Jesenice — Jeseničani so jubileje partije in Tita ter letošnji dan mladosti proslavili na Pristavi v javorniških rovtih. — Foto: F. P. Leto XXX. - Številka 40 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 24. 5. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. m* .Minu i (itn.u j^p^^ ^^4fl juiiju is/4 pa on u^rnin in petKin. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELO VNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Praznujemo s teboj in naša domovina je še lepša Nov otroški vrtec v Križah, Kurirček imenovan, bo velikega pomena za otroško varstvo v Križah in Pristavi — Foto: F. Perdan Nov vrtec v Križah odprt Otvoritev je bila v soboto, 21. maja, s tem pa so v tržiški občini uresničili program izgradnje šol in vrtcev, za katerega so se občani odločili na referendumih leta 1968 in 1973 — Vse obveznosti poravnane — Vrtec v Križah veljal z opremo in igrišči vred 6 milijonov dinarjev, v njem pa bo prostora za več kot 100 otrok — Zahvala delovnim ljudem in občanom! Križe — Nov otroški Dan mladosti na Pristavi V soboto, 21. maja, so Jeseničani proslavili 40-letnico ustanovitve KPS, 40-letnico prihoda Tita na čelo partije in 85-letnico njegovega rojstva ter letošnji dan mladosti na Pristavi v Javorniških rovtih — Vencelj Perko, slavnostni govornik popoldnevom v izredno lepem naravnem okolju in v toplem pomladanskem vremenu tako množično in dostojno proslavili letošnje jubileje partije in Tita in dan mladosti. D. Sedej vrtec v Križah, imenuje se Kurirček, so slovesno odprli v soboto, 21. maja. Skupaj z opremo, igrišči in zunanjo ureditvijo je veljal okrog 6 milijonov dinarjev, v njem pa je prostora za več kot 100 otrok. O pomenu vrtca sta govorila predsednik odbora za gradnjo šol in vrtcev v tržiški občini Viktor Kralj in predsednica izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva Mira Kramarič. Križe so dobile Jesenice — Številni Jeseničani in prebivalci okoliških krajev, mladina lz šol, taborniki, planinci in člani drugih organizacij in društev, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, predsednik ZSMS Slovenje Ljubo Jasnič, predvojni komunisti in revolucionarji so se zbrali na Pristavi v javorniških rovtih in s proslavo počastili jubileje partije in Tita ter letošnji dan mladosti. Več tisoč prebivalcev, predvsem mladih, ki so krenili na Pristavo mimo spominskih obeležij po partizanskih poteh, je prisluhnilo kulturnemu programu in pesmi več sto pevcev, članov pevskih zborov jeseniške občine in slavnostnemu govorniku, predvojnemu revolucionarju in komunistu, prvemu komunističnemu županu Venclju Perku. Vencelj Perko je poudaril pomen letošnjih jubilejev in orisal zgodovinsko revolucionarno pot jeseniškega delavca, komunista, govoril o ko- vinarski stavki in o zavesti jeseniškega delavstva. Partija je pred vojno na Jesenicah čvrsto delovala, še posebno zavedni so bili delavci, ki so se zbirali v delavskem domu pri Jelenu in v okviru naprednih kulturnih društev ilegalno delovali. Vencelj Perko je govoril tudi o pomenu Pristave v javorniških rovtih, ki je bila vedno zbirališče jeseniškega delavstva, med vojno pa so prek nje vodile številne obveščevalne in kurirske poti. Tudi v obdobju med obema vojnama so prek Karavank in Pristave ilegalno prenašali marksistično literaturo, vodile pa so tudi skrivne poti, po katerih so hodili predvojni komunisti. Vencelj Perko je zaključil svoj slavnostni govor s pozivom na mlade, da naj varujejo in ohranjajo revolucionarno partijsko izročilo tistih, ki so delovali v skrajno težkih in nevarnih "razmerah, a kljub temu verjeli v svoje poslanstvo in dokončno zmago. Jeseničani so z veličastno proslavo na Pristavi, s prijetnim družabnim z vrtcem razen šole enega najpomembnejših družbenih objektov. Otvoritev novega vrtca pa je še posebne omembe vredna zaradi tega, ker z njo Tržičani uresničujejo program izgradnje šol in vrtcev v občini, za katerega so delovni ljudje in občani glasovali na referendumih leta 1968 in 1973 ;n s katerim so soglašali in ga podprli tudi delovni kolektivi. Program ie uresničen. Vse obveznosti so poravnane. Ustvarjena so bila celo presežna sredstva, o katerih bodo odločali zbori občinske skupščine. Od leta 1968 dalje, ko so se v tržiški občini odločili za prvi samoprispevek za šole in vrtce in ga podaljšali leta 1973, so zgradili novi osnovni šoli v Bistrici in Križah, ki imata skupno 3900 kvadratnih metrov koristne površine, vrtca v Bistrici in Križah s 700 kvadratnimi metri koristne površine, popravili vrtca v Tržiču in Bistrici ter podružnične šole v Dolini, Kovorju, Lešah, Lomu in Podljubelju. Temeljitega popravila je bila deležna tudi osnovna šola heroja Grajzerja. Skupno so vsa dela Tržičane veljala 3,5 milijarde starih dinarjev. Uresničevanje programa ni bilo lahko, saj je za to obdobje značilno hitro naraščanje cen in zahteve, ki niso bile usklajene s programom. Kljub temu je bila cena kvadratnega metra šole ali vrtca nižja od cene kvadratnega metra stanovanja, čeprav so Tržičani pri šolah in vrtcih gradili igrišča, jih zunanje opremljali in urejevali in z denarjem samoprispevka kupovali tudi opremo. Odbor za gradnjo šol in vrtcev, ki je imel zveste pomočnike v skupščini in družbenopolitičnih organizacijah, mora delno urediti le še šolo v Podljubelju in zgraditi plinsko postajo pri vrtcu v Tržiču. J. Košnjek KRANJ — Na povabilo občinske konference ZKS Kranj je v nedeljo prispela na štiridnevni obisk partijska delegacija KPI za področje Rivoli-Collegno. Včeraj je že imela krajši pogovor na OKZKS,prisostvovala je otvoritvi razstave marksistične literature v avli občinske skupščine, nato pa je vodja delegacije Armando Crivelli na javni tribuni obrazložil zbranim političnim delavcem političen položaj v Italiji in odgovarjal na zastavljena vprašanja. Na fotografiji (od leve proti desni): Karel Makuc (prevajalec), Zvone Filipo-vič, namestnik sekretarja OK ZKS in predsedujoči, Armando Crivelli, član sekretariata področnega komiteja KPI in vodja delegacije, Peter Tulipan (prevajalec) in Luciano Albertin, član sekretariata področnega komiteja KPI. - I. S. - Foto: F. Perdan V. MEDNARODNI SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE od 30. maja do 5. junija o Naročnik: SLOVESNA SKLENITEV »TEDNA ISKRE* - Svečana seja konference zveze komunistov Iskre Elektromehanike Kranj v četrtek, 19. maja, in slavnostna seja delavskega sveta Iskre Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko v petek, 20. maja, na Lahorah sta bili poleg sobotnih športnih tekmovanj tudi sklepni slovesnosti v okviru letošnjega Tedna Iskre. Na četrtkovi slavnostni seji konference ZK, na kateri je bil slavnostni govornik član CK ZKS Martin Košir, so sprejeli v organizacijo ZK 44 novih članov in v drugih Iskrinih tovarnah 22 novih članov. — Na petkovem slavnostnem zasedanju delavskega sveta, k ter so govorili predsednik delavskega sveta Jože Zaletel, glavni direktor Aleksander Mihev, generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs in predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, pa so 111 članom Iskre podelili odlikovanja predsednika republike, prek 500 članom kolektiva pa plakete, zlate in srebrne značke Iskre za 30, 25 in 20-letno delo. Na obeh prireditvah so v kulturnem programu nastopili moški pevski zbor Iskra, učenci Glasbene šole iz Kranja, recitatorji in Janez Rohaček ter Ana Jerič. — Na sliki (zgoraj): Član CK ZKS Martin Košir je bil slavnostni govornik na četrtkovem zasedanju konference ZK Iskra in je podelil tudi članske izkaznice novosprejetim članom v ZK; (spodaj): Sekretar sveta ZK Iskre Elektromehanika Janez Kern je v petek na slavnostnem zasedanju delavskega sveta izročil zaslužnim Članom Iskra odlikovanja predsednika republike. — Foto: A. Ž. in F. Perdan Spominska plošča Tončki Mokorelovi JESENICE V sredo, 25. maja, bo redna seja izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o poročilu postaje ljudske milice Jesenice, o soglasju samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice k povišanju stanarine na območju občine, o premoženjskih pravnih zadevah ter o zaključnem računu občanov občine -Jesenice. D. S. RADOVLJICA Na 37. redni seji se je včeraj, 23. maja, popoldne sestal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica. Na seji so ocenili rezultate obiskov v tistih delovnih organizacijah, ki so minulo poslovno leto končale z izgubo. Obravnavali pa so tudi poročilo delovne skupine o dohodkovnih odnosih in svobodni menjavi dela med skupnimi službami in TOZD. Razen tega je bilo na dnevnem redu evidentiranje za nova vodstva ZK in predlog osnutka kandidatne listekomiteja in občinske konference zvezez komunistov Radovljica. A. 2. ŠKOFJA LOKA V torek, 24. maja, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o vsebinski opredelitvi izdelave urbanističnega programa občine Škofja Loka z osnutkom pogodbe za izdelavo urbanističnega programa, o cenah dimnikarskih storitev, o predlogu soglasja za imenovanje upravnika knjižnice Ivana Tavčarja ter o predlogu za imenovanje članov — predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije za razpis individualnega poslovodnega organa. D. S. TRŽIČ V torek, 17. maja, je bila v Tržiču seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri so razpravljali o letošnjih najemninah in stanarinah. Stanarine naj bi se povečale za 19 odstotkov, najemnine pa za 30 odstotkov. Izvršni svet je razpravljal tudi o gospodarjenju tržiških delovnih kolektivov v letošnjem prvem tromesečju in o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Na povabilo občinske konference ZSMS Tržič je v sredo, 18. maja, obiskal Tržič pisatelj in kipar Tone Svetina. V dvorani paviljona NOB je pripovedoval o svojem delu in pogledih na kulturno ustvarjanje. Tone Svetina je ob tej priložnosti tudi podpisoval svoje knjige. Zal udeležba na zanimivem srečanju ni bila najboljša! V četrtek, 26. maja, bo v veliki sejni dvorani tržiške občinske skupščine posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL, predsednikov osnovnih organizacij sindikata in vodilnih delavcev temeljnih organizacij združenega dela ter organizacij združenega dela iz tržiške občine. Na seji bodo razpravljali o letošnji splošni in skupni porabi ter obremenitvi gospodarstva, -jk r Partizanski Ustanovili aktiv mladih /-\ Podeljene Tomšičeve nagrade V petek, 20. maja, na predvečer 35. obletnice smrti naro- % dnega heroja Toneta Tomšiča, so v Slovenski filharmoniji v Ljubljani že dvaindvajsetič podelili Tomšičeve nagrade in nagrade sklada Toneta Tomšiča. Zvone Zorko je prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo, predvsem pa za požrtvovalno in politično tako pomembno delo kot je poročanje o boju naših koroških rojakov za pravice, ki jih jim zagotavlja državna pogodba. Gustav Guzej je prejel Tomšičevo nagrado za dolgoletno uspešno delo, ki ga je začel kot partizanski reporter in ga nadaljuje pri poročanju z obalne regije. Tomšičevo nagrado je prejel tudi Branko Senica, urednik tednika »7 dnu za 25-letno intenzivno delo v novinarstvu. Letošnjo nagrado Toneta Tomšiča je prejelo tudi maloštevilno uredništvo Komunista, ki uvaja nove in zanimive oblike komuniciranja z bralci in ima več kot 170 stalnih dopisnikov širom po Sloveniji. Nagrade sklada Toneta Tomšiča pa so prejeli: Boris Bergant, komentator RTV Ljubljana, ki je zaslužil nagrado z vrsto odličnih in odmevnih TV oddaj o Koroških Slovencih; Janez Cucek, urednik Dnevnika za svoj feljton Sence preteklosti, v katerem je opisal položaj slovenske politične emigracije, Ti t Doberšek, stalni dopisnik Dela v Moskvi, Joža Vari, urednik jeseniškega Železarja in Ivan Zoran, urednik kulturne rubrike Do lenjskega lista. Usmerjeno izobraževanje odraslih V Mariboru se je v soboto sklenil dvodnevni posvet o usmerjenem izobraževanju odraslih, ki so se ga udeležili predstavniki republiške skupščine in komitejev, gospodarske zbornice, sindikatov, izvr-vršnega sveta, delavskih uni verz in predstavniki združenega dela. Namen posvetovanja je bil odpraviti razdvojenost med rednimi in izrednimi oblikami izobraževanja mladine in odraslih, saj je temeljna zasnova usmerjenega izobraževanja v tem, da vsi občani pod enakimi pogoji pridobivajo znanje. Sprejem ob dnevu vojnega letalstva Ob 21. maju — dnevu vojnega letalstva in protiletalske obrambe je predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ maršal J ugosla vije J osip Broz ■ Tito sprejel delegacijo tega rodu naše vojske, ki jo je vodil njegov poveljnik, letalski general-polkovnik Enver Čemalovič. Vrhovni komandant je dele gaciji najprej čestital ob prazniku, potem pa se je z njenimi člani pogovarjal o sedanjih razmerah in opremljenosti vojnega lestalstva in protiletalske obrambe ter o nalogah tega rodu naše vojske v prihodnje. Osrednja proslava na Lokvah Osrednja proslava ob 35. obletnici ustanovitve prvih slovenskih brigad, ustanovitve prvega osvobojenega ozemlja in začetkov slovenske državnosti in v počastitev partijskih in Titovih jubilejev bo 3. julija na Lokvah pri Črnomlju. To so sporočili na novinarski konferenci, ki sta jo 20. maja pripravila republiška konferenca SZDL in republiški odbor Zveze združenj borcev NOV. Nov šef protokola Predsednik republike Josip Broz-Tito je imenoval dosedanjega načelnika uprave pri sekretariatu za zunanje za-keve Antona Laha za šefa protokola predsednika republike. v_J Tržič — V soboto, 21. maja, so tržiško vzgojnovarstveno ustanovo poimenovali po revolucionarki Ton- Spomenik Stanetu Žagarju Na nedavnem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij lipniške doline in radovljiške občine so se v Lipnici dogovorili, da bodo 6. junija pri osnovni šoli v Lipnici odkrili doprsni kip narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Po odkritju spomenika bo v šoli tudi zborovanje prosvetnih delavcev, na katerem bodo med drugim govorili o povezavi prosvetnih delavcev z združenim delom. C.R. Slavnostna seja konference ZKS Tržič TR2IČ - Včeraj, 23. maja, je bila v paviljonu NOB v Tržiču slavnostna seja občinske konference ZKS Tržič v počastitev jubilejev partije in Tita. Slavnostni govornik je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur. Na slavnostni seji so 40 novim članom ZK podelili partijske izkaznice. -jk Mercatorjeva proslava Tržič — Kolektiv Mercatorjeve temeljne organizacije združenega dela Preskrba iz Tržiča je pripravil v soboto, 21. maja v paviljonu NOB v Tržiču proslavo v počastitev jubilejev partije in Tita. Slavnostni govornik je bil Marjan Gradišar, v kulturnem programu pa so sodelovali pevci Bratje Zupan, učenci tržiške Glasbene šole in mladi iz temeljne organizacije Preskrba. -jk čki Mokorel in ob tej priložnosti odkrili na poslopju vrtca na Gradu ploščo v njen spomin. Malčki so pripravili kulturni program, o življenju Tončke Mokorelove pa je govorila tržiška prvoborka Minka Peraič. Tončka Mokorel se je rodila v delavski družini. Leta 1936 je bila med organizatorji stavke tekstilcev in postala članica Komunistične partije ter sodelavka Vzajemnosti, organizator napisnih akcij in Društev prijateljev Sovjetske zveze. Leta 1940 je v Tržiču pripravila demonstracijo zoper draginjo in vojno. Sledil je zapor. Leta 1941 se je vključila v priprave na vstajo in bila soorganizator organizacijske krepitve partije in Osvobodilne fronte. Zaradi tega jo je hotel gestapo 21. junija 1941 aretirati, vendar je Tončka iz tovarne ušla in se naslednji dan pridružila partizanom. Bila je soustanovitelj 1. tržiške čete, ki se je zbrala na Čevdrcih. Tragediji pod Storžičem je zaradi srečnega naključja ušla. 24. februarja leta 1942 so jo zaradi izdaje aretirali in zaprli v Begunje. Kljub mučenju ni ničesar izdala. Obsojena je bila na smrt. Čeprav je bil njen umor na lepakih objavljen, v resnici ni bil izvršen. Tončka Mokorel je morala najprej v Mauthausen in odtod v taborišče RavensbrUck. Tu so jo določili v oddelek za preskuse. V strahotnih bolečinah je umrla novembra leta 1942. -jk Srečanje mladih železničarjev Bled — Od 20. do 22. maja je bilo na Bledu peto srečanje mladih železničarjev Jugoslavije, na katerem se je zbralo okrog 260 delegatov vseh železniških podjetij v Jugoslaviji. Na srečanju so med drugim razpravljali o vlogi železničarske mladine pri razvoju jugoslovanskih železnic, o uresničevanju .zakona o združenem delu in o dohodkovnih odnosih. odprt V solv.'