Št. 17, 18, 19, 20.
Leto XX.
NARODNI
GOSPOpAR
Glasilo „Zadružne Zveze“ v Ljubljani

V Ljubljani, 1. septembra 1919.
=....s"' Garje, srbečico 1
odpravi najliitrojo dr. Emil Fleschevo izvirno, za koliito zavarovano
■ „Skabaform mazilo" ■
lionćek za poskušajo K 2*30, veliki lonček K 4' —, družinska porcija K 11* —.
Ob večjih naročilih za živali stopijo v veljavo sledeče cene: i kg K 25*—, 5 kg K 100* -, 10 kg K ISO'—, 25 kg K <100*—.
Ekspedicija franko. Dobiva se izključno pri izdelovalcu :
Dr. EfniL FLESCH-oua lekarna „Pri kroni"
"i.1,:.1 ■■ Györ (Raab), Ogrsko, -'.-z;:.:-:
p-----------------------------
Najlepše darilo mladini
je zelo zanimiva povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
„1)()K1 v\
ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspari, izdala in založila „Zvezna tiskarna“' v Ljubljani.
Cena vezani knjigi je 3‘50 K, dobi se po knjigarnah in v upravi „Tedenskih Slik“.
■____________________________1
C. kr. priu. pred ognjem i tatovi varne
1) 1 m i>' a j n e
prodaja najceneje dobroznana tovarna blagajn
M. ADLERSFLÜGEL
---- založnik Rciffclsnovili posojilnic -
DUNR] l.; Franz Josephs-Quai štev. 27.

Za dosego zadovoljive, res dobičkanosne žetve je poraba
k a 1 i j e v i h s o 1 i j
:: poleg gnojil fosforne kisline in dušika :
neobhodno potrebna.
Kajti če se ne pridene kalij, ne moreta fo-:: sforova kislina in dušik provzročiti ne ::
Kajnit in koncentrirane kalijeve soli prodajajo vse kmetijske zadruge in društva ter zadružne zveze po izvirnih cenah in pogojih kalijevega sindikata.
lil
Št. 17,18,19; 20. V Ljubljani, 1. septembra 1919. Leto
MRRODNI QOSPODRR
Qlasilo Zadružne zveze v Ljubljani.
Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezna št. 20 vin.
izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Sklep urejevanja 5. in 20, vsakega meseca. Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 50 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru.
Zakon
o poljedcMih in obrtniških zadrugah od 3. decembra 1898.
1.	Splošna določil a.
§ 1.
Ta zakon obsega poljedelske in obrtniške zadruge:
A) Poljedelske zadruge morejo izvrševati naslednje posle:
1.	dajati svojim elanom kredit in sprejemati prihranke obratovanja;
2.	nabavljati članom sredstva za zasebno ali skupno uporabo, kakor: poljedelske potrebščine, semena, sadike, živino, orodje, sirovine za predelovanje itd.;
.'5. nabavljati članom sredstva za porabo;
4.	skupno pridelovati poljedelske pridelke.ali njih skupno predelavati, ali eno in drugo; in
5.	skupno prodajati svoje poljedelske pridelke ali svoje izdelke.
B) Obrtniške zadruge morejo izvrševati naslednje posle:
1.	skupno nabavljati sirovine in potrebščine v svrho posebnega ali skupnega predelavanja ali uporabe;
2.	skupno prodajati izdelke posameznih elanov;
3.	skupno izdelovati predmete in jih skupno prodajati;
4.	se vzajemno zavarovati za bolezni, poškodbe pri delu, za starost in
smrt.
Poljedelske in obrtniške zadruge lahko izvršujejo eden, več ali vse navedene posle.
§ 2.
Zadruge so lahko ali na podlagi neomejenega ali na podlagi omejenega jamstva zadrugarjev (članov).
V prvem slučaju jamčijo člani za obveznosti zadruge solidarno s celim svojim premoženjem; v drugem slučaju jamčijo samo z gotovim naprej določenim zneskom. V obeh slučajih pa jamčijo po razmerju, ki ga določa § 90 tega zakona.
II.	Ustanovitev zadruge.
§ 3.
Zadruga se lahko ustanovi, kadar se v ta namen zedini deset oseb, ki polnomočno razpolagajo s svojim premoženjem.
§ 4.
Ustanavljanje zadrug se vrši po določbah tega zakona in ni v ničemer odvisno od predhodnega odobrenja.
§ 5.
Vsaka zadruga mora imeti svojo firmo, v smislu § 1. tega zakona, z dostavkom o načinu jamstva po § 2.
imena zadružnikov ali kakih drugih oseb no smejo biti označena v firmi.
Vsaka nova firma se mora jasno razlikovati od vseh zadružnih firm, ki se že nahajajo v istem kraju ali isti občini.
§ 6.
Zadrugina pravila morajo biti pisana ali tiskana.
. § 7'
Pravila morajo vsebovati:
1.	firmo in sedež zadruge;
2.	predmet podjetja;
3.	trajanje zadruge;
4.	pogoje za sprejem novih članov in določila o prenehanju članstva' (vsled smrti, izstopa ali izključitve);
5.	določila, ali je članstvo v zadrugi vezano na kraj, kjer je sedež zadruge, ali se članstvo razteza tudi na osebe, ki prebivajo izven tega kraja;
6.	določila, ali jamčijo člani za obveznosti zadruge neomejeno ali omejeno, t. j. z gotovim, naprej določenim zneskom;
7.	določila, ali se zadruga ustanovi z deleži ali brez njih. Ako se zadruga ustanovi z deleži, tedaj morajo pravila vsebovati tudi določila, koliko in kedaj mora vsak član vplačati v zadrugo kot svoj delež. Ako delež kakega člana ne obstoji v gotovini, tedaj se mora jasno označiti vrednost takega deleža in razen tega tudi ime lastnika;
8.	določila, kateri posli zadruge se imajo raztezati samo na člane in kateri, kadar to zahteva korist zadruge, izjemoma tudi na nečlane;
9.	določila, ali zadruga dobiček razdeljuje, ali se celi dobiček prišteje rezervnemu zakladu; a poljedelske zadruge ne morejo deliti dobička iz poslov pod 1 in 4 § 1, pa tudi obrtniške zadruge ne iz poslov pod 1 in 4 § 1 ;
10.	določila, da mora biti rezervni zaklad, iz katerega se pokriva izguba v poslovanju in način, kako se rezervni zaklad tvori;
■11. določila, ali je rezervni zaklad deljiv ali nedeljiv, zadruge, ki ne delijo dobička, ne morejo tudi v nobenem slučaju deliti svojega rezervnega zaklada. Vendar dohodke rezervnega zaklada lahko uporabljajo v dobrodelne in kulturne namene;
12.	določila, kako in kedaj se sklicuje redni ali izredni občni zbor zadružnikov, kako se sklepi občnega zbora overujejo in kdo predseduje občnim zborom;
13.	določila, o katerih predmetih, poleg onih, ki jih predvideva ta zakon, ne more odločevati navadna večina zadružnikov;
14.	določila, kako se voli in obnavlja odbor in nadzorstvo, njihove pravice in dolžnosti, kako se nadzira njihovo poslovanje, kako se nastavljajo zadrugini uslužbenci;
15.	koliko udov ima odbor in koliko nadzorstvo;
16.	kako se objavljajo zadrugini sklepi.
§ 8.
Vsako sodišče prve stopnje mora voditi register zadrug, ki v njegovem področju obstojajo ali se ustanovijo.
Minister pravde izdaja predpise o vodstvu tega registra.
§ 9.
Ko se zadruga ustanovi, je odbor zadruge dolžan, vložiti na pristojno sodišče prve stopnje prijavo za vpis v zadružni register.
