4S. številka.
Trst, v smio aprila lSt)S.
(Večerno izdanje)
Tečaj XXIII.
„Edinost"
izhaja dvakrat nsi dan. razun nedelj in pnusnikov. /jutranje »Klanje izhaja ob 11. uri, veeerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaj« prvo izdanje oh l uri pop.
Xnn»čntiia /.naša :
Obe izdanjj na leto . . . gld. 21*— Za Dumo večerno izdanje .	12-—
Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hrez priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč.; ponedeljnke popoldanske Številke po a nvč. Izven Truta po 1 nvč. več.
I	- ||
EDINOST
GLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Stane 4 nvč.
Telefon Itv. 870.
Oglul
»e računajo po vrstah v petim. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1'onlana. osmrtnice in javne zahvale, domači ojrlasi i. t. d. sr računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo iue«(aKtvil. Nefrankovnni dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema lipravnlštvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
I" redni št vn in tiskarna se nahajata v ulici Carintiu At v. 12. l'pra vnišO«, »d* pniviilStvii in sprejemanje inserntov
v ulici Moliti piccolo štv. 51, II. nadstr.
V edinosti Je moč!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Madrid 12. Spanjska vlada je I »nje pripravljena še do nadaljnjih koncesij Kubancem. Pri volji je privoliti Kubi šo Širšo samoupravo, nego je ona že dovoljena, a ne še uvedena. Spanjska hi si pridržala le pravico imenovanja guvernerja na Kubi. Vislic tej spravljivosti od strani Španjske razvija stranka vojne v Washingtonu nervozno delovanje, da hi dovela do spopada.
Wnshlllgtoil 12. (ilasi ne, da je večina komisije v senatu /a to, da se predsedniku dado zahtevana pooblastila. Ako dobi predsednik potrebne polnomoči, da hoče upotrebiti mornarico in vojsko le v ta namen, da se napruvi mir na Kubi. Španj-ska naj bi se obvestila o tem, da njemu — Mae Kinleyu — veleva dolžnost, da izvede voljo kongresa, in da stori tudi tako, ako se Spanjska ne umakne s Kuhe,
llavnilii 12. »Gnzettc« je priobčila včeraj proglas, v katerem je rečeno, da je vlada vsled korakov papeža in vlasti odredila, naj se zaustavijo sovražnosti. Vsled tega proglasa se povsodi — kamor dospe isti — naslednje jutro zaustavijo sovražnosti. Podrobnosti izvedbe in doba premirja se objavi generalom v posebnih navodilih.
IMlliaj 12. Tukajšnji diplomatički krogi smatrajo poslanico Mac Kinleya za jako izzivalno. Ža Ijivo besedilo poslanice utegne razburiti spanjski narod. Posebna brezobzirnost da je to, da poslanica niti z jedno besedo ne omenja posredovanja vse Evrope. Takega preziranja ne poznajo diplomatički odnošaji dosedanji.
Mej tem pa se nadaljujejo pogajanja med Spanjsko in drugimi državami glede mero samouprave, ki naj bi se dovolila Kubi.
KI m 12. — «Osservatore Romano« .objavlja brzojavko, došlo od španjske vlade sveti stolici, v kateri je rečeno, tla je Spanjska privolila v premirje, da s k a ž e p u p e ž u s v o j o u da nos t.
PODLISTEK,
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN,
Poljski spisal BolESlav Prus. Poslov. Podravski.
7<>
Polž mu je dal žganjice ter kruha s sirom. Viši stražnik je izpil, nekoliko počakal, naposled so je jel odpravljati.
»Vi, tukaj za vasjo«, je rekel o slovesu,> morate biti previdni, kajti, ali vas ukradejo, ali pa vas obdolžd zločinstva.«
»Po ljubavi božji«, je odvrnil Polž, »nas doslej še nihče ni okradel in mi nikogar, in gotovo ostane tako do konca.«
Sedaj se je viši stražnik podal k Jozelnu. Krčmar ga je sprejel z veliko vnemo; ukazal jo postaviti kobilo v hlev, gosta pa jo povabil v naj-zalšo sobo, hvalč se, da ima vsa spričevala v redu.
»Toda nadpisa nad vratini ni, kakor je treba!« je omenil gost.
»Takoj bo, kakor hitro zaukažete gospod viši stražnik«, je odgovoril krčmar, trudeči se, da bi z uljudnostjo pokril notranji nemir.
Pri steklenici piva je sprožil viši stražnik vprašanje o napadu na tabor.
Zajedno objavlja isti list brzojavko, s katero se jc državni tajnik, kardinal Rampolla, zahvalil ministru v imenu sv. Očeta. Slednjič je v istem listu brzojavka c e s a r j a F r a n a Josi p a, v kateri izreka poslednji svoje čestitke na doseženem vspehu.
Ki lil 12. — Brzojavka apostolskega nuncija v Washingtonu, monsignora Martinellija izraža nado, da se posreči brižnim in vplivnim prizadevanjem papeža ohraniti mir med Spanjsko in Zjedinjenimi državami.
Itiid i m prsta 12. — Cesar je v sprejel danes deputacijo glavnega mesta, katera je izročila cesarju udanostno adreso, vsprejeto v svečanostni seji mestnega zastopa.
Po nagovoru župana Markusa se je zahvalil cesar, rekši, da prebivalstvo Budimpešte ima vso pravico slaviti obletnico zakonov od leta 1H4K.
Dunaj 12. — Cesar se je povrnil danes iz Budimpešte.
Crtllljr 12. Car ruski je podaril knezu črnogorskemu 30000 pušk repetirk in 30,000.000 patron.
Katoličanom tržaškim!
(I)alje,)
A prišel je zli^duh sej a t grdi razpor, obtožuje škofa, da isti hoče slovensko prepovedjo posloveniti Italijane, in ta tožba se ponavlja nekaj dni sem v javnih listih in tudi v municipalni zbornici in drugod.
Kaj slabega je storil škof, da bi bil zaslužil taka očitanja? Storil ni ničesar druzega, nego svojo dolžnost. On ni uvel nikako novosti. Odredil je samo, da se imajo vršiti konference v treh jezikih, v katerih se itak propoveduje vsako nedeljo in praznik, ter da se slovenske konference imajo vršiti v cerkvi pri sv. Jakobu, kjer so se opetovano vršili sv. misijoni v istem jeziku.