< 21. maja, so spet odprli Pa rtia ski dom Vodice na Jelovici. ■ m prijetnem planinskem poči Skem domu je prostora za 10 gostov. Do 28. septembra se bo v domu zvrstilo 14 izmen. »troci pa od 82 do 90 dinarjev Vsak prijavljenec samoplačnik mora ob prijavi za letovanje vplačati 50 odstotkov od skupnih stroškov letovanja; ostanek pa po končanem letovanju. Kot vedno bodo tudi letos v domu poskrbeli za okusno in izdatno prehrano in za prijetno razvedrilo ter sprehode v okolico. JR V__) Proslava na letališču Brniki V lepo okrašenem brniškem gaju je bila minuli petek popoldan nad vse lepo in skrbno pripravljena proslava, posvečena jubilejem zveze komunistov in tovariša Tita, s posebnim poudarkom na praznik ob dnevu letalstva in dneva mladosti. Praznovanje je pripravil delovni kolektiv, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Aerodroma Ljubljana —Pula. Poleg članov kolektiva so pester program izvajali še učenci osnovnih šol iz Cer-kelj in Šenčurja, od cicibanov do mladincev, številni recitatorji, med njimi znani kranjski gledališki igralec Jože Kovačič in drugi. Pred zaključkom programa so poslali predsedniku Titu pozdravno brzojavko, znani kranjski ljubitelji golobov pismonoš pa so izpustili 85 golobov pismonoš. -an Proslava v počastitev jubilejev V soboto so družbenopolitične organizacije in KS Orehek —Drulovka pripravile proslavo v počastitev jubilejev predsednika Tita in 40-let-nice komunistične partije Slovenije. Slavnostni govornik je bil predvojni komunist in dolgoletni družbenopolitični delavec Tine Zaletel. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Orehek, pevski oktet Sava Kranj in folklorna skupina osnovne šole Lucijan Seljak. Na proslavi so podelili tudi prapor pohodni četi Jožeta Kalana. L. B. komunistov Radovljica — Zaradi pomladitve članstva v organizaciji zveze komunistov v radovljiški občini so se tudi v krajevni skupnosti Radovljica odločili, da ustanovijo aktiv mladih komunistov. Ustanovni sestanek aktiva mladih komunistov je bil 12. maja. Na sestanku so izvolili sekretariat aktiva in sprejeli delovni program. Aktiv bo skrbel predvsem za poživitev dela osnovne organizacije, za vključevanje mladih v ulične odbore SZDL, vključil se bo v priprave na volitve in sodeloval pri pospeševanju družabnega, kulturnega, vzgojnoizobraževalnega dela ter pri usmerjanju zabavnega življenja v krajevni skupnosti. JR Priprave na volitve Škofja Loka — Občinska konferenca SZDL Škofja Loka je pripravila poročilo o posvetih v krajevnih konferencah SZDL. Člani Socialistične zveze so se pogovarjali o aktivnosti krajevnih konferenc ter o pripravah na" volitve. Ugotavljajo, da je v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela zaostajajo pri uresničevanju nalog za pripravo volitev. Povsod še celo niso ustanovili koordinacijskih odborov za volitve. Zato so na posvetih sprejeli zaključke, da se morajo koordinacijski odbori takoj ustanoviti in sestati, sodelovati pa morajo tudi ostale družbenopolitične organizacije. Ob tem morajo napraviti tudi oceno dosedanjega delovanja delegatskega sistema in evidentirati možne kandidate po 25. maju. Evidentiranje bodo opravile družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti, v temeljnih organizacijah združenega dela pa osnovne organizacije sindikata in druge družbenopolitične organizacije. D.S. ,-S Poslovnik za zgled Kranj#Ker je statutarna komisija komiteja občinske konference ZKS Kranj ugotovila, da precej osnovnih organizacij ZK nima poslovnikov ali so le-ti pomanjkljivi, se je komisija odločila izdelati vzorec poslovnika. Le-ta je na voljo vsem osnovnim organizacijam. Prav tako bo oblikovan vzorec tudi za" poslovnik sveta ZK. Osnovne organizacije in sveti, ki poslovnikov še nimajo ali le-ti niso popolni, morajo pomanjkljivosti popraviti do konca maja. -jk V_J Zbor aktivistov v Zasipu Zasip se temeljito pripravlja na organizacijo IX. zbora aktivistov OF Gorenjske — Prostovoljno delo vaščanov Zasip pri Bledu — Gorenjska že °d leta 1969 prizadevno skrbi za srečanja nekdanjih borcev, aktivistov ui revolucionarjev tudi z vsakoletnimi zbori aktivistov OF Gorenjskt Ko so v Železnikih na prvem zboru sklenili, da je treba tudi na takšen način negovati tradicije NOB, prenašati ideje in izročila borbe, so dru- Szbor pripravili z večjo udeležbo v ohinju, kjer so podelili domicilne listine. Tretji zbor je bil v Preddvoru, četrti v Tuhinju, peti v Podljubelju, šesti zbor pa na Poljanah nad Jesenicami. Sedmega zbora so se nekdanji aktivisti udeležili v Domžalah, osmi zbor je bil v Dražgošah, združen z veličastnim odkritjem spomenika dražgoški bitki. Na osmem zboru je sedanji Pokrajinski odbor aktivistov OF razvil nov pra-Por, ki ga bodo vsako leto izročili twti občinski konferenci SZDL, ki bo naslednji organizator zbora aktivi-8*°Y- Za organizacijo devetega zbora aktivistov pa se zdaj pripravlja občinska konferenca SZDL Radovljica, ki se je odločila, da ga pripravi njena krajevna konferenca SZDL in vse ostale krajevne organizacije krajevne skupnosti Zasip, na H omu, vzpetini nad Zasipom. Srečanje go- renjskih aktivistov OF in povojnih generacij, aktivnih družbenopolitičnih delavcev, predvsem aktivistov SZDL in mladine bo letos 26. junija. Krajevna skupnost Zasip je najmlajša krajevna skupnost radovljiške občine, saj so jo na pobudo 750 krajanov Ustanovili leta 1973. Od tedaj dalje sodi krajevna skupnost Zasip tudi med najbolj aktivne, saj so vaščani večinoma s prostovoljnim delom opravili vsa nujna dela, med drugim temeljito obnovili dotrajani gasilski dom. V krajevni skupnosti si nujnih nalog in akcij ne delijo, prizadevno delujejo vsi, tako mladi kot tudi člani družbenopolitičnih organizacij in vaščani. Prav zato se je občinska konferenca SZDL Radovljica odločila, da organizacijo pripravi krajevna skupnost Zasip, ki se je takoj zavedala odgovorne naloge in zato že začela pripravljati prostor na Homu. Opravili so že precej dela: očistili so prostor, napeljali vodo in elektriko, pri posameznih akcijah je prostovoljno sodelovalo tudi več kot sto vaščanov. Letos prvič se pripravljajo tudi na krajevni praznik, ki ga bodo proslavili 5. avgusta v spomin na akcijo Jezerska cesta buri duhove Jezersko - V petek, 20. maja, je bilo na Jezerskem zasedanje krajevne konference SZDL, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinske skupščine Kranj in njenega izvršnega sveta, predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine, predstavniki Gozdnega gospodarstva Kranj, Centrala, Alpetoura, Planinskega društva Kranj, Dom-plana iz Kranja, Cestnega podjetja iz Kranja, republiške skupnosti za ceste in komunalne interesne skupnosti kranjske občine. Jezerjani so za zasedanje krajevne konference pripravili obširno gradivo, v katerem so opozorili na nazadovanje kraja, tako v gospodarskem pomenu kot pri prebivalstvu, na možnosti razvoja kraja, na slabo cesto od Preddvora do Jezerskega, na nazadujoči turizem in na številne druge krajevne težave, ki so se nagrmadile v zadnjih treh desetletjih. Največ razburjenja povzroča (to se je pokazalo tudi v petek) izredno slaba cesta od Preddvora do Jezerskega, ki ji nobeno vzdrževanje ni več kos. Prav zaradi ceste, menijo domačini, kraj nazaduje. Letos je republiška cestna skupnost namenila zanjo 8,8 milijona dinarjev, kar je dovolj za največ 7 kilometrov asfaltne prevleke. Krajani so tehtali, od katerega konca naj se cesta začne urejevati in se odločili za pogovore o tem s kranjsko skupščino, CP Kranj, republiško skupnostjo za ceste in sosedno krajevno skupnostjo Kokra. Obenem so menili, da kaže najti tudi druge vire financiranja, da se cesta enkrat za vselej uredi. Te zahteve Jezerjanov nihče od udeležencev sestanka ni zavračal, saj družbena skupnost želi, da bi bila cesta do Jezerskega boljša. Na konferenci SZDL je bilo govora tudi o problematiki turizma, gostinstva in urbanističnega urejevanja Jezerskega. ; -Jk Zamisel o brezplačnih učbenikih za učence osnovnih šol je stara že dobro desetletje, vendar se nikdar nismo toliko ogreli zanjo, da bi jo tudi izvedli. Nekoliko spodbude so tem zamislim dali sklepi 10. kongresa ZKS in 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki so predlagali, da bi organizacijo akcije prevzeli sindikati, v njej pa bi sodelovali tudi: socialistična zveza, ZSMS, gospodarska zbornica, zavod za šolstvo, osnovne šole, založniške organizacije in občinske izobraževalne skupnosti. Namen teh prizadevanj je, da bi učencem pod gmotnejše ugodnejšimi pogoji kot sedaj zagotovili šolske potrebščine, v dogovoru z založniki bi lahko dosegli primernejšo ceno učbenikov, vplivali bi na poenotenje zahtev učiteljev in nenazadnje* obogatili šolske knjižnice z vsem potrebnim učnim materialom. Vendar je zamisel v večini slovenskih občin in šol še vedno le zamisel, ki ji do izvedbe manjka še skoraj vse, predvsem pa pripravljenosti. Ponekod so že poskusili z zbiranjem starin učbenikov, vendar pravijo, da se starši za akcijo niso zanimali in so raje sami kupovali učbenike. Po drugi strani pa naj bi bilo akcijo težko izvesti prav sedaj, ko na vseh koncih manjka sredstev, ko se spopadamo z reformo srednjega šolstva, ko občinske izobraževalne skupnosti pesti kronično pomanjkanje denarja, ko potrebujemo denar za gradnjo dijaških domov, skratka, ko denarja v šolstvu primanjkuje na vseh koncih. Brezplačni učbeniki Predvsem pa manjka pripravljenosti za akcijo. Ce bi se zanjo v prvi vrsti zavzele šole in izobraževalne skupnosti, bi prav gotovo uspela in tudi starši ne bi bili v dvomih ali naj učbenike kupijo ali naj počakajo, da jih bo otrok dobil v šoli. Ta trditev ni govorjena na pamet in brez podatkov. Zgovoren primer so osnovne šole v škofjeloški občini, ki že nekaj let zelo uspešno izvajajo zamenjavo učbenikov v šoli. Pobudo za akcijo je dala osnovna šola Dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Učenci so ob koncu šolskega leta pustili učbenike v šoli, v začetku prihodnjega pa so jih za višji razred dobili spet tam. Ze leto kasneje so enake akcije izvedle tudi druge šole in sedaj je zamenjava že stalna praksa. Seveda so morali v akcijo pritegniti tudi starše, ki so se s pismeno izjavo odpovedali šolskim knjigam otrok v korist šole. V teh letih pa so z izkušnjami dali akciji tudi novo vsebino. Za vse razrede šole kupijo vse zvezke, delovne zvezke in druge šolske potrebščine, tako da imajo vsi učenci enake, starši pa potem šoli povrnejo stroške. V sodelovanju z občinsko izobraževalno skupnostjo pa so v letu 1975 in lani tudi obnovili knjižni fond in dokupili vse nove izdaje šolskih knjig. Predlani so za obnovo knjižnega fonda porabili 280.000 dinarjev, lani pa za nakup novih učbenikov 68.000 dinarjev. Ce računamo, da je v občini približno 5000 učencev, vidimo, da je izobraževalna skupnost v teh dveh letih za dopolnitev knjižnic porabila za vsakega učenca slabih 70 dinarjev. Od sedaj naprej, ko bodo kupovali le učbenike, ki bodo na novo izšli, pa računajo, da bodo imeli letno približno 10 dinarjev stroškov na učenca. Toliko denarja pa bi najbrž z veseljem prispevali starši sami. L. Bogataj Antona Trseglava, Janeza Ambroži-ča in Franca Primožiča, ki so 5. avgusta 1941. leta uspešno minirali cevovod pri centrali v Zasipu. Za letošnji zbor aktivistov, ki se ga bo po predvidevanjih udeležilo okoli 6000 nekdanjih borcev, aktivistov in povojnih aktivistov Socialistične zveze ter ostalih političnih delavcev in prebivalcev Gorenjske, načrtujejo bogat kulturni program. Nastopili bodo pihalne godbe iz Lesc in iz Gorij, recitatorji in združeni pevski zbori občine. Delavska univerza Radovljica pripravlja skupaj z vojašnico Andreja Zvana-Borisa v Bohinjski Beli recital revolucionane poezije, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi posebni almanah. Zasip se torej temeljito pripravlja na tovariško srečanje, ki ga tradicionalno in z vso prizadevnostjo organizirajo gorenjske občinske konference Socialistične zveze. D. Sedej Nujno usklajevanje z zakonom Vedno večje naloge pri razvoju vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti narekujejo tudi hitre in odločne ukrepe za reševanje ustrezne strokovne zasedbe delovnih mest vzgojiteljev in učiteljev. S tem problemom se v zadnjem času prav gotovo ne srečujejo le v radovljiški občini marveč tudi drugje. V osnovnih šolah v radovljiški občini je namreč še vedno približno ena osmina učiteljev, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Podobno je tudi v vrtcih. Zakon o vzgojno varstvenih zavodih in zakon o osnovnih šolah jasno in nedvoumno določata, kdo in kje lahko opravlja delo vzgojitelja ali učitelja glede na izobrazbo. Čeprav si vodstva zavodov in šol prizadevajo slediti določilom zakonov in vsako leto objavljajo razpise za delovna mesta, na katerih so ljudje z neustrezno izobrazbo, se stvar ne premakne z mrtve točke. Deloma tudi zato, ker je težko odsloviti nekoga, ki že vrsto let živi v kolektivu, a žal nima ustrezne kvalifikacije. Vendar takšno zatiskanje oči pred problemom ne bo moglo več dolgo trajati. Slej ko prej bo treba s takšno prakso prekiniti; tudi zato, ker strokovnega kadra, ki vsako leto prihaja iz šol, niti več tako ne primanjkuje. Množičnost novatorstva in izumitelj stva Jesenice — V jeseniški železarni deluje Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, ki si skupaj z jeseniškim občinskim sindikalnim svetom prizadeva, da bi spodbujali inovacije in sledili načelom množičnosti novatorstva in izumiteljstva. Tako naj bi vsaka organizacija združenega dela in vsaka temeljna organizacija združenega dela v občini Jesenice do 1. oktobra letos sprejela samoupravni sporazum ali pravilnik o izumih, racionalizacijah in koristnih predlogih z enotnim kriterijem stimulacije novatorjev. V vsaki temeljni organizaciji naj bi bil sindikat pobudnik ustanovitve nova-torskega aktiva, ki preko Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jesenice deluje v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo. Komisija pri skupščini občine Jesenice pa naj bi redno spremljala potek inventivne dejavnosti in skupaj z vsemi zainteresiranimi reševala problematiko. Vso aktivnost naj bi usmerjal in vodil občinski sindikalni svet. D. S. Majsko srečanje mladih železarjev Mladi slovenski železarji vsako leto v maju pripravijo skupno srečanje, na katerem si izmenjajo izkušnje ter poglobijo sodelovanje med mladinskimi organizacijami v posameznih kolektivih, ki so združeni v SOZD Slovenske železarne. Letošnje srečanje, ki je že sedmo po vrsti, bo 28. maja v Ljubljani. Udeležilo se ga bo okoli 250 mladih, od tega več kot sto Gorenjcev, in sicer iz Železarne Jesenice petdeset, po trideset pa iz Verige Lesce in Plamena Kropa. Na srečanju bo predvidoma nastopilo tudi nekaj parov folklorne skupine Veriga Lesce. J.R. /O ljubljanska banka Z Ljubljansko banko do stanovanja V dveh letih na cilju Kako v dveh letih Gotovo že poznate stanovanjska posojila na podlagi motiviranega varčevanja in govorili smo že o dodatnih posojilih tistim občanom, ki brez teh sredstev ne bi uspeli priti na cilj, se pravi, dokončati gradnjo ali kupiti stanovanje. Lahko trdimo, da danes ni več reklamni trik, če rečemo, da lahko občan v pičlih dveh letih pride do svojega stanovanja. Gotovo brez posojil ne gre. Da pa trditev vseeno drži, bomo skušali potrditi s konkretnimi številkami in na primeru. če se občan v Ljubljanski banki obveže, da bo tri leta varčeval za stanovanje in vlagal mesečno po 2.000 din, pomeni, da ta mesečni obrok pri današnjih življenjskih stroških sicer ni majhen, vendar v družini, kjer sta zaposlena oba zakonca, s pametnim gospodarjenjem pri družinskem proračunu, vendar lahko prideta na »zeleno vejo«. Po izteku varčevalne dobe, se pravi po treh letih, bo naš občan po varčevalni pogodbi prihranil 72.000 din, na njegova privarčevana sredstva pa mu bo banka odobrila 100.800 din posojila, skupaj torej 172.800 din. V naboljšem primeru ima občan pravico tudi do dodatnega družinskega posojila (140.000 din), in tako zbrani dinarji znesejo kar 31 2 000 din. Gotovo, da ta vsota še ni dovolj velika za nakup stanovanja ali zidavo hiše, vendar imamo pri tem v mislih še nekaj »dodatnih virov«, ki jih pač moramo upoštevati, ker spoznanje izhaja iz prakse in poznavanja problematike o nakupih stanovanj. V delovni organizaciji, kjer občan združuje svoje delo, gotovo skrbijo tudi za to, da bi se delavec kar najbolje počutil in živel v ugodnih stanovanjskih razmerah. Najbrž mu bo tudi delovna skupnost pomagala s posojilom. Tako je občan z vsem zbranim denarjem gotovo že prišel, ali pa se vsaj približal številki, ki odpira vrata v lastno stanovanje. še vedno pa nismo odgovorili na vprašanje, kako uspe občanu že po dveh letih dobiti posojilo v banki, kjer je namensko varčeval za stanovanje in je bil pogodben rok tri leta? V Ljubljanski banki ima občan možnost, da s premostitvenimi posojili že pred rokom treh let dobi celotno vsoto. Povedati pa je treba, da#bo za občana to kar trd oreh. Moral se bo seveda še dodatno zadolžiti (morda pri sorodnikih, prijateljih, znancih), da bo lahko že predčasno odplačal vse manjkajoče obroke in si s tem pNdobil pravico, da zbere sredstva že v dveh letih. Z odplačilom vnaprej mu banka prizna enake pogoje kot bi jih imel po izpolnjeni pogodbi o namenskem varčevanju, torej po treh letih. Res ne gre brez kombinacij in odpovedovanja, vendar najbrž tudi ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni mnogim ljudem, da se v lastni dom lahko vselijo kar leto dni pred predvidevanji. Odgovori na vsa vaša vprašanja če ste se tudi vi odločili, da boste varčevali za stanovanje ali za gradnjo hiše, pa bi radi kar najhitreje živeli pod svojo streho, se oglasite v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vam je najbližja in dobili boste odgovore na vprašanja, ki vas žulijo. Razpisna komisija Socialnega zavoda dr. Franceta Bergelja Jesenice razpisuje delovno mesto individualnega poslovodnega organa direktorja reelekcija Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, določili statuta mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višjo strokovno izobrazbo socialno pedagoške oziroma ekonomske smeri — najmanj 15 let delovne prakse, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu — kandidat mora predložiti program razvoja zavoda — kandidat mora imeti družbeno politične in moralno etične kvalitete. Stanovanja ni na razpolago. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Kandidati naj svoje vloge predložijo pismeno z navedbo kratkega življenjepisa in dosedanjega službovanja ter predložijo dokumentacije o strokovnosti, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku, v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija v Socialnem zavodu dr. Franceta Bergelja Jesenice. Nova organiziranost bančništva Medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko, ki se je sestal v petek, 20. maja, načrtuje tudi razprave o gorenjski mesni in klavniski industriji ter usmeritvi Gorenjskega sejma Kranj — Osrednja točka dnevnega reda seje medobčinskega odbora Gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki je bila 20. maja, je bila razprava o novi organiziranosti slovenskega Zbiralna akcija oblačil Vsako leto Rdeči križ Slovenije prek občinskih in krajevnih organizacij RK organizira zadnji četrtek v mesecu maju zbiralno akcijo oblačil, obutve in perila za občane, ki so take pomoči še potrebni. V letu 1976 so občani Kranja darovali RK nad 12 ton oblačil, obutve in perila ter drugih predmetov. Te robe je dovolj še za eno leto v občinskem skladišču. Zaradi tega letos ne bo ta akcija tako organizirana kot prejšnja leta. Občani ki so že pripravili oblačila, naj jo prinesejo v četrtek, 26. maja, med 17. in 19. uro na krajevno skupnost, kjer jo bodo oddali aktivistom RK, ki bodo tam dežurali. iz glasil delovnih organizacij bančništva. Le-ta naj bi bila po razpravah v združenem delu in zborih bank uveljavljena do konca letošnjega leta. Dosedanje razprave o reorganizaciji bančništva so pokazale na sedanje slabosti in potrdile ugotovitve o prepočasnem spreminjanju bančnega sistema. Po novem naj bi imeli v Sloveniji združeno banko in temeljne banke s poslovnimi enotami, ki naj bi bile oblikovane na teritorialnem principu. Pri organizaciji bančništva kaže resneje odstranjevati lokalne interese in bančne ustanove oblikovati po panogah oziroma repro- dukcijskih celotah na osnovi dohodkovnih odnosov. Nekaj takšnih poskusov organizacije bančništva je v Sloveniji že bilo, vendar pričakovanih uspehov ni bilo. Na takšnih osnovah kaže združevati tudi interese Mariborske in Koprske banke, ki razen Ljubljanske delujeta v Sloveniji. Na seji gorenjskega medobčinskega odbora so menili, da z reorganizacijo ne kaže odlašati in da je treba pri snovanju novega bančnega sistema upoštevati tudi dosedanje izkušnje. Člani medobčinskega odbora so razpravljali nadalje o bližajočih se razpravah o splošni in skupni porabi ter menili, da gospodarstva ne kaže bolj obremenjevati. Imenovali so tudi zbornična odbora, ki bosta organizator razprave o mesni in klavniski industriji na Gorenjskem in o organizacijski ter vsebinski usmeritvi Gorenjskega sejma. J. Košnjek Zaostajanje v gospodarstvu STROKOVNA PREDAVANJA BLED — Predavanja so organizirali v Srednji vasi v Bohinju, v Bohinjski Bistrici, na Bledu, v Kranjski gori, na Dovjem, v Žirovnici, v Radovljici, v P od nar tu in v Lescah. Največ zanimanja za strokovna predavanja je bilo v Bohinjski Bistrici, kjer je bilo na vsakem predavanju poprečno 50 udeležencev, na Bledu 45, drugod po 30, v Kranjski gori in v Žirovnici pa le po 17. Tako ugotavljajo, da se je strokovnih predavanj udeležilo 246 kmetov iz radovljiške in 124 kmetov iz jeseniške občine. Med udeleženci je bilo tudi veliko kmečkih iena. GOZDNE CESTE BLED — Precejšnja sredstva, ki jih družba vlaga v gozdne komunikacije, naj bi bila osnova za trajnejše uspešno gospodarjenje tudi na blejskem gozdnem območju. Tudi letos predvidevajo več novih cest, tako na jeseniikem območju 7 kilometrov, na pokljuškem območju 16 kilometrov ter na območju Bohinjske Bistrice 6 kilometrov. Za začetne kilometre tras Hrusenska planina, Mežakla — Radovna in Trata — Poljane je več variant. Najboljša varianta za Hrušensko planino je uresničljiva pod pogojem, da pri rekonstrukciji sedanje vaške poti na Planini sodeluje tudi jeseniška občina. Radovljica — Aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri občinski konferenci zveze komunistov je pred nedavnim ocenil gospodarska gibanja v občini v minulem letu. Ugotovili so, da poslovni rezultati niso bili ravno slabi, saj so nekateri pokazatelji celo boljši od gorenjskega in republiškega poprečja. Tako sta se dohodek in družbeni proizvod v primerjavi z letom 1975 povečala kar za 17 odstotkov, zunanjetrgovinska menjava pa je narasla za 30 odstotkov. Prav za toliko pa se je zmanjšal tudi uvoz. Hkrati pa podatki v zaključnih računih kažejo, da je nekaj delovnih organizacij lansko poslovno leto končalo z izgubo. To so bile predvsem delovne organizacije s področja gostinstva, turizma in prometa. Po drugi strani pa so komunisti tudi opozorili, da se je lani akumulativna sposobnost gospodarstva zmanjšala za 2 odstotka, skupna in osebna poraba pa sta bili večji od predvidene za 20 odstotkov. Prav tako so izrazili nezadovoljstvo zaradi skromnih investicij, ki pa tudi niso bile v celoti uresničene. Tako se že kažejo posledice, saj je produktivnost na zaposlenega padla za 4 odstotke. Res je, da je temu nekaj krivo splošno gospodarsko zaostajanje doma in v svetu. Res pa je tudi, da bi v delovnih organizacijah z ustreznimi ukrepi in prilagajanjem lahko ublažili težave. Letos nameravajo v občini posebno skrb posvetiti investicijskim vlaganjem. Predvidevajo, da se bodo naložbe povečale za 200 odstotkov. Prav tako so na aktivu opozorili na povezovanje in združevanje v tekstilni industriji, trgovini, gostinstvu in turizmu. Za zgled, ki ga velja posnemati, so omenili priprave na ustanovitev poslovne skupnosti Murka, v kateri naj bi bili povezani vsi dobavitelji. Stališča aktiva bi tako lahko strnili v zahtevi, da je letos treba vse sile usmeriti v prodornejšo proizvodnjo in prodajno politiko, v spodbud-nejše nagrajevanje, pogumnejše načrtovanje investicij, dosledno uresničevanje začrtane kadrovske politike itd. O tem bodo v prihodnje razpravljali tudi v vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov v občini. Nagrade novatorjem lip bled MOJSTRANA - V obratu v Mojstrani so se odločili za gradnjo novega skladišča za lepila in za lake. Sedanje skladišče imajo na Belci pod žago in je neprimerno. Velike težave so predvsem pozimi zaradi dolge poti. Sredstva za novo skladišče imajo zagotovljena. DELO MLADIH BOHINJSKA BISTRICA - Mladi člani osnovne organizacije ZSMS so zelo delavni. Letos januarja so se udeležili pohoda po poteh partizanske Jelovice, organizirali mladinsko politično solo v Bohinjski Bistrici, februarja se udeležili pohoda na Stol, smučarskih tekmovanj, tekmovanja za Trnovski maraton, marca pa izleta v Planico. Maja so bili na proslavi Prežihovo 77 ter organizirali zvezno štafeto skozi Bohinjsko Bistrico. Pripravljajo pa se tudi na delovno akcijo v okviru temeljne organizacije združenega dela. Jesenice — Jeseniški inovatorji prihranijo in ustvarijo iz leta v leto vedno več inventivnega dohodka. Leta 1975 so ustvarili in prihranili 14 milijonov 871.000 dinarjev, v preteklem letu že 23 milijonov 716.000 dinarjev, letos naj bi prihranili že več kot 30 milijonov dinarjev letnih inovacijskih prihrankov. Poleg običajnih vsakokratnih od- Dvajset novih inovacij v železarni Jesenice — Oddelek za zaščito industrijske lastnine v jeseniški železarni z zadovoljstvom ugotavlja, da neprestano raste število avtorjev iz-boljševalnih predlogov in število uspešnih in koristnih inovacij. V prvih mesecih letošnjega leta so uvedli v proizvodnjo že dvajset uspešnih in koristnih izboljšav inovacij, za kar so avtorji dobili primerne odškodnine. Jeseniški novator j i tako iz leta v leto dokazujejo, da so sposobni doseči nadpovprečne dosežke v korist stabilizacije in večje ter kakovostne proizvodnje. U. Z. škodnin in rent v višini 2 odstotkov za ustvarjene dohodke in prihranke vsako leto razpišejo v železarni še posebno Lambert Pantzovo nagrado za življenjsko delo in posebne dosežke v metalurgiji v korist železarne in posebno nagrado Novator leta za inovacijo, ki je v minulem letu dosegla najvišje prihranke in koristi. Lambert Pantzova nagrada v višini 10.000 dinarjev je bila prvič priznana in podeljena leta 1973 dr. Marin Ga-brovšku, drugič pa leta 1975 Bogo-milu Homovcu, direktorju novogradenj v višini 15.000 dinarjev. Leta 1975 je bila prvič podeljena nagrada Novator leta, katere namen je, da spodbuja vse člane organizacije k izumom, odkrivanju ter uvajanju novih inovacij v proizvodni proces temeljnih organizacij združenega dela. Višina nagrade Novator leta znaša štiri povprečne mesečne dohodke zaposlenega v preteklem letu. Na pobudo sindikalne organizacije temeljne organizacije združenega dela železarne Jesenice bo tudi letos oddelek za zaščito industrijske lastnine razpisal Pantzovo nagrado in nagrado Novator leta, ki bosta upravičenim inovatorjem podeljeni ali za občinski praznik ali pa za praznik republike. U. Z. Skupnost za zaposlovanje Kranj Možnosti vključevanja v štiriletne šole V vseh dosedanjih sestavkih smo poudarjali, da so možnosti za vključevanje letošnje zaključujoče generacije velike, tako da bodo mesta na dvo in triletnih Šolah ostajala nezasedena. Opozorili smo tudi, da se preveč mladih odloča za štiriletne srednje šole in da bodo zato nujne nekatere preusmeritve. Oglejmo si torej, kje je prijavljenih preveč. V jeseniški občini je preveč prijav za šolanje na gimnaziji, kar pomeni, da se bodo manj uspešni učenci morali preusmeriti drugam. Na vseh ostalih šolah in oddelkih je prijavljenih učencev manj, kot jih bodo šole sprejete. To velja že za pedagoško gimnazijo kot za ekonomsko, zdravstveno ter tehnično metalurško in strojno šolo, kjer je v metalurškem oddelku največ prostih mest. V Kranju je drugače. Preveč je prijavljenih na Ekonomsko-admini-strativnem šolskem centru, v vseh treh usmeritvah. Preusmeriti se bo moralo največ deklet, ki so se želela vpisati v administrativno šolo. Tudi v tehnični elektro in strojni šoli je preveč prijavljenih elektrotehnikov za šibki tok in strojnih tehnikov, premalo pa je prijav za elektrotehnika — jaki tok. Nekateri bi se torej v okviru iste šole lahko preusmerili, za vse pa ne bo prostora. Nekaj več prijav, kot je prostih mest, ima tudi gimnazija, vendar tu naval ni tako velik kot preteklo leto. Na ostalih štiriletnih šolah v Kranju je prijavljenih manj, kot imajo šole odobrenih prostih mest. Vendar preusmeritev ni možna na pedagoški oddelek, ker so mesta že popolnih s kandidati, ki so se prijavili za pedagoški poklic v ljubljanski šoli. Prosta so še mesta v tekstilni tehnični šoli ter v tehnični čevljarski šoli. Opozarjamo pa ponovno, da je poklic tekstilnega tehnika manj primeren za dekleta, ki nimajo veselja do tehnične stroke in da so tudi možnosti za zaposlitev deklet s to šolo slabe. V Radovljici je še nekaj prostora v ekonomski šoli; oddelek pedagoške gimnazije pa želi Izobraževalna skupnost Slovenije preusmeriti na Jesenice. Tudi za to smer se je prijavilo manj kandidatov, kot je potrebno za en oddelek. V Skofji Loki imamo le gimnazijo, ki ima tudi pedagoški oddelek. V splošni je prijav nekaj preveč, na pedagoškem oddelku pa nekaj manj, kot je potrebno za oddelek. Med ostalimi, predvsem ljubljanskimi šolami, se naši osmošolci zanimajo predvsem za gradbeno tehnično šolo, kjer so v vseh oddelkih razen za geodetske tehnike še prosta mesta, za zdravstvene šole, kjer je vpis na vseh šolah veliko večji, kot jih bodo sprejeli, je prijavljenih preveč kandidatov. Podatki kažejo, da je tudi na tehnični lesni šoli prijavljenih preveč. Nekaj prostora pa ima kemijska, metalurška in papirno-tehnična šola in veterinarska tehnična, ki pa je za naše področje kadrovsko nezanimiva, ker ni možnosti zaposlitve. Podrobnejše zaposlitve o prostih mestih na srednjih šolah in možnostih preusmeritve dobite na vseh enotah skupnosti za zaposlovanje. Branka Košič Jesenice — Jeseniški Plavž dobiva iz dneva v dan drugačno podobo. Na nekdanjem plavškem travniku je zraslo novo stanovanjsko naselje stolpnic in stolpičev ... Foto: B. Blenkuš Recept v roke in hajd pred vrata Bilo je pred prvomajskimi prazniki. V želji, da bi čimprej opravila delo, ki mije bilo naloženo — delala sem anketo — sem pred tovarniškim vhodom nagovorila mlajšo žensko, morda jih je imela trideset, več prav gotovo ne. Slonela je ob stebru in na prvi pogled je kazalo, da ji je dolgčas in da nekoga čaka. Prav nič ni pomembno, pred katero tovarno je bilo to in v katererr^ mestu. Pa ji ni bilo dolgčas. Na stebru je slonela, ker pač ni imela kam sesti. Prejšnji dan, je povedala, je bila na pregledu pri specialistu, kiji je zaradi sumljive zatrdline na telesu naredil napotnico za temeljitejši pregled v Ljubljani. Ker pa menda tovarniški zdravnik ne mara, da bi kdo iskal zdravniško pomoč mimo njega in se jezi, če ni vnaprej seznanjen, zakaj so nekoga poslali na specialistični pregled, se je odločila, da ga obišče in mu pove, za kam ima napotnico. Zdravnik ji je zatrdlino še enkrat pregledal in se odločil, da jo bo kar sam odstranil in to takoj. Ne morem se spuščati v diagnozo in ugotavljati ali je zdravnik ravnal prav ali ne, ko se je odločil za operacijo in jo opravil pod narkozo v ambulanti. Pač pa mije dalo misliti nekaj drugega. Če je bil poseg še tako majhen in nenevaren, naj bi poskrbel tudi za to, da bi pacientko potem, ko so ju zbudili iz narkoze, odpeljali domov. Menda vožnja z rešilnim avtomobilom ni tako draga, da je zdravstvo ne bi zmoglo, čeprav mora varčevati, vendar varčevati zato, da bi bolni dobili še večjo pomoč. Pacientka pa je po »operaciji« dobila recept v roke in hajdi pred vrata. Naj gre domov in naj ostane toliko in toliko dni v »bolniški«. Do vratarja je še prišla in od tam poklicala moža, ki dela drugje, naj jo pride iskat. Ker pa tam ni nobene klopce in ker se tudi vratar ni spomnil, da bi ji ponudil sedež v vratarnici, se je naslonila na steber in čakala. Najbrž s precej grenikimi občutki in mislimi na zdravstvo in pomoč in tudi na dostikrat puhle besede o skrbi za delavca. L. Bogataj Letovanje delavcev Škofja Loka — Delovna organizacija Jelovica prizadevno skrbi za letovanje svojih delavcev. Vsako leto letuje v njihovem počitniškem domu v Puli četrtina vseh zaposlenih, ki poleg rednih regresov za dopust prejmejo tudi stimulativni regres v višini, ki je odvisna od osebnega dohodka in števila let zaposlitve, vključujejo pa tudi otroke zaposlenih in nezaposlene žene. Jelovica pa ima primerno organizirano tudi letovanje zdravstveno ogroženih delavcev, saj jih po priporočilu zdravstvene službe letuje vsako leto okoli 50. Delovni kolektiv jim plačuje desetdnevno letovanje ob morju ali v hribih. - Jelovica, ki je članica sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva pa si skupaj z ostalimi delovnimi kolektivi prizadeva, da bi primerno uredili letovanje vseh zaposlenih v sestavljeni organizaciji. Tako bi lahko poskrbeli za še več izmenjav med kolektivi, sledili pa tudi željam, ki so jih izrazili delavci v nedavni anketi. Delavci sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva si predvsem žele letovati v Istri in tudi v hribih, odločajo pa se za letovanje Temeljni kamen za vrtec v počitniških domovih. Precej pa se jih ogreva za taborjenje in zato bi bilo zaželeno, ko bi več skrbi posvetili tudi takšnemu načinu letovanja. D. S. na Beli Koroška Bela — V soboto, 21. maja, so za osnovno šolo na Beli položili temeljni kamen za nov Mar-lesov vrtec, ki ga bo gradilo Splošno gradbeno podjetje Gradbinec, v njem pa bo prostora za 160 predšolskih otrok. Temeljni kamen za dolgo pričakovani in načrtovani vrtec je položil predsednik skupščine krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela Zdravko Smolej, slavnostni govor pa je imel predsednik Zveze borcev France Treven. V kulturnem programu so nastopili otroci vrtca in pionirski pevski zbor. Predvidevajo, da bodo z deli za vrtec, ki bo velja' 7 milijonov dinarjev, začeli ta teden, zgradili pa ga bodo še letos. D. S. Teden odprtega vrtca Kranj — Tako kot že nekaj let doslej bodo tudi letos v tem tednu, od srede, 25. maja, do konca tedna vsi vrtci Vzgojno varstvenega zavoda Kranj odprti za javnost in sicer vsak dan od 7. do 18. ure. Starši in drugi, ki jih zanima delo v vrtcu, bodo lahko prisostvovali raznim aktivnostim, razen tega pa bodo v vseh vrtcih tudi razstave likovnih, izdelkov otrok; v jaslih Makse Rozman Tatjane v Stražišču pa bodo razstavljali igrače za dojenčke. L. M. Za vrtec primernejši prostor Stara