Prijavi se mora priložiti:
1.	pravila zadruge, podpisana od vseh zadružnikov in en prepis teh pravil. Za zadruge po deželi poveri podpise zadružnikov pristojna srezna policijska oblast;
2.	imenik zadružnikov (članov);
3.	prepis zapisnika o izvolitvi odbora in nadzorstva.
Pri tej priliki se morajo odborniki pred sodiščem lastnoročno podpisati ali predložiti svoje podpise, poverjene od srezne policijske oblasti.
Ko sodišče prejme to prijavo s prilogami, takoj istega dne poveri prepis pravil, ako so sestavljena po tem zakonu, potrdi na njih, da so vpisana v register in jih vrne upravnemu odboru.
Ostali pismeni dokumenti ostanejo pri sodišču.
§ 10.
V	roku treh dni, potem ko so pravila potrjena, objavi sodišče v uradnem listu, da je zadruga vpisana v zadružni register.
V	tej objavi se mora navesti:
1.	dan, kdaj so zadružniki podpisali pravila;
2.	firma in sedež zadruge;
158 -
3.	predmet podjetja;
4.	doba trajanja zadruge;
5.	način jamstva zadružnikov za obveznosti zadruge;
6.	imena in kraj stanovanja odbornikov;
7.	kako se objavljajo sklepi zadruge.
V objavi je označiti tudi to, da je imenik zadružnikov na razpolago pri sodišču v vpogled vsakomur ob uradnem času.
§ H.
Zadruga obstoji pravno šele tedaj, kadar je vpisana pri sodišču v zadružni register, in tedaj je sposobna izvrševati vse premoženjsko-pravne posle, t. j. more lastninske pravico pridobivati in jili oddajati.
§ 12.
Po prijavi pravil sodišču mora vsakdo, ki želj stopiti v zadrugo, to izjaviti in izjavo podpisati.
Podpis na izjavi, ako je zadruga na deželi, poveri preje pristojna srezna policijska oblast.
Upravni odbor predloži to izjavo z enim prepisom —- ako jo dotičnik v zadrugo sprejet — sodišču v svrho vpisa v imenik zadružnikov.
Vpis v imenik izvrši sodišče še istega dne, ko je izjava predložena, na prepisu izjave, ki se istočasno vrne odboru, pa potrdi, da je dotičnik, ki je izjavo podpisal, vpisan v imenik zadružnikov.
Tedaj postane dotičnik član zadruge.
,	§ 13.
Vsaka sprememba pravil se mora prijaviti sodišču v svrho vpisa v zadružni register.
Tej prijavi pravil se morata priložiti dva prepisa sklepa o spremembi in dopolnitvi pravil.
Ko sodišče to prijavo prejme in če spremembe in dopolnitve pravil odgovarjajo temu zakonu, potrdi še istega dne en prepis sklepa o spremembi in dopolnitvi pravil, potrdi na njem, da so spremembe in dopolnitve' vpisane v zadružni register in ga vrne upravnemu odboru zadruge.
Drugi prepis pravil o spremembi in dopolnitvi pravil ostane pri sodišču.
Sodišče objavi te spremembe in dopolnitve v uradnem listu v roku, navedenem v § 10 tega zakona, samo v slučaju, ako se vsled njih spremene točke 2, 3, 4 in 7 § 10 tega zakona.
Nikak sklep o spremenil)! in dopolnitvi pravil nima pravne vrednosti, dokler ni vpisan v zadružni register.
§14.
Pravno razmerje med zadrugo in zadružniki se določa v pravilih.
§ 15.
Za obveznosti zadruge jamčijo zadružniki po določbah tega zakona.
Kdor kot zadružnik stopi v zadrugo, jamči tudi za obveznosti, ki jih je imela zadruga pred njegovim vstopom v zadrugo.
Pravila, ki bi bila tem določilom nasprotna, nimajo pravne vrednosti.
lil. Zastopstvo zadruge in upravljanje njenih poslov.
§ 1«.
Vsaka zadruga mora imeti odbor in nadzorstvo.
Udje odbora in nadzorstva moraja biti zadružniki. (Je pa pripadajo zadrugi zadružniki še ene druge zadruge, ali če zadruge same tvorijo zadrugo, tedaj morejo biti njihovi člani v odboru in nadzorstvu.
£ 17.
Odbor predstavlja in polnomočno zastopa zadrugo pred sodiščem in izven
sodišča.
Odbor sestoji iz najmanj treh udov, ki jih voli občni zbor. V pravilih so more določiti večje število udov odbora.
§ ib.
Za ude odbora in nadzorstva in vobče zadrugine uradnike in uslužbence ■se ne more voliti ali nastavljati onih, ki so v konkurzu, ali katere vsled zločinov, storjenih iz dobičkaželjnosti, zasleduje sodišče, ali ki so vsled tega bili že obsojeni, razim ako so jim bile vse izgubljene pravice sodnijskim potom vrnjene. Ako se to dogodi pri kom za časa njegovega poslovanja, tedaj se mora začasno odstaviti, dokler ni oproščen ali proglašen nekrivim.
§ 19.
Zadruga ima pravico ude upravnega odbora in nadzorstva vsak čas izmenjati. Toda s tem se jim ne krati pravica do odškodnine, ki bi jo po zadružnih pravilih imeli zahtevati.
Vendar je za veljavnost takega sklepa treba, da glasujejo zanj tri četrtine zadružnikov.
§ 20.
Odbor je dolžan, da svoje sklepe objavlja in podpisuje tako, kakor je to v pravilih določeno. Ako za to ni nikakih določb v pravilih, vrše eno in drugo vsi udje upravnega odbora.
V pravilih se morata najmanj dva uda upravnega odbora določiti za izvrševanje teh poslov.
Polnomočno se zadruga podpiše, kadar tisti, ki imajo pravico podpisovati, stavijo poleg imena zadruge tudi svoje podpise.
§ 21.
Zadruga se obvezuje in dobiva pravice s posli, katere upravni odbor v njenem imenu sklepa.
Za legitimacijo odbora zadostuje potrdilo sodišča, da so osebe, v potrdilu imenovane, odborovi člani.
§ 22.

S t'“-
Odbor sme sam v toliko obvezavati zadrugo, v kolikor je v to po pravilih in po sklepih občnega zbora pooblaščen.
Vendar je zadruga, ker odbor s svojim podpisom polnomočno obvezuje zadrugo, odgovorna rThpram tretjim osebam tudi tedaj, kadar odbor prekorači meje svojih pravic z ozirom na zadolženje zadruge.
§23.	™
Odbor je dolžan voditi imenik zadružnikov in držati ga v soglasju z imenikom, ki se nahaja pri sodišču.
8 24.

Odbor je dolžan skrbeti za redno vodstvo knjig, ki so zadrugi potrebne.
Odbor je dolžan najpozneje tekom prvih treh mesecev po preteku vsa-koga poslovnega leta objaviti bilanco tega lct;v, število zadružnikov začetkom leta, število zadružnikov, ki so tekom leta pristopili in ki so izstopili, bili izključeni, ali ki so umrli, število zadružnikov koncem leta, kakor tudi celokupno vsoto vpisanih deležev vseh zadružnikov, ako je zadruga osnovana na deležih. (§ 7, točka 7 tega zakona.)
§ 25.
Vsaka izprememba v sestavi odbora, kakor tudi vsaka nova izvolitev njegovih članov ali potek roka njihovega pooblaščenja, mora se brez odlašanja prijaviti sodišču v svrho vpisa v zadružni register. Istočasno se morajo novi odborniki pred sodiščem podpisati ali mu svoje podpise v poverjeni obliki predložiti. Prepis dokumentov, ki govore o njihovi izvolitvi ali o poteku njihovega pooblaščenja, so mora priložiti prijavi in se shrani v sodnijskem arhivu. Ako so člani odbora ponovno izvoljeni, tedaj ni potrebno, da se njihov vpis v register objavi.
