliki je bila v Števerja-nu tudi vinska razstava, ki jo je priredil Odbor vinogradnikov iz Šte-verjana in z Oslavja. Ni naš namen, da poročamo o vseh podrobnostih, saj to ni niti naloga našega lista, toda nikakor ne moremo mimo, ne da bi zapisali besedo priznanja in pohvale vsem prirediteljem. Ob robu teh prireditev pa se je zgodilo nekaj zelo neprijetnega, kar meče senco na določene predstavnike oblasti. Prvega maja je godba mestne milice iz Ljubljane, kot gost prosvetnega društva «Briški grič», obiskala tudi nekatere druge kraje, na Goriškem. Igrala je tudi v Sovodnjah in Peči. Domačini so jo zelo prisrčno sprejeli. Godba je prišla tudi v Podgoro, z namenom, da zaigra nekaj koračnic. Toda tamkajšnji poveljnik orožnikov je to prepovedal. Številni domačini so se zgražali zaradi tega. Obveljati pa je moral poveljnikov ukaz: godba ne sme igrati, ker nima predpisanega dovoljenja. Radi bi vedeli, če bi omenjeni poveljnik nastopil tako oblastno, če bi npr. namesto godbe iz Ljubljane prišla v Podgoro neka druga godba, recimo ameriška vojaška godba, ki je nastanjena v mestu Trevisu. Ali bi tudi v tem primeru zahteval predpisano dovoljenje? JOOOOOOi KV 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOO S tržaškega _______ozemlja Razstava goveje živine na Colu V nedeljo je bila na Colu razstava goveje živine. Tovrstno razstavo je repentabrska občina že četrtič priredila. Nagrajeni so bili sledeči živinorejci : Anton Guštin, Col, 9 (ki je prejel tudi pokal domače občine); Karlo Komar, Fernetič 5; Alfonz Guštin, Col 12; Emil Purič, P,epen 15; Mario Tavčar, Repen 42; Jože Bizjak, Col 10; Albin Guštin, Col 4; Edvard Guštin, Col 5; Marija Guštin, Repen 54 ; Milan Križman, Repen 34; Karlo Purič, Repen 50 ; Miro Purič, Repen 35 ; Ivan Škabar, Repen 1 ; Ivan Škabar, Repen 39; Marija Škabar, Repen 4. Praznik „parterjev<( in vinska razstava v Dolini Tudi letos je bilo v Dolini tradicionalno majsko slavje. Preteklo soboto zvečer so domači fantje postavili «maj» na glavnem vaškem trgu. V nedeljo in ponedeljek je bilo pod «majem» ljudsko rajanje, v torek na večer pa so «maj» podrli, v veliko veselje otrok, saj je bilo na njem okrog 500 kg pomaranč. Po stari navadi je to majsko slavje združeno s slavjem «parterjev», in «parteric», t.j. fantov in deklet, starih dvajset let. SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom v Trstu Gostovanje «Komedije» iz Zagreba Ivo Tijardovič: SPLITSKI AKVAREL Opereta v treh dejanjih Danes, v petek, 12. maja ob 21. uri, premiera; ponovitvi v soboto 13. maja ob 21. uri in v nedeljo, 14. maja ob 16. uri. (V soboto velja abonma I. ponovitev, invalidski in sindikalni, v nedeljo pa abonma nedeljski popoldanski in okoliški). Uprava Slovenskega gledališča obvešča cenjene abonente, da je opereta «Splitski akvarel« v rednem repertoarju namesto Lebarjeve «Dežele smehljaja», ki je ni moglo SG samo iz tehničnih razlogov u-prizoriti. ~ V nedeljo popoldne je prireditev razveseljevala domača godba na pihala, zvečer in v ponedeljek pa znani ansambel «5 Fans». Tudi občinska uprava je prispevala prirediteljem za kritje stroškov. Dala jim je 30.000 lir. Ob tej priliki je bila v Dolini tudi vinska razstava, katero je pripravila občinska uprava. Na razstavi je sodelovalo 24 domačih vinogradnikov. Nastop gojencev šole Glasbene Matice Šola Glasbene Matice v Trstu priredi v torek, 16. maja ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma, javni nastop gojencev. Sodelujejo solisti, zbor harmonik in mladinska pevska zbora iz Trsta in Opčin. ,,‘THate dete“ na acOui 8Q, Bližamo se zaključku letošnje gledališke sezone. Po raznih, več ali manj, zahtevnih delih, je Slovensko gledališče v Trstu postavilo na o-der komedijo holandskega avtorja Alfreda Neoclesa Hennequina «Moje dete». Premiera je bila v sredo, S. maja. Najprej nekaj iz vsebine, odnosno iz prizorov na odru: V začetku se ona strašno joče, ker ji je nekdo rekel, da je lainivka, potem pa pride on, nejasen izrodek našega betonskega stoletja. In jo seveda pomiri. A to še ni vse. Nenadoma se pojavi njegov prijatelj in mu pove, da je izvedel da ga Žena