Fužina — V Stari Fužini v Bohinju so se pred dnevi sestali predstavniki krajevne skupnosti in občine. Razpravljali so o možnostih za gradnjo družbenega centra v Stari Fužini. Ugotovili so, da na predvideni lokaciji ni posebnih ovir za gradnjo večjega družbenega objekta. Vseeno pa po oceni predstavnikov s področja urbanizma ne bo moč pri gradnji uresničiti celotnega programa. Tako bodo v družbenem centru lahko dvorana, knjižnica in prostori za krajevno skupnost ter družbenopolitične organizacije. Za vrtec in nekaj stanovanj pa bodo morali najti primernejši prostor za gradnjo. Na sestanku so se dogovorili, da bo Zavod za urbanizem Bled takoj začel pripravljati potrebno dokumentacijo. Dokončno pa se bodo krajani izrekli o gradnji, ko bodo razpravljali tudi <• samoprispevku. Likovniki Iskre razstavljajo V letošnjem tako pomembnem jubilejnem letu se s svojimi likovnimi dosežki predstavlja javnosti tudi likovna sekcija kranjske Iskre. Na razstavi v avli ISKRA — telekomunikacije na Laborah, ki je tako po svoji postavitvi kot likovni kvaliteti vredna naše pozornosti, so zastopana dela slikarjev Martina Goričanca, Franca Gučka, Milenka Kljajiča, R. Rozmana, Borisa Lav-riča, Mladena Radojčiča, grafikov Izidorja Jalovca, Milana Benčiča •n kiparjev Jožeta Volariča ter Janeza Vovka. šele v naši dobi je likovna umetnost prvikrat prestopila vrata tovarniških prostorov in postaja počasi 8estavni del yijihovega ambienta. Morda je prav ta neposreden stik s področij ustvarjanja, pa tudi stik, ki ga dandanes doživljamo s pomočjo tega ali onega likovnega medija povzročil, da umetnost ni več privilegij posameznikov ali tujek v območju kulturnih interesov, temveč nasprotno — proizvajalcev postaja sam nosilec likovne tvornosti. Prav razstava likovnikov Iskre nam 8 svojimi vzpodbudnimi likovnimi rezultati to potrjuje. V okviru Združenja likovnih skupin Slovenije sodijo likovniki Iskre med najbolj številne in reči moramo tudi najbolj delovne in kvalitetne upodabljavce. Med njimi najdemo nekaj imen, ki so vidno presegla povprečno raven kvalitete samorastniškega snovanja pri nas. Tudi tehnika likovnega dela obsega pri skupini širok razpon od olja, akvarela, tempere, različnih grafičnih in risarskih tehnik, do kiparskega oblikovanja v lesu in železu. V mejah tematskih prikazov prevladuje krajina, ki velja danes za najbolj tipično področje amaterskega likovnega snovanja. Srečamo se tudi s figuro, še posebej v okviru kiparskih realizacij. Razpon krajinarskega oblikovanja seže na primer od realistične ali vsaj na realizem oprte, tehnično včasih prav presenetljivo dobro izvedene krajine (Martin Goričanec, Mladen Radojčič) od vnašanja razpoloženjskih (Kljajič Milenko, R. Rozman) in ekspresionističnih prvin (Franc Guček) v krajinsko sliko. Fantastična, vsebinsko vedno bolj poudarjena krajina je objekt slikarstva Borisa Lavriča, preoblikovana, likovno či- »TITO V SLIKI IN BESEDI« Radovljica — Pod pokroviteljstvom komiteja občinske konference zveze komunistov sta Foto kino klub in knjižnica A. T. Linhart iz Radovljice pripravila v počastitev rojstnega dne tovariša Tita skupno razstavo z naslovom Tito v sliki in besedi. Razstavo so odprli v petek, 20. maja, v dvorani radovljiške graščine. Razstava bo odprta do 26. maja, obiskovalci pa si lahko ogledajo knjižne zbirke Titovih del in literarne prispevke o revolucionarnem in državniškem delu predsednika. Foto kino klub pa je pripravil 90 fotografij, med katerimi so še posebno zanimivi posnetki Titovih obiskov na Bledu, v Bohinju in v Radovljici. JR TEDEN SLOVENSKIH FILMOV Radovljica — V počastitev obletnic partije in Tita in v okviru priprav na 11. kongres ZKJ in 8. kongres ZKS je Kino podjetje Radovljica skupaj s komisijo za kulturo pri občinskem svetu zveze sindikatov pripravilo od 18. do 25. maja teden slovenskih filmov in filma o Titu. Predstave na Bledu in v Radovljici so bile vsak dan namenjene predvsem delavcem in mladini. Na programu so bili filmi Naš Tito, Dobri stari pianino, Tri četrtine sonca, Na svoji zemlji, Trenutki odločitve in Balada o trobenti in oblaku. JR 900 LET ZASIPA Zasip pri Bledu - Ob 50-letnici obstoja in dela kulturno prosvetnega društva in pevskega zbora Zasip so izdali publikacijo, ki po primerni obliki in vsebini pripoveduje o 900-letnici Zasipa. V njej je zgodovinski oris razvoja vasi, ki leži na prisojnem vznožju zleknjenega H orna dva kilometra od Bleda, kulturni in ostali razvoj vasi, njen prispevek v NOB, predvsem pa delo prosvetnega društva, v okviru katerega prizadevno delujeta pevski zbor in knjižnica. Publikacija je opremljena z zgodovinskimi fotografijami in portreti tistih krajanov, ki so najbolj prizadevno delovali na območju kraja. D. S. Upokojenci peli ob dnevu zmage Radovljica - Letošnja kulturna sezona je zaradi številnih praznovanj še posebno bogata. V radovljiški občini se nastopi kar vrstijo; predvsem na področju zborovskega Petja. Zelo lep delež so s tretjim srečanjem upokojenskih zborov gorenjskih občin prispevali najstarejši naši pevci. Srečanje je bilo 7. maja v Radovljici in je bilo namenjeno proslavi dneva zmage. Organizirala Ba je domača zveze društev upokojencev pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov. Nastopili so zbori društev upokojencev Javornik-Koroška Bela, •Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Tržič m Radovljica. Značilno za zbore, ki so nastopili v Radovljici v avli °snovne šole, je, da še nimajo zelo stare tradicije. Najstarejši med njimi je jeseniški, ki deluje od 1960. leta. Po številu pa je največji tr-žiSki; pa tudi drugi razen javor-niškega, imajo še kar primerno število članov. Zaradi glasovnih posebnosti pa ne bi bilo napak, da bi se zbori še povečali. Morda bi vanje stopili tudi mlajši pevci, posebno tam, kjer ni drugih moških zborov. Pevsko srečanje v Radovljici seveda ni bilo tekmovalno. Vseeno Pa so se zbori po svojih možnostih temeljito pripravili za čimboli nre- pričljiv nastop. Nasploh bi lahko ugotovili, da med njimi ni bilo velikih razlik. Najprej je zapel zbor z Javornika-Koroška Bele in sicer Bazovico, pri kateri je zborovodja Jakob Veber pel tudi solo. Janez Ponikvar in jeseniški zbor sta še posebno dobro zapela Vrabčevo Zdravico. Enotno doživeto, z dobrim solistom, so kranjski pevci, ki jih je vodil Tone Marolt, izvedli pesem Ob Kolpi. Kar vzorno dikcijo in dinamiko je v pesmi Kaj kleplje pokazal zbor iz Škofje Loke pod vodstvom Tineta Pirca. Najmlajšemu med zbori, tržiškemu, je najbolj uspela Kje je moj mili dom, v kateri sta dinamika in izraz sledila besedilu. Prijeten glasbeni utrinek je bila — glasovno manj zahtevna in harmon-sko preprosta — Svetlo sonce se je skrilo v izvedbi zbora domačinov. Oba zadnja zbora je vodil Edo Ošabnik. Vsi pevci, bilo jih je nekaj manj kot sto, pa so za konec še skupno zapeli štiri pesmi. Za konec povejmo, da poleg nastopajočih zaslužijo pohvalo tudi organizatorji, ki so zelo skrbno pripravili pevsko srečanje gorenjskih upokojenskih zborov. Naslednje leto bo podobno srečanje na Jesenicah.- GE sta podoba arhitekturne krajine pa odmeva v grafičnem delu Izidorja Jalovca. Grafični prispevek Milana Benčiča temelji predvsem na orna-mentalnih prvinah. Realizacija izbranih literarnih, zgodovinskih in žanrskih tem je značilna za opus obeh kiparjev na razstavi" Jožeta Volariča in Janeza Vovka, čeprav prihajata do likovnih rezultatov vsak na svoj oseben četudi v osnovi realistično obarvan način. Likovna umetnost skupaj z ostalimi umetnosnimi zvrstmi danes ne služi samo zadovoljevanju človekovih estetskih potreb, temveč postaja v vedno večji meri del človekovega notranjega bogatenja, njegovega doživljanja in razmišljanja, postaja tako nepogrešljiv del našega življenja in s tem pomemben sociološki in psihološki dejavnik v današnji družbi. Tudi s tega vidika je treba gledati na današnji razvoj likovnega življenja pri nas, katerega značilen in poln odmev predstavlja razstava članov likovne sekcije ISKRA v Kranju. Dr. Cene Avguštin GOZD - MOJ PRIJATELJ - Takšno geslo sta izbrala Fotoklub Gorenja vas in Gozdno gospodarstvo Kranj za razstavo fotografij Vlastje Simončiča, ki so jo v okviru letošnjega Tedna gozdov odprli v nedeljo, 22. maja, ob 10. uri v galeriji Ivan Tavčar v Gorenji vasi. Razstava bo odprta do konca šolskega leta, tako da jo bo lahko videlo čim več ljudi. Razen razstave v Gorenji vasi pripravlja organizator Tedna gozdov še več prireditev in akcij, (jk) Pesem mladine Titu za jubilej JURCIĆ Bohinjska Bistrica — 13. maja smo bili v Bohinjski Bistrici priča zanosni pevski manifestaciji. 730 članov pionirskih in mladinskih zborov osnovnih šol radovljiške občine se je zbralo in izvedlo prireditev Mladina poje Titu za 85. rojstni dan. Organizatorja prireditve sta bila občinska izobraževalna skupnost in ZKPO občine Radovljica, pokrovitelj pa svet ZK Bohinj. Revija, ki ni imela tekmovalnega značaja, je zares uspela. Nastopilo je 11 zborov. Pionirski so bili iz Lip-nice, z Bleda, iz Lesc, Gorij, Radovljice in Bohinjske Bistrice; mladinski iz Bohinjske Bistrice, Radovljice, z Bleda in iz Lesc; deški pa je bil bohinjski. Pionirski zbori so razen blejskega peli enoglasno in večinoma s spremljavo. Zborovodje J. Humerca, A. Špenko, P. Golob, J. Pristavec in Sedemdeset let dr. Ferdinanda Kolednika Malo tako zanimivih, samosvojih in zaslužnih mož za spoznavanje slovenske književnosti v tujini kot je dr. Ferdinand Kolednik sem spoznal v svojih sedemdesetih letih. Po materi Gorenjki iz Hotemaž, je Kolednik podedoval neugnan pogum in skoro čebeljo marljivost. Po očetu, Štajercu iz okolice Maribora, pa je Kolednik prevzel šegavo vedrino, nezlomljiv optimizem in izjemen smisel za družabnost, prijateljske kontakte in prijaznost. — Oba, mati in oče sta mu vcepila zavest slovenstva, zvestobe do rodu, ki živi na tem koščku zemlje na obronkih vzhodnih Alp. Dr. Ferdinand Kolednik, svetovljan, doma povsod, je sicer kanadski državljan, z duhovno častjo kanonika, poklicno pa profesor filozofskih ved. Slovenska akademija umetnosti in znanosti v Ljubljani mu je že l. 1945 izrekla takole priznanje: Revija pihalnih orkestrov v Tržiču Tržič — Republiško združenje pihalnih orkestrov je izvedbo letošnje revije pihalnih orkestrov zaupalo Zvezi kulturnih organizacij Tržič. Revija bo 28. maja, na njej pa bodo sodelovali pihalni orkestri Jesenice, Kranj, Muta, Hrušica, Gorje, Lesce, Medvode, Slovenska Bistrica, Zidani most in Tržič. Pihalni orkester Stahlklang iz Borovelj pa bo gost na reviji.V Tržiču je bila zadnja takšna prireditev leta 1961. Na letošnji, ki sovpada s 50. obletnico tržiškega pihalnega orkestra, bodo godbenikom podelili Gallusove značke, Tržičanom pa tudi diplome. Začetek revije 28. maja bo ob 13. uri na nogometnem igrišču, kjer se bodo zbrali vsi pihalni orkestri in nato v povorki krenili do paviljona NOB. Ob treh popoldne bo v osnovni šoli v Bistrici pri Tržiču začetek revije, pred tem pa se bo s samostojnim koncertom predstavila godba iz Borovelj. Tekmovanje bo trajalo predvidoma tri ure. Ob 19.30 bo slavnostni koncert tržiškega pihalnega orkestra. J. Kepic »Dr. Ferdinand Kolednik si je s svojim književnim delom stekel zasluge za spoznavanje slovenskega naroda in njegove književnosti v tujini. Znano slovensko povest Josipa Jurčiča, Jurij Kozjak', je prevedel v francoščino; uvodne besede ji je napisal slavni George Goyau, stalni tajnik Francoske Akademije. Isto delo je izšlo v Kolednikovem prevodu tudi v hrvaškem, srbskem, italijanskem in nemškem jeziku. V francoščini so izšli še Kolednikovi prevodi F. S. Finžgarja. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izreka dr. F. Koledniku vso zahvalo za njegovo požrtvovalno delo na področju spoznavanja kulturnih vrednot.« Ker nameravam 0 Koledniku temeljiteje pisati v Snovanjih, povem danes le še to, da je po njegovi zaslugi Jurij Kozjak preveden že v več kot 50 jezikov! Na pisalni mizi imam tiskarsko čudovito opremljene prevode Desetega brata v nemščini (Der zehnte Bruder), Pod Svobodnim soncem (Iztok) tudi v nemščini ter Jurija Kozjaka v italijanščini (La vendetta dello Zingano). Danes bo dr. Ferdinand Kolednik dopolnil sedemdeset let (rojen 24. maja 1907). Niti nisem omenil Jurčičevega Sosedovega sina v italijanščini in francoščini (Le fils du voisin), niti Kloštrskega žolnirja v hrvaščini. In če še to povem, da je bil Kolednik v času vojne žrtev gestapovskega nasilja, tako da je zdaj delni invalid, sem vrlega moža res samo za silo opisal. Le kaj bi rekli našemu rojaku zdaj za vezilo? Da bi naš poligot poznavalec tolikerih jezikov, organizator prevajalskega dela naših književnih del, informatorja o obstoju našega naroda v svetu, marljivemu in vestnemu presojevalcu naših del v tuje jezike (celo v ar-menščino!) — še dolgo, srečno in zdravo živel! Delal je že dosti. Naj si zdaj oddahne in se še mnogo let veseli bogatih plodov svoje živ-ljenjske jeseni! »Don Fernando« (tako mu je rekal pisatelj Finžgar v številnih pismih, ki mu jih je pošiljal v latinsko ameriški Ecuador) — hvala za tako obsežno in dobro delo! Črtomir Zoreč C. Mazi so v spored vključili predvsem slovenske ljudske, umetne in partizanske pesmi. Prav je, da so se odločili za nekaj novejših pesmi. Podobno so spored oblikovali mladinski zbori, le da so bile pesmi več-glasne. Nekatere med njimi so bile zelo lepo zapete in v celoti so se zbori dobro predstavili. 150-članski bohinjski je živo in ognjevito začel revijo, radovljiški se je odlikoval predvsem z dobro dinamiko. Z lepim gibkim zvokom, pravim zborovskim, in zanimivimi pesmimi se je predstavil blejski zbor. Nekoliko nehvaležno nalogo je imel lipniški zbor, ki je nastopil zadnji, ko v avli ni bilo več potrebnega miru. Posebnost revije je bil nastop deškega zbora Fantje z vasi, ki ga je iz učencev bohinjske šole sestavil A. Završnik. Morda se bodo organizatorji prihodnja leta odločili za ločena srečanja pionirskih in mladinskih zborov, kar bi pripomoglo k boljšemu oblikovanju revij. Sicer pa je bila revija najlepša zahvala zborom, pedagogom, šolam in organizatorjem za trud, ki so ga vanjo vložili. GE Razstava Tito v Sloveniji Jesenice - V okviru prazno letošnjih jubilejev partije in Tli bila na Jesenicah v Kosovi gra razstava Tito v Sloveniji. Orga-rali so jo občinski komite konfen ZKS, odbor za muzej delavs) gibanja na Gorenjskem in Teh muzej železarne. Spominska zbirka Tito v Slove i je bogat prikaz revolucionari) \ gibanja in življenjske poti Tita, posebej pa njegov delež pri obli. vanju in rasti KPS. Tito je bil zl decembra 1937 večkrat v Sloveniji je sodeloval pri vseh pomembnejši i partijskih posvetovanjih in kon rencah. Pri pripravah in delu s venske partijske konference aktivno deloval, zadrževal se je zlasti v Ljubljani, kjer se je sestajf.I z vodilnimi slovenskimi komunisti. Udeležil se je tudi četrte slovensk? partijske pokrajinske konference septembra 1934. leta v Goričanah pri Medvodah. Med svojim bivanjem se je poglobil v politične razmere in o njih aprila 1937. leta poročal ko-minterni. V svojem poročilu je omenil uspehe ljudsko frontovskega gibanja, o naglem razvoju sindikalnega gibanja, ki se je po velikih stavkah leta 1935 in 1936 zelo razmahnilo. Na četrti državni partijski konferenci decembra 1934 je bila sprejeta Titova ideja o ustanovitvi KPS, ki so jo slovenski komunisti uresničili v noči med 17. in 18. aprilom 1937. le^a z ustanovnim kongresom KPS. Od 16. do 17. aprila leta 1938 je bila v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Celju prva pokrajinska konferenca KPS, ki se je je udeležil tudi Tito. Tito se je udeležil tudi tretje pokrajinske konference KPS. Po vojni je Tito obiskal Jesenice že leta 1946, ko je odprl obratovanje plavža. Obiski Tita na Jesenicah ali njegove poti skozi Jesenice so se vrstile od leta 1946 dalje vse do leta 1974, ko je v skupščini občine spregovoril političnemu aktivu in predstavnikom gospodarstva občine 0 vprašanjih notranje in zunanje politike. Janez Z ure " J . g vi ga Vi Jubilej partije in Tita Lomljani zaupajo mladim Osnovnu organizacija Zveze socialistične mladine v Lomu je bila izbrana za najuspešnejšo v tržiški občini — Sodelovanje z mladimi iz TOZD Lepenka Mladost v boju Lom — »Prijetno smo bili presenečeni ob novici, da smo bili izbrani za najuspešnejšo osnovno mladinsko organizacijo v tržiški občini in da nam bo zato občinska konferenca ZSMS podelila posebno priznanje,« pripoveduje predsednica lomske osnovne organizacije mladine Joži Torkar, dijakinja 4. letnika Čevljarske tehnične šole v Kranju in štipendistka Tovarne obutve Peko. »Okrog 50 mladink in mladincev združuje naša osnovna organizacija. Do ma so iz Loma, Grahovš in Po-tarjev, analiza sestave pa pove, da najdemo v lomski organizaciji učence osnovne šole, delavce, vajence, kmete in študente. Smo med tistimi osnovnimi organizacijami, ki nimajo težav s prostorom, saj mamo v vasi nov dom družben.n organizacij.