§ 26. '
Pozivi, sodnijski in sploh uradni dopisi se smatrajo, da so
drugi, kadar se izročijo komu izmed odbornikov v zadružni pisarni.
izročeni za-
§ 27.
ki
Prisego v imenu zadruge polagajo odborniki, toda kadar se tiče poslov, so jih izvršili uslužbenci zadruge, tedaj polagajo prisego uslužbenci namesto odbornikov. Po potrebi določi sodišče izmed imenovanih tiste osebe, ki polagajo prisego.
§ 28.
Odborniki jamčijo zadrugi s celim svojim premoženjem za škodo, ki nastane vsled protizakonitega ali nepravilnega izpolnjevanja njihovih dolžnosti ali vsled tega, ker so prekoračili meje svojih pravic ali svojega delokroga, ki jim ga določuje zakon ali pravila zadruge, in s tem oškodovali zadrugo.*

S 29.
Ta odgovornost ne pride v poštev pri odborniku, ki je takoj protestiral
proti odborovemu sklepu in odloku in je nadzorstvu poslal pismen protest, ali ki ni sodeloval pri poslu, vsled katerega je zadruga trpela škodo.
§ 30.
Določila, ki veljajo za odbornike, veljajo tudi za njihove namestnike.
§ 31.
Nadzorstvo sestoji iz najmanj treh članov, ki jih voli občni zbor. V pravilih se more določiti tudi večje število članov nadzorstva.
§ 32.
Člani nadzorstva ne morejo biti istočasno tudi odborniki, niti jih zastopati, Tudi ne morejo kot uradniki izvrševati poslov pri zadrugi. Samo za gotov naprej omejen čas lahko nadzorstvo določi posamezne svoje člane, da nadomestujejo odbornike, ki so zadržani, da ne morejo izvrševati svojih dolžnosti. Za ta čas in dokler se ne oproste, namestniki iz vrst nadzorstva ne smejo vršiti svojih poslov v nadzorstvu.
Ako kak odbornik iz odbora izstopi, ne more biti voljen v nadzorstvo, dokler se ni oprostil kot odbornik.
§ 33.
Dolžnost nadzorstva je: da nadzira vse delo odbora; da zahteva obve-ščenja o poteku zadruginih poslov; da vsak čaš pregledava zadrugine knjige, vsa pisma, efekte, blago in stanje zadrugine blagajne; da pregleda bilanco (mesečne in letne račune) in predloge o razdelitvi dobička in izgube, ter da o vsem tem poroča na občnem zboru.
Občni zbor ne more sklepati o razdelitvi dobička ali izgube, ne odobriti računov (bilance) brez omenjenega poročila nadzorstva.
Nadzorstvo je dolžno, da skliče občni zbor vselej, kadar to zahteva korist zadruge.
Ostale dolžnosti nadzorstva so navedene v pravilih.
Člani nadzorstva ne morejo izvrševanja svojih dolžnosti prenesti na druge
osebe.
§ 34. .
Noben član odbora ne more ne kot dolžnik, ne kot upnik stopiti v obveznosti napram zadrugi brez izrecnega dovoljenja nadzorstva.
V	pravilih se morejo določiti za to tudi še kaka druga določila, in se lahko dovoljevanje kredita (posojil) odbornikom in članom nadzorstva, pa tudi ostalim uslužbencem zadruge, popolnoma izključi.
§ 35.
. Nadzorstvo ima pravico posamezne odbornike, pa tudi cel odbor, odstaviti.
V	tem slučaju mora nadzorstvo istega dne, ko je napravilo sklep, da se kak odbornik ali cel odbor odstavi, sklicati občni zbor in poročati mu vse nepravilnosti, ki jih je našlo pri poslovanju odstavljenih odbornikov.
Za čas, dokler se občni zbor ne sestane, določi nadzorstvo iz svoje srede člane, ki začasno prevzamejo posle odstavljenih odbornikov.
§ 36.
člani nadzorstva jamčijo zadrugi osobno in solidarno s celim svojim premoženjem za' škodo, ki bi nastala vsled protizakonitega ali nepravilnega izpolnjevanja njihovih dolžnosti.
§ 37.
A ko zadruga vidi, da je treba proti odbornikom uvesti sodno postopanje in to sklene občni zbor, tedaj vodi postopanje nadzorstvo.
Akp vidi zadruga, da je treba uvesti sodno postopanje proti elanom nadzorstva in to sklene občni zbor, tedaj vodijo postopanje posebni pooblaščenci, ki jih izvoli občni zbor.
§ 38.
Vsak zadružnik ima pravico, da se na svoje stroške pridruži postopanju proti odbornikom ali članom nadzorstva.
§ 39.
Kna desetina zadružnikov' more pooblastiti enega ali več pooblaščencev, da vodijo sodno postopanje proti odbornikom, ali članom nadzorstva, toda s tem se ne krši pravica, katero ima vsak zadružnik, da vodi postopanje osebno v svojem imenu.
§ 40.
Pravica zadružnikov razpravljati o vprašanjih, ki se tičejo zadruge in njenih poslov; odobriti bilance; določati s delitvi dobička ali izgube; izvrševati nadzorstvo nad celokupnim poslovanjem v zadrugi in sklepati o poslih, ki naj se šele izvrše, se izvršuje s sklepi tistih zadružnikov, ki se udeleže občnega zbora.
Na občnem zboru ima vsak zadružnik pravico samo do enega glasu. —
Le kadar gre za oprostitev, ki jo potrebuje kak zadružnik, ali kadar gre za to, da se kak zadružnik postavi pred sodišče, tedaj zadružnik, ki se ga to tiče, ne more sodelovati pri tozadevnem sklepanju in tudi ne more glasovati. To velja tudi za sklepe, ki se tičejo sklepanja kakega pravnega posla s kakim zadružnikom.
Zadružniki morajo svojo pravico glasovanja osebno izvrševati. Toda to ne zadeva oseb, ki so pravno ali fizično nesposobne izvrševati to pravico, tudi ne korporacij, trgovskih družb, zadrug in drugih društev. Te izvršujejo svojo [travico glasovanja po pooblaščencih, ki morajo biti zadružniki.
L n pooblaščenec ne me zastopati več nego enega zadružnika.
§ 41.
Občni zbori so redni ali izredni.
Hedni občni zbor sklicuje odbor po sklepu vsakega leta in sicer na kraju, kjer je sedež zadruge in najkasneje prve tri mesece tekočega leta.
Izredni občni zbor se skliče, kadarkoli je potrebno, toda po določilih tega zakona.
Sklicuje ga odbor ali nadzorstvo.
Ako odbor no sklice rodnega občnega zbora v določenem roku, tedaj je dolžno, da to stori nadzorstvo 10 dni po pretoku tega roka; če pa tudi nadzorstvo ne bi tega storilo, tedaj zamore ena desetina zadružnikov zahtevati od pristojnega sodišča dovoljenje, da skliče občni zbor.
Tedaj se mora v pozivu na občni zbor izrecno izraziti, da se občni zbor sklicuje na dovoljenje sodišča.
§ 42.
Izredni občni zbor se mora neodložljivo sklicati, kadar zahteva to ena desetina zadružnikov.
Taka zahteva se predloži odboru pismeno s podpisi tistih, ki zahtevajo, da se občni zbor skliče, in se v njej označi namen in vzroki, vsled katerih se zahteva sklicanje občnega zbora.
Ako odbor ne izpolni te zahteve, tedaj sodišče pooblasti zadružnike, ki zahtevajo sklicanje občnega zbora, da ga skličejo.
S 43.
Občni zbor se sklicuje na način, določen V pravilih, a vselej najmanj 10 dni, prodno se ima vršiti.
V pozivu se mora vedno naznačiti dnevni red.
. Sklepi občnega zbora o vprašanjih in predlogih, ki niso navedeni v dnevnem redu, niso veljavni, razun sklepov o poslovanju občnega zbora in o sklicanju drugega občnega zbora.