Kriči se, da jaz hočem posloveniti Italijane,
»Kakšen napad!« je odvrnil Jozcl z rogajo-čim se glasom. »Nemci so vstrelili parkirat drugim na strah, ljudje pa takoj govore, da ji]i napadajo lopovi. V nas se kaj tnkega ni pripetilo še nikdar,
Viši stražnik si je otrl z robcem brke in rdeče lice ter rekel:
>Pravili so mi, da sta se Jakob Sukcuik in Janko Rogač plazila okolo konj.«
Jozcl se jo skrivil ter zaprl oči. »Kako sta se ona mogla plaziti«, je odvrnil, »ker sta pa to noč spala pri n eni.«
»Pri vas sta spala?« je vprašal stražnik. ■jPri meni v, je odgovoril malomarno Jozcl. »Orehovski in Gobar sta videla, tla sta bila tega večera pijana kakor čap. Kaj naj počneta ona«, je dodal po pomisleku, »ako ne bi pila ? Ako hlapet? nima stalne službe, pa zapije po noči, kar si služi čez dan.«
»Toda ; ali se nista mogla vkrasti od vas po noči?« je omenil visi stražnik.
»Morda sta se vkradla. Vendar imam hlev po noči zaprt, ključ pa leži v predalniku.«
Razgovor se je obrnil na druge .predmete. N iši stražnik je posedel pri Jozelnu za kako uro in ko se mu je kobila spočila, ukazal je zapreči. Sede že na koleselju, je naročil še krčmarju :
Siromašen grešnik sem, nevreden, da bi se skliceval na svete besede Jezusa Kristusa, ali v tem slučaju si dovoljujem ponoviti z mojim Odrešenikom : »Kdo izmeti vas me more obdolžiti tega greha? Tu je moja vest mirna, naj kriče neprijatelji, kolikor hočejo.
Odkar sem škof v Trstu, ostale si» stvari glede Slovencev v mestu in okolici, kakor sem jih našel in nisem uvel nikakc novosti. Ako som uvel kake novosti, bile so vse na korist Italijanov. Ko sem opazil minolega leta, da v cerkvi pri sv. Antonu novem ni bilo na Veliki petek propo-vedi v italijanskem jeziku o pasijonu, sem odredil takoj, tla mora biti taka propoved. In to je ugajalo jako. Isto sem odredil letos pri sv, Antonu starem.
Ako je sedaj v Hojami kt»operator za italijanske propovedi, kakor je bilo obljubljeno že od mojega prednika, je bilo to — lahko rečem odkrito — moje delo, in me je stalo veliko žrtev oziroma na pomanjkanje duhovnikov. In pripravljen sem poslati koopertorjn tudi v Barkovlje in Skedenj, kakor je bilo tudi določeno, čim bodem imel kakega duhovnika na razpolago. Že dlje času gojim v svojem srcu živo željo, da bi pri sv. Antonu novem preskrbel vsakdanjega prnpovcdnika za postni čas.
Iz tu sledeče tabele je razvidno, kako neopravičena je tožba, katero je čuti pogosto: da se zanemarjajo Italijani glede propovedovanja božje besede. Logika številk dokazuje stanje propovedovanja besede božje v eekvah tržaških v lotih 1W>7. in 1H(,»7. Rednih propovedij je bilo ob praznikih in nedeljah :
italijanskih v letu 1*57: 7 v letu 1HJ17: 14 slovenskih v ., .. (i „	,, 0
nemških
1
Izrednih ital. v lotu lHf)7: 70 v letu 1 S1,17: :J50 slovenskih „ „ „ H „ „ „	S
nemških „ „ „ 18 „ „ „	1H
»A vi Jozcl, čuvajte Sukcnika in Rogača...
Sem mar jaz njuni oče, ali sta mar v moji službi?« je vprašal zid.
»Ne to, da bi služila, marveč še vas samega moreta okrasti.«
•>Paziti hočem na nju.
Viši stražnik, nastavivši vrečice in sodček na koleselju tako, da mu niso delali napotja, se jo vračal domov. Na poti jc nekoliko zadremal in v tem polusnu in polubdenju so mu kretale neprestano pred očmi postave Jakoba Sukenika, Janka Rogača in krčma rja Jozcl na. Knkrat je videl Sukenika z medenimi kljukami v rokah, potem Janka Rogača z železnimi vraticami od pečij, pa znovič oba skupaj, obkoljena od jate konj, toda blizu nju ni manjkal nikdar nežno se smehljajoči Jozcl. Včasih se mil jo prikazalo za trenutek in kakor za meglo predrzno lice Janka Gobarja, ali sivi lasje njegovega očeta. Takrat se je viši stražnik vzbudil nagloma ter osupneno pogledal naokrog. Toda ra-zun njegove kobile, bele kokoši pod kozlom iu dreves ob cesti ni bilo tu nikogar.
»Pfuj!« je pljunil. »Prikazni v sanjah...
(Pride še.)
l>:i ne govorim o naltožuih govorih, ki sva jih uvela jaz in sedanji /upnik pri sv. .Iristu, katerih je nir manj** nego I^O n:i leto.
Iz trgu izkaza je razvidno, kako ne j«' |m»-množilo italijansko pro|x»verovanj«* v 40 letih v naših cerkvah bodisi mino, ali izredno — d očim je slovensko ostalo v prejšnjih mejah.
Žaliltog lin1 v teh rasili kakor sem rekel v svojem pastirskem pismu : v časih narodne bolezni : lnsurrc\crunt in me test«'s iuiipli sine causa ohrekujejo italijanski listi, me obrok ujejo tlldi slovanski listi, ne da hi se niti brigali za to, da bi s|Hiznali pravo stanje stvari. In zakaj vse to? Ker, hvala nebesom, jaz nisem ne italijanski škof, ne slovanski, ne nemški, ampak sem jedino le katoliški škof, škof sv. cerkve rimsko - katoličke, v kateri je .1. K. podrl vse stene, stoječe med narodi, v kateri kakor sem rekel v omenjenem pastirskem listu - smo vsi sinovi istega očeta, odrešeni isto sveto krvjo, očiščeni istim mazilom krsta; smo deležni vsi istega oltarja, in smo vsi, brez razlike, poklicani v isto slavo.«
.laz moram toraj ljubiti vse, naj bodo Italijani, Slovani ali Ncniri: moram povspcševati dobro vseh, moram biti ves od vseh. In tako delam z božjo pomočjo, v kolikor mi dovoljujejo moje moči.