« »Precej bojazljivo sem sprejemala dolžnost predsednika mladinske organizacije,« nadaljuje Joži Torkar. »Bala sem se, da me kot žensko ne bodo upoštevali, vendar sedaj vesela spoznavam, da smo uspeli složno prijeti za delo, da postajamo mladi aktivnejši in zrelejši in da nas tudi starejši sprejemajo z zaupanjem. Le-to pa ne pride samo od sebe. Sprejete naloge je treba uresničiti in ne ostajati le pri besedah in obljubah. Zavzeto in pridno delo rojeva zaupanje krajanov, Li so do mladih še posebno radi kritični. Naša osnovna organizacija je ,mlada', saj je povprečna starost članov 19 let.« Mladi Lomljani se vključujejo v delo ZSMS, razen tega pa jih je srečati v športnem in kulturnem društvu, pri gasilcih in v družbenopolitičnih organizacijah. Nihče jim ne zapira vrat, kar je za uveljavljanje mladine še posebej pomembno. Pri tem Joži Torkar še posebej pohvali krajevno skupnost oziroma njen svet. »Lani smo mladi pripravili seminar, na katerem smo temeljito spoznali našo krajevno skupnost, njene probleme, prihodnost in našo vlogo pri njenem napredku. Predavali so nam predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter društev. Med krajani smo propa- girali lanski samoprispevek v tržiški občini in v tekmovanju za najlepše urejeno volišče zasedli 3. mesto. Prostovoljno smo urejevali novo cesto v Lom, še posebno vnemo pa so mladi pokazali pri pripravah na kviz o zgodovini partije in Tita,« pojasnjuje lansko in deloma letošnje delo lomske osnovne organizacije ZSMS Joži Torkar. »V prihodnje že vpeljanih oblik družbenopolitičnega dela ne nameravamo opustiti,« meni o delovnem programu predsednica lomske mladine. »Novost bo sodelovanje z mladimi iz TOZD Lepenka. Pripravljamo skupni seminar, na katerem se bomo seznanili z zakonom o ljudski obrambi in nalogami pri družbeni samozaščiti. Načrtujemo delovne akcije na novi cesti, še posebno pa bi radi pomagali pri urejevanju vozne poti do Fro-nove in Uskovčeve domačije, do katerih je za zdaj mogoče priti le peš. Pridnejši pa nameravamo biti tudi pri izobraževanju.« J. Košnjek Lepi uspehi v kratkem času Zirovski vrh — Osnovna organizacija ZSMS Zirovski vrh je še »mlada«. Ustanovljena je bila namreč šele pred dobrim letom dni. Toda že v kratkem času so mladi s tega področja dosegli izredno lepe uspehe. Danes so med najboljšimi in najbolj prizadevnimi osnovnimi organizacijami ZSMS v škofjeloški občini. »Za ustanovitev mladinske organizacije smo se res odloČili šele pred nekaj več kot dobrim letom, toda želja, da bi se mladi iz Zirovskega vrha tesneje povezali med seboj in se večkrat srečevali, je bila že naša dolgoletna zamisel,« pravi predsednik organizacije Stane Mlinar. »In zdaj nam je to uspelo. Resda malo težko, saj smo dobivali tudi .polena pod noge', vendar šlo je. Zdaj naša organizacija šteje 53 članov. Delo niti malo ni lahko. Mladi iz naše organizacije smo namreč .raztreseni' po dolgem hrbtu Zirovskega vrha od Zirov do Gorenje vasi. Naša sestava je izredno pisana. Med nami so študentje, srednješolci, dijaki poklicnih šol, osnovnošolci, kmečka mladina . . .« Seveda je za uspešno delo potreben tudi denar. Tega pa ni lahko dobiti. Dotacija je majhna, zato si morajo mladi iz Zirovskega vrha marsikateri dinar prislužiti kar sami. »Kak .tisočak' nam primaknejo tudi delovne organizacije iz Zirov, to je res,« pripoveduje Stane Mlinar. »A to je za naše delo še vedno premalo. Zato smo začeli pripravljati razne prireditve. Prav pred nedavnim smo v Zireh pripravili izredno uspelo .oddajo' Pokaži kaj znaš. Na njej so se pred nabito polno dvorano predstavili pevci, recitatorji, ansambli in glasbene ter pevske skupine s tega področja. Pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je sprejela tovarna Poliks iz Zirov.« Svojih prostorov za sestajanje mladih iz Zirovskega vrha trenutno še nimajo. Vsako soboto ali morda tudi kak drug dan se dobijo na eni od domačij v Zirovskem vrhu, se pogovorijo, dogovorijo za nadaljnje delo ter izmenjajo novice. Toda tako ne ho več dolgo. Mladi iz Zirovskega vrha so se namreč odločili, da zgradijo svoj mladinski dom. Eden od kmetov jim je že brezplačno odstopil zemljišče za postavitev brunarice, načrti so prav tako že izdelani, pomoč so obljubile tudi nekatere delovne organizacije, zato so mladi že poprijeli za delo. Seveda bo potrebnih veliko prostovoljnih delovnih ur. A /. voljo je mogoče marsikaj narediti. »Delamo to, za kar se nam zdi, da smo in kolikor smo sposobni. Pretiravamo ne,« je pripovedoval Stane Mlinar. »Veste, precej oddaljeni smo med seboj in še to je, da nekateri delajo v dopoldanski, drugi pa v popoldanski izmeni. Zato zares le malokrat pridemo vsi skupaj. Kljub temu pa še vedno večkrat pripravljamo razne solidarnostne akcije. Pri delu pomagamo starejšim ljudem« Tudi v prihodnje bodo mladinci iz Zirovskega vrha pripravili še več prireditev. Prva bo že jutri zvečer na igrišču TVD Partizana v Zireh. Celoten izkupiček z zabave jutri zvečer, na njej bo igral Cerkljanski instrumentalni kvintet, bo namenjen za gradnjo mladinskega doma. V* jeseni pa bodo pripravili kulturno zabavno glasbeno prireditev, na kateri se bodo med seboj »pomerili« pevci do 27 let s področja Gorenjske. J.Govekar Bled — Sedemnajst let mu je bilo, obiskoval je ljubljansko gimnazijo. Po rodu Gorenjec, rojen v Kamni gorici, je inženir Edvard Prevc, zdaj vodja projektivno razvojnega biroja LIP Bled, preživljal svojo mladost v okupirani Ljubljani, nato pa ob mitraljezu v Cankarjevi brigadi. V Ljubljani je prebival v učiteljskem domu, znanem po organiziranem odporu in po skojevski organizaciji. Kot član narodne zaščite je marca 1942 deloval na terenu in se udeleževal aktivističnih akcij in manifestacij proti okupatorju. »Bili smo,« zdaj skromno pripoveduje aktivist iz leta 1941,« trden kolektiv dijakov iz različnih krajev Slovenije. Naša povezanost je bila tako močna, tako trdna in pristna, da smo se po vojni preživeli dijaki in starši padlih združili v klubu Ko-smač-Klemenc in sklenili z dejavnostjo kluba prenašati tradicije. Mislim, da je to edini takšen klub pri nas. Iz našega aktiva je 39 mladih padlo, okoli 90 pa jih je odšlo v partizane. Vsi, ki smo preživeli, se še vedno sestajamo, našim padlim tovarišem smo odkrili spominsko ploščo, izdajali smo dijaški koledar ter turistični vodič po Ljubljani. Med vojno pa smo zbirali material, tiskali letake, zbirali orožje ter organizirali več akcij kot je bilo rezanje telefonskega kabla v Šiški in druge. Kmalu je postalo hudo nevarno in s ponarejeno propustnico sem se odpravil v partizane. Tedaj so zaprli veliko aktivistov in mladinski!' 1 diteljev, sem se vključi) V C&l jevo brigado, kjer sem bn mi zec, kasneje sem deloval v > ar nostno obveščevalni službi in nazadnje v KNOJ. Kot mitraljezec sem doživel marsikaj hudega, v VOS sem opravljal druge naloge, v KN(' smo imeli precej opravka s črnorokci, posebno v Trebnjem. Spominjam se zloglasnega Crtomirja, nismo in nismo ga mogli dobiti v pest. Kadar koli je le zaslutil, da smo mu za pe tami, je izginil. Kasneje so bili boji in akcije v okolici Kočevja, dokler nisem s četo dočakal osvoboditve v Ljubljani. Tedaj smo prevzeli nadzor nad glavno komunikacijo — nad ljubljansko pošto.« Danes zvečer bo na stadionu JI,A v Beogradu osrednja jugoslovanska proslava v počastitev dneva mladosti, ki bo s svojo vsebino prikazala pomen Titovih jubilejev. Ob tej prireditvi pa mladina po vsej državi organizira tudi mnoge druge dejavnosti in tekmovanja, med katerimi zavzema posebno mesto kviz Tito — revolucija — mir, v katerem je na šolskih, občinskih in republiških ter pokrajinskih tekmovanjih sodelovalo več kot dva milijona učencev. Tekmovanje se bo sklenilo danes dopoldne v Kumrovcu. Pomerilo se bo 40 učencev osnovnih šol, iz vsake republike po pet, ki so doslej pokazali največ znanja o življenjski poti tovariša Tita in zgodovini KPJ in Jugoslavije. S tekmovanjem v Kumrovcu bo sklenjen tudi »prvi semester« te svojevrstne marksistične šole, ki jo je organiziral srbski mladinski list Kekec, njen pokrovitelj pa je predsednik ZZB NOV Jugoslavije Kosta Nadj. Današnjega tekmovanja v Kumrovcu se bo kot članica slovenske ekipe udeležila tudi Mirjana Stare, učenka 7. razreda osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju. Edvard Prevc je prejel štiri od kovanja: red bratstva in enotnosti druge stopnje, dve kolajni za hrabrost in red zaslug za narod re .<• stopnje. O dneh svoje mlai >>, \ Ljubljani, o težkih trenutki* iorb pripoveduje -,kopo, ničesar ne poveličuje, gOVOl i« udeležba v odporu nekaj nujnega, nekaj sa-n Himevnega. Zato je prijeten sogovornik in prav posebej je treba Vprašanj o tem kakšni so tedaj mladi bili. Vprašanj, na katera nek-dahj aktivist in hrabri borec po . pričaKovanju odgovarja: »Tedaj nisi mogel biti zavedni mladinec, če si nisi bil popolnoma na jasnem o ideologiji, o dialektičnem materializmu, o marksizmu. S srcem smo delali, po navodilih OF smo se ravnali, bili smo hitri za vse akcije in vedno smo bliskovito znali poiskati tistega, ki je v lastne vrste sejal nesporazume ali celo izdajal. Predvsem sami sebe smo dobro poznali in kaj hitro znali ukrepati. V tem je bil tedanji skojevski učinek, skojevski pogum in akcija.« D. S. »Za tekmovanje me je navdušil učitelj Cveto Habjan,« je pripovedovala, ko smo jo v petek obiskali na šoli,« vendar smo se začeli pripravljati kar malo pozno. Naša šola, tako kot večina drugih šol v Sloveniji, namreč ni imela naročenega lista Kekec, ki je razpisal tekmovanje in tudi prinašal snov, ki smo jo morali obdelati. Zato smo se lahko začeli učiti šele konec prvega polletja, ko je bilo gradivo zbrano in prevedeno. Za šolsko tekmovanje se nisem veliko pripravljala, bolj resno je bilo s pripravami za občinski in republiški kviz. Sedaj pa z mentorjem Cvetom Habjanom zelo veliko vadiva in ponavljava. Pripravil mi je okrog 700 vprašanj, na katera moram znati odgovoriti.« Potem je Mirjana povedala, da v Kumrovcu še ni bila, a si že dolgo želi, da bi videla Titov rojstni kraj. Sedaj se ji bo ta želja uresničila, tako kot se ji je tudi želja, da bi videla maršala Tita. Pred dvema letoma mu je namreč ob 1. maju, ko je pripotoval v Slovenijo, izročila šopek na brniškem letališču. Kako bo danes v Kumrovcu? Mirjana pravi, da upa, da se bo uvrstila med prvo polovico. Čeprav je samozavestna in nima treme, meni, da ne sme upati preveč. Najbrž meni tako tudi zaradi skromnosti. Kot smo zvedeli od ravnatelja in učiteljev, sama tega namreč ni omenila, je vsa leta odlična učenka, navdušuje se za matematiko, tekmovala je celo na občinskih tekmovanjih mladih matematikov, tudi kemijo ima rada in zgodovino tudi. Na tekmovanju Vesela šola, ki ga razpisuje pionirski list in zajema splošna znanja, je bila šolska prvakinja. Občinskega tekmovanja se ni mogla udeležiti, ker je bilo istočasno z republiškim tekmovanjem Tito — revolucija — mir. Do lani je bila predsednica pionirskega odreda. Prizadevna je, vztrajna in uspešna. Prav gotovo bo tako, če le ne bo kakšne hude smole, tudi danes. »Vso srečo, Mirjana!« L. Bogataj Spomini na Brčko-Banoviči Valentin Šranc z Jesenic, večkratni udarnik in mladinski aktivist, se spominja prve zvezne mladinske akcije in dveletnega prostovoljnega dela na »avtoputu« Jesenice — Danes sodeluje mladina v brigadirskih akcijah pred-v- zato, da se izobražuje in vzgaja v socialistični zavesti, spoznava tovarištvo ob delu in medsebojno pomoč. Prve mladinske delovne brigade pa so bile nujno potrebne zaradi samega dela, zaradi izgradnje porušene domovine. Prvi brigadirji so morali trdo delati, garati in živeti v znatno slabših delovnih razmerah. V prvi zvezni mladinski akciji Brčko-Banoviči je bil v gorenjski brigadi tudi mladinski aktivist Valentin Sranc z Jesenic, večkratni udarnik, ki se akcij — tudi dveletnega prostovoljnega dela na »avtoputu« — spominja: 1 . .)■»!*•*-• »V Brčko sem leta 1946 prispel z vlakom iz Zagreba, kjer sem bil udeleženec mladinskega kongresa. Brigadirji smo tedaj delali na težavnem terenu z najbolj preprostim delovnim orodjem, pa še tega nismo imeli zadosti. Strojev ni bilo, spali smo po skednjih, hrana, večinoma »popara«, je bila enolična. Ponoči in sploh so nas varovale oborožene straže, kajti takoj po vojni je bilo še zelo nevarno, bilo je vse polno »skrivačev«. Ostal sem vse tri izmene in pomagal Kri organizaciji brigadirjev, ki so pri-ajali. Tedaj nas je odlikovala velika volja do dela, požrtvovalnost, zavest, vsak dan smo tekmovali pri delu. Sploh ni bilo nediscipline in nikakršnih problemov, vsi smo trdo delali, obenem pa se tudi izobraževali pri političnih urah. Na odseku Kiseljak je tedaj delala tudi prva mednarodna brigada. Na avto cesti Bratstva in enotnosti od Zagreba do Beograda v letih 1948 in 1949 smo že prebivali v lesenih montažnih barakah in imeli v primerjavi z letom 1946 znatno boljše pogoje dela. Tudi sam teren ni bil tako zahteven. Po vsej trasi so bila brigadirska naselja, spali smo v vojaških posteljah, imeli več orodja, pomagali so stroji, čeprav je bilo še vedno precej ročnega dela. Bilo je več oblik izobraževanja. Sam sem organiziral mladinske brigade. Drugo leto izgradnje »auto puta« smo tri mesece delali v Vrdniku, kjer sem pripravil delo v kamnolomu. Vsekakor so moji spomini na prve mladinske akcije, pa čeprav smo zares garali in živeli v slabih razmerah, prijetni, kajti družilo nas je prijateljstvo, tovarištvo in resnična zavest. Lepih trenutkov je bilo veliko, težkih tudi. Na progi Brčko-Banoviči smo na primer večkrat ponoči planili pokonci, ko nas je prebudilo divje streljanje straž. Bili smo v nenehni pozornosti in budnosti, kajti oboroženih in nevarnih skupin, ki so se po vojni skrivale po gozdovih, ni bilo malo. Tudi danes je prostovoljno mladinsko delo potrebno; ne toliko zaradi dela in same izgradnje, kot zaradi vzgoje mladine, ki mora spoznati kolektivno delo in pravo tovarištvo. Brigadir je v brigadi prvič samostojen, se srečuje z vso resnostjo življenja. Čeprav so današnji brigadirji pridni, delavni in resni, me včasih le moti, da nekateri posamezniki neodgovorno pačijo stare brigadirske in partizanske pesmi. Ne bi smeli dovoliti takšnega obnašanja nekaterih, tudi pri pesmi bi morali spoštovati naše revolucionarno izročilo.« Valentin Šranc, večkratni udarnik — »še sam ne vem, kolikokrat sem bil« - je bil torej eden prvih brigadirjev in organizatorjev mladinskih delovnih brigad. Eden tistih, ki so iz težkih partizanskih borb odhajali zmagovalci in ki so takoj po vojni spoznali tudi vrednost in pomen tedaj še kako potrebnih delovnih borb in delovnih zmag. D. S. Vso srečo, Mirjana V Šenčurju ohranjajo bogato revolucionarno preteklost (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Razumljivo, da po vsem tem kar sem v kratkem navedel, tudi razpad Jugoslavije in z njo povezana okupacija nista presenetila komunistov *n njihovih sodelavcev v Šenčurju, vedeli so, da odločilni spopad šele Prihaja, zato so se temu ustrezno tudi pripravljali. Organizirano so zbirali orožje in se kar krepko oborožili. Janko Mlakar je že mesec dni po razpadu organiziral in vodil eno takih akcij celo v Selca nad Škofjo Loko, kjer so iz Prosvetnega doma odnesli puškomitraljez, pet pušk in več nabojev. Tudi sicer so mladinci pokazali svoj pravi odnos do novega sovražnika. Dva od njih sta 11. aprila 1941 za Šenčurjem celo streljala na nemško izvidniško letalo (15); Pričela pa se je tudi organizirana in posp< ia politična dejavnost. Z novim člani so se razširile tudi P«rt" ■ skojevske vrste. 19/ je bil v Šenčurju >>*ga- vi odbor OF, tedaj š< ro-■ i>( alistične fronte, nekaj /.;> tem pa še mladinska organiza« ja OF (16). Samo d^a dni po napadu nacistične Nem r Sovjetsko zvezo je odšel galo prvi domačin Janez Ml poznan revolucionar in komunist (17). 22/7-1941 je bil v Šenčurju v navzočnosti Toma Brejea-Pavleta, inštruktorja CK KPS in člana vodstva gorenjske vstaje sestanek članov Partije in SKOJ o pripravah na oboroženo vstajo (18). 25/7-1941 je bil v gozdu pri Šenčurju širši sestanek aktivistov, na katerem je bil sprejet načrt vstaje (19). V noči od 26. na 27/7-1941 bi morali pričeti z oboroženim napadom na žandarmerijsko postajo Cerklje itd., po napadu pa se priključiti kranjski četi pod Storžičem. Ker je bil tega dne popoldan aretiran Janez Markun, sekretar partijske organizacije in vodja priprav za vstajo v Šenčurju, načrtovanega napada niso izvršili, temveč so pripravljali novo akcijo za sekretarjevo osvobo- Krajevna skupnost GORENJA VAS nad Škofjo Loko objavlja prosto delovno mesto tajnika Krajevne skupnosti Gorenja vas Pogoji: dokončana srednja šolska izobrazba administrativne "ali eko-nomske smeri. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh Po objavi na gornji naslov. Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu objave v 10 dneh po objavljeni izbiri. ditev. Ker pa so Nemci Markuna odpeljali že pred nočjo iz šenčurske žandarmerijske postaje v Kranj, je odpadla tudi ta akcija. Tako so imele priprave le političen učinek, ne pa tudi oborožen-akcijski, kar je bil glavni namen. Čeprav je ta večer odšlo in tri tedne ostalo v ilegali sedem udeležencev, se zaradi opustitve tega dela julijske vstaje v Kranju in naknadnega razbitja Kranjsko-tržiškega bataljona, njen oborožen del ni izvedel niti v nekaj naslednjih dneh (vse priprave v kranjskem okrožju so bile med seboj povezane tako glede oboroženih akcij kot tudi glede naknadne združitve borcev v skupno partizansko enoto) (20). 