§ 44.
Prodno občni zbor začne svoje delo, je odbor dolžan, sestaviti seznam vseh zadružnikov, ki so prišli na občni zbor in ga potrditi s podpisom firme.
Ako je zbranih zadostno število zadružnikov za sklepčnost v smislu za-druginih pravil, se more občni zbor otvoriti.
§ 45.
Seznam došlih zadružnikov, sestavljen po § 44 tega zakona, mora biti potrjen od overovateljev zapisnika in se priloži zapisniku občnega zbora, ki se mora voditi. Original tega zapisnika se hrani v zadruginein arhivu in se daje v vpogled vsakemu zadružniku, ki to zahteva, in pristojni državni .oblasti.
§ 46.
Samo občni zbor more razpravljati in sklepati o spremembi in dopolnitvi pravil ali podaljšanju roka trajanja zadruge, ako je ta rok omejen na gotov čas.
Za spremembo in dopolnitev pravil, kakor tudi za prenehanje zadruge je potrebna tričetrtinska večina vseh zadružnikov.
§ 47.
Občni zbor sklepa o odobritvi bilance in ugotavlja vsoto, koliko od dobička ali izgubo pride na zadružnike.
Bilanca se mora najmanj pet dni pred občnim zborom dati zadružnikom v vpogled v lokalu zadruge ali na kakem drugem primernem kraju, ki ga mora odbor v vabilu na občni zbor imenoma označiti.
Vsak zadružnik ima pravico zahtevati prepis bilance na svoje stroške.
§ 48.
Občni zbor določa:
1.	skupno vsoto, katere ne smejo prekoračiti posojila, ki jih zadruga daje, in hranilne vloge, ki se pri njej vlagajo;
2.	meje, v katerih se sme zadruga gibati pri dovoljevanju kredita (izpo-sojil) svojim zadružnikom.
§ 49.
Ako in v kolikor morajo zadružniki po pravilih vplačevati posamezna vplačila na račun svojih deležev v podjetju, in ta vplačila niso določena niti po višini, niti po času vplačevanja, tedaj določa in sklepa o tem občni zbor.
§ 50.
Proti sklepu občnega zbora, ki se ne vjema z zakonom ali s pravili, se je mogoče pritožiti in zahtevati, da se prekliče. Pritožba se more vložiti samo v roku enega meseca. Pritožiti se moro razun odbora samo zadružnik, ki je bil na občnem zboru *n je proti temu sklepu vložil protest ter zahteval, da se protest zabeleži v zapisnik.
Pritožba se vloži proti zadrugi. Zadrugo zastopajo: odbor, če ni sam to-žitelj, in nadzorstvo. Za pritožbo je pristojno sodišče prve stopnje, v čigar področju ima zadruga svoj sedež. Obravnava ne sme biti določena pred potekom roka, navedenega v prvem odstavku tega paragrafa. Ako je več pritožb, tedaj se vse združijo v svrho istočasne razprave in rešitve.
Vložitev pritožbe in dan obravnave mora odbor objaviti v listih, določenih za zadrugine razglase.
Proti izreku sodišča prve stopnje se more v zakonitem roku pritožiti na kasacijsko sodišče.
Ako se s sodnijskim izrekom sklep občnega zbora razveljavi, tedaj velja ta izrek tudi za tiste zadružnike, ki se niso udeležili sodnega postopanja. Ako je bil tak sklep občnega zbora vpisan v zadružni register, je odbor dolžan; sodnijski izrek predložiti sodišču v svrho vpisa v register. Vpis v register se mora javno objaviti, ako je bil vpisani sklep objavljen.
§ 51.
Ako je tožba proti sklepu občnega zbora neutemeljena in je s tem zadruga trpela škodo, tedaj so odgovorni solidarno tožitelji, če se izkaže, da so vložili pritožbo s slabim namenom.
IV.	Izstop posameznih zadružnikov iz zadruge.
§ 52.
Vsak zadružnik lahko izstopi iz zadruge, kadar hoče.
O svojem izstopu mora obvestiti zadrugo pism-eno.
Izstop zadružnikov iz zadruge se lahko v pravilih naveže tudi na druge pogoje.
§ 53.
Ako je v pravilih članstvo v zadrugi navezano na sedež zadruge, tedaj mora zadružnik, ki se iz tistega kraja seli, istotako pismeno obvestiti zadrugo o svojem izstopu.
§ 54.
Zadruga ima pravico, da zadružnika izključi iz zadruge, toda pravila morajo določiti slučaje, kedaj naj se zadružnik izključi.
Odbor je dolžan, da sklep o izključitvi nemudoma sporoči izključenemu zadružniku.
Izključeni zadružnik preneha biti član zadruge z dnevom, ko mu je bil sklep sporočen.
§ 55.
Odbor je dolžan takoj obvestiti sodišče, kadar kak zadružnik izstopi umrje ali je izključen.
Sodišče vpiše to obvestilo v zadružni register takoj, ko ga dobi in obvesti o tem zadrugo.
§ 50.
Zadružnik ki hoče izstopiti iz zadruge, lahko to izjavi tudi pred sodiščem, da mu ni treba zadruge o svojem izstopu pismeno obveščati.
Sodišče je dolžno to izjavo sprejeti, vpisati v zadružni register in istega dne o tem obvestiti zadrugo.
§ 57.
Zadružniki, ki sami izstopijo iz zadruge, ki se izselijo iz kraja, kjer se zadruga nahaja, ki umijejo, ali ki so iz zadruge izključeni, jamčijo za vse dotedanje obveznosti zadruge še za vsa leta, računajoč od dne, ko je sodišče prejelo obvestilo o njih izstopu, preselitvi smrti ali izključitvi.
§ 58.
»
Po določilih zadnjega paragrafa izplačuje zadruga, ako ima zadružnik, ki je prenehal biti nje član, karkoli ima dobiti od zadruge na ime svojih dotlej vplačanih vplačil ali doplačil na ta vplačila, na koncu drugega leta, računajoč od dne, ko je prenehal biti zadružnik, in to na podlagi računskega zaključka za leto, ko je prenehal biti član zadruge.
§ 59.
Ako pa zadružno premoženje skupno z rezervnim zakladom in vplačili vseh zadružnikov, ako vplačila obstojajo, ne dosega vsote, potrebne za pokritje zadruginih dolgov, tedaj je zadružnik, ki je prenehal biti član, obvezan plačati zadrugi del primanjkljaja, ki ga zadene po letnem zaključku, ko je prenehal biti član zadruge.
Pri zadrugah z neomejenim jamstvom se ta del, ako pravila drugače ne določajo, računa po številu vseh zadružnikov.
— 166
Pri zadrugah z omejenim jamstvom se ta del računa po vsoti deležev, katere je vsak zadružnik vpisal v podjetje kot svoj skupni delež.
§ 60.
Ako zadruga po preteku enega leta po izstopu zadružnika preneha, tedaj njegov izstop ne velja.
§ 61.
Zadružnik lahko vsak čas potom pismenega sporazuma prenese svoja vplačila na drugo osebo in s tem izstopi iz zadruge brez posebnega obračuna; toda to samo tedaj, ako dotičnik, ki prevzame vplačila, postane — na njegovem mestu — zadružnik (član zadruge). V pravilih so more tak prenos izključiti ali navezati na kake pogoje.
Ako je dotičnik, ki prevzame vplačila, sprejet v zadrugo, mora upravni odbor nemudoma obvestiti sodišče o tem prenosu.
Sodišče vpiše ta prenos brez odlašanja v imenik zadružnikov in to pri menu zadružnika ki je prenos izvršil. Kot čas izstopa iz zadruge velja dan vpisa v imenik. Ako dotičnik, ki prevzame vplačila, še ni zadružnik, tedaj se vpis prenosa v imenik mora izvršiti istočasno z vpisom v članstvo. Tu se imajo vpo-števati določila § 12 in 56 tega zakona.
