-'«^uvrgo" Janosti Slovenije, 21. 7°bra 1991 - št. 16 ‘fitnik XLI vf nt' ✓ a 'l J(tO' 13«' 35«' 60' l-l: 163 J05'1 J4«' ««• 60' L1«' 105. !5«'' 30«'1 L5«'1 20«'! HO'1 no; L««'1 150'1 tio.{ L 50' 250J 110'1 noj 148J i50,< ISO.' 150.« !00.< lOOJ 200.1' [60.1 'Ifl.1 lOfl.1 !8fl.1' !80.f 170.1 .003» 66). >4' Med dragim preberite ŠOLSKA ZAKONODAJA IN SINDIKATI ŠOLNIKOV, str. 2 DVOPREDMETNI UČITELJ TUDI V GIMNAZIJI? str. 2 ŠOLSKO SVETOVALNO DELO, str. 3 IZGUBLJEN STIK Z RESNIČNOSTJO ALI SPRENEVEDANJE? str. 3 DELOVNA OBVEZNOST IN POKOJNINE UČITELJEV V EVROPI, str. 5 BO SRBOHRVAŠČINA OSTALA? str. 6 KRUH UPANJA, str. 7 JE AMERIŠKA PRIHODNOST V ALTERNATIVNIH ŠOLAH? str. 8 PREDŠOLSKA VZGOJA - KAM? str. 10 SINDIKALNA SPOROČILA, str. 13 JURE GARTNER Otroci in vojna Vsaka vojna zanika temeljne človekove pravice in svoboščine, za katere se je sicer zavezala mednarodna skupnost in tudi nekdanja Jugoslavija. V vojni se ne kršijo le mednarodne konvencije in pogodbe. V vojni je najbolj ogrožen človek. Pred letom smo pisali o Mednarodni konvenciji o zaščiti otrok. Kot da bi slutili čas, ki je v Sloveniji, zlasti pa na Hrvaškem, boleče zarezal v mirni in demokratični razvoj republik, ki sta se odločili za samostojnost in neodvisnost. In kot da se je usoda poigrala z nekdaj najmirnejšo deželo, ki se je nekoč imeno- vala Jugoslavija, in njenimi prebivalci. Ne moremo verjeti, kaj vse se lahko dogaja sredi Evrope. In ko je v svetu vsesplošna mirovna pobuda, ko se urejajo tudi najbolj zapletene zadeve, se je v nekoč mirni deželi razplamtela vojna, ki grozi, da bo prerasla v spopad večjih razsežnosti. Vsakršna pobuda za konec vojne in vsakršno humano dejanje vsakega izmed nas bo okrepilo tiste sile znotraj republik in zunaj meja, ki bodo vojno ustavile. Žal je vojna najbolj ogrozila človeška življenja, življenje otrok in njihovo prihodnost. Priče smo vsesplošni drami in trpljenju ljudi, ki so ostali brez doma in svojcev, otroci brez mater in očetov. Begunski val iz Hrvaške se nadaljuje. Že več kot 250.000 je tistih, ki niso več varni v svojem domačem okolju. In Žal se val begunstva, pregnanstva ali kakorkoli že to imenujemo, še povečuje. V Republiki Sloveniji je že prek 20.000 beguncev in novim ni videti konca, saj sporazumom o ustavitvi sovražnosti na Hrvaškem zmeraj znova sledi nov val še hujšega nasilja. Zdi se, da vojne ne vodijo in nadzorujejo ljudje, temveč brezčutna bitja, ki jim človek nič ne pomeni. V teh razmerah je nujna solidarnost vseh, zlasti pa zaščita mater in otrok. V Sloveniji smo jih sprejeli v zbirna središča, odzvale pa Jože Eržen: Krila Jesenice - Poljica, 1989, akril Pod likovna dela na tej in naslednjih časopisnih straneh se podpisuje Janez Eržen, umetnik, ki je doštudiral na Akademiji za likovno umetnost, v smeri kiparstvo in grafika pri prof. Zdenku Kalinu in Dragu Tršarju, ter grafiko pri prof. Jožetu Pogačniku. Zdaj poučuje na Srednji gradbeni šoli v Kranju. Četudi je po svoji temeljni akademski izobrazbi kipar, se v zadnjih letih precej ukvarja tudi s slikarstvom in risbo. Tako kot sta za njegovo kiparsko oblikovanje značilni stiliziranost in polna plastičnost, ki značilno opredeljujeta njegove arhetipske, prvinske kipce ženskih aktov v glini; tako se ohranja element plastičnosti tudi v njegovem slikarskem upodabljanju. Podobe na njegovih platnih so iz intenzivnih barvnih namazov, celotna slika pa temelji na liniji; prav ta daje celotnemu motivu plastičnost in ga izlušči iz nevtralnega ozadja. so se tudi številne družine in odprle svoj dom ogroženim in pregnanim prebivalcem iz Hrvaške. In ker smo tudi Slovenci čedalje revnejši, je vse več pomoči bogatejših sosedov; to vliva upanje, da bomo zdržali in preživeli. Solidarnost je pomemben dejavnik miru. Brez nje bi bil svet reven, odnosi v njem pa nečloveški. Solidarnost je odgovor na nasilje. Solidarnost je orožje ljudi, izraz njihove etike, njihovih čustev do nemočnih, ogroženih; je pojav, ki odgovarja vsem brezčutnim, da se vsaka vojna mora končati in da se ohranijo človeška življenja. Otroci najbolj potrebujejo varnost. To je temeljna človekova potreba. Vojna zbuja strah, agresijo, potrtost, v njej ni prostora za prihodnost. Čustva otopijo. Začne se boj za preživetje. Otrokom se bo vojna zasidrala v njihovo osebnost, v njihovo zavest in čustva. Zato moramo odrasli vsaj omiliti vpliv vojne na otroke, saj bodo ti nekoč spet morali ustvariti mostove med ljudmi. Potrebna bodo dolga leta, preden se bo povrnilo zaupanje med različnimi narodi in narodnostmi in bo postalo sožitje vsaj znosno, če že prijateljstva ne bo tako lahko znova navezati. Zato nam ne sme