29/7-1941 je skupina •■ 'Manskih aktivistov na gradbišči nove ceste ob sedanjem letališču uničila več zabojev orodja in strelja ia nemške avtomobile, ki so | t< daj pripeljal od Brnika pio' Šenčur JU (21). • Kone- p >•»^ja in v jeseni sta se v Šenčurju razširila odboi OF in ganizacija na terenu z novimi so-avci. Septembra 1941 je bil odbor ustanovljen na Visokem, prve ini novembra 1941 pa še v Vogljah itd. (22). 8/11 in 18/11-1941 je pod vodstvom Janka Mlakarja odšlo v Cankarjev bataljon na desno stran Save pet mladincev iz Šenčurja. Tedaj je Janko pod Mohorjem odkopal puškomitraljez, ki ga je prinesel iz Selc in se nato od njega ni več ločil. Kot puškomitraljezec je sodeloval v vseh bojih Cankarjevega bataljona in v poznanih tridnevnih bojih v Poljanski dolini 27/12-1941 padel na Polhovcu pod Pasjo ravnjo. Prav ta še ne devetnajstleten organizator in voditelj napredne mladine v Šenčurju ter izredno junaški prvoborec je tudi prva žrtev Šenčurja (23). 9/12-1941 je bil v hiši Janeza Pipana v Šenčurju setanek partijske organizacije in odbora OF, na katerem je bil sprejet sklep o ustanovitvi Kokrške čete (uvodni sestanek o pripravah na ustanovitev čete je bil že nekaj dni preje). Na sestanku sta bila navzoča Lojze Kebe-Štefan, član pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in politični komisar štaba gorenjskih partizanov in Stane Bečan, član okrožnega komiteja KPS Kranj, ki sta zahtevala, da se v okviru že izvedene koncentracije gorenjskih partizanov na desni strani Save v Cankarjevem bataljonu in načrtovane decemberske vstaje na Gorenjskem (to pot je šlo za drugo gorenjsko vstajo) takoj ustanovi v Šenčurju partizanska četa, ki bo s svojim obstojem in delovanjem pod Krvavcem in Storžičem (to naj bi bila tedaj tudi edina partizanska enota na levi strani Save na Gorenjskem od Begunj do Moravč) med drugim vezala na sebe določene okupatorjeve vojaške sile in s tem razbremenjevala njihov pritisk na Cankarjev bataljon na desni strani Save. S tem v zvezi je bilo sklenjeno, naj četa svojo dejavnost usmeri v dolino Kokre, kjer poteka za okupatorja ena pomebnejših cestnih povezav z Reichom; nadalje, naj se četa ustanovi iz domačinov Črtomir Zoreč: Tržaško slovenska deželica ob morju (19. zapis) Ker je to zadnja pripoved o slo-Venski zamejski deželici, ki ji pravico Tržaško, si bom dovolil zapisati j>e nekaj tega in onega, tako bolj Drez kakega posebnega reda. JOHANN WESSEL Nekoč slovenski pesnik Jovan Vesel-Koseski — zdaj, v drugi polovici 19. stoletja, višji finančni svetnik v Trstu. Mar še »biti slovenske krvi, bodi Slovencu po-r»os!« in »hrast se omaje, zvestoba Slovenca se ne gane«? Leta 1884, dne 26. marca, je Koseški v Trstu Hmrl. Docela pozabljen od slovenske kulturne javnosti. — Pač, ob stoletnici njegovega rojstva, to je ob kon-CU 1. 1898, so mu prijatelji vzidali Marmorno spominsko ploščo — v Pročelje hiše, iz katere je izšel — spodnje Koseze št. 5 (pri Moravčah). Ne bi pa omenjal Koseškega v tej domoljubni epistoli Trstu in njego-vim slovenskim vasem, če ne bi bila Prav pesnikova hčerka mati sloveče-8a planinskega poeta dr. Juliusa Ku-8yja. O njem naj zdaj teče beseda. Šenčurja in okolice (pozneje tudi od drugod) in da se četa imenuje Kokr-ška četa. Za njenega komandirja je bil imenovan Stane Bečan kot član okrožnega komiteja KPS Kranj in tedaj edini partizan v tem delu Gorenjske. 10/12-1941 so v novonastajajočo četo v Šenčurju, poleg komadirja Bečana stopili že tudi prvi štirje domačini, nato pa postopoma še drugi. Do sredi marca 1942 je v četo stopilo 48 borcev (od tega iz tedanje občine Šenčur 25 borcev), do srede junija 1942, ko je četa prenehala obstojati pa skupi tfaj omenim, da je skupina borcev te čete aprila 194 a v okrogelski ja mi .) Kranjem in izredno junašk-- e 13 borcev te čei Kokrška Seta, ki je pričeia .a-stajati v Šenčurju, se je nato zadrževala na v -tanji gori, Krvavcu fezerca), nad Bašljem, nato februari po napadih in neprestanem zasledovanju v visokem snegu, na Visokem, pretežno pa v manjših skupinah v Praprotni polici, Vogljah in Trbojah. Po ponovni združitvi se je četa do 9/3-1942 za Irževala v Vogljanski gmajni, od srede marca do srede aprila 1942 v Udinem borštu, nato pa v okolici Storžiča, kjer je na Kališču 18/6-1942 prerasla v II. bataljon Kokrškega odreda. Nastajanje in dejavnos Kokrške čete je. vse od ustanovitve pa zlasti do sredine marca 1942 najtesneje povezana z dejavnostjo partijske in OF organizacije v Šenčurju in v tedanji občini Šenčur sploh. Aktivisti so skrbeli za dotok novih borcev v četo, organizirali so zbiranje in prevoz hrane v vas Grad pod Krvavec, februarja in marca 1942 so v četo odšli še zadnji aktivisti s terena. V zvezi s tem delovanjem pa so v tem času v Šenčurju padle že tudi številne žrtve; štiri borce te čete so zajeli in v Begunjah ustrelili dva obrca oz. aktivista pa sta zgorela v Pipanovi hiši itd. Ustanovitev Kokrške čete, ki je bila neposredno povezana z decembersko vstajo na Gorenjskem, še vedno ni^pmenjana v številnih opisih zgodovinarjev, tako tudi ne v poznani, obširni in poglobljeni analizi T. Ferenca, Borec številka 12/71, pod naslovom: Množična vstaja na Gorenjskem decembra 1941. Ker pa je posredi ustanovitev Kokrške čete in kakor pisec sam navaja v tej analizi, v sredini decembra 1941 odšlo v Cankarjev bataljon tudi 18 prostovoljcev iz Kranja in okolice, je ta vstaja v določenem pogledu zajela tudi kranjsko okrožje in ne samo desno stran Save oz. zgornji Gorenjski kot (24). Seveda pa je bilo tudi v poznejših letih NOB v Šenčurju mnogo pomembnih dogajanj. Npr. 15/4-1943 je bil ustanovljen rajonski (okrajni) komite KPS Šenčur, 12/4-1944' so odšli v partizane številni domačini Šenčurja itd. (25 in 26). Ker pa iz teh poznejših let, ki so že bolje poznana, to pot ne bodo pretresali dogodkov, jih številneje ne navajam. Že dosedaj pa vse navedeno dokazuje velik obseg revolucionarnega delovanja v Šenčurju pred in med vojno. Franc Štefe-Miško Pomladanski izlet izžrebanih naročnikov Glasa (4., zadnji zapis) Od Vira do Stične ni daleč, komaj dober streljaj. In že bomo obstali pred mogočnim poslopjem. STIČNA Vprijaznem kotiču, v zatišju med dvema vrstama lepih gričev stoji slavni klošter stiski,« je zapisal Jurčič v »Juriju Kozjaku«. Poslopje cistercijanskega samostana je velikansko — saj obsega samostan belih menihov in prostorno baziliko v ožjem smislu, hkrati pa pod njegovo streho deluje popolna gimnazija, mlekarska in mesna industrija, mlinsko in mizarsko podjetje — in še je prostora! Stiski samostan je bil več stoletij središče kulturnega, umetnostnega in naprednega gospodarskega življenja. Tu sta nekaj meniških let preživela tudi zgodovinar in komediograf Anton Tomaž Linhart in verski upornik Martin Kuralt, prvi Radov-ljičan, drugi iz Žabnice pri Škofji Loki. V stiškem kloštru hranijo tudi vrsto likovnih umetnin (križev pot slikarja Fortunata Berganta iz 1. 1776) ter več izvirnih gradbenih zanimivosti (križni hodnik, rokokojska obednica s štukaturnim stropom, cerkev-bazilika v romanskem slogu) idr. V naši slovstveni zgodovini je najbolj znan »stiski rokopis«, ki ga sedaj hranijo v Ljubljani. Rokopis je bil pisan sto let pred Trubarj«mi in obsega razne slovenske molitve, pesmi in obrazce splošne spovedi. Ob prihodu z lokalne ceste iz Stične na staro dolenjsko »cesarsko« cesto, opazimo visoko, umetniško izdelano kamnito znamenje, ki je bilo postavljeno ob koncu 16. stoletja v spomin na Hrenovo protireformaci-jo. « PODSMREKA IN VIŠNJA GORA Hiteli bomo že proti domu — po lepo speljani dolenjski avtomobilski cesti — morda pa se le bomo utegnili ustaviti v Podsmreki, gradiču pred Višnjo goro. Tu je poslopje zdaj urejeno kot lončarski muzej, oddelek Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Po zanimivem sprehodu ob lončarskih izdelkih se bo dalo tudi kupiti kako skledo, vrč ali majoliko.Za spomin in za rabo. Višnja gora — že tolikokrat opevana in osmešena zaradi priklenjenega polža. Toda mesto pa je le — četudi ima manj prebivalcev kot kak večji stanovanjski blok. Komaj 642 ljudi živi v tem najmanjšem slovenskem mestu! Pa še nekaj ima Višnja gora, kar drugje nimajo: žalosten sloves o pokvarjenih dekletih iz vse Slovenije, ki jih skušajo tu v posebnem zavodu prevzgojiti. LOUIS ADAMIČ Še preden bomo od Grosupelj krenili proti Ljubljani, bomo imeli priložnost obiskati rojstni dom (danes preurejen v muzej) ameriško-slovenskega pisatelja Louisa Adamiča. Rojen je bil ugledni pisatelj v Pra-pročah 1. 1898, leta 1951 pa je padel kot žrtev še do danes nepojasnjenega atentata v Ameriki. Njegova najbolj znana dela so Dinamit. Smeh v džungli, Vrnitev v rodni kraj. Ore in stena Vnuki idr. V pogovoru o tem zanimivem ameriškem pisatelju slovenskega rodu nam bo hitro minila pot do K*-a-nja. CZ. Naročniki žrebajo naročnike Lotrič Jana, Zg. Besnica 24, Zg. Besnica, je izžrebala naslednje naročnike: Gašperlin Jože, Luže 57, Šenčur; Vidmar Ani, Stružnikova 19, Šenčur; Tomšič Milena, Hiaše 7, Radovljica; Kalan Milka, Ljubno 54, Podnart; Jensterle Miran. Podpore-zen 3, Podbrdo; G u želj Frančiška, Davča 31, Železniki; Fartek Francka, Proletaiska 14, Tržič; Pušavec Aleš, Koroška c. K), Jesenice: Oblak Marica, Prelesje 9, L učine, Gor. vas; Grilc Marija. l)vorje 35,Cerklje. vsak dan jFJ0« V KRANJU od 9. do 19. ure NTRAL K Dr. Julius Kugy (1858-1944) DR.JULIUS KUGY oroški slovenski kmet Kogej iz skromne vasice Podlipe (Lind) pri Podkloštru Ar- noldstein) v zahodnem delu Roža (že ob Zilji) — je bil ded svetovno znanega alpinista, pisatelja in pesnika dr. Juliusa Kugvja (19. julija 1858 - 5. februarja 1944). Četudi po materi slovenske krvi, po očetu pa tudi slovenskega koroškega rodu, se je Kugy vse življenje imel za — tržaškega Nemca. Bil je tako vzgojen, tudi šolal se je le v nemškem kulturnem krogu. Sicer pravnik po poklicu, je vendar živel od velikega trgovskega podjetja, ki ga je vodil več desetletij (celih 40 let!) po očetovi smrti. Veljal pa je Kugv — kot človek in kot pisatelj — za strpnega, uvidevnega in pravičnega moža. To dokazuje njegovo pisateljsko delo pa tpdi njegovi osebni odnosi s slovenskimi gorskimi vodniki. Najbolj znani Kugvjevi knjigi, pisani v naravnost poetičnem jeziku, sta »Iz življenja gornika« in »Delo, glasba, gore«. Obe knjigi sta izšli tudi v slovenščini. Bil pa je Kugy starega kova planinec. Kot bogataš je plezal po gorah vselej v spremstvu vodnika, včasih je bil z njim tudi nosač. Bil je gospod, navadni ljudje so bili zanj vodniki, kmetje in pastirji. Znal pa je biti tudi demokratičen, a vselej »blizu, a ne preblizu«. — Zato so Kugy-jeve knjige vsaj naši mlajši generaciji nekako tuje, četudi so prevedene v slovenščino. Njegovo povezanost z gorami pač čutimo — toda povezanosti ljudstva z gorami, našimi go- rami, le pogrešamo. Bral sem, da v Kugyjevi knjigi, ki je nedvomno visoke umetniške vrednosti, ni čutiti, kako so naši gorjanci povezani s svetom, »kjer so dolge veke domovali naši bogovi, viharni in gorski duhovi, bele žene, krivopete, kombali, vedomci in škratje. V Kugvjevi knjigi srečaš Zlatoroga in rojenice, a le stežka se spomniš, da so to le slo- Kugyjev spomenik v Trenti venske bele žene in da je Zlatorog zlatorogi kozel-stražar Perunovega zaklada v Triglavu.« Nesporna zasluga Kugvjeva pa je dejstvo, da je zbudil Trentarje in domačine v Ovčji vasi pred Zajezerom (v Kanalski dolini) v občutek, kako lepa in pomembna je njihova gorska domačija. Danes gledaš na hišah v Ovčji vasi (Valbruna) kamnite plošče s citati iz Kugvjevih del; v Trenti pa stoji prelep Savinškov kip v bronu: kako stari gornik Kugy zre zamišljen v prisojne stene Jalovca. - Kip sam je sad slovensko-tržaško-avstrijske-ga planinskega tovarištva; tudi stroške za monumentalni spomenik so si vsi ti gorniki podelili. Ko pa hodim po Koroški, me pot večkrat zanese mimo Podlipe. Na holmu, med drevesnim zelenjem, se kar kričavo vsiljuje napis »Kugy-haus«. Vasica ni več slovenska ... OSSIMO,NO! To pa je zadnji, trpek vtis iz Trsta. Ponovno sem šel mimo velike, bahate — a prav nič arhitekturno lepe — nove tržaške univerze (ob cesti, ki vodi v mesto z Opčin). Vsi zidovi, v višino dosega rok, so počečkani s parolami, prav po pobalinsko. Največ pa je napisov »Ossimo, no!« Torej je v mladih (ne delavcih, v študentih!) le še preveč nestrpnosti do slovenskih sosedov. Mar bodo šele prihodnji rodovi boljši? (Konec) ŠPORTNO DRUŠTVO PRI KS HUJE -PLANINA - ČIRČE KRANJ - Pred kratkim so se v prostorih krajevne skupnosti Huje - Planina - Cirče zbrali predstavniki balinarskega kluba Huje, nogometnega kluba Filmarji, rokometnega kluba Huje ter košarkarji in se dogovorili o skupnem delu na področju telesne kulture v omenjeni krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti za sedaj športno življenje se ni zaživelo tako kot bi lahko, zato so se predstavniki omenjenih klubov domenili za ustanovitev športnega društva; ustanovna skupščina društva, ki naj bi se imenovalo Kokra, je bila včeraj, 19. maja, zvečer v prostorih Doma upokojencev na Planini. -čm Prejšnjo nedeljo, 15. maja, so japonski televizijski delavci snemali zanimivo oddajo o kmečki ohceti. Snemanja zanimivega turističnega filma iz naših krajev in drugod po svetu sta se udeležili folklorni skupini z Bleda in iz Bohinjske Bistrice. Sodelovala pa je tudi godba na pihala izGorij. - B. B. VESELI VEČER JAVORNIK - Osnovna organizacija ZSMS na osnovni soli Koroška Bela je pripravila Veseli večer, ki je bil v delavskem domu Julke in Albina Pibernik na Javorniku. Za začetek je pevski zbor osnovne sole Koroška Bela pod vodstvom Davorina Rostoharja zapel nekaj pesmi, nato se je pričel Veseli večer, ki je bil obogaten s skeči, humorjem in glasbenimi točkami. Člani osovne organizacije ZSMS na osnovni soli Koroška Bela so veseli večer organizirali skupaj z DPD Svoboda Javornik. J. fcerdin TEČAJ ZA NEPLAVALCE JESENICE - Komisija za sport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata jeseniške železarne je maja organizirala tečaj za neplavalce. Tečaj poteka v hotelu Larix v Kranjski gori in ga obiskuje 22 delavcev-neplavalcev. Udeleženci tečaja se ukvarjajo tudi s športom, namiznim tenisom in ostalimi športi. Tečaj je v popoldanskem času. J. Žerdin USPEŠEN PRESKUS ZNANJA LESCE — Aprila je bilo v osnovni šoli Lesce izbirno tekmovanje učencev osnovnih šol radovljiške občine pod naslovom Tito, revolucija, mir. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZZB NOV Radovljica in je dobro uspelo. Največ točk je dobila ekipa domače osnovne šole iz Lesc, drugo mesto sta si razdelili ekipi osnovnih šol z Bleda in iz Radovljice, tretje mesto pa ekipe iz Bohinjske Bistrice, Gorij in Lipnice. Po tekmovanju so sestavili tudi petčlansko ekipo za nadaljnja tekmovanja. JR V Radovljici že več let prizadevno deluje »Linhartov oder«. To je skupina mladih recitatorjev, ki pogosto nastopajo na različnih proslavah in drugih kulturnih prireditvah. Kulturno skupino uspešno vodi Alenka Bole-Vrabec. - B. B IZLET V TAM IN RADENCE Avto moto društvo Podnart je konec aprila letos organiziralo izlet v tovarno avtomobilov v Mariboru. Ogledali so si tudi elektrarno Zlatoličje ter obiskali zdravilišče Radenci. Izleta so sc v glavnem udeležili člani, ki so v društvu že od ustanovitve. Društvo namerava letos organizirati Se več prireditev. Prva množičnejša bo junija tradicionalni izlet v neznano. C. R. h. »4 Letališče Alpskega letalskega centra v Lesrah je tudi letos že odprto za goste; pa tudi sicer na letališču , vsak dan vadijo v jadralnem letenju, padalci in drugi. Ob lepem vremenu pa se precej izletnikov rado popelje z aerotaksijem. 15-minutna vožnja nad Bledom stane letos 270 dinarjev, 30-minutna nad Bohinjem 520 dinarjev, vožnja nad Triglavom za štiri osebe pa 900 dinarjev. — B. B. Na osnovni šoli P. S. Pinžgarja uspešno deluje tudi ženski mladinski pevski zbor. Zbor redno nastopa na šolskih prireditvah in tudi drugje. - B. B. BORCI SO ZBOROVALI BOHINJSKA BELA, GORJE - Aprila so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani ZZB NOV Bohinjska Bela. Ugotovili so, da so člani organizacije aktivni pri razreševanju krajevnih problemov in da se prav tako vključujejo v različne akcije kot drugi krajani in da imajo nekateri člani še vedno nekaj stanovanjskih težav ter da so Se vedno nerešeni posamezni primeri glede dvojne dobe. Sklenili so tudi, da bodo začeli zbirati "■zgodovinsko gradivo iz NOB in da bodo izdali poseben krajevni 'almanah. 