Ako zadruga tekom dveh let po izstopu preneha, tedaj je izstopivši zadružnik dolžan, da slučajne primanjkljaje, katere je bil kot zadružnik obvezan plačati do višine svojega deleža, plača v toliko, v kolikor jih ne more plačati dotičnik, ki je prevzel njegova vplačila.
V.	O prenehanj u zadruge.
§ 62.
Zadruga preneha:
1.	kadar poteče doba njenega trajanja in občni zbor no sklene, da zadruga podaljša poslovanje;
2.	kadar postane nezmožna plačevati (insolventna) in občni zbor sklene, da preneha;
2. kadar sodišče odloči, da zadruga preneha;
4.	kadar se nad njo otvori konkurz;
5.	kadar se zniža število zadružnikov pod deset.
§ 63.
Kadar zadruga preneha po točkah 1, 2 in 5 § 62 tega zakona, je odbor dolžan o tem nemudoma obvestiti sodišče, ki takoj ypiše v zadružni register, da je zadruga prenehala. Sodišče istočasno objavi prenehanje zadruge trikrat v uradnem listu in pozove zadrugine upnike, da se s svojimi zahtevami obrnejo . na zadrugo, kar morajo storiti tekom 6 mesecev, računajoč od dneva zadnje objave.
Poleg tega se pozovejo tudi tisti zadrugini upniki, ki so iz njenih knjig ali drugače znani, da se oglasijo. Ako se kdo od teh ne oglasi, tedaj se njegova terjatev izloči iz zadružnega premoženja in odda sodišču v shrambo.
1H7
To velja tudi za vse sporne terjatve, izvzemši slučaj, da je razdelitev zadruginega premoženja ocjgodena do izida pravde, ali ako upniki, katerih terjatve so sporne, niso zavarovani.
§ 64.
Ako zadruga kaj stori, kar bi bilo protivno temu zakonu, ali ako opusti kaj storiti, kar bi bila po tem zakonu dolžna storiti, ter s tem privede v nevarnost skupne koristi, ali ako izvršuje druge posle, ne pa tistih, ki so dovoljeni v tem zakonu (§ 1), tedaj more biti razpuščena z izrekom pristojnega sodišča.
Proti izreku sodišča prve stopnje se mora zadruga zakonitim potom pritožiti na kasacijsko sodišče.
Ako kasacijsko sodišče potrdi izrek sodišča prve stopnje, tedaj ima to sodišče postopati v vsem po $ G d tega. zakona, v kolikor se določila tega paragrafa njega tičejo.
§ 65.
Kakor hitro se v bilanci pokaže, da je izgubljenega toliko zadruginega premoženja, da to, kar zadruga ima, ne zadostuje za pokritje zadruginih dolgov, je odbor dolžan takoj obvestiti sodišče v svrho otvoritve konkurza.
§ 66.
Pri prenehanju zadruge v smislu $ G2 se ima izvršiti likvidacija.
Za izvršitev likvidacije določi zadrugin občni zbor poseben odbor najmanj treh elanov.
Ako občni zbor toga ne stori, tedaj ga določi sodišče na predlog najmanj ene desetine zadružnikov.
Za likvidatorje morejo biti določeni odborniki ali navadni zadružniki.
Ako likvidatorje določi občni zbor, tedaj jih občni zbor tudi lahko odstavi vsak čas, ako redno ne izvršujejo poslov, ki jih določa ta zakon.
Ako je likvidatorje določilo sodišče, tedaj jih tudi sodišče lahko vsak čas odstavi.
Kakor hitro se izvolijo in določijo likvidatorji, preneha odbor, ako ni njemu poverjena likvidacija, s poslovanjem, a nadzorstvo izvršuje še nadalje nadzorovanje nad posli, likvidacije.
§ 67.
Nadzorstvo je dolžno, določene likvidatorje najpozneje tekom treh dni prijaviti pristojnemu sodišču v svrho vpisa v zadružni register in to je 'dolžno storiti tudi tedaj, ako je odbor sam določen, da izvrši likvidacijo. Likvidatorji morajo osebno prod sodiščem podpisati svoja imena ali predložiti sodišču svoje podpise v poverjeni obliki. Na pritožbo bodisi tudi enega 'samega zadružnika more sodišče, ako ima upravičene razloge, likvidatorja odstaviti in na njegovo mesto imenovati drugega.
Ako je kdo izmed likvidatorjev.zadržan v izvrševanju likvidatorskih poslov, je nadzorstvo dolžno to prijaviti sodišču, ki imenuje na njegovo mesto drugega.
Imena likvidatorjev mora nadzorstvo vedno razglasiti v uradnem listu.
1*58 —
§ 68. .
Likvidatorji imajo dolžnost:
1.	dovršiti tekoče posle, izpopolniti zadrugine obveznosti, poplačati njene dolgove in spremeniti zadrugino premoženje v gotov denar;
2.	Zastopati zadrugo pred sodiščem in zunaj sodišča;
3.	sklepati za zadrugo poravnave in voliti razsodišče;,
4.	vsake tri mesece objavljati poročilo o svojem delu, po končani likvidaciji tudi rezultat tega dela.
Sklepati morejo tudi nove posle, kadar bi bilo to potrebno v svrho dovršenja neizvršenih poslov.
Likvidatorji smejo prodati zadružno premoženje samo na javni dražbi.
Določila § 20, 21, 22, 24, 2(5, 27, 41 — 44 veljajo tudi za likvidatorje.
Nadzorstvo vodi kontrolo o delovanju likvidatorjev.
§ 69.
Ko je zadoščeno vsem zadruginim upnikom in so poplačani vsi dolgovi, tedaj se premoženje, ki ostane, razdeli med zadružnike po vsoti njihovih vplačil.
Ta razdelitev se sme začeti šele po roku, določenem za priglas upnikov (§ 63).
Od tega so izvzete zadruge, ki so ustanovljene brez deležev, • ki ne dele dobička in rezervnega zaklada.
Kadar taka zadruga preneha in likvidira, tedaj se premoženje, ki ostane, ko so plačani vsi upniki, izroči v shrambo glavni zvezi, ki ga hrani, dokler se v kraju, kjer je bila zadruga, ki je prenehala in likvidirala, ne osnuje nova zadruga, z istim namenom in na enaki podlagi kakor je bila zadruga, ki je prenehala.
Ko se nova zadruga ustanovi, prenese glavna zveza na njo pravico razpolage s premoženjem zadruge, ki je prenehala.
§ 70.
Likvidatorji, ki postopajo proti določilom § 68 in 69 tega zakona, jamčijo osebno in solidarno s celim svojim premoženjem zadrugi in njenim upnikom, ako bi vsled takega njihovega postopanja nastala kakršnakoli škoda ali zadrugi ali njenim upnikom.
To jamstvo zadene tudi člane nadzorstva, ako so likvidatorji z njihovo vednostjo postopali proti določilom § 86 in 69, a se oni niso poslužili nobenega sredstva, da bi preprečili tako ravnanje likvidatorjev.
To jamstvo nasproti upnikom se ni odpravilo s tem, da je bil izvršeni čin določen s sklepom občnega zbora, ki je nasprotoval § 68 in 69 tega. zakona.
§ 71.
Po. končani likvidaciji se oddajo zadrugine knjige in pisma od zadnjih 10 let do prenehanja zadruge pristojnemu sodišču, da jih 10 let hrani.
Zadružniki ali njihovi pravni nasledniki, kakor tudi zadrugini upniki smejo z dovoljenjem sodišča vsak čas te knjige in pisma pregledovati.
169 —
VI.	Posebna določila.
A. Za zadruge z neomejenim jamstvom.
§ 72.
Pri teh zadrugah jamčijo zadružniki za obveznosti zadruge v smislu § 2 in 90 tega zakona.