(Zvršetck pride).
i in št
(Paralela).
Na Stajo r h k e ni, l>. aprilu 1W!M, Naša »Edinost« izhaja sedaj torej po dvakrat na dan, da bo tem lože odbijala napade la-honstva, ki grozi z znano arrogantnostjo, opiraje se na mater Italijo, da popolnoma potlači naš živelj ob Adriji. Mi »Štajerci« se oziramo često, morda večkrat nego se Vam zdi, na Vaše hoje, na Vašo samoobrambo. Saj je Vaš položaj v marsičem podoben našemu na Štajerskem. Tudi mi smo izpostavljeni tukaj najhujšim navalom nemštva, ki bi nam rado vzelo še tiste drohtine pravic, kolikor so nam jih vrgli naši ošabni severni sosedje. Kakor Vaši Lahi na Italijo, tako se opirajo naši Nemci, zlasti nucijonalci, skrivno in odkrito, na Nemčijo. Toda še mogočnejšo zaslomho, nego Vaši Lahi, imajo naši Nemci na osrednji vladi in v birokraciji. Le člen 11*. osnovnih zakonov drži še svoj ščit nad nami, političnimi parijaini; drugače bi nas že zdavnaj pobili na tla. V deželnem zboru v Gradcu nas prezirajo istotako, kakor Vas v Trstu in v Pulju. No namestnik, ne glavar ne spregovorita slovenske besede! V narodnih stvareh dela ogromna nemška večina v dež. zboru z našimi poslanci, kar prav za prav hoče. Naših je samo H, nemških pa 55. Ljudske šole naše so pač po veliki večini slovenske, čeprav se nemščina uči po nekod že v 'J. šol. letu,
Veliko preveč pa je takozvanih utrakvistič-nili šol, po katerih se naša slovenščina »tudi« uči, deloma kakor učni jezik, deloma kakor predmet. Prav za prav pa so take šole samo ponemčevalni zavodi. Srednjih šol slovenskih, kakor Vam znano, nimamo. Samo na mariborski in na celjski gimnaziji imamo slovenske paralelke«. Na mariborskem učiteljišču je učni jezik nemški, in to za južno Štajersko, kjer bivamo Slovenci v kompaktnih masah brez nemških jezičnih otokov! Po političnih uradih je pač, kakor v Vas, če ne slabše. Okrajna glavarstva dopisujejo županstvom in župnijskim uradom sicer tudi v slovenskem jeziku, toda treba je tako dopisovanje skoro še posebej zahtevati.
Samo na naše Štajersko škofijstvo ne pritiskajo javno naši Nemci tako, kakor Vaši Lahi na tržaškega škofa. V nas je pač položaj drugačen. l)a jm je uradni jezik na mariborskem ordinarijatu večinoma nemški, da je cerkveni ukazni list nemški, da je dijecezu i shematizem nemški, vse to je brez dvoma nasledek nemškega vladnega pritiska iz Gradcu in z Dunaja.......
Nas je na Štajerskem več, nego Vus na Primorskem; nas je tukaj brez dvoma toliko, kakor kranjskih Slovencev, a kaj pomaga, ko pa naša severna meja: Radgona-Spilfeld-Sp. Drauberg ni »zaprta«, ampak na stežaj odprta nemški povodnji.
Da, naša severna meja je v naj veči nevarnosti! Ta meja se niža proti Mariboru bolj in bolj. V sami okolici mariborski pa vlada strahovita zaspa-
nost. O tem m- je že pisalo veliko	storilo pa
sila malo, namreč ničesar!
Merodnjiii krogi torej niso naklonjeni ne tih m Štajercem, ne vam Primorcem. Kolikor nas pa ti krogi ne pritiskajo, pomagata nas germani/ovati nemški »Sebulvercin* in pa ♦ Siidinark« — kakor ruje tam zoj>er Vas Lega Nazionale . Kapitala imajo več Nemci in Lahi, nego pa mi Slovenci.
Pritisk je torej velik v nas in v Vas. Hori ti se moramo ob meji mi, boriti se morate Vi.
Vpraša se: kak<> in s kakim vspehom se bojujemo za svoj obstanek'.'
Naša južna slovenska Štajerska je pač v obče rodovitniša, nego Vaša Primorska. Naše ljudstvo, kmečko ljudstvo je sicer vmes zadolženo, toda toliko trden je še naš kmet, da nam ga Sudmarka ne prežene z zemlje; zato ima to sovražno društvo še pač premalo goldinarjev in — »mark«. V obče je slovenski Štajerce zaveden, značajem Za denar, za vino ali za žganje ne proda svojega prepričanja o volitvah. Naš kmet je lahko naš ponos. Seveda je temperament vsled hladnejšega obnebja in morda še vsled drugih vplivov, mirneji, počasneji, nego pa temperament Vašega 1'rimorea.
V naših posojilnicah in hranilnicah je že precej domačega kapitala: v privatnih rokah pa je denarja v Vas gotovo več. Saj imate celo par slovenskih milijonarjev, mi na Štajerskem nimamo nobenega. Dokler živimo še v kapitalistični dobi, treba jemati v pošte v tudi privatni kapital, kadar premišljujemo o šansah svojih zmag z nasprotniki....
Toda Vaša inteligencija, Vaši poslanci, Vaši politični voditelji so pa na vsak način agilncjši, nego pa naši matadorji. Vaši voditelji prirejajo večkrat politične shode, nego pa naši, čeprav se mora seveda pomisliti tudi na to, da je naše ozemlje večje, nego Vaše. Kako marljivo je Vaše društvo »Edinost«! Kako pogoste shode prireja /.daj tu zdaj tam in budi in bodri ljudstvo in mu pojasnjuje politični in gospodarski položaj ! Naše politično društvo za slovensko Štajersko pa le spava spanje neprnvičnikn. Redkokdaj jc kaj slišati o njem, kakor bi ga treba ne bilo! Tužna majka!
Naši trije politični listi so danes tedniki. Vi imate sedaj »dvoj na t« dnevnik; torej ste že na boljšem, nego mi! — Hrez laskanja Vam moramo izpričati, da ste bolj živahni, bolj marljivi in energični, nego mi Štajerci. To uči paralela . . .