1 . Na občnem zboru ZZB NOV v Gorjah pa so predvsem ugodno ocenili dosedanje sistematične zdravniške preglede za borce in se zavzeli zanje tudi v prihodnje. Sklenili so tudi, da se bodo letos udeleževali vseh pomembnejših prireditev v občini. •]. Ambrožih V- Mlad je pevski zbor KUD Ljubno, ki ga vodi Marjan Eržen. Kljub temu pa so pevci povsod, kjer nastopajo, lepo sprejeti. — Foto: B. B. DELO SVETA POTROŠNIKOV BLED — Pred dnevi se je na Bledu sestal svet potrošnikov pri krajevni skupnosti. Kritično so ocenili dosedanje delo, hkrati pa sklenili, da bodo pozvali vse OZD, ki imajo prodajalne na območju KS, naj jim predložijo svoje srednjeročne razvojne programe. Veletrgovini Živila Kranj — TOZD Bled razen tega predlagajo naj razširi svojo prodajalno na Mlinem. Ugotovili so še, da je na Bledu slaba preskrba z mesom, sadjem in zelenjavo in da je tržnica poleti slabo založena. Trgovskim podjetjem bodo tudi priporočili,naj prodajajo sadje in zelenjavo kar pred vhodi v trgovine. Tako delata Murka v Lescah in prodajalna Špecerija v Radovljici. Sadje in zelenjava sta tako bolj sveža. M. S. V PRIČAKOVANJU SEZONE ŠOBEC — Delavci turističnega društva Lesce so se letos Se posebno skrbno pripravili na turistično sezono v kampu Šobec. Kamp so skrbno očistili in popravili poškodovane naprave. Pričakujejo, da letošnja sezona ne bo slabša od lanske. Največjega obiska pa se nadejajo med 10. in 25. julijem, ko vsako leto zabeležijo največ gostov. Rekorden obisk so sredi julija zabeležili 1973. leta, ko so imeli kar 2200 prenočitev na dan. Tudi lani je bil obisk zadovoljiv, letos pa če jim ne bo nagajalo vreme, upajo celo na rekord. B. B. UREDILI SO VRTEC KAMNA GORICA — V Kamni gorici so pred nedavnim uredili oziroma obnovili notranjost vrtca. Zdaj pa zbirajo denar, da bi uredili oziroma obnovili tudi zunanjost stavbe. B. B. NAČRTI DRUŠTVA ZA PODVODNO DEJAVNOST BLED — Društvo za podvodno dejavnost Bled ima že 30 članov. Njihova dejavnost je v glavnem povezana z blejskim jezerom. Letos med prvomajskimi prazniki pa je 12-članska ekipa odšla tudi na Jadran. Poiskali so si prostor, kjer bodo poleti pripravili tabor in raziskovali morsko dno, se ukvarjali s podvodno fotografijo in podvodnim ribolovom. Se ta mesec pa bodo na Bledu organizirali tečaj in izpite za prvokategornike. V načrtu imajo tudi, da bi število članov čimbolj povečali. B. B. Tovarna Elan je v Begunjah pri turističnem društvu v bližini Jožovca postavila različne telovadne naprave in orodje. Za Elan je to nevsiljiva reklama, za otroke pa priložnost za igro in veselje. — B. B. OBNOVA ALJAŽEVEGA DOMA MOJSTRANA - Planinsko društvo Mojstrana bo tudi letos nadaljevalo s prostovoljnimi delovnimi akcijami pri delih za obnovo in preureditev Aljaževega doma v Vratih. Prva letošnja akcija je že bila. Planinsko društvo Mojstrana pa je pozvalo k sodelovanju ljubitelje in obiskovalce planin tudi iz drugih krajev Slovenije. B. B. Konec aprila je v Kropi 20 delavcev tovarne Plamen in 4 delavci podjetja Merkur iz Lesc uspešno opravilo izpit za voznika viličarjev. Tečaj so uspešno organizirali v sodelovanju oddelka za izobraževanje odraslih pri ?AC .Jesenice in kadrovskega sektorja tovane Plamen Kropa. - B. B. PRAPOR NAJMLAJŠIM PODLJUBELJSKIM GASILCEM PODLJUBELJ - V počastitev jubilejev partije in Tita in 20. obletnice ustanovitve prve pionirske gasilske desetine v Podljubelju je bilo v nedeljo, 22. maja, v Podljubelju slovesno razvitje prapora podljubeljskih pionirjev-gasllcev. Pokrovitelj prireditve, na kateri je govoril sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur, je bila tržiika občinska gasilska zveza. Razvitje prapora so omogočili krajani, tržiški delovni kolektivi, skupnost za varstvo pred požari, občinska gasilska zveza, nekatera gasilska društva iz tržiške občine in krajevna skupnost ter družbenopolitične organizacije Podljubelja. V kulturnem programu so sodelovali tržiški pihalni orkester, učenci podljubeljske osnovne šole in osnovne šole heroja Bračiča iz Tržiča in pionirska folklora iz Trtica in recitatorji. Klub zadovoljnih abstinentov iz Radovljice je letos za dan OF za svoje člane organiziral dvodnevni izlet na Češkoslovaško. Sicer pa to letos ni bil edini izlet, ki jih klub poleg ostale dejavnosti organizira že več let. Letos namreč načrtujejo tudi izlet v Kumrovec in Čateške toplice. Organizirali pa bodo tudi krvodajalsko akcijo. Na sliki udeleženci izleta na Češkoslovaško. — F. Debeljak 20. in 21. maja je na Bledu sekcija barmanov Jugoslavije — podsekcija za Slovenijo pod pokroviteljstvom turističnega društva Bled pripravila tretje tekmovanje barmanov Jugoslavije v mešanju pijač. Sodelovalo je 27 barmanov. V kratkih pijačah je zmagal Franci Bobič (ŠC za gostinstvo Novo mesto), 4. Cvetka Cuper (Park bar Bled); v dolgih pijačah pa je zmagal Frano Stijepovič (hoteli Libertas Dubrovnik), 4. Jože Kotnik iz Kranjske gore (na sliki). — Foto: A. Zalar Križani preizkusili obrambno pripravljenost J Križe — Osnovna šola Kokrškega odreda Križe in krajevna skupnost ter družbenopolitične organizacije so pripravili v soboto, 21. maja, obrambni dan. Razen omenjenih so pri organizaciji obrambnega dne sodelovali osnovna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Pristava-Križe, gasilsko društvo Križe in gasilci Roga in Zlita, narodna zaščita, taborniki odreda Križka gora, občinski štab za civilno zaščito in postaja milice Tržič. Začetek obrambnega dneva so naznanile sirene. Učenci osnovne šole so se umaknili na varno in se okrog 11. ure, ko so sirene napovedale konec obrambnega dne, vrnili. Med obrambnim dnem so spoznali nuđenje prve pomoči, ukrepanje v primerih požarov, varovanje objektov, gašenje požarov, nekatere vrste orožja in filme s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako kot v šoli je bila tudi za krajane sirena znak za začetek obrambnega dne. Pripadniki narodne zaščite so zavarovali dohode v krajevno skupnost in pomembne družbene objekte: trgovino, kulturni dom, vodovod, transformator, šolo, vrtec, obrat tovarne ZLIT, obrat Roga v Retnjah itd. Gasilci pa so s pomočjo krajanov gasili požar, ki je izbruhnil na šoli in vrtcu. Pridružili so se jim tudi krajani, ki imajo traktorje in cisterne. Pred obrambnim dnem so v križki krajevni skupnosti preverili tudi delovanje hidrantov in drugih naprav. Ocena, ki je sledila obrambnemu dnevu in pri katere izdelavi sta sodelovala tudi načelnik oddelka za ljudsko obrambo tržiške skupščine in predstavniki republiškega štaba za civilno zaščito, je bila pozitivna. Sodelujoči so se dogovorili, da bodo na posebnem srečanju obrambni dan analizirali. -jk Jutri otvoritev otroškega igrišča CERKLJE - Jutri, za dan mladosti, bodo ob 15. uri poleg vrtca Kurirček Robi odprli novo otroško igrišče. Opremo za igrišče je prispeval Center za poklicno usposabljanje invalidov iz Celja. Izvajalec opreme je pripravil to otroško igrišče tudi kot prikaz za vse šole in vrtce na Gorenjskem, ki bi radi v prihodnosti zgradili otroško igrišče. Sredstva za nakup opreme je prispevala Skupnost otroškega varstva, pri urejevanju otroškega igrišča pa so pomagali tudi starši pod vodstvom sveta staršev iz vrtca. J. Kuhar Pisma bralcev NA ROB - KOMU? Ob napisu Andreja Perka, dipl. ing. v rubriki »Pisma bralcev* z naslovom — Ob rob polemikam o vzponu na Breithorn v Glasu 13. maja, se čutim prizadetega. Puščam ob strani vse točnosti in netočnosti, objektivno in neobjektivno, vse napake in uspehe v organizaciji tega izleta, vse, ki so gotovo ob tem vredni graje in pohvale. Gre mi zgolj za stil, za odnos pisca do stvari kot take, do odmeva v sredstvih javnega obveščanja in ne nazadnje za žaljivo oceno javnosti, se pravi vseh nas. Prevelika mera samozavesti se odraža v modrostnem, samovoljnem ocenjevanju vseh dosedanjih »obširnih pisarij«. O tem si dovoljuje celo žaljivo podcenjevanje vseh sredstev javnega obveščanja in seveda vseh poročevalcev, novinarjev. Preveč pogumno ocenjuje »pisarije«, da »ščuvajo«, »dramijo hudo kri« itd. Tako pavšalno, površno in neobjektivno mahanje po novinarjih in vseh sredstvih javnega obveščanja je bilo že v pismu škofjeloških gimnazijcev. Tokrat pa me najhuje prizadene Perkova obtožba »javnosti, ki si želi žrtev«! Sem v tem primeru del obtožene javnosti in odločno zavračam tako mahanje od zgoraj. Kdo si želi žrtev? Vse, kar sem bral, slišal po radiu, poslušal razgovore ljudi, v vsem je bilo čutiti polno mero humanizma, sočustvovanje s prizadeto družino in vseh tistih, ki so ta dogodek preživeli. Iz vseh dosedanjih »pisarij«, obvestil, izjav in reportaž o tem dogodku, nisem našel toliko pristranosti in neresnic kot tu. Menim, da prav take »pisarije« resnično lahko prizadenejo tako družino, novinarje in vso pošteno javnost. Karel Makuc, Kranj, Gosposvetska 15 KAJ BO Z VAMI VITKE SMREKE... Maj je. Vse je V znamenju novega življenja, tudi narava, v kateri pa je seveda vedno prisotno tudi umiranje. Tako je tudi svoj življenjski krog zaključila peterica smrek v parku na Planini nasproti osnovne šole tik ob avtobusnem postajališču. Žalostno kažejo svoje rjave, suhe in odmrle krošnje in debla z odpadlim lubjem stanovalcem v bloku tik za njimi. Ti ob pogledu na posušene smreke prav gotovo nimajo občutka, da je že pomlad. Nikogar ni, ne od krajevne skupnosti, hortikulturnega društva ali gozdarstva, ki bi po več kot letu dni, kar so drevesa odmrla, požagal posušene smreke in zasadil na njihovo mesto nove sadike. Kako lepe bi bile lipe, ki bi v juniju napolnjevale s svojim vonjem okolico in stanovanja v Gubčevi ulici poleg njih. Se bo moral zbuditi sam Matija Gubec in kot dober kmet vzeti v roke sekiro, da bo Gubčeva ulica lahko brez sramu nosila njegovo ime? Marjan Stempihar Akcija za organiziranje potrošnikov Radovljica — Na zadnjem posvetu predsednikov krajevnih konferenc socialistične zveze v radovljiški občini so razpravljali tudi o vlogi, organiziranosti in delu potrošnikov v krajevnih skupnostih. Ugotovili so, da ta oblika samoupravnega organiziranja še skoraj nikjer ni zaživela. Izjema je le krajevna skupnost Lescp kier ie kraipvnn Vnnf,, renca SZDL na pobudo Trgovskega podjetja Murka organizirala javno razpravo o tem. Sicer pa so se na posvetu strinjali, da tej obliki organiziranosti in zaščiti interesov potrošnikov niso posvečali prave pozornosti. Zato so sklenili, da1 bodo v prihodnje posvetili vso skrb prav temu vprašanju. JR mali oglasi • mali oglasi želeno predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. .'}(>{).r> prodam Prodam mizarsko ročno STISKALNICO, kovinski vijaki ali menjam za smrekove PLOHE. Kušar Janez, Mengeška skupina 4, Mengeš 3658 Ugodno prodam tri mesece starega PUDLA, črne barve, trifazen ŠTEVEC, dobro ohranjeno dnevno OMARO, štiri fotelje, dva kavča ter spalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 3499 Prodam KRAVO, ki bo konec meseca telila. Lahovče 14, Cerklje 3659 Zelo ugodno prodam SPALNICO, Črno-beli TELEVIZOR in PONY KOLO. Tomšičeva 30, K ranj 3660 Prodam MECESNOVE DESKE 50 mm in smrekove 50, 30 in 25 mm >n domače ŽGANJE. Zg. Duplje 26 Prodam ŠOTOR za 6 oseb, dobro ohranjen. Informacije na tel. 26-959 Popoldan. 3662 Prodam PLETILNI STROJ SIN-GER (malo rabljen). Slana Slavka, Cešnjevek 2, Cerklje. Ogled vsak popoldan od 17. do 18. ure dalje. 3663 Prodam MIZARSKO MIZO. Jponk). Potočnik Rudi, Martinji vrh, Železniki 3664 Ugodno prodam PUHALNIK z noži EOLO in 9 m CEVI. Cadež Prane, Hotavlje 38, Gorenja vas nad Škofjo Loko 3665 Prodam izvenkrmski MOTOR PS 18 za čoln. Telefon 064-60-819 3666 Ugodno prodam zelo ohranjeno GRADBENO BARAKO 2 x 4 m. Okorn, Hosta 11, Škofja Loka 3667 Prodam — ugodno, kosilnico italijanski SEP s štiritaktnim motorjem. Jože Jeram, Podpleče 11, Gorenja vas nad Škofjo Loko 3668 Prodam TELEVIZOR PANORAMA DE LUXE, črno-bel. Naslov v oglasnem oddelku. 3669 Prodam JUNCA, težkega 250 kg in JUNICO, ki bo telila konec maja. Zadnja vas 3, Begunje na Gor. 3670 Prodam JARCKE, rjave PRE-LUKS, 11 tednov stare. Jože Urh, Zasip 23, po domače pri Bošticu, Bled 3671 Prodam OBRAČALNIK - zgrab-ljalnik MARATON za kosilnico BCS. Lukanc Marjan, Selo 27, Bled dežurni veterinarji od 27. maja do 3. jun. 1977: Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska cesta 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski Številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Prodam OBRAČALNIK MARATON, za kosilnico BCS. Hlebce 24, Lesce 3673 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 3674 Takoj prodam leseno GRADBENO BARAKO 3 X 5 m. Kemperle Marija, Kranj, Stražiška 7 3675 Prodam KRAVO s teletom z visoko mlečnostjo in KOSILNICO Mor-tel za traktor FERGUSON. Voglje 85, Šenčur 3676 ^ Prodam barvni TELEVIZOR GO-gENJE. Bašelj Franc, Kidričeva 17, Kranj 3677 Prodam dolgo belo OBLEKO za 8 !et. Drinovec, Podbrezje 40 3678 Prodam jedilni KROMPIR igor, niotorno kolo ĆZ 250 kub. cm -nov, ZAGO HOMELIT XL 12, cir-kular — kombiniran. Breg 9, Komenda 3679 Prodam TELEVIZOR Rudi Caje-vec in hladilnik EKA. Savska 6, Kranj 3680 Prodam jedilni KROMPIR in krmilno PESO. Praše 14, Kranj - Izdaja ČP Glaa, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 61500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - NaroCnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. vozila Prodam FIAT 126 P, 5 M, telefon 26-817 od 15. do 17. ure 3682 Prodam ZAPOROZCA. Dragočaj-na 3, Smlednik 3591 Prodam AUSTINA 1100, dobro ohranjen. Vreček Andrej, Smledni-ška 112, Kranj 3684 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran do aprila 1978. Naslov: Rupa 4, Kranj 3685 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, karambolirano ali po delih. Prevodnik Tomaž, Brode 10, Škofja Loka 3686 Odstopim FIAT 127 - dobava takoj. Naslov v oglasnem oddelku 3687 Nujno prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1971. Milan Krivec, Bohinjska Bela 62 3688 Prodam MOPED tricikelj, nosilnost 200 kg in MOTORNO KOLO SAVO 90 kub. cm. Bled, Rečiška 55 3689 AMI 6 BREAK, letnik 1969, prodam komplet ali po delih. Meglic Janez, Lom 30, Tržič 3690 Prodam SPAČKA, letnik 1972, telefon 77-265, popoldan 3691 Prodam KOMBI DIESEL IMV, letnik 1971. Arvaj, Kajuhova 2, Kranj 3692 Prodam PRIKOLICO ( s pokrovom) za osebni avto, nosilnosti 300 kg. Tone Jenko, Zg. Bitnje 115 VVV 1200, letnik 1965, ugodno prodam. Serajnik, Kranj, Partizanska št. 11. 3705 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Snedičeva 2, Kokrica 3706 zaposlitve KITARIST, pevec z lastno opremo in pevskim ozvočenjem išče zaposlitev pri resnem ansamblu. Ponudbe pod »Kranj-Ljubljana« INSTRUIRAM matematiko za srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku. 3697 Zaposlim in dobro plačam kvalificiranega SOBOSLIKARJA. Sprejmem tudi učenca za soboslikarsko in pleskarsko stroko. SLIKOPLE-SKARSTVO Dežman Alojz, Kokrica, Betonova 2, Kranj, tel. 24-027 Iščem VARSTVO za 8-mesecev staro deklico. Omejc, C. 1. maja 63, Planina, Kranj 3698 Takoj zaposlim KV ali priučenega SLIKOPLESKARJA in sprejmem v uk vajenca. SLIKOPLESKAR-STVO Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, Kranj, tel. 24-419 3699 obvestila KRANJČANI! Nova metoda čiščenja preprog, tapisoma, itisona. Pridem na dom. Prevzamem tudi podjetja. Kličite na tel. 22-043. Bucalo Đuro. 3700 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801 3701 NA JEZERSKEM za planšarskim jezerom tudi letos za Titov rojstni dan odpre svojo redno POLETNO RAZSTAVO SVOJIH SLIKARSKIH DEL samouk JAKA ZADNI-KAR. Razstava bo neprekinjeno odprta do oktobra. Ogled je na prostovoljnih prispevkih. 3702 kupim Kupim 1000 kg jedilnega KROMPIRJA. Dremelj Ivanka, Dragomelj 50, Domžale 3693 Kupim rabljeno OTROŠKO KOLO. Naslov v oglasnem odddelku 3694 izgubljeno Izgubil se je PES ŠARPLANI-NEC. Sliši na ime ZlKO. Ferlan, Hotemaže 35, Preddvor, ali telefon 21-320 3704 stanovanja najdeno V najem dam dvosobno STANO VANJE (54 kv. m) za dobo 7 let. Za Zatekla se je črna PSIČKA. Car-man, Forme 8, Škofja Loka 3703 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE Kmetijska proizvodnja in kooperacija Cerklje o. sub. o. razpisuje vodilno delovno mesto direktorja TZE Cerklje Mandatna doba traja 4 leta Kandidat mora poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo kmetijske, ekonomsko-komercialne ali veterinarske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta pri vodenju kmetijske dejavnosti, — da ima poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki so razvidne iz rezultatov njegovega dosedanjega dela, — da ima ustrezne moralno politične kvalitete za opravljanje vodilnih nalog. Kandidati naj pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, sedež Kranj, Jezerska c. 41 z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od objave. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom n.sol.o. Ljubljana objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja TOZD notranja trgovina — prodajna mreža o.sub.o. Ljubljana za TRGOVINO Z LESOM, LESNIMI IZDELKI, »TAVBNIM POHIŠTVOM, MIZARSKIMI PLOŠČAMI, GRADBENIM MATERIALOM KRANJ LES PRIMSKOVO, naslednja prosta delovna mesta 1. dveh prodajalcev pogoj: kvalificirani delavec trgovske stroke, zaželena praksa, poskusno delo 3 mesece. 2. sprejme v uk več učencev v gospodarstvu pogoj: uspešno opravljen prvi letnik šole za prodajalce ali uspešno končana osemletka. Poskusna doba 30 dni. Pismene ponudbe sprejema LESNINA trgovina KRANJ - LES, PRIMSKOVO do vključno 4. junija 1977. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. SGP GRADBINEC Nazorjeva 1 objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev Licitacija bo 27. 