§ 73.
V	izjavah, ki so jih zadružniki ob priliki vstopa v zadrugo (§ 12) dolžni pismeno predložiti, se mora izrecno izraziti, da -vsak zadružnik jamči s celim svojim premoženjem solidarno po določilih tega zakona za obveznosti zadruge
§ 74.
V	slučaju konkurza jamčijo upnikom poleg zadruge tudi zadružniki s celim svojim premoženjem za tisti primankljaj, ki se pokaže, kadar se vnovčeno zadrugino premoženje razporedi na priznane terjatve upnikov.
Za pokritje tega primanjkljaja mora vsak zadružnik položiti del, ki nanj odpade. Ako pravila drugače ne določajo, se ta del izračunava po številu zadružnikov.
Ako kak zadružnik ne more plačati svojega dela, tedaj se njegov del razdeli na vse ostale zadružnike enako.
Upniki, ki niso popolnoma plačani, lahko zahtevajo doplačila od posameznih zadružnikov in sicer po preteku treh mesecev, računajoč od obravnave, pri kateri je proračun naknadnih doplačil za poravnavo primanjkljajev proglašen kot pravomočen.
Točno opredeljenim terjatvam, ki jim pri obravnavi likvidatorji niso ugovarjali, tudi zadružniki, od katerih se zahteva doplačilo, ne morejo ugovarjati.
Pravomočna sodba, izrečena v sodnem postopanju o terjatvi, ki so ji likvidatorji pri obravnavi ugovarjali, se razteza na vse zadružnike. Zadružniki ne morejo biti obsojeni, izplačati terjatve, ki jo pri konkurznem postopanju ostala sporna, dokler se točno ne opredeli.
§ 75.
Pravica do tožbe upnika nasproti posameznim zadružnikom zastara dve leti po preteku roka, navedenega v četrtem odstavku § 74, razun ako je z ozirom na vsoto terjatve v zakonu določen krajši rok zastaranja.
Zastaranje proti posameznim zadružnikom se prekine, ako se uvede proti zadrugi sodno postopanje, ali ako zadruga sama uvede sodno postopanje; ne prekine pa se, ako so uvede sodno postopanje proti kakemu zadružniku, ali ako ta uvede sodno postopanje.
Ravnotako se zastaranje ne prekine proti mladoletnim in osebam, ki so pod kuratelo, kakor tudi proti juridičnim osebam, katerim so po zakonu priznane pravice, ki jih imajo mladoletni, toda povratek v prvotni položaj ni mogoč Takim osebam ostane samo pravica na doplačilo škode od skrbnika.
§ 76.
Zadružniki, ki so po § 74 zadostili konkurznim upnikom, stopajo v njihove pravice nasproti zadrugi.
170 —
§ 77.
Določila § 74—7(5 zadevajo tudi zadružnike, ki so tekom dveh let pred otvoritvijo konkurza iz zadruge izstopili, umrli ali bili izključeni (59 in (51). Ti jamčijo upnikom za obveznosti, ki jih je zadruga sklenila do trenotka njihovega izstopa. Od teh zadružnikov morejo upniki zahtevati doplačila šele po preteku šestih mesecev od dne obravnave, pri kateri je proračun celokfipnega doplačila razglašen kot pravomočen.
B. /a zadruge z omejenim jamstvom.
§ 78.
Vsota, do katere pri teli zadrugah jamčijo posamezpi zadružniki, ne sme biti manjša od zadružnega deleža.
Kolik je zadružni delež, se določi v pravilih pri ustanovitvi zadruge.
Določila pravil o znesku zadružnega deleža in njihove spremembe se morajo
objaviti.
§ 79.
Vsota (znesek) zadružnega deleža se lahko tudi zviša, ako so za to tri četrtine vseh zadružnikov.
§ 80.
Za znižanje vsote zadružnega deleža veljajo določila o razdelitvi zadružnega premoženja za slučaj prenehanja zadruge (§ 03 in 69 odstavek drugi).
Sklep o znižanju vsote zadružnega deleža se ne objavi in ne vpiše v zadružni register pred potekom v § 69 drugem odstavku navedenega roka. V prijavi na sodišče se morajo priložiti dokazi, da je sklep o znižanju vsote zadružnega deleža objavljen. Istočasno je dolžan odbor dati primerno izjavo, da so upniki, ki so se zadrugi prijavili, in ki niso bili za znižanje vsote zadružnega deleža, plačani ali zavarovani.
§ 81.
V pravilih se lahko določi, da smejo posamezni zadružniki imeti več
deležev.
0
Koliko deležev sme en zadružnik največ imeti, mora biti istotako v pravilih določeno.
Določbe o tem kakor tudi njih spremembe se morajo objaviti.
§ 82-
Zadružnik, ki ima več deležev, jamči za zadrugine obveznosti do tiste vsote, ki jo znači skupna svota njegovih deležev.
§ 83.
Vplačila, oziroma če so deleži popolnoma vplačani, deleži posameznih zadružnikov, se jim ne smejo izplačevati, niti vporabiti za zastavo tekom poslovanja, dokler iz zadruge ne izstopijo (59 —(50). Istotako1 se dotlej ne morejo oprostiti dolžnih vplačil.

Vil. Kazni.
8 84.
Z zaporom do leta dni in poleg tega z globo do 2500 dinarjev se kaznujejo:
1.	odborniki, člani nadzorstva in likvidatorji, ki namenoma delajo proti določilom tega zakona in pravilom zadruge;
2.	odborniki, člani nadzorstva in likvidatorji, ki v prijavah, dopisih in potrdilih, ki jih morajo po tem zakonu poslati sodišču, namenoma podajo neresničen položaj;
3.	odborniki, člani nadzorstva in likvidatorji, ki namenoma v svojih poročilih, pregledih premoženjskega stanja, števila zadružnikov in skupne svote zadružnih deležev, ali v svojih izjavah na občnem zboru poročajo neresnično ali prikrivajo stanje zadruge;
4.	odborniki in člani nadzorstva, ako zapisnike občnih zborov namenoma neresnično vodijo.
Poleg gornje kazni se morejo krivci kaznovati tudi z izgubo meščanske časti.
§ 85.
Z zaporom do treh mesecev in poleg tega z globo do 1000 dinarjev se kaznujejo:
1.	odborniki, člani nadzorstva in likvidatorji, ako ostane zadruga dalje časa nogo tri mesece brez nadzorstva, ali ako ostane nadzorstvo za toliko časa brez potrebnega števila članov za pravomočno poslovanje;'
2.	odborniki, člani nadzorstva in likvidatoriji, ako opuste sklicati občni zbor'>(§ 41 in 42);
3.	odborniki, ako proti določilom prvega odstavka § G4 in § 65 ne obvestijo sodišča v svrho otvoritve konkurza;
4.	odborniki, ako postopajo proti določilom §83;
5.	likvidatorji, ako postopajo proti določilom § 6!) ;
6.	odborniki, ako samovoljno odločajo o stvareh, ki spadajo v delokrog občnega zbora;
7.	odborniki, člani nadzorstva in drugi uslužbenci, ki no bi dajali poročil revizorjem glavne zveze ali komisarj'em pristojne državne oblasti.
§ 86.
Z zaporom do meseca dni in poleg tega z globo do 500 dinarjev se kaznujejo:
1.	odborniki in člani nadzorstva poljedelskih zadrug, ako dovoljujejo posojila nezadružnikom;
...	t	'j	,
2.	odborniki in člani nadzorstva in drugi uslužbenci zadrug za nabavo sirovin, orodja in blaga, ako delajo proti določilom drugega odstavka točke 8. § 7. tega zakona.
Ako pridejo v poštev olajševalne okoliščine, se naloži krivcem samo globa.
§ 87.