Odgovori vlasti na zadnjo noto Turčije se glase: A vstro-Ogerska bi pritrdila takemu reAenjii, ki bi prijalo vsem v lasti m; tudi Italija želi hitrega rešenja; Angleška povdarja nemožnost, da hi kateri |M>danik Turčije postal generalnim guvernerjem na Kreti. Odgovori drugih vlasti Se niso znani.
Politični pregled.
K položaju. Neka današnja brzojavka z Dunaja trdi vnovič, da v odseku, imenovanem v proučenje predlogov za reženje jezikovnega vprašanja, hoče podati vlada določno izjavo, da polaga največo važnost v to, da se ustvari jezikovni zakon. V tli namen jo pripravljena sodelovati v komisiji.
Včeraj je govoril v Henešovu češki poslanec E n g o 1. Rekel je, da je položaj jako resen in da nastanejo lahko jako kritične razmere, ako vlada ne uduši ncmškonacijonalnoagitacije v to, da Avstrija postane potom zavetišče vseh narodov. Težava pa jc v tem, da Nemci nimajo toliko moralno srčnosti, da bi pretrgali zvezo z Sohonererjanei.
Na interpelacijo o pogodbi z Ogersko je odgovoril dr. Engel, da Cehi so bili svojedobno pripravljeni glasovati za provizorij, a to ne radi kakih politiških koncesij, ampak zato, ker je vendar bolje, da je provizorij, nego pomanjkanje vsake pogodbe. Za definitivno pogodbo pa bodo Cehi glasovali le tedaj, ako bode ista bolja od dosedanje.
Dr. dusteriič. »Neues Wieuer Tagblatt« prinaša (vsaj za nas Slovcnoe) senzačno vest, da bode dr. Sušteršič imenovan dvornim svdtnikom v ministerstvu za železnice. To vest prinaša tudi tr-žašknMattino«, mi smo jo zabeležili le po dolžnosti kronistov.
Na skrajnem Vztoku. V cesarski palači v glavnem mestu Kitajo, v Pekingu, so zasledili baje nevarno zaroto, ki jo nevarna življenju večih visokih dostojanstvenikov. Zarotniki da so ogorčeni, ker smatrajo najnoveje dogodke za dejunstveno prodajo deželo Rusiji.
KreČansko vprašanje. V torek so se ukrcali naši vojaki pešci, ki so bili svojedobno odposlani na Kreto, na Lloydov parnik »Aurora«, kije takoj odplul proti Trstu. Spremljati jih dve vojni ladij i. —
Domače vesti.
2eii»ka podružnica sv. Cirila in Metoda v
Trstll vabi na koncert, ki ga priredi v soboto, 1»>. aprila IX1,IS. ob H. uri zvečer v redutni dvorani ..Politeama Rossetti" (vhod ViajChiozza) s prijaznim sodelovanjem gospicc Mafenke Ševčikove, operne pevke, gosp. Josipa Nollija, opernega pevca in gospodov učiteljev Glasbene Matice* Karola Hott-mcisterja, (klavir) Julija Junek-a (violoncello) in Josipa Vedrala (gosli) iz Ljubljane Vspored koncerta: 1. Ed. Grieg: Sonata za gosli in klavir G-moll; igrata gg. Ved ral in Huffmeister. 2. a) H. Tpavic: Podoknica iz opere «Teliarski plemiči , h) K. Iloffmeister: Tragedyc, pesem po. besedah Hei-ne-ja, solo-napevi, poje g. Nolli. il. a) Godnrd : Harcarolla, h) H. Smetana: Češki ples »Obkročifk o) A. Kuhinstein: Etuda, igra na klavirju gosp. Hoffmcistcr. 4. a) H. Smetana: Harbkin spev iz opero «Poljuh», b) K. Hoffmeister: «Kako si mi ljuba ! c) A.Foerster: «Pri oknu* (besede S. Jenka), poje gospiea Ševčikova. 5. a) A. Dvofifk : «Gozdni mir ■>, b) 1). Popper: Vito, za ccllo s spremljajočim klavirjem gg. Junek in Hoffrncister. (5. a) F. S. Vil-har «Mornar», pesem, besedo Prešernove, b) Viktor Parma: Arija iz opere «Urh, grof Celjski®, poje gosp. Nolli. 7. A. DvoMk: Dva stavka iz tria v H-duru za klavir, gosli in cello, svirajo gg. Hoffmeister, Vedral in Junek. — Spremljevanje samospevov prevzel jc iz prijaznosti gosp. Karol Hoffmeister. — Ustopnina za osebo 1 krono; — sedeži L reda 1 krono, II. reda 30 novč. — Sedeži dobivajo so v kavarni «Commcreio». — Na obilno udeležbo vabi uljudno Odbor
ženske podružnice sv. Cirila in Metodu.
Demonstracija v cerkvi. O tem ni nikakega dvoma in to pripoznnvajo tudi Italijani sami, da vsa sedanja gonja proti škofu izvira le narodnim in politiškim motivom in da je •/. božjo službo v zvezi le v toliko, v kolikor so so napovedano slovenske konference pri sv. Jakobu izkoristile kakor pretveza za sedanjo agitacijo proti škofu v Trstu, na Dunaju in v liimu.
Ali ni gola demonstracija to, da je šel župan k sv. maši prav v tisto cerkev, v kateri se imajo vršiti slov. konference, mesto tja, kamor bi bil moral iti?! Namen demonstrovanja je pripoznal tudi občinski sretovalec Cančola, pardon: Zanzolu, ki je bil z županom pri sv. maši v cerkvi sv. Ju-koha in ki je rekel, vračajo se od maše in na dotično vprašanje: Da, mnogo je bilo ljudij, toda ne radi pobožnosti, ampak radi — demonstracije!
17. dopisa, došlega nam iz župnije svetojukob-ško, pa jo razvidno, po kaj da hodijo sedaj v to cerkev neke iz vestno vrsto »verniki«. Iz tegu dopisa posnemamo namreč:
V ponedeljek zvečer je bila pri sv. Jakobu italijanska propoved. V cerkev so prišlo tudi tri moške osel>e, katerim seje videlo takoj, da ne mislijo na molitev ali slušanje besedo božje. Kajti, čim so stopili v cerkev, jeli so vsklikati na glas v laškem jeziku: To jo za nas, da govori laški! Eko, koži va bon! Hravo! In italian!