5. 1977 ob 16. uri v prostorih strojne delavnice na Jesenicah — Plavški travnik, bivše delavnice SGP Sava. Seznam predmetov, ki so na licitaciji Osnovno sredstvo letnik izklicna cena tovorni avto TAM 5000 2 dif. kombi Zastava 750 TK prikolica enoosna 3 t moped Colibri konzolno dvigalo elektro puhalnik žage krožne razni elektromotorji, mehanične 1967 1973 1966 1969 1960 1969 1974 lopate, cisterne 30.000.-8.000. -2.000.-200.-400.-1.000.-800.-za gorivo, kaloriferji, vibratorji, vrtalni stroji in drugi ročni stroji, material in orodje. Davek v izklicni ceni ni vračunan. Ogled predmetov je mogoč dve uri pred licitacijo na Plavškem travniku in v Kranju. Na licitaciji nastopata družbeni in privatni sektor enakopravno. Varščina 10 % od izklicne cene se vplača pred začetkom licitacije v pisarni delavnice na Plavškem travniku, kjer bo licitacija. Vse stroške prepisa lastništva in ostale stroške plača kupec, kakor tudi davek. Izlicitirano osnovno sredstvo mora biti plačano in odpeljano najkasneje v desetih dneh od dneva licitacije. Po tem dnevu zapade varščina. TAM-STADLER 1. TOPLOVODNI KOTLI 2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI 3. ELEKTRONSKA REGULACIJA VSE ZA OGREVANJE SUPERAVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI Mednarodni patent No.250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej % možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom • visoki izkoristki goriva • vgrajena avtomatika za samodejno delovanje • gorilniki • zagotovljeni nadomestni deli in servis • ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25,000 do 80.000 kcal/h • možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom • visok izkoristek goriv • samodejno delovanje KOTLI ZA OLJE ALI PLIN • od 200.000 do 3,000.000 kcal/h • ugodne dimenzije • visoki izkoristki • za delovanje do 110° C G za nizkotlačno paro do 0,5 atm G kvalitetni gorilniki G dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 L3J nesreče Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama in babica Ana Čer v roj. Vidmar Pogreb drage pokojnice bo v torek, 24. maja 1977, ob 15. uri iz vežice na pokopališču v Kranju. Žalujoči: mož Polde, hčerki Anči in Poldka z družinami, sestre, bratje in drugo sorodstvo. Trboje, 22. maja 1977 ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega sina in brata Dušana Resnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Posebna zahvala kolektivom Gorenjska oblačila Kranj, Živila Kranj, Peko Tržič za izkazano pomoč in darovane vence. Zahvala č. duhovščini iz Križov za opravljeni cerkveni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem najlepša hvala za spremstvo na njegovi, mnogo prerani, zadnji poti. Žalujoči: oče Ivan, mati Tončka, brat Dani, sestra Milena in ostalo sorodstvo Ziganja vas, 20. maja 1977 ZAHVALA Ko nas je za vedno zapustil naš dragi, nepozabni oče Mirko Srak ar smo ganjeni doumeli, kako ste ga imeli radi. Za vsako lepo misel, za darovano cvetje, za sočutje z nami in za spremstvo do preranega groba, se vsem sorodnikom, prijateljem in sostanovalcem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo gospodu kaplanu Lojzetu, družinam Vindiš, Peric in Bauman za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter za poslovilni govor ob odprtem grobu. Neutolažljiva žena Mari z družino Kranj, 20. maja 1977 Traktor se je prevrnil V petek, 20. maja, ob 11.30 se je Slavko Šolar, roj. 1923, iz Peračice peljal s traktorjem iz Leš proti Pera-čici. Približno 50 metrov za mostom čez potok Lešnico je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste, kjer se mu je prednji del traktorja vdrl, potem pa se je traktor prevrnil 3 metre globoko v potok in pokopal voznika pod seboj. Šolar je na kraju nesreče umrl. Otrok v avtomobil V petek, 20 maja, popoldne se je v Kranju pripetila prometna nezgoda zaradi neprevidnosti mladega kolesarja. Voznik osebnega avtomobila Lovro Kavčič, roj. 1942, iz Brega pri Savi je vozil po Gregorčičevi ulici proti Smledniški cesti. Ko je pripeljal do križišča s Šmidovo ulico, je po omenjeni ulici pripeljal z veliko hitrostjo kolesar Matjaž Nadižar, roj. 1964, iz Kranja, Smled-niška ulica. Zaradi hitrosti ni mogel ustaviti in se je zaletel v zadnje desno kolo Kavčičevega vozila. Pri nesreči se je kolesar huje ranil in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Zaletel se je v drevo V nedeljo, 22. maja, ob 17.55 je Miha Potočnik, roj. 1944, z Belce imel osebni avtomobil parkiran na parkirnem prostoru pred hotelom Špik. Od tam je vinjen speljal na lokalno cesto in ga je po. 150 metrih vožnje v ostrem desnem ovinku zaneslo v levo, kjer je z vso hitrostjo trčil v drevo ob cesti. Pri trčenju se je hudo ranila sopotnica Sonja Možina, roj. 1957, z Belce. Prav tako je bil hudo ranjen sopotnik Ivan Lotrič, roj. 1955, z Belce. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico. V bolnišnico so odpeljali tudi voznika in mu vzeli kri za preiskavo. Ležal na cesti V soboto, 21. maja, ob 22.40 se je v Kranju, na Škofjeloški cesti pripetila prometna nezgoda s smrtnim izidom. Voznica osebnega avtomobila Marija Malovrh, roj 1938, iz Kranja je peljala po Škofjeloški cesti proti Bitnjam in pri hiši št. 14. povozila moškega, ki je iz neznanega vzroka ležal na cesti. Moški je na kraju nesreče umrl. Pri preiskavi so ugotovili, da je neznanec Enver Osmani, roj. 1948 v Blaci pri Skopju, sedaj pa je stalno stanoval v Bistrici pri Tržiču. V SPOMIN 24. maja mineva drugo leto, odkar nas je v iskreni žalosti za vedno, mnogo prezgodaj zapustil Viktor Jenkole avtomehanik UJV Ko obiskujemo tvoj prerani grob, spoznavamo kruto resnico, da živiš samo še v naših srcih in lepem spominu, žalost in solze pa so za vedno ostale med nami. Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate šopke cvetja in se ga še spominjate — iskrena hvala Žalujoči: mama, ata, sestre Marinka, Zvonka in Jožica z družinami. Trboje, 24. maja 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Franca Plevela upokojenega organista se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga tako številno spremili na zadnjo pot, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hribernik Ivanu, ki mu je vseskozi pomagal in mu lajšal trpljenje. Zahvaljujemo se vsem pevskim zborom, govornikom in č. duhovščini za tako lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi! Predoslje, 20. maja 1977 Pod pokroviteljstvom predsednika komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu inž. Miloša Šulina (na sliki) sta Zavod za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu in Golf klub Bled v petek svečano odprla golf igrišče na Bledu; edino tovrstno v Jugoslaviji. Začetni udarec je simbolično izvedel predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Kolesarski prireditvi na Kokrici Kokrica — Člani kolesarske sekcije športnega društva Kokrica so v soboto, 21. maja, priredili tradicionalno kolesarsko dirko »Za Dežmanov memorial«. Dirke, ki je vodila s Ko-krice na Golnik, v Križe, Duplje, Naklo in nazaj na Kokrico (25 km) se je udeležilo okoli 40 rekreativcev in veteranov iz Slovenije in Trsta. Vratni red - I. kategorija: 1. Strniša (Kokrica), 2. Henigman (Dol), 3. Vilfan (Sava); II. kategorija: 1. Branko Dežman, 2. Lojze Dežman (oba Kokrica), 3. Mazzaroli (Adria); III. kategorija: 1. FMestenjak, 2. Hrovat (Kokrica), 3. Majcen (Sava); IV. kategorija: 1. Perne (Grosuplje), 2. Pintar (Sava), 3. flerlec Tudi Z. Malavašič in Švarc KRANJ — Nase izbrane vaterpoliste letošnjo sezono čakajo pomembne prireditve, med katerimi so evropsko prvenstvo na Švedskem, balkansko prvenstvo in univerziada. V balkansko in studentsko reprezentanco sta izbrana tudi dva vaterpolista kranjskega drugoligaša. Trener reprezentance Splitčan Miso Asić ima na spisku Zmaga Malavašiča in Karla Svarca. Tako sta oba po nekaj letih spet prišla v ožji izbor najboljših naših vaterpolistov, ki bodo branili barve modrih kapic. — dh (Rog - Franek); V. kategorija: 1. Mugerle (RogJFranek), 2. Bratun (Kokrica), 3. Pertot (Rog-Franek). V nedeljo pa je bila I. dirka na kronometer »Adria«, ki jo bodo Kokrica ni organizirali odslej vsako leto. Priredili so jo v počastitev pobratenja s K K Adria iz Trsta in KK Grosuplje ter ob praznovanju Titovih jubilejev. Dirka je veljala tudi za točkovanje za slovensko prvenstvo veteranov. Vratni red I. kategorija: 1. Strniša, 2. Tulipan, 3. Vilfan (vsi Sava); II. kategorija: 1. Marušič (Adria), 2. Lojze Dežman, 3. Branko Dežman (oba Kokrica); III. kategorija: 1. Nicolazzi, 2. Ferluga (oba Adria), 3. Plestenjak (Sava); IV. kategorija: 1. Bonanno (Adria), 2. Perne (Grosuplje), 3. Pintar (Sava); V. kategorija: 1. Nauri (Adria), 2. Pertot 3. Mugerle (oba Rog - Franek); ekipni vratni red: 1. Sava — Kokrica, 2. Adria Trst, 3. Grosuplje, 4. Rog -Franek. H. Jelovčan Mežnar prvak v motokrosu V nedeljo je bilo v Mačkovcih pri Murski Soboti državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 126 cm. Državni prvak je postal Branko Mežnar iz Tržiča, ki vozi na novem japonskem motorju suzuki. Tudi drugo mesto je pripadlo Gorenjcu, in sicer Janezu Rozmanu iz Škofje Loke. Tretji je bil Marjan K oš tom a j iz Orehove vasi, medtem ko se je Tržičan Matjaž Belhar uvrstil na 10. mesto, Radovljičan Puhar pa na 17. Delovna organizacija Tovarne obutve Tržič, n.sol.o., samoupravna skupnost skupnih služb razglaša za orodjarno več prostih delovnih mest orodjar pogoji za razporeditev: - orodjar z enim letom delovnih izkušenj - poskusno delo en mesec strojni ključavničar pogoji za razporeditev: — strojni ključavničar z enim letom delovnih izkušenj — poskusno delo en mesec. Prijave sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije do vključno 31. maja 1977. GASILSKO DRUŠTVO POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO PRIREDI GASILSKO AVTO TOMBOLO v nedeljo 29. maja 1977 ob 14. uri rM v POLJANAH Glavni dobitki: 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 LUX 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 3. UMETNIŠKA SLIKA ak. slikarja IVE ŠUBICA 4. TELICA SIMENTALSKE PASME 350 kg 5. HLADILNA SKRINJA LTH 380 1 6. PRENOSNI TELEVIZOR 7. ŠPORTNO KOLO ROG - ELITE SPECIAL 8. KOLOPONY 9. KOMPLET DVEH ODEJ IN PREGRINJAL 10. KOMPLET DVEH ODEJ IN PREGRINJAL IN ŠE NAD 200 DRUGIH DOBITKOV Tablice po 20.00 din so v predprodaji PO TOMBOLI VELIKA VRTNA VESELICA Igra ansambel GORENJCI iz Radovljice s pevcema Francem KORENOM in Majdo KUNCIC Za pijačo in jedačo preskrbljeno! Vabijo poljanski gasilci! Z občnega zbora KK Triglav Kako premostiti košarkarski lokalizem? KRANJ - Po enoinpolletnem obdobju so košarkarji domačega Triglava ponovno pregledali svoje uspehe, neuspehe in si zadali nove smernice za Se boljši dvig kvalitete. In to ne samo v občini temveč tudi na Gorenjskem in v Sloveniji. Tu so namreč novi tekmovalni sistemi, košarkarji so v prvi prednostni skupini, ekipe pa bodo odslej nastopale v ligah kot selekcije občinskih reprezentanc oziroma klubov. In če pogledamo uspehe, so največ dosegli člani s svojim moštvom. V letu 1876/77 so v tretji odločilni tekmi za republiški naslov v Novem mestu premagali Celje in tako osvojili slovenski košarkarski vrh. S prvim mestom pa so si pridobili pravico nastopanja v drugi zvezni ligi — zahod. V to so startali z lastnimi močmi, 8aj so vsi pogovori z Jeseničani o prestopu Marka Božiča padli v vodo. Torej start ni bil nič kaj obetaven, čeprav so v ligo prišli dokaj dobro pripravljeni, vendar brez pravih izkušenj, saj je bilo moštvo mlado. Za uspešen start pa je bila tu Se ena prepreka. Treba je bilo nabaviti predpisani semafor. Le-tega pa so s pomočjo TKS Kranj dobili, ko so bila za njimi že tri kola borb za prvenstvene točke. Ce bi lahko zaigrali doma, bi na koncu pristali višje kot so. Vendar pa izpad iz lige po besedah trenerja Marjana Rusa ni neuspeh. Za tako stanje v članskem moštvu del krivde nosijo tudi člani upravnega odbora, saj so zaradi štednje s finančnimi sredstvi, na tekme potovali z najbolj cenenimi prevoznimi sredstvi, prevečkrat niso vedeli, kako bodo šli na pot in to je vsekakor vplivalo na njihovo igro. Med samim prvenstvom in Se tik pred njim so nekateri igralci - Slokan, Zupan, Torkar, Kalan — prenehali nastopati. To se je tudi poznalo, saj so prvenstvo zaključili le z enajstimi igralci od prijavljenih šestnajstih. Svojo najboljšo igro so pokazali doma z Ilirijo, toda to je bilo premalo, da bi se v ligi tudi obdržali. Pionirji, pionirke, kadeti, mladinci in članice so v vseh nastopih dokazali, da lahko smelo zrejo tudi v prihodnost - seveda, če bo delo z njimi še vedno tako kot doslej — in da se za razvoj košarke v Kranju ni treba bati. Novi tekmovalni sistemi gorenjski košarki nalagajo nove in smele smeri. Le tu bo treba premostiti nekatere ozke lokalne zakoreninjenosti glede prestopanja in posojanja kvalitetnih košakarjev. Treba se bo namreč zavedati, da ozka lokalna zaprtost ne pelje nikamor in je še kako slaba zavora pri napredku. In Se nekaj; novi tekmovalni sistemi in selekcijske ekipe bodo še kako pomagale premostiti te zapreke. Tu pa se poraja samo eno vprašanje. Ali so klubi res Se potrebni. Nosilci košarkarske politike v občinah naj bi bile TKS in ne več klubi. Ce bo tako, potem bo občina Kranj morala v čim krajši prihodnosti razmisliti o dveh poklicnih trenerjih. Na koncu bi se košarkarji Triglava radi Se javno zahvalili tovarni IBI, TKS Kranj, osnovni šoli dr. Franceta Prešerna, našemu uredništvu in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri premostitvi finančnih in vseh drugih težav. D. Humer J Športniki ob Titovih jubilejih Jesenice — V jeseniški občini se tudi športniki zelo aktivno vključujejo v praznovanje letošnjih jubilejev. Med drugim je komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Jesenice že organizirala več športnih srečanj mladih i/, osnovnih organizacij ZSMS. V športnem parku v Podmežaklji so se pomerili v treh disciplinah, in sicer v malem nogometu, odbojki in kegljanju na asfaltu. Osrednja športna manifestacija v okviru praznovanja Titovih jubilejev pa bo II. junija, ko bodo tradicionalne športne igre gumarjev, kovinarjev, steklarjev, kemikov in Železarjev Peteroboj 1977. To športno srečanje delavcev iz petih slovenskih organizacij združenega dela različnih predelovalnih panog je letos že deseto po vrsti. Več kot 250 športnikov iz Save Kranj, Ferralita Žalec, Steklarne Hrastnik, Donita Medvode in Železarne -Jesenice se bo pomerilo v malem nogometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu, kegljanju na asfaltu, streljanju in rokometu. Prireditelj peteroboja bo koordinacijski svet ZSMS Železarne Jesenice. J. R. Tečaji plavanja za otroke Telesnokulturna skupnost Kranj bo tudi letos organizirala tečaje plavanja za otroke v poletnih mesecih. I. tečaj bo 20.6. do 30.6. II. tečaj bo 5.7. do 15.7. III. tečaj bo 18.7. do 30.7. V tečaj sprejemajo otroke od petega leta starosti dalje. Prijave za prvi tečaj sprejemajo do 18. 6., za drugi tečaj do 3. 7. ter za III. tečaj do 16.7. 1977. na naslov Telesnokulturna skupnost Kranj, c. Staneta Žagarja 27. Prijavnina je 70 din. Vse informacije dobite na TKS Kranj (tov. Marjanu Lampretu) po telefonu 21 — 176. čm NOGOMET V POČASTITEV DNEVA VARNOSTI - V počastitev dneva varnosti, 13. maja, je bila v četrtek na nogometnem igrišču v Britofu zanimiva tekma med moštvoma Creine iz Kranja in kranjske Uprave javne varnosti. Ker je bil po 90 minutah igre rezultat neodločen 1:1, sta moštvi streljali enajstmetrovke. Uspešnejši so bili nogometaši Creine in zmagali s 4:2. Kapetan zmagovalne ekipe Marjan Andoljšek je prejel pokal, ki mu ga je izročil predsednik osnovne organizacije ZSMS UJV Jure Tomašič. Moštvi UJV in Creine sta se srečali že lani in sicer v počastitev praznika šoferjev in avtomehanikov. Zmagali so nogometaši UJV in osvojili pokal, ki ga je prispevala Creina. — J. Košnjek Povsod borbeno Množično in kvalitetno občinsko prvenstvo v atletiki KRANJ — V sredo je bilo na stadionu »tanka Mlakarja občinsko prvenstvo osnovnih šol v atletiki, na katerem je nastopilo okoli 180 učenk in učencev. Kljub aežju, ki je spremljal tekmovanje od začetka do konca, so tekmovalci pokazali izredno borbenost in dosegli več odličnih rezultatov. Med posamezniki sta se najbolj izkazala Kuri Renata (L. Seljak) in Bačar Marko (S. Jenko), oba v teku na 60 m. Tudi organizacija tekmovanja je bila vzorna. Telovadna akademija Partizana Kranj (.y Petek, 27. maja, ob 19. uri bo v telovadnici ^ , rance Prešeren tradicionalna telovadna akademija Partizana Kranj, na kateri bodo na stopili vsi člani društva od cicibanov do veteranov. Letošnja prireditev bo v počastitev jubilejev maršala Tita in ZKS. J. ,J. Miha Fock tretji v Zagrebu Pod pokroviteljstvom revije FOKUS je bil v Zagrebu mednarodni FITA star turnir. 80 tekmovalcev iz Italije in Jugoslavije se je v lepem 11 vetrovwm vremenu borilo za čimboljše točke. Oba lokostrelca Exoterma sta dosegla ■košnje najboljše rezultate in se dobro uvrstila. Kezultati: 1. Postružnik (Mb) 1196, 2 Legi.ša