biti žal denarja, ki ga dajemo beguncem. Slovenci bomo živeli kot sosedje s Hrvaško, z njenimi ljudmi. Odnosi za prihodnost se oblikujejo že med vojno. Zato podpiramo humanitarne dejavnosti, ki potekajo v naših šolah, dobrodelne koncerte, zbiralne akcije v podjetjih in ustanovah in tiste, ki jih organizira Rdeči križ in druge humanitarne organizacije za pomoč beguncem in prebivalcem na Hrvaškem. Pravica in dolžnost nas vseh je, da pomagamo. Tudi zaradi sebe, da bi znali ceniti ljudi, našo neodvisnost in samostojnost in priznavati te pravice tudi drugim. Žagarjeva nagrada -da ali ne? ______________________________________ Morda se bo marsikateri stanovski kolegici in kolegu zdel čas, ki je namenjen predvsem velikim političnim odločitvam, oblikovanju nove šolske zakonodaje, spremenjenim normativom in stavkam, zaradi slabih gmotnih razmer neprimeren za razmišljanje ob pomenu in namenu razpisa najvišjega nacionalnega priznanja za vzgojo in izobraževanje. Ne glede na to, da so različna mnenja tudi na tem področju, se mi je zdelo prav, da v Skupščini republike Slovenije opozorim na vprašanje razpisa Žagarjevih nagrad za leto 1991, ki se z vso naglico izteka. Strokovna prizadevanja mnogih vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter profesoric in profesorjev izboljšujejo in humanizirajo vzgojno-izobraževalni proces. Z drobnimi, a vztrajnimi koraki si po svojih strokovnih močeh prizadevajo vpeljevati novosti posameznih predmetnih področij in ugotovitve humanističnih usmerjenih znanosti o človeku na vseh stopnjah njegovega razvoja od vrtca do univerze. Tega naša mlada, samostojna država ne bi smela pozabiti in zanemariti. Če Žagarjeve nagrade ne bodo razpisane, bo naše področje eno izmed redkih, če že ne edino, ki bo ostalo brez najvišjega republiškega priznanja za nekatere najuspešnejše pedagoške delavce. Zanj se ne zavzemam s formalnega stališča, temveč predvsem 'z vsebinskega in strokovnega. Nagrade in priznanja so posebna vrednota in pridobitev civilne družbe, ki naj poleg spodbujanja ustvarjalnosti in raznolikosti deluje kot motivacijski in identifikacijski naboj, ki ga pojmujem kot eno izmed gibal napredka in zboljševanja kakovosti dela. V odgovoru Ministrstva za šolstvo in šport je med drugim zapisano, da pripravlja spremembe Pravilnika o razpisu in podeljevanju Žagarjevih nagrad in da ni tehtnih razlogov, da letos ne bi bile razpisane. Upam in želim si, da bi bilo res tako in in da mlini ne bi mleli prepočasi. VOJKA ŠTULAR poslanka v Zboru občin Skupščine republike Slovenije novosti Dvopredmetni učitelj tudi v gimnaziji? S seje Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje je na zadnji seji - 3. oktobra - sklenil, da predmeta srbsko-hrvatski jezik (5. razred osnovne šole) za zdaj ne bo črtal iz predmetnika osnovne šole (nekateri starši zahtevajo, naj se to zgodi). Zavodu za šolstvo je naročil, naj pripravi temeljito analizo (glede na potrebe in možnosti za poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli) in pozval tudi strokovno javnost, naj pove svoje mnenje. Poleg tega vprašanja, ki so mu člani strokovnega sveta namenili največ časa, so govorili še o marsičem drugem. Na željo župnijskega urada na Vrhniki, ki je ustanovitelj tamkajšnjega župnijskega vrtca, je strokovni svet razpravljal o tem, ali je program vzgojnega dela tega vrtca skladen z vzgojnim programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Na podlagi mnenja zavoda za šolstvo, ki je ugotovil skladnost, je tudi strokovni svet sprejel sklep, da je vzgojni program župnijskega vrtca na Vrhniki usklajen z vzgojnim programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki ga je leta 1979 določil strokovni svet. Nadalje je strokovni svet obravnaval osnutke katalogov znanja za zaključni izpit in maturo v srednjem šolstvu in jih kot osnutke sprejel, šolam pa priporočil, naj jih uporabljajo kot pripomoček. Na podlagi osnutkov bo Zavod za šolstvo pripravil dokončno redakcijo katalogov znanja. Osnutki za splošne predmete so dijakom in učiteljem že na voljo, nekaj jih je tudi za strokovne predmete, drugi pa se po enaki metodologiji pripravljajo. Strokovni svet je pohvalil tudi lepo obliko pripravljenega gradiva. Precej so člani strokovnega sveta govorili o novih srednješolskih učnih programih, predvsem pa o slabih možnostih za izpeljavo. Programi so sicer lepo zasnovani in so napovedovali dobre možnosti za širjenje strokovnega in poklicnega znanja učencev strokovnega šolstva. Za zdaj od vsega tega ne bo pričakovanega rezultata, ker iz javnih virov ni dovolj denaija, gospodarstvo pa se tudi še ni organiziralo