Ko je duhovnik dovršil svojo propoved, približali so se mu ti trije in so se jeli zahvaljevati na ves glas in demonstrativno: »La vedi, signor revorendo! Koži volemo noi, in italijan, in italijan! Porkd noi šemo italijani! itd.« Jeden njih, neki Penso, je podal na to dukovniku roko ter mu poljubil križ na prsih. Tako so ti demonstrantje obkolili duhovniku, da se poslednji niti ganiti ni mogel in je bil vos prestrašen. Vse to seje godilo vpričo vseh vernikov in na teatrališki način, tako, da so se jeli bati navzoči, da bi moglo kuj nustati iz tega in so jeli hiteti iz cerkve. Med tem je pozval nekdo stražarja, ki sta stala pred cerkvijo. Došlima stražarjema se je izgovarjal Penso, da je ros pozdravil duhovna, ali tako na tiho, da ga ni slišal nikdo. Toda priče so dokazale drugače in stvar se je z vršila s tem, da so Penaa in pričo morali na policijski komisarijat,
Ves dogodek je imel povsem d eni on str a-
ti ven značaj. l>og ve, kaj l»i se hilo zgodilo, da ni bilo takoj blizo cerkovnika in stražarjev!!
Da da, prav je imel gos|M»d svetovale«' Zan-zola: demonstracije so to in nič druzoga !
Rleeljev „Vsrnill se", katero skladl>oje pel mešani zzor pevskega društva »Adrija* na veliki petek v župni cerkvi barkovljanski, izvajal se je nepričakovano dobro. Videlo so je pevcem in pevkam, da jim gre mila pesem od srca, kajti peli so, kakor — se peti mora! Tako so nam zatrdili tudi razni navzoči veščaki v petju. Veliko premajhna cerkev je bila natlačeno polna pobožnega ljudstva, Veliko število ljudi se je moralo zadovoljiti izven cerkve, ki je pazno sledilo vsakemu posamičnemu, lepo pevanema oddelku. Vse je bilo vidno ganjeno, kajti tako petje jo bilo res nekaj nenavadnega v naših Barkovljah.
Naša cerkev jc res veliko pretesna in bi bil zadnji čas, da bi kompetentne oblasti sprevidele vendar enkrat, da treba odpomoči temu nedostatku. Kolikokrat smo že povzdigali svoj glas radi tega!
Na Veliko nedeljo oh 5. uri in pol je bilo ustajcilje. V procesiji je pel pomnoženi mešani zbor »Adrije. in svirala je vojaška godba. Procesiji je sledila sv. maša.	X.
f Dr. Jernej Zupane. — Minoli ponedeljek je umrl v Ljubljani starina med slovenskimi rodoljubi, častni člen „Nar. čitalnice'1 in „Sokola" v Ljubljani, ustanovnik mnogim narodnim društvom, cesarski svetnik, notar v Ljubljani itd. itd,, gospod And roj Zupane.
Pokojnik je bil odlikovan vitežkim križcem K ran Josipovcga reda. Zatisnil je svoje oči v HH. letu svoje dobe. Blag in hvaležen nm spomin!
Noe Ij al u i demokratje In katoliški socijalisti v Itovilljll. Naši tržaški socijalisti so sklicali minole nedelje shod v Rovinju. Shod se je imel pričeti ob 2. uri in pol. Že o volitvi predsednika je nastal hrup, kajti večina navzočih je hotela izbrati svojega predsednika, a vodja soeijalistov iz Trsta, Učekar, jo zahteval, da predsednik mora biti le on, ker da je on sklical shod. Toda sastonj se je upiral. Prcdsdnikom je bil izvoljen neki Sco-čigorič, podpredsednik krščanskih soeijalistov tržaških. Na shod je prišel tudi rovinjski župnik Ma-luša. Med poslednjim in Učekarjem je došlo do hudega prepira. V tem sta se unela rabuka in pretep tudi med zborovalci. Vse je bilo proti socijalistom, kateri so morali bežati in se poskriti. Nekateri so se poskrili v neki krčmi od koder so jih morali spremljati žandatji in fin. straža na varno; sicer bi se jim bila godila huda.
(orrlgendum. V 27. številki našega lista je bilo čitati, da mestni magistrat ljubljanski razpošilja srečke pod nemškim naslovom in z nemško tvrdko na razprodajo. Na podlagi uradnih informacij popravšamo omenjeno notico in konstatujemo, da je mestni magistrat na loterijskem podjetju in— seresovan le toliko, dadaje svojo firmo.Vse podjetje je v rokah tvrdkc Sehelhammer & Schattera, katera (po danih zagotovilih) daje slovenščini isto mesto, kakor nemščini. Ker se pa srečke razpošiljajo v toliki množini, da se vsaki dan oddaja na pošto po štiri tisoč pisem, se o tej okolščini prav lahko dogaja po neljubi pomoti tvrdke, da je v slovenski kraj zašla pošiljatev z nemško adreso. Gotovo je pa, da tvrdka s svojim činom ni imela namena, da bi žalila koga v njegovem narodnem čutu.
«0 du, liteill Osterreicll* je patriotična pesem, in kjerkoli se čuje, mora na pravega Avstrijca napraviti prijeten, domoroden utis. Ali ne tako pri naših irredentovcih! V gledališču sojo nedavno peli nemški igralci, irredentovci pa so — si kali. Seveda, Garibaldijev marš, «Nella patria» itd., to so jim patrijotične pesmi, in v imenu takih življev se še drzne kdo v našem državnem zboru staviti interpelacije. Blaž, Blaž, kaj čenčaš! — Tako se jc zgodilo v Gorici, kakor poroča «Soča». Le to bi menili mi da znani poslanec Blaž ne čenča samo na Dunaju, ampak da vodoma — ne govori resnice.