vara. S kom pa? Nam, ki si v dvorani mašimo ušesa od včasih že histeričnega jokanja ali pa zazehamo, ker se nam vse skupaj zdi komedija zmešnjav, je seveda jasno, za kaj pravzaprav gre. No, stvar gre lepo naprej, rekli bi, da steče do konca, ko se srečamo s tremi malimi otročički, ki so povzročili obilico komičnih spletk, zapletov, zamenjav, namernih in naključnih ovir. Gre torej za tipično komedijo zapleta. Ta zaplet, ki v gotovih trenutkih kaže svojo izčrpanost in ne-domiselnost, pa se zopet s pravcatim naskokom požene v ponovno gibanje «d’intrigue» tako, da se zavozlana štrena končno z bolj ali manj neprisiljenimi sredstvi vendarle razmeta. Ljubka, prisrčna komedija, ki pa ima seveda v prvi vrsti en sam namen: zabavati občinstvo s tisto neprisiljeno preprostostjo, ki bi je danes tudi pod mikroskopom ne našli več. O kakih globljih pomenih komedije bi skorajda ne mogli govoriti Kaj pa igravci? Ne bo odveč, če ob tej priložnosti ponovim besede Shakespearovega Hamleta, (ki ne bi smela nikoli iti v pozabo kot «nemoderne»): «lahno naj teče z jezika, a če hlastate pri njem na vsa usta, kakor marsikateri od igravcev, bi mi bilo prav tako ljubo, da bi govoril moje vrstice mestni oklicevavec. Tu- --------------- 12.5.1967 di ne krilite z rokami preveč po zraku, temveč delajte čisto nalahko... Ohraniti morate zmernost, ki ji daje mehkost... prilagodite kretnjo besedi, besedo kretnji; zlasti pazite, da ne prekoračite naravne meje, kajti vse, kar je pretiranega, se oddaljuje od namena gledališke igre, ki je bil že od nekdaj, je in ostane, da drži tako rekoč življenju srca-lo...». Zaradi sproščenosti in prisrčnosti naj omenim igravce, kot Sardoče-vo, Caharijo (po mojem bi bila boljša zamenjava vlog Kozlovičeva-Caharija), Kobala ter Raztresena s sicer zelo majhno vlogo. O režiji Adrijana Rustje in sceni Demetrija Ceja pa še tole: Predstava je sicer tekla in bila režijsko sproščena, vendar pa bi rad še opomnil, da je bila ponekod vse preveč pretirana z raznimi situacijskimi in scenskimi efekti, ki razbijajo odrsko iluzijo in ki hočejo velikopotezno slikati, kar sploh m. s. v. Dolina (Nadaljevanje z druge strani) tih se je razen vina, vsa kmetijska pridelava zmanjšala za nad 50 odst. Priznati moramo, da se zadnje čase razpravlja v raznih javnih ustanovah tudi o kmetijskih vprašanjih ter da se uveljavlja tudi deželni zakon za kmetijstvo, toda prav tbko moramo priznati, da namesto napredka beležimo stalno nazadovanje kmetijstva.» Za prenehanje nazadovanja kmetijstva je po županovem mnenju potrebno: prenehanje razlaščanja zemlje, ureditev namakalnih napeljav ter dobava vode za namakanje po znižanih cenah, namestitev strokovno usposobljenih Slovencev na pokrajinskem kmetijskem nadzorni-štvu, povišanje odkupne cene mleka. Potrebni so tudi tečaji za kmetovalce, ki pa morajo biti seveda v slovenščini. Prav tako je potrebna ustanovitev slovenske kmetijske šole. Razlastitve V zvezi z razlastitvami zemljišč v dolinski občini pa je v županovem poročilu rečeno naslednje : «Razlastitve so prinesle dolinskim občanom veliko škodo. Nove razlastitve so ponovno v vidiku. Ustanova za industrijsko pristanišče je izdelala nove razlastitvene načrte ter predlagala vladnemu komisarju, naj izda razlastitvene dekrete. Razlastitev, kot je znano, naj bi zajela zemljišča, ki se nahajajo v trikotniku med Dolino, Boljuncem, Lakotišču in hribom Sv. Rok. Ni znano še v kakšne svrhe bi pristaniška uprava hotela imeti zemljišča, ki merijo skupno 1.750.000 kv. metrov. Nekatera izmed zemljišč so precej strma in niso primerna za gradnjo industrijskih objektov. Po nekaterih glasovih, naj bi na omenjenih zemljiščih zgradili stanovanjske hiše. Torej so v vidiku nove etnično^politič-ne spremembe na področju dolinske občine.» Župan pravi: «Naša občinska uprava se bo odločno uprla načrtom, katerih cilj je raznarodovanje in etnična sprememba naše občine. V počastitev obletnice smrti svojega očeta daruje tov. Miro Žerjal iz Boljunca 133, 2000 lir za «Delo». DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047 Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12