tako, da bi s sofinanciranjem praktičnega pouka izrazilo svoje neposredno zanimanje za dobro strokovno znanje rodov, ki prihajajo iz šol. Gospod Alfonz Vreznik, ravnatelj kovinarske šole v Mariboru, je opominjal, da bo zaradi pomanjkanja denarja in novih šolskih normativov dijak pri praktičnem pouku ob precej izkušenj, ki naj bi jih sicer dobil po učnem programu. Dr. Srečo Zakrajšek, direktor zavoda za šolstvo, je opomnil, da bo v nastalih okoliščinah na boljšem tisti del strokovnih šol, za katere bo tudi sama stroka pokazala, da ji je kaj do njih. Ministrstvu za šolstvo in šport je strokovni svet poslal prošnjo, naj ukrepa tako, da se ne bo zmanjšal standard šolskih izobraževalnih programov. Dr. Amand Papotnik, profesor na pedagoški fakulteti v Mariboru, je sprožil zanimivo zamisel: da bi diplomanti dvopred-metnega študija naravoslovnih predmetov na pedagoških fakultetah dobili pravico do poučevanja tudi na gimnazijah in strokovnih srednjih šolah. Spomnil je, da je prodekan njegove fakultete pred nekaj časa to že predlagal in da še ni odziva. Predlog je utemeljeval s tem, da se je dvopredmetni študij matematike, fizike, kemije, biologije na pedagoških fakultetah reformiral in da ustreza potrebam srednjih šol, ki so zdaj usmerjene le k enopredmetnemu študiju prihodnjih učiteljev za te predmete. Predlog je v celoti podprl tudi predsednik strokovnega sveta profesor dr. Franc Lazarini. Strokovni svet je priporočil zavodu za šolstvo, naj do prihodnje seje preuči vse možnosti za spremembo meril o ustreznosti izobrazbe srednješolskih učiteljev. Pravzaprav naj bi na teh podlagah strokovni svet prihodnjič razmislil, kako odpreti vrata v srednješolske zbornice tudi učiteljem z visokošolsko diplomo za poučevanje dveh predmetov. J. S. POPRAVEK V prejšnji številki (7. 10. 1991, str. 5) smo objavili pod naslovom STOP THE WAR poziv prebivalcem Slovenije, naj pišejo pomembnim tujim političnim osebnostim in parlamentom, da bi pomagali ustaviti vojno. Ker pa je bilo več ugovorov glede kakovosti prevoda v angleščino, bralcem sporočamo, da se angleški prevod pravilno glasi takole: 1. Vugoslavia does not exist any longer. 2. The ex-Yugoslav National Army is now a Serbian armv. 3. The Serbian leadership and Army generals are responsible for this war. 4. In this war they are destroying and murdering everything and everybody. 5. If your do not do anything, you will be guilty, too. Therefore we request: 1. That the former Vugoslav republics, vvhich so desire it, are recognised as independent countries. 2. That the former Federal Army - YNA - is disarmed. 3. That human rights and minority rights are respected. 4. That a real peace conference is instituted. 5. That ali the war criminals from this war are brought before the International court. We kindly request an answer. Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Žiroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585 Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo- Šolska zakonodaja in sindikati šolnikii| V petek, 11. t.m., je bilo delovno srečanje sindikatov slovenskih šolnikov z ministrom za šolstvo in šport dr. Petrom Vencljem ter njegovim svetovalcem Ivanom Bitencem. Sindikata so zastopala izvršni odbor ter glavni tajnik Sindikate vzgoje izobraževanji in znanosti Slovenije, sodelovali pa so tudi predsednik in sekretar sindikata za izobraževanje Svobodnih sindikatov Slovenije ter zastopnici Obalne konfederacije 90. Sestanek je bil dolgotrajen, tu in tam polemičen, povečini pa konstruktiven. Sindikati so predstavili ministrstvu težave, zaradi katerih jih članstvo sili k ostremu ukrepanju, srečanje pa naj bi bilo eden prvih poskusov mirnega reševanja in dogovarjanja, ki naj bi preprečilo skrajne oblike sindikalnega boja - stavke. lec) učnih ur v razredu mentorja, ki mu bo za to delo zmanjšana učna obveznost. število učencev znižalo p%L Večji del sestanka je bil namenjen problematiki plač v šolstvu in reševanju najbolj perečih problemov, vendar je ta del pogovora dal najskromnejše rezultate, po svojem pomenu pa zahtevala poseben komentar, ki presega okvire tega prispevka. Bolj uspešnejše so bile razprave o Zakonu o plačah v šolstvu ter dogovori o normativih in standardih. Škoda je le, da ministrstvo ni poslalo sindikatom zadnje spremembe zakonskih besedil; to je opravičevalo z nedokončanim postopkom ter številnimi spremembami, ki še potekajo. Zakon o plačah Udeleženci so nato obravnavali vprašanja, na katere je SVIZ in (tudi drugi sindikati) že večkrat opozarjal, ko je zahteval spremembe osnutka zakona o plačah. Poudatjena so bila tudi stališča: Zahteve delavcev v otroškem varstvu, da naj bi prišlo njihovo področje v celoti v pristojnost ministrstva za šolstvo za zdaj ni mogoče sprejeti, ker to presega pristojnosti šolskega ministrstva in jih zato zakon ne bo zajel. 3. člen bo tako jasno oblikovan, da bo Izvršni svet zavezoval. da bo pri plačah šolnikov uporabljal isto osnovo kot pri vseh drugih družbenih dejavnostih - tudi za delavce v javni upravi. S tem bi bile plače šolnikov načelno izenačene z drugimi. 6. člen bo obsegal koeficiente za posamezne profile šolskih poklicev, ki bodo usklajeni za poklice v vseh družbenih dejavnostih. Izdelujejo se enotne osnove za razreševanje in vrednotenje poklicev v vseh družbenih dejavnostih in zato ministrstvo tudi še ni pospešilo skupščinskega postopka za sprejem zakona, saj hoče šolnikom zagotoviti enako izhodišče. Normativi in standardi 7. člen, ki določa ravnateljem in drugim vodilnim delavcem funkcijske dodatke, ne bo vseboval nominalnih zneskov, pač pa sumande za posamezne profile. Ravnatelj bo verjetno imel su-mand 1,1 - to bi pomenilo malo več kot 30 odstotkov večjo plačo, kot je profesorjeva, ha osnovnih šolah pa bi bila razlika manjša, če je ravnatelj predmetni učitelj, in večja, če je po izobrazbi profesor. Sindikalni zastopniki so predlagali, naj bi se problematiko osebnih dohodkov ter vseh drugih vprašanj iz delovnih razmerij reševalo s panožno kolektivno pogodbo, kot k temu napotuje delavska zakonodaja in tudi splošna kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. Pogodba namreč ne rešuje zgolj plač, temveč tudi vrsto drugih življenjskih problemov delavcev v šolstvu, tak akt pa je bolj prožen, omogoča hitrejše prilagajanje stvarnosti, predvsem pa je plod dogovora med oblastjo in zastopniki delavcev. Pri 9. členu minister zavrača zahtevo, naj se ohrani dosedanja višina dodatkov delavcem v zavodih za delo s prizadetimi otroki in mladostniki, učiteljem v kombiniranih oddelkih in drugje, vendar je minister zagotovil, da bodo posebne obremenitve prizadetim delavcem priznane z normativi za učno obvezo ter za oblikovanje oddelkov. Ministrstvo sicer ni dokončno zavrnilo ponudbe (pripravili naj bi jo kasneje), vendar je vztrajalo, da bo izpeljalo skupščinski postopek za izdajo Zakona o plačah do konca (Osnutek zakona je bil objavljen v Skupščinskem poročevalcu 8. 8. t.l., obljubljajo pa ga že od spomladanskih stavkah). Ministrstvo meni, da je to krajša pot za ureditev tega občutljivega področja, ki šolnikom povzroča največ krivic. Poleg tega meni, da bo zakon zavezoval tudi Skupščino in vlado pri zagotavljanju denarja za plače šolnikov. Iz 12. člena se črta drugi odstavek, ki bi obvezoval učitelje za triurno tedensko brezplačno nadomeščanje (suplence). V prvem odstavku tega člena bo učitelju lahko povečana delovna obveza (brez priznanja dodatka za nadure, a všteta v pokojninsko dobo) le do 20 odstotkov (prej 30 odstotkov). Sindikat je dosegel, da bo v besedilu takšno povečanje učne obveznosti opredeljeno le kot mogoča izjema, ki nastane v začetku leta, če ni mogoče pouka organizirati z normalno obremenitvijo učiteljev. Ministrstvo se je strinjalo z zahtevo SVIZ, da se v 14. členu pripravniku za 30 odstotkov manjšo plačo prizna tudi manjša učna obveza, tako da bi si lažje pridobival praktično znanje. Minister je tudi predstavil zamisel, da naj bi razliko do polne učne obveze pripravnik opravil kot hospitant (ali izvaja- Pri razredništvu ni bil mogoč dogovor, ker je ministrstvo utemeljevalo enourno tedensko zmanjšano učno obveznost za to delo s tem, da je ta pedagoška ura priznana tudi za čas počitnic in zajema tudi čas za neposredno pripravo, ki ga to delo povečini ne zahteva. Pri oblikovanju nadaljevalnih oddelkov naj bi bil normativ spremenjen tako, da bi šole ohranile enako število oddelkov, kot so jih vpisale, oddelke naj bi združevali le izjemoma, če bi se Priznanja Antona Skale Letošnje srečanje slovenskih defektologov, 27. septembra v Moravcih, sta pripravila osnovna šola Prekmurske brigade IV iz Murske Sobote in Društvo defektologov Slovenije. V kulturnem sporedu so nastopili učenci murskosoboške osnovne šole, vzgojno-izobraževalnega zavoda iz Veržeja in Slovenski oktet. Približno petsto zbranim defektologom sta spregovorila Milan Kučan in akademik dr. Anton Trstenjak. Ob tej priložnosti so podelili šestnajstim najzaslužnejšim defektologom priznanja Antona Skale (dvema od teh posmrtno). Priznanja Antona Skale so prejeli: Silva Bezjak, prof. defektologije (Društvo defektologov Slovenije), Silva Grilanc-Kitek, prof. defektologije (Društvo defektologov Slovenije), Jože He-derik, prof. defektologije (Center za usposabljanje slušno in govorno motenih, Maribor), Ljudmila Juvan, defektologinja (OŠ Slavko Grum, Zagorje ob Savi), Majda Schmidt, prof. defektologije (OŠ Gustav Šilih, Maribor), Ljudmila Tevž, defektologinja (OŠ Jurčevega Drejčka, Ravne na Koroškem), Liza Vrane, likovna pedagoginja (Center za usposabljanje slušno in govorno motenih, Maribor) in Cilka Di-mec-Žerdin, prof. defektologije (OŠ dr. Janka Šlebingerja, Gornja Radgona). TANJA PLEMENITAŠ venije za šolstvo). Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo). Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec': Marjana Kunej. Lučka Lešnik. Stanko Šimenc in Metka Vovk. jana Kunej. Lučka Lešnik. Tine Logar. Lidija Magajna, Janko Svetina. Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec. Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko. Dora Gobec, Gregor Kocijan. Mar- Časnik urejajo: Stanko Šimenc - glavni urednik, Marjana Kunej - odgovorna urednica. Lučka Lešnik - novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Naročnina za leto 1991 znaša 380 din za posameznike in 760 SLT za organizacij. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri 260 SLT na leto. Posamezna številka stane 25 SLT. Tisk ČTP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643. zumno mejo. S tem bi se 1 Sindikati upajo, da se bodo vsaj ti ustni dogovori upoštevali pri pripravi predloga zakona o plačah, čeprav so morali marsikje odstopiti. Morda potem le ne bo treba vsake učiteljske zahteve uveljavljati s stavkami in skrajnimi sredstvi. njala razredni kolektiv in f Ust učiteljskega zbora, večje ‘Slo (tiste, ki vpisujejo več kot‘| ^ vzporednici) pa ne bi bile 1% prizadete kot druge. dela Delitev dijakov v skupi0®,b0 J; Ministrstvo je seznanilo sindikate, da se pripravljajo spremembe normativov, zagotovilo pa je tudi, da zdajšnjih ne bo uporabljalo togo. temveč pa da bodo upoštevali kar največ upravičenih in utemeljenih razlik, ki jih prinašata življenje in šolska praksa. Standardi so le strokovna podlaga za pripravo predlogov o sistemizaciji delovnih mest, ta ravnateljev predlog pa mora potrditi pooblaščeni organ in šele potem začne veljati. Dosledno pa mislijo šolske oblasti upoštevati načelo, da ne bodo dovolili odpiranja novih delovnih mest ter zaposlovanja na tistih mestih, na katerih šole tudi do zdaj niso imela zaposlenih. praktičnem pouku naj bi up^ekc vale izjeme, če bi nastale t! zvrj velike skupine, da pra^esi pouk ne bi bil mogoč. ^ Ministrstvo je tudi vztra)si0v pri 22-umi povprečni učni Slov veznosti za učitelje osnovnih dela ki pa naj bi bila tako kot 'tet srednjih šolah za posamcj ^ predmete različna. Pome^sII). je bila utemeljitev, da bo z nom o plačah imel profesoL T osnovni šoli višjo plačo kot Pl:0j^ metni učitelj, vendar naj le bil izenačen s srednješolskim^, teljem. Zakon o združenem je namreč s parolo o plačil11 (Ij, delu in ne da bi priznal kovno usposobljenost izgnal Rat fesorja z osnovni šol, vsi pa H lah, Dolgotrajno je bilo prepričanje, da je diferencirana učna obveznost (zmanjšana učna obve-nost) potrebna, saj novi normativi v resnici ukinjajo dozdajšnje v praksi uveljavljeno vrednotenje dodatnega dela pri temeljnih predmetih (slovenščina, matematika, tuji jeziki). S tem ko ohranjajo delitev v skupine, skratka dodajajo nekaterim predmetom ure za vaje, pa postavljajo temeljne predmete v podrejeni položaj in jim ne priznavajo niti popravkov, kaj šele dodatno delo. limo spodbujati višjo stroko'^ usposobljenost učiteljev na1 novnih (in drugih) šolah. srec Pri neučnem osebju se ^T01 upoštevale specifike posam«2^ šol. Tako npr. ne bo manjfa Lj novodskih delavcev, doklef ;0n bodo spremenjeni predpisi oI(>re delu in ta služba ne bo reorg3:?o| zirana. Enako naj bi ministbrl2/( ravnalo pri drugem neuč^f'1'1 osebju. | Pri čistilkah je bilo tudi tet utemeljevati zahtevo sindika'2 ( da se ohrani dozdajšnji nor°w tiv, ker imajo po šolah v P°f“v prečno zaposleno eno čistilko 0 ^ približno 930 kvadratnih površine. Izgovorili smo si lOm gotovilo, da bodo upoštev3W( specifike Šol (poleg dejanskega poslenosti tudi izvedba oblog, starost šole, obremOTse nost stavbe, dvoizmenski po* 1 itd.) n Ministrstvo meni, da bo ma^or katera pretirana zahteva šol padla, ko bodo sredstva za p11 v resnici ločena od sredstev Zdravko Jeras, prof. defektologije (Zavod Janeza Levca, Ljubljana), Franjo Knafelc, defektolog (Vzgojno-izobraževalni zavod, Veržej), Franci Kovačič, defektolog (Društvo defektologov Slovenije), Matjan Kukec, defektolog (OS Helena Puhar, Kranj), Matjan Lačen, defektolog (Zavod za delovno usposabljanje mladine. Črna na Koroškem), Pavla Leben, defektologinja (OŠ Ivanke Uranjek, Ce-Ije), Marija Martič, logopedinja (OŠ Ivanke Uranjek, Celje), Adalbert Slekovec, defektolog (OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj), druge stroške in jih ne bo Pjjjj. goče prelivati, če bi ostala |ra zmanjkala na enem ali drufHkii kupčku. ^ Sindikati so tudi poudarili z®15' tevo, da se upošteva delo izp£H; ševalcev in članov komisij O zaključnih izpitih (in matura^ ' tega dozdajšnji predpisi ne za?,vet tavljajo, ni pa bilo to delo jaz nikoli brezplačno ne pri na*‘je po svetu. Načelno soglasje bti bilo doseženo, dogovoriti pa®1 bo treba o merilih. Najbolj PfB prosto bi bilo, če bi se za vsakejli Mi prijavljenega kandidata priz°H| po 20 do 35 minut izprašev*^ (odvisno, ali izpit obsega ajU" pisni izdelek) in po 10 minut nom komisije, ki nimajo tjj s pripravo kandidatov in izllj^ nega gradiva. pr k Pravilnik o napredovanju k učiteljev j?o Žal je za pogovor o ^ zmanjkalo časa, ker je posPf. pozno in je imel minister Še v( drugih obveznosti. Novi osnu1'^ if? je pripravljen in bo še v ja'1^. obravnavi. Upamo, da bot'. lahko sodelovali pri reševai|0^ morebitnih spornih zadev s f| 7-( govorom, in ne z boji in spopa,;gr ta • o Ob koncu delovnega srečak. je minister spregovoril o vp? ^ nju, ki vsem že dolgo leži!J(( srcu: Kako bi povrnili nekd*1 ^ družbeni ugled učiteljski stanu. Vsi navzoči - skoraj Vg smo praktiki, ki še zmeraj 11 rv I , IVI O V. Z, 111 v_ J C*j I lamo v razredu, smo se zaf1. njeno spomnili, kako neme- Jf| smo doživljali ta proces razvf£j notenja našega poslans1'5' Upamo, da bomo vsi in vsak^ti/ nik posebej sodelovali pri ofdi kovanju takšnega učiteljev® ja ugleda, ki mu bo črnogi o| opravljanje poklica In pos|al k stva, ki se mu je* zapisal. 2 ZOLTAN JAN, ■. u, predsedujoči SVIZ' o ei jf°LSKO SVETOVALNO DELO gačrtno iz zadreg r®venij[^ena ^ekci^a ®olskih svetovalnih delavcev ^il, j0.9. 1991 je iniciativni odbor za ustanovitev društva šolskih svetovalca \iVC.ev *'zbran na posvetu Položaj in perspektiva šolskega svetovnega v l iuhr ribor’ marec 1991) na sestanku v prostorih Pedagoškega inštituta bo J(| vn' “stanovi! Sekcijo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Sekcija *kcia">ca Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Do 1. skupščine Zvf-"®’ lu jo iniciativni odbor načrtuje za sredino novembra, bo funkcijo Resi« 8 °dbora opravljal iniciativni odbor (dr. Franc Pediček, dr. Metod .fsman, mag. Janez Bečaj, prof. Bernard Stritih, Benjamin Jurman, Brane Ini ’• ^.or'fa Žebeljan, Anton Skok in Tanja Bezič). Slov Cl?.,lvn' odbor predlaga, naj se v IO Sekcije šolskih svetovalnih delavcev i,oven!je včlanijo predsedniki ali podpresedniki Sekcije šolskih pedagogov lelav C’ Sekciie psihologov v vzgoji in izobraževanju in Sekcije socialnih O,..Cev v vzgoji in izobraževanju. S tem predlogom so se strinjali tudi vsi ilj' toniki navedenih sekcij in matičnih društev (Društvo psihologov Slove-f lov) iveza društev socialnih delavcev Slovenije, Slovensko društvo pedago- Tako oblikovan začasni izvršni od- 5(jraln '•*an' sekcij in društev smo Sprp- navab najnovejšo zakonodajo, 1 Jraž610 ?a področje vzgoje in izo-3na eVanja ~ Zakon o organizaciji in i, pranju vzgoje in izobraževanja HilcL1- RS štev- 12’ 6- 9- 1991)’ i jiatj e 0 določitvi standardov in nor-br 'Vov za opravljanje vzgojno-izo-lah eValne dejavnosti v osnovnih šo-irjij’ n’2jih glasbenih šolah in v domo-Hjlh^ učence osnovnih šol, v sred-sro^ ?.°*ab, v domovih za učence OPobraž, ter za opravljanje vzgoje in tja otrok in mladostnikov v razvoju v vzgojno-izobra- !l: itlot ~evanja °trok in mladostnikov “^nih zavodih (Ur. 1. RS, štev. * Jalnih ona av®ust 1991) ter Osnutek za Ob koncu smo ° ?sebnih dohodkih in drugih Sl ternkih delavcev v javnih vzgojno-;f p^faževalnih zavodih (Poročevalec 'Keli^pe1:"1' |i '. ^akon o organizaciji in financi- 0 i'ju Vz8oje in izobraževanja like Otav*iamo’ c*a zakon uvr^ča šol-, svetovalne delavce med stroge delavce šole. Predlagamo, da . r°čja zakonodaja (zakon o OŠ, f >ji šoli itn.) in pravilniki, ki !0I ?.'z nje izhajali, upošteva, da so J tr ^ svetovalni delavci pedagoški Z 'S, j0Vn> delavci in da zanje veljajo 41°lofila, ki veljajo za pedagoške 'ce šole. Pri tem mislimo pred-. na strokovne izpite in pravilnik ^ napredovanju pedagoških delav- 1 ^delovati želimo tudi v ustreznih 7°ntisijah, ki bodo sooblikovale na- ,Tne normativne akte. ^.Posebno veliko nam je do tega, r bi sodelovali pri oblikovanju za-i.n''v o osnovni in srednji šoli in jaških domovih, pri oblikovanju ^ vunika o napredovanju pedago-8 delavcev in pri oblikovanju nor-' tlvoy za demografsko ogrožena A^Hdčja v Republiki Sloveniji in na-jjdnostno mešana območja. S sprejetjem navedenih Sklepov ^ ^ezt s standardi in normativi slo-nska družba omogoča nadaljnji ^avoj šolskega svetovalnega dela; to 'Zredno pomembno za razvoj ce-, nega šolskega sistema pri nas. em so upoštevani strokovno ute- meljeni sklepi zadnjega posveta o šolskem svetovalnem delu, ki ŠSS upravičeno imenujejo za pomembno novost slovenske šole, ki jo moramo vsekakor ponuditi evropskemu prostoru. Žal ugotavljamo, da le-tega normativi ne priznavajo za dijaške domove. Zato predlagamo, da se še enkrat presodi, ali in zakaj zavreči doseženo na tem področju vzgojno-izobraževalnega dela, če upoštevamo, da mora imeti šolsko svetovno delo svojo težiščno vlogo v sodelovanju in spodbujanju vseh vidikov razvojne dejavnosti šole in doma, da mora biti usklajevalec in povezovalec razvojne dejavnosti. Nenadomestljiva pa je tudi vloga ŠSD pri načrtovanju in spremljanju življenja in dela šole in dijaškega doma. Upoštevati moramo, da se mora zasnova šolskega svetovalnega dela premakniti od socialno-etatistične zasnova-nosti in pedagoško-psihološkega individualizma v integrativno osebnostno, skratka v antropološko-per-sonalistično smer. Iz tega zornega kota seveda ni mogoče zagovarjati mnenja, da ima učenec že v šoli svojega »psihologa«, zakaj bi ga potem imel še »v domu«. Predlagamo torej, da se tudi dijaškim domovom omogoči zaposlitev svetovnega delavca - strokovnega delavca. Zagotavljamo, da brez tega osebja dijaški domovi ne bodo zmogli zelo pomembnega razvojnega koraka vsebinsko in organizacijsko. Pri določitvi normativov za zaposlitev strokovnih delavcev v osnovnih in srednjih šolah je treba upoštevati strokovne utemeljitve (zapisane v gradivu - B. Jurman: Načrtovanje življenja in dela osnovne šole, Delo šolskih svetovalnih delavcev. Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, Ljubljana 1978, sklepi posveta - Položaj in perspektiva šolskega svetovalnega dela, Maribor, marec 1991, Sodobna pedagogika štev. 3-^4/ 91, str. 205, ter Gradiva Zavoda Republike Slovenije za šolstvo: Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje. Globalna koncepcija razvoja vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (ZRSŠ 91/3) in Strokovne podlage za program vzgoje in izobraževanja mladine v Republiki Sloveniji (ZRSŠ 91/4), ki predvidevajo kot cilj zaposlitev strokovnega teama (pedagog, psiholog in socialni delavec) na vsaki optimalno veliki osnovni pa tudi srednji šoli. Optimalnost šole z vsebinskega in organizacijskega zornega kota se bo v prihodnosti zaradi razvoja devetletne ali celo desetletne osnovne šole približala številu 30 oddelkov, zato bi bilo zelo smotrno ohraniti teame. ki jih na šolah že imajo skratka, da za zaposlitev ŠSD znižamo trenutno določen normativ za osnovno šolo iz 20 na 16 oddelkov. Pri tem morajo biti tudi za svetovalne delavce šteti OPB, ki ne pomenijo razširitev dela le v organi-zacijsko-tehničnem pomenu ali za pedagoško vodenje šole, temveč tudi vsebinsko razširitev šolskega svetovalnega dela v njegovem razvojno inovacijskem pomenu in z vidika pomoči otroku in učitelju pri vzgojno-izobraževalnem delu. Normativ za zaposlitev svetovalnih delavcev na srednjih šolah pa onemogoča kakovostno svetovalno delo na šolah, ki imajo več kakor 20 oddelkov. Žal se pri oblikovanju tega normativa po naši presoji ni upoštevalo, da je optimalnost srednje šole odvisna od števila programov, ki se na neki šoli izvajajo, od oblike pouka, ki se razlikuje med šolami (letne, polletne šole ipd.) od nujnosti racionalne izrabe šolskih delavnic in specializiranih učilnic itn. Predlagamo, da tudi za srednje šole velja enak normativ za zaposlitev šolskega svetovalnega delavca kakor za osnovne šole. Šele takšen normativ nam omogoča doseganje minimalne kakovosti šolskega svetovalnega dela. Ce družba v tem trenutku, in to tudi razumemo, ni sposobna razvijati svetovalnega dela intenzivno in ekstenzivno, naj s svojim odnosom vsaj ne naredi koraka nazaj in s tem ne povzroči nepopravljive škode. 