»Slovenska Matica bode imela svoj XXXIII. redni občni zbor v sredo dno 27. aprila t. 1. ob šestih zvečer v «Narodnem domu» na Frane-Jože-fovi cesti št. 10. — Vrsta razpavam: 1.) Predsednikov ogovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo o dobi od 1. junija lani do 15. aprila letos. M.) Sklep računa o društvenem novčnem gospodarstvu za 1H(J7 leto1"). 4.) Volitev treh računskih presojevavoev. (S 0 a) dr. pravil.) ;">.) Proračun za leto 1898.
ti.) Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7.) Samostojni predlog društvenega odlstra, da se društvena knjižnica odstopi deželnemu muzeju in v tej stvari stopi v dogovor z deželnim odborom. S.) Posamezni predlogi in nasveti.
Vreščali so se. - Velikonočni ponedeljek gnala me jc radovednost v cerkev sv. Justa, v tržaško katcdrnlko. Ni mi hotela namreč iz glave misel kako se vrše obredi in je-li se sploh vrše, sedaj, ko jc mestni svet odtegnil svojo hlagonn-kb »njeno roko, zabranivši mestnim pevcem, da bi peli pri maši in drugih svečanostih v katcdralki. No, gospod župan in njegovi pristaši so s tem otročje-junaškim sklepom in činom blamirali le sami sebe in postavili so si spomenik za prihodnje rodove. Gospod župan menda sam u vi deva to in on bi bil najraje sam preklical dotično prepoved, ko je videl, da ni imponirala škofu in da so se hudo urezali, ko so menili, da se škof že vsled groženj prestraši in postane tako mehek, da hitro ustreže njihovim zahtevam, kakor so jo tudi posrečil tak manever pred nekaj leti. Ali takrat so se britko zmotili in obredi so se vršili vsejedno in tudi petja ni manjkalo na pontifikalni maši. Poli so gojenci iz malega semenišča. Seveda ni prav čifutskemu trobilu tržaškemu, da se lahko izhaja brez običajnega glediščnega šuma in brez čifutske pomoči; zato se je zopet, po stari navadi, zatekel k laži in je postal tako malenkosten, da je začel celo korigirati latinsko slovnico. V isti sapi, v kateri trdi, da so konvik-tovei o petju izgovarjali inagnifikat, a ne manji fikat — kar sicer ni dokazano, kako so izgovarjali to stari Rimljani — trdi da so pravili figi i u s. Ubožec ne v<5, da se piše filius ter te tudi izgovarja, kakot jc napisano. Škoda za potrošeni denar, če je bil «Piceolov» mazač kedaj na gimnaziji!
Konviktovci so vrlo dobro peli razmeroma se številom pevcev in glede na kratki čas, ki jim je bil odmerjen za učenje maše. Cerkev jc bila polna in če tudi niso paradirali mestni gasilci in stražarji, svečanost je bila vsejedno veličastna!
Mi moramo hiti prav za prav od srca hvaležni gospodom v mestnem svetu, «Pieeolu», «ln-dipendentu* in vsemu, kar visi okolo njih, da so se svojo gonjo pripomogli do dokaza, da v cerkvi katoliški izhajamo prav lahko tudi brez Žida.
Smešno In žalostno! — Velike soboto dan sem nesel na tukajšnjo centralno pošto zabojček, v katerem sta bila ura in verižica. Naslov je bil napisan razločno, toliko na zaboju kolikor tudi na poštni spremnici. Zapisano je bilo: »srebrn a u r a in srebrna verižica«. Gospod uradnik si je natanjko ogledal vse, potem me je vprašal v italijanskem jeziku : »J e-1 i te k <» č i n a t u n o t r i ?« Sprva nisem vedel, ali bi se jezil ali — smijal ?! Na zadnje jc vendar humor prevladal jezo in povedal sem mu, da je notri prav tisto, kar sem napovedal na naslovu in no tekočina! Verjemite, da je bilo mene sram, ko mi jo bilo odgovarjati na taka — da ne rečem hujšega — neumna vprašanja ! Je-li to lepo ali ne, sodi naj čitatelj sam. Od moje strani rečem, da je to žalostno m smešno ob enem. V Trstu bi vendar ne smelo biti uradnika, ki ne ve, kaj je — u r a !	Nekdo.
Nove slovenske razglednice so izišle v korist družbo sv. Cirila in Metoda!
Na »lesni strani teh dopisnic je podoba vsem Slovencem priljubljenega pesnika Sim»»ua Grcgorčič-a iz njegove mladeniške dobe, ker se pozneje ni več dal slikati; na levi strani trg Kobarid na Goriškem, kateri kraj je pesniku posebno priljubljen. Ko jo služboval tam, tekle so mu najbolj pesmi iz peresa, ustanovil je čitalnico iti v bližini je njegov rojstni kraj, od katerega, žal, ni dobiti pod»»be.
V Kobaridu je tekla zibelka še marsikteromu bojevniku na narodnem polju; naj hodeta omenjena le dva, katerih imeni izgovarja spoštljivo sleherni zavedni Slovenec: prerano umerla pesnik Kri lan in komponist Volar i č.
Na desni strani dopisnic, pod pesnikovo podobo, je viden grah Rihenhcrk na Goriškem.
Te dopisnice je krasno izdelal tisti češki tovarnar, kakor že prej izišle s Prešernovo in Vodnikovo podobo.
Slovenke in Slovenci! Razširjajte te dopisnice, katerih dohodek je namenjen najvažnejši slovenski družbi in razveseljujte svoje sorodnike in prijatelje s podobo našega pesnika!
Ponatis Kobarida in grada Rihcnberka je dovolila si. Slovenska Matica v Ljubljani iz knjige
»Slovenska zemlja po posredovanju nje tajnika, g. Kvgena Lnli-ii.
Kdor želi tacili dopisnic, obrne naj se do gospiee Ljudmile Koblek v Litiji (Kranjsko). Na drobim — koma«I po f> nove. prodaja lo ondi gospi ca Amalija Jenko in v Sežani gttspiea Maša Dolcu čc v a.
Prekupci ali tisti, ki jih naroče najmanje 100, dobijo jih ceneje.
(■rožen Mii. — Dne H), feruvarja se je podal Matej Cergolj iz Rocola h. štv. 11 -1 od doma. To priliko je porabil njegov sin Ivan, da je ulomil šiloma v njegovo sobo, kjer je vse razmetal in ukradel .'10 gld. denarja, dvoje zlatih uhanov, vrednih 24 gld., tri zlate zaponke, vredne S ghl. in zlat prstan, vreden gld. Oče jc koj obvestil policijo o tem in ta jc tudi zasledila takoj, d« jc res n jegov sin izvršil to tatvino, kar je poslednji tudi priznal. Sina so aretirali, a izpustili so ga zopet nn svoIhmIo do razprave.
Meseca marca jc bil mladi Cergolj potrjen v vojake ter je zaprosil vojaško oblast, da bi ga vvrstili takoj v vojsko. Delati ni hotel prav nič, marveč samo pohajkovati m zapravljati. Vedno je nadlegoval očeta in zahteval od njega denarja, katerega mu pa oče ni hotel dajati. To je razposajenega mladeniča jezilo in togotilo tako, da se je obudilo v njem pravo zversko sovraštvo do lastnega očeta. Ta srd se je razvijal dalje in je slednjič pri-kipel do vrhunca.
Kaj je storila ta zver v človeški podobi?
Na Veliko soboto je ostal oče dlje časa v postelji. Okolu poludne je odprl sin polagoma duri sobe jo in ustopil v isto. V rokah je držal dolgo vrv. Kakor hijena se jc približal očetovi postelji in v hipu je preprežil očeta z vrvjo. Kavno tako naglo, ne da bi so oče še zavel, jc polil ta grdoba postelj s petrolejem in prižgal. K sreči se je oče prebudil v tem in, osvobodivši se naglo, jc videl bežati onega, kateremu je daroval življenje in ki je hotel sedaj vsmrtiti lastnega očeta. V kratkem se je potem posrečilo nesrečnemu očetu pogasiti ogenj in odvrniti tako novo veliko nesrečo, kajti dogodih» hi se hilo lahko, da bi požar uničil razven njegove hiše tudi one njegovih sosedov. Hudodelce so je odslej skrival in policiju ga ni mogla dobiti z lepa v svoje roke. Jzvil se jej je vsakikrat. Se le včeraj popoludnc se je po dolgem iskanju in velikem trudu posrečilo pol. inšpektorju v družbi treh redarjev, zalotiti ga v krčmi Gleria na reški cesti.
Zločinca so odvedli takoj v zapor, kjer pa je bil Se toliko drzen, da jevskliknil: Ali še ni dosti tega? Toliko brige delate človeku radi take malenkosti. Meni se ne ljubi ostati tu, hočem, da se stvar zvrši in hočem oditi!
Povožena. — Kočijaž voza št.. 287 je vozil sinoči počasi po lesnem trgu. H letna Andrejna Le-govič, ki se je oddaljila od svojih starišev, so je zaletela tako neprevidno proti vozu, da je prišla pod istega, česar kočijaž ni mogel več preprečiti. Voz jej je šel čez život, a k sreči je bila le bolj lahko ranjena na desni roki in na levem kolenu.
Polleljske vesti. — V pondeljek zvečer jo bila ukradena v ulici Settc fontane Krist. Košuti srebrna ura z verižico. Radi te tatvine so hili aretirani v čeraj 24. letni voznik Ivan S. iz Vidma, 2(5 letni dninar Pahor Josip iz Trsta. Najbrže se aretira še kdo radi te tatvine.
Koledar:
Danes v sredo 13. aprila: Hermenegild «[>. Jutri v četrtek 14. „ : Justin m.
Sol/riti:	Lunin:
Izhod ob .r>. uri i) min.	Izhod oh 2 . uri "J min.
Zahod 1». „ BJJ „	Zahod i) . „ C>2 „
Ta je 1(5. teden. Dane« je 102, dan tega leta, imamo toraj Se 2<>.'5 dni.
Različne vesti.
Spomin na boje leta 1848. Minoli ponedeljek se je vršila v Vicenci v Italiji slavuost v proslavo in v spomin prve bitke, ki se je bila med 1HOO ital. dobrovoljci in 2000 avstrijskimi vojaki leta 1N4K. Slavnosti se je udeležilo veliko število občinstva. Svoja odposlanstva so doposlala mesta Benetke, Padova in Trcviso. Navzočih jc bilo tudi mnogo odposlanstev različnih društev in zastav. Pred občinsko hišo se je z vršilo potem odkritje spomenika. Mesto jo bilo vse razsvitljeno in navdušenost baje splošna.
Tako je pošteno! l>un;tjski l''ivmd«'nblatt <><] včeraj piše: Ministrstvo /a železnice je odiv-dilo, da I m k 1 e vsaki jHMljetnik železniških tlel v 1><-iluče obvezan jemati v prvi vrsti clelnvee, ki su avstrijski podaniki. Ta odredb« se je izdala radi tega, ker se je uvažavala upravičena pritožba delu voev-nvstrijskih podanikov, da trpe velikokrat ol »eutiio škodo, ker se jemljejo nadelo tuji podaniki.
Želeti l»i hilo, da se ne samo ua žele/ničnih delili, ampak sploh na vsi li javnih podjetjih iu tovarnah uvede to načelo, ki je edino pravično. Koliku hi bilo s tem |x>magano domačinom!
Morda ne bi škodila heseda kakega državnega poslanca v državnem zboru v tem pogledu.
Zadnje vesti.
Dllliaj lil. \Viener Zeitung javlja, da se je cesar nastanil v gradu »Sehonhrunn«.
Reka 1 i». Kraljeva dvojica Romunska pride v petek v Opatijo.
Sredee lit. Bolgarska vlada zasnuje skoro na Dunaju generalni konzulat za trgovinske stvari.
Madrid lil. Ministcrski svet je poveril min. prcds. Sagasti, da pripravi prestolni govor. V očigled izjavam Mae Kinleva se ministerskemu svetu ne vidi potrebno, podajati kako pojasnilo. VT tem težavnem trenutku hoče španjska vlada ohraniti popolno hladnost, potrebno v takih položajih, ter hoče z vso odločnostjo braniti koristi Spanjske.
KolotiJ 18. Kolniselio Zeitung« javlja iz liremcna, da so trgovske tvrdke dobile jako neugodnih vesti iz Novega Yorka in da je družba >Yard-Tiinie« že ustavila svoje vožnje v Havano.
>Vaslili)!ftoii lil. Zdi so, da mnogi členi senata, ki so bili dogedaj najodločneje za vojno, so jeli sedaj soditi nekoliko trezneje. Tudi v zbornici reprezontantov je opažati nekoliko več treznosti. Temu nasprotno pa razvija bivši generalni konzul v Havani, Lee, najživuhnejo agitacijo za vojno. Njega prihod v \Vashington je bil sličen triumfalnemu sprevodu.
Killl lil. Sedaj je gotovo, da je papež storil svoje korake kakor so mu bili nasvetovani od Av-stro-Ogerskc in Nemčije. Tudi Francija jo posto-pala v istem smislu. Premirje, ki se je doseglo na Kubi, smatrajo vatikanski krogi kakor veliko zmago vatikanske diplomacijo. Položaj je sicer še jako nevaren, vendar ne brez nade.
Madl'id 1 iS. Ker se je dovolilo premirje na Kubi, je odredila španjska vlada v Madridu in v provinciji vso potrebno, da prepreči morebitne izgrede. Vojaki so spali par noči popolnoma oboroženi.
Naznanilo!!
Podpisani naznanjam, da imam lastno zalogo in delavnico različnega, obuvalu v liini ljudske šole nasproti cerkve sv. Petra, po domače pri Pepetu Krasevcu». Postrozam z vso točnostjo in po najnižjih cenah.
Sprejemam in izvršujem vsako naročim na drobno in na debelo. Udani
Josip Stantič.
Krčma Ribarić.
Ulica Conti, za Holtom.
V moji kremi prodajam črno kraško in dalmatinsko vino, belo vipavsko. Toči se tudi Drelierjevo pivo v sodčkih iit buteljkah. Kuhinja je dobra. Postrežba točna. Prijateljem Itrre u a kroirlje stoji lep prostor na razpolago. Ker se zanašam, da me bode slavno slovensko občinstvo obiskovalo, se priporočam z udanostjo
Mihovil Ribarić,
krfimar.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalopja pohištva ta Jedilnice, spalnice in spre-j c m niče, 21 mnlc in pcrcsiiic, Otfledul in železnih bliurnjii, po cenah, da se ni linti konkurence
v:;
St. I IL'1'.
Razglas dražbe.
Dne 27. in aprila t. I. oddalo ne bode potom javne dražbe pri podpisanem c. kr, okr. glavarstvu /dolaj navedene love s sledečimi klicnimi cenami /a osemletno dobo v zakup, in sieer: A. dne 27. aprila I SUH.: 1. Sežana fiHi gld., — J. Mer.V \'J\ ^ld., JI. I'ovir liV) jfld., 4. Naklo 1i>() jrbl., — 5. Ilrje oO jrld., — li. Hrestoviea 116 jrld., — 7. Kelo r>il >r|il., — S. (iorjansko Hi)	— <». Ivant-
jrrad 1>0 ffld., — K). ŠkoHje 3o Kld. in 11. Po<li?rad 27 j?ld.
It. dne 2H. aprila 1H<)H.: 1. Vojjlje - Vrliovlje 120 j;ld., — 2. Slivno IW) jfl. — 3. Štanjel 20 K|. — 4. Kobdil 23 tfld. 5. Hruševien 27 jrl. — ('». Koboli 7 ^ld. — 7. Varen 1H gld. — H. Vatovlje 14 ^ld. — S>. Harka 23 ^Id. — 10. Misličo f> jrld. — 11. Temnica 16 tfld. — 12. Lipa 16 tfld. in 13. Kostanjevica 36gl.
Lovi pridejo na dražbo po tej vrsti in so začne dražba oba dneva ob 10. uri predpoludne.
Varščine je položiti naj daljo do 10. ure predpoludne dneva dražbe. Natančnejša pojasnila daje podpisano okrajno glavarstvo med časom uradnih ur.
C. kr. okrajno srl a varstvo.
Sežana (5. aprila 1H«,)H. Dr. Laharnar.

Zavod za uniformiranje in civilna krojačnica
Frana Jiras
ulica t'am-mia 1)
ulica CiiHerm« !i
r Trstu — Priporoča w
/a napravo uniform in civilnih oblek.
Poatreiba poštena. Zaloga vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA)
trst — via S. spiridione, Corso, Via s, NicolA — trst
Najbolj v »rerlifičii mesta ter nn novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pllsen" od F. Voipicha.
Špiritu* linapli oompoiitui
ALGOFON
jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom slane le 20 nvč. ter wc dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
Cukerin štv. 9 in 20
v puruijskih tablicah, poseduje tako veliko sladkobo, da se
< lahko osladi za
U^* 1 novčić 6 skledic kave.
Ponujajo se tudi manj vredne tablice a vpraša naj se jedino le
tablice Cukerin - Heyden.
Dobiva se v vseli prodajalnicah z mešanim blagom.
Zaloge oddaja: J. Weiss, Dunaj, VI. Eszterhazygasse 12.

r	-ft^.T-j-T' t -T »".t.-
Slovenska gostilna
„PRI PETELINU"
v Trstu
sprejme v h v oje lepe prostore vsaeepi lačnemu iu utrujenega fjost« ter gu pogosti Z jedjo in pijačo, da bo zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
je priskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljke.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zajuter-
kom, kosilom, večerjo, na željo gosta. J)a bolje ustreženi svojim eenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi, in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom na
željo v prenočišče, — Cena je zmerna. Vso prav čedno, zdravo in cono. — Popotnik, ko prideš v Trst, ozrl so na krasno tablo:
ulica Gliega št.1 - „pri petelinu" - ulica Glieea it. I
TISKARNA GUTENBERG
► f i I ijalka ces. kralj, universitetne tiskarne „STYRIA" <-_i= SackutruHao 13 (i I{.\ DI^C Sackutrarae lit
Tovarna za obrtne in Conto - knjige.
(Sistem Patent Workmnnn Chicago")
J0F" Raztrirni zavod in knjigoveznica.
Priporoča se za prijazne nurofibo s zatrdilom primernih cen in točne postrežbe.
IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, časnikov, rokotvorov v vsakem obsežjn, brošur, plakatov, cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja ?a liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, lediluili list, vabil itd. — Bogata zaloga glavnih Conto-Correut-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, L'assa-kniig, strazza, Meinoriale, Journalov, Prima-note, odpravnib, menjičnib, Caso-zapadlib in knjig za kopiranje, vseh ponožnit knjig, raztrirnega (Črtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavčeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd.
^	Za naročbe in nadaljna pojuftnila obrniti se je ilo glavnega zantopnika:
«L	ARNOLDO ČOEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5.