Odborniki, ki dopuste in ne preprečijo na občnem /boru pretresa predlogov, ki se tičejo javnih razmer, katerih pretresavanje je podvrženo predpisom zakona o javnem združevanju in shodih,' se kaznujejo z globo do 500 dinarjev.
§ 88.
Te kazni se ne nalože odbornikom, članom nadzorstva, likvidatorjem in drugim uslužbencem, ki dokažejo, da so se čini, navedeni v prejšnjih paragrafih, dogodili brez njihove krivde.	N
§ 89.
Tožbo radi dejanj, navedenih v prejšnjih paragrafih, morejo vložiti osebe, ki so za to pooblaščene od občnega zbora zadružnikov ali odbora glavne zveze ali ministerstva narodne privrede.
Za zasledovanje in izrekanje sodbe glede teh dejanj so pristojna sodišča prve stopnje po določilih kazenskega pravnega reda. ,
VIII.	Posebne pravice.
§ 90.
Zadružniki poljedelskih in obrtnih zadrug jamčijo za zadrugine obveznosti 2 tega zakona), pa tudi za svoje osebne obveznosti nasproti zadrugi v razmerju, kakor to določa točka 4. in 4. a § 471 civilnega pravnega reda.
§ 91.
Orodje, blago, seme in druge poljedelske potrebščine, nabavljene s posojilom poljedelske zadruge se ne morejo jemati v popis za dolg, davek in doklade, dokler jih njihov lastnik popolnoma ne plača zadrugi.
Za dokaz, da so ti predmeti nabavljeni s posojilom poljedelske zadruge in da še niso popolnoma plačani, zadostuje potrdilo, ki ga poljedelska zadruga izda vsakemu svojemu dolžniku — zadružniku,
Ravno isto velja za sirovine in orodje, ki so ga obrtniški zadružniki vzeli na dolg pri svojih zadrugah.
§ 92.
Poljedelske zadruge, ki imajo namen, da z dajanjem posojil pomagajo svojim zadružnikom, imajo pravico, da si v slučaju, ako kdo izmed njihovih dolžnikov ne poravna dolga ob določenem roku, poiščejo pred vsemi drugimi upniki pokritja tudi brez sodnijske pomoči iz predmetov, ki jim jih je kot zastavo v svrho varnosti dolga izročil dolžnik sam.
Stvari, ki so za borzo, prodajo se na borzi, druge pa potom javne dražbe, ki jo zadruga izvrši v prisotnosti nalašč za to od pristojne oblasti imenovane osebe. Ako po izplačilu glavnega dolga, obresti in stroškov zadruge še kaj ostane, tedaj se ostanek pošlje sodišču na razpolago.

.	§ 93.
Poljedelske zadruge, ki imajo namen, da z dajanjem posojil pomagajo svojim zadružnikom, imajo pravico, da lahko predmete, ki so jim od dolžnikov ali za nje v svrho varnosti dolga izročeni kot zastava, in sicer: potrebščine, blago in poljski pridelki, puste v oskrbi in varstvu dolžnikom samim. Toda preje morajo v prisotnosti dveh prič in krajevne občinske oblasti sestaviti točen zapisnik in zaznamovati predmete, ki služijo kot zastava, tako, kakor je po naravi predmetov samih mogoče.
Dolžniki, ki se jim na ta način prepuste predmeti, ki služijo kot zastava, v skrbstvo in varstvo, jamčijo da se ne pokvarijo.
Teh predmetov ne morejo prodati ali oddati brez dovoljenja in sporazuma zadruge.
Dolžniki, ki tako zastavljene predmete skrijejo, prodajo, ali na kakršenkoli način zapravijo, ali oddajo brez dovoljenja in sporazuma z zadrugo, so odgovorni kot uničevalci premoženja, ki jim je izročeno v varstvo (§ 255 kazenskega zokona).
§ 94.
/a posojila na zadolžnice (obligacije), katerim rok poteče, a jih dolžniki ne vrnejo, zahteva zadruga vrnitev potom pristojnega sodišča.
Sodišča so dolžna, da take zahteve rešujejo kot nujne.
Izvršilne oblasti so dolžne, da plačilna povelja izvršijo najpozneje v roku 15 dni, računajoč od dne prejema.
1 95.
Zadruge in zveze so oproščene vseh pristojbin pri ustanovitvi, pri po-trjenju pravil, knjig in pristojbin za poverila podpisov in sploh pri vseh poslih, ki jih imajo z državnimi in občinskimi oblastmi.
§ 96.
Zadruge, ki ne dele dobička, so oproščene davka in vseh doklad na delo, kapital in obresti.
§ 97.
Poljedelske zadruge in zveze so oproščene tudi carine in pristojbin, ki se plačujejo pri carinskih uradih na uvoz poljedelskih potrebščin, semen, sadik in plemenske živine.
§ 98.
Zadružniki poljedelskih zadrug so oproščeni državnih in občinskih pristojbin pri poverjevanju obligacij, kadar jemljejo denar na posodo pri svojih zadrugah.
IX.	Zveze.
§ 99.
Vse zadruge se morajo združiti v eni glavni zvezi in sicer poljedelske zadruge v svoji, obrtniške v svoji glavni zvezi.
§ 100.
Glavna zveza mora imeti svoja pravila, v katerih mora biti jasno označena njena smer, kako pridobiva pravico na članstvo ter kako se zgubi in preneha, kako se sestavlja in voli odbor zveze, kako se sklicuje občni zbor, kako se nastavljajo in odpuščajo revizorji zveze, in vse druge posebnosti, ki se tičejo smeri zveze in njenega delovanja.
§ 101.
Pravila glavne zvezo potrjuje minister narodne privrede in nadzoruje njihovo izvrševanje. On ima pravico razveljaviti vsak sklep, ki bi nasprotoval pravilniku.
Glavna zveza je dolžna, da potem, ko so njena pravila potrjena, objavi v uradnem listu svoje ime in svojo smer.
§ 102.
Glavna zveza ima nalogo:
1.	da združi zadruge v eno enoto;
' 2. da se briga za ustanovitev novih zadrug in da skrbi za pravilno poslovanje in napredovanje vseh zadrug;
3.	da nasproti vsakemu predstavlja in brani koristi posameznih in vseh
zadrug;
4.	da skrbi za ustanovitev in upravljanje občinskih, okrožnih in deželnih
zvez ;
5.	da s pomočjo svojih revizorjev vrši pregledovanje in vodi nadzorovanje nad poslovanjem in stanjem posameznih in vseh zadrug in zvez.
Drugih nalog, razun teh tukaj navedenih, glavna zveza ne sme imeti.
§ l03-
•Občni zbor (skupščino) glavne zveze sklicuje njen odbor, ki določa tudi kraj, kjer se občni zbor vrši.
Odbor je dolžan vsaj teden dni pred sestankom občnega zbora obvestiti ministra narodne privrede, kdaj in kje se vrši občni zbor ter predložiti mu dnevni red.
Minister narodne privrede imenuje posebnega komisarja, ki prisostvuje
občnemu zboru. Ta ima pravico ustaviti delo občnega zbora, ako smatra, da
ni v skladu z določili tega zakona in pravili zveze.
«• *
% 104.
1	• i	\	X
Revizorji glavne zveze pregledujejo vse delo in stanje zadruge.
Vsaka zadruga je dolžna, dovoliti revizorjem zveze, da ji pregledajo vse delo, vse knjige, pisma, blagajno, vrednostne listine (efekte), blago, kakor tudi vse druge dokumente in vrednosti, s katerimi razpolaga ali jih hrani. Pregledovanju revizorja glavne zveze mora prisostvovati odbor in nadzorstvo dotične zadruge.

Revizor sestuvi o vsakem pregledu zapisnik v dveh izvodih, ki ga morajo podpisati poleg njega vsi odborniki in člani nadzorstva dotične zadruge, ki so reviziji prisostvovali.
En izvod zapisnika izroči revizor proti potrdilu nadzorstvu dotične zadruge, drugi izvod zapisnika pa vzame seboj ter ga obenem s svojim poročilom o pregledu, kateremu priloži potrdilo nadzorstva, predloži upravnemu odboru glavne zveze.
Nadzorstvo dotične zadruge je dolžno, da v vabilu na občni zbor, ki se prvi vrši po izvršeni reviziji, stavi na dnevni red razpravljanje o zapisniku o pregledu, ki ga je sestavil revizor glavne zveze. Na občnem zboru je seveda nadzorstvo dolžno tudi od svoje strani predložiti poročilo o izidu pregleda.
Ako odbor glavne zveze vidi, da je delo v kaki zadrugi nasprotno zakonu in njenim pravilom, vloži tožbo na pristojno sodišče.
§ 105.
Odbor glavne zveze je dolžan izdati navodila o izvrševanju pregleda, o voditvi zapisnika in sestavljanju, poročila o pregledu.
§ 106.
Razim tega- se morajo poljedelske zadruge zase, obrtniške zase združiti v občinske, okrožne ali deželne zveze v svrho izvrševanja poslov, navedenih v § 1 pod A in f>, pa tudi za potrebe svojih zadružnikov.
V pravilih teh zvez se more tudi posameznikom dovoliti vstop v članstvo zveze, toda samo po potrebi za sestavo odbora in nadzorstva zveze; sicer morajo biti pravilniki teh zvez sestavljeni v duhu pravilnika tistih zadrug, iz katerih zveza obstoji.
Glavna zveza nadzoruje delo teh zvez ravnotako kakor pri zadrugah.
§ 107. .
Minister narodne privrede ima pravico izvrševati nadzorstvo nad zadrugami in zvezami po § 106 tega zakona.
X.	P r e h o d na določil a.
§ 108.
Zadruge, ki so obstojale že prej, predno je prišel v veljavo ta zakon, so dolžne, najpozneje tekom enega leta uravnati svoje delo in svoja pravila po tem zakonu.
§ 109.
Zadruge, ki v 6 mesecih od dne svoje ustanovitve ne vstopijo v glavno zvezo, ne morejo več kot take obstojati.
Njihovo prenehanje izreče sodišče na predlog glavne zveze.
§ 110.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše.
Naročamo našima ministroma narodne privrede in pravde, da ta zakon razglasita in skrbita za njegovo izvrševanje; oblastem pa zapovedujemo, da se po njem ravnajo, vsem pa in vsakemu, da se mu pokori.
Vabilo k XII. rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Dobu.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2. novembra 1919 ob 11. uri dopoldne v župni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za
1.	1918.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob 11. uri sklicani občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število pričujočih članov. Načelstvo. * 1 2 3 4
Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Kandršah.
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 16. novembra 1919 ob
3.	u i popol'ne v prostorih mlekarne v Vidergi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za
1.	1918.
3.	Sklepanje o likvidaciji zadruge.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na izredni občni zbor čevljarsko gospodarske zadruge v Tržiču.
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki sc bo vršil dne 20. septembra 1919 ob 15. uri v dvorani Franje Perne v Tržiču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje izključitve dveh članov.
4.	Prememba pravil.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico In posojilnUc za slov. graški okraj v Št. lija pod Turjakom,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil
v nedeljo, dne 21. septembra 1919 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za
1.	1918. ^
3.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Kmečke liraniluico in posojilnice v Št. Lovrencu nad Mariborom,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši
na Štefanovo, dne 26. decembra 1919 ob 8 zjutraj v posojilniških prostorih v trgu št. 1.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskege zaključka za
I.	1918.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol nre kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Gospodarsko zveiee, centrale za skupni nakup in prodajo,
registrovane' zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani, ki se vrši dne 7. oktobra 1919
ob 16 uri v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čilanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1 poslovno leto 1918/9 in razdelitev čistega j dobička.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Volitev razsodišča.
8.	Nakup nepremičnin in stavba skladišč.
9 Pristop k Gospodarski družbi za nakup in prodajo, družbi z omejeno zavezo v Ljubljani.
10.	Spremembe pravil.
11.	Slučajnosti.
Ljubljana, dne 9. septembra 1919.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor Prve žebljarske iu železoobrtue zadruge v Kropi lu Kamuigorici. registrovane zadruge z omejen) zavezo» ki se bo vršil v soboto dne 27. septembra 1919 cb 2. uri popoldne v zadružnih pro-Štorih v Kropi.
Dnevni red:
1.	Čilanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Potrjenje letnega računa in bilance in razbremenitev načelstva.
3.	Sklepanje, kako se porabi čisti [ dobiček.
4.	Potrditev nakupa nepremakljivega j imetja.
5.	Odobritev poslovnika za načelstvo in nadzorstvo.
6.	Rešitev pritožbe izključenega člana Franc Šolar ja iz Krope.
7.	Sklepanje o predlogu za napravo zadružnega doma in tozadevnih prispevkov.
8.	Morebitni predlogi za prihodnji občni zbor.
K . polnoštevilni udeležbi vabi člane
Načelstvo.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče čez 8 dni drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev.
Vabilo na izredni občni zbor llrauilufco iu posojilnice na Gojzdu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo v likvidaciji,
ki se bo vršil dne 14. septembra31919 oö 3. uri popoldne v župnišču v Gozdu. Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo likvidatorjev.
3.	Odobritev računskega zaključka za
I.	1918.
4.	Poročilo likvidatorjev o izbrisu zadruge in sklepanje o shrambi poslovnih
;>. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbr ob navedenem času ne bil sklepčen, viši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. 1 2 3
Vabilo na izvanredni občni zbor
Mlekarsko zadrugo Sr. Gora, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 9. novembra 1919 v Vidergi v prostorih mlekarne ob 1/2 3 uri popoldan.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Razdružitev mlekarske zadruge.
3.	Slučajnosti.
Ako t i ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo vel avno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vsi člani se-vabijo na obilno udeležbo
Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Palovčali, registrovane zadruge z opiejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 20. januarja 1920 ob 3. uri popoldne v šoli.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Sklepanje o likvidaciji zadruge.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem
času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor	I	Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hmniluicc Ju posojilnice T &t. Pavlu pri Preboldu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 26. oktobra 1919 ob 8. uri dopoldne v posojilničnem prost.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnice v Lukovici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. januarja 1920 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prost.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I
1. 1918.
3.	Volitev načelnika.
4.	Volitev nadzorstva
5.	Slučajnosti
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne i glede na število navzočih članov. 1 2 3
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmartnem na Pohorju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil 19. oktobra ob pol 11. uri predpoldne v uradni sobi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Čitanje in odobrenje računskega zaključka za 1. 1918.
3.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času nc bil sklepčen vrši se pol ure kas | neje na istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Hranilnico in posojilnico v Vavti \asi. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. oktobra 1919 ob 8. uri dopoldne v župnišču.
Dnevni red :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načestva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hi'.tuiluicc in posojilnic«“ v Cerkljah pri Krškem,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. oktobra 1919 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2 Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Predložitev računskega zaključka za 1 1918.
4.	Volitev načelnika in 1 odbornika.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil skepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva na Vrhniki, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil' dne 4. januarja 1920 ob 3. uri popoldne v Rokodelskem domu. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1918/1919.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Premčmba pravil.
6.	Slučajnosti.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisk „Zvezne tiskarne“ v Ljubljani.
m Tiskovine vseh vrst ^
kakor: časopise, kniioe, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s lirmo, vizitke, naslovnice,
m računske zaključke m
in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje ukusno in ceno
„Zvezna tiskarna"
: v LJUBLJANI, ^iari trg štev. 19. :
V zalogi ima tiskarna tudi vse po najnovejšil) predpisil] izvršene obrazce za slavne občinske urade, aprovizačne odbore, cestne odbore, zadruge, gg. trgovce, odvetnike in notarje, gostilničarje itd.