3. Poleg pripomb in predlogov za bolj kakovostno oblikovanje normativov pa smo na seji sprejeli tudi priporočilo za reševanje kadrovskih težav, ki bodo nastale zaradi sprejete zakonodaje. Predlagamo, da vodstva šol ob določevanju kadrovskih presežkov predvsem pomagajo zagotoviti svetovalnim delavcem ustrezno zaposlitev ali dopolnitev delovnega časa na šolah (zavodih) iste ravni (osnovne in srednje šole, dijaški domovi). Pri usklajevanju potreb med šolami in drugimi zavodi bi morali pomagati šolam ustrezni občinski in republiški upravni in strokovni organi. Pri tem mislimo predvsem na Ministrstvo za šolstvo, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in sploh njegove organizacijske enote ter na oddelke za družbene dejavnosti na ravni mest in občin. Pomagati je pripravljena tudi sekcija za SŠD in IO sekcij matičnih društev. Verjamemo, da se bo pri odpravljanju teh upoštevala veljavna zakonodaja za vzgojo in izobraževanje in da se bodo odpravile napake, ki so bile v nekaterih, primerih že povzročene, ko so svetovalne delavce premeščali iz šol pod občinske upravne službe ali jih zaposlovali kot učitelje brez ustrezne izobrazbe (npr. v OPB). Pri novem zaposlovanju naj se upošteva samostojnost šole pri izbiri strokovnega profila svetovalnega delavca, in se je mogoče tudi predvidi možnost za strokovno povezovanje svetovalnih delavcev istovrstnih šol v strokovne teame ali kolegije. Šolam in občinam pa priporočamo tudi iskanje oblik in načinov dodatnega financiranja; tako bi dosegli ali ohranili čim višjo stopnjo kakovosti šolskega svetovalnega dela. 4. Na 1. seji Sekcije za šolsko svetovalno delo so razpravljale! spregovorili tudi o Osnutku zakona o osebnih dohodkih in drugih prejemkih delavcev v javnih vzgojno-izobraže-valnih zavodih. Ugotavljamo, da se v tem zakonu popolnoma neutemeljeno namerava nižje plačevati delo svetovalnega delavca, ki mora imeti v osnovi popolnoma enako stopnjo izobrazbe kakor učitelj. Žal nam razlogi za takšno obravnavo niso jasni in smo o tem že obvestili republiški sindikat SVIZ. Tako se svetovalnemu delavcu nepravično dodeljuje manjvreden položaj v šolah, to pa iz zornega kota stroke ni sprejemljivo in bi tudi zelo neugodno vplivalo na nadaljnji razvoj šolskega svetovalnega dela in ustrezno kadrovsko zasedbo teh delovnih mest. Trdno smo prepričani, da upravičeno pričakujemo pravično rešitev tega pomembnega problema. 5. Izvršni odbor Sekcije za šolsko svetovalno delo tudi predlaga, da se zato, da bi se šolsko svetovalno delo hitreje in bolje razvijalo, v program izobraževanja prihodnjih pedagoških delavcev na vseh ravneh in v program izobraževanja ravnateljev zajamejo vsebine, ki bodo navedeno osebje seznanjale s šolskim svetovalnim delom, z njegovimi cilji, vsebinami in organizacijskimi značilnostmi. 6. Iniciativni odbor Sekcije za ŠSD meni, da je na Zavodu R Slovenije za šolstvo in šport treba takoj strokovno pokriti tudi področje šolskega svetovalnega dela, in to z oblikovanjem strokovnega teama za to področje dela tako na republiški ravni kakor tudi na območnih ravneh. Pomanjkanje razvojno-svetovalnih delavcev za to področje, je že v preteklosti povzročilo temu delu precejšnjo škodo. Zavedamo se, da je poleg naših problemov v šolstvu še cela vrsta drugih težav enako pomembnih in celo pomembnejših, kljub temu pa smo navedene ugotovitve poslali ustreznim organom, da se bodo odgovorno zavzeli za reševanje omenjenih problemov. ZA IO Sekcije šolskih svetovalnih delavcev Slovenije TANJA BEZIČ Izgubljen stik z resničnostjo ali sprenevedanje? ^ nedavnem priporočilu Demokratske pedagoške stranke Jugoslavije . Tednik delavcev v vzgoji in pratevanju Republike Srbije, posvetni pregled, je 17. septem-\ra objavil svojevrsten poziv f/^dstva Demokratske peda-_______ iv w s,ranke Jugoslavije. Nena-politična združba pedago-ie je skrbniško lotila neures-' 7 e naloge. Sprejela je Pripo-'I0 o moralni ozdravitvi družb, moralni ozdravitvi e Z vzgojo otrok in mla-"s",e v Jugoslaviji. Dokument Pp^inja po slogu na ministrsko j- r°itiico izpred tridesetih let. er l,rank‘no besedilo kaže, da se .jp° sestavljala nojevsko poli- tiko Obzir vzgoji in izobraževanju, -rno rečeno: v svoji navi-pedagoški naivnosti še in erai ne upoštevajo družbenih Političnih sprememb, ki so na-1a v dozdajšnji Jugoslaviji. izok° sklepali, da so v DPSJ SgU°‘l‘ stik z resničnostjo ali pa Zgolj sprenevedajo. Takšna avila igre pa šmo dobivali iz stiezne Prestolnice že v preteklo- . Strankarski pedagogi so se lo-ldl..akcije-s problematičnih izho-• • Vzgojno-izobraževalno de- ^n°st v nekdanji federaciji ravnavajo še zmeraj kot ne-vkšen zvezni pedagoški fevd. enotnimi smernicami bi radi Jejali nekaj, kar že več let ni več n°tno. Jugopedagoški recepti »za moralno zdravje jugoslovanske družbe« so žal neuporabni, ker v DPSJ niso pripravljeni pogledati resnici v oči in pokazati na prave vzroke zdajšnjega mo-ralnega stanja. Zato bi lahko ob predlogih, ki jih ponujajo v programu svoje akcije, spet prizanesljivo vzkliknili: »Sancta simpli-citas!« Zadeva je prav ironična: ob tem ko iz dneva v dan spremljamo grozote vojne na Hrvaškem in nenehne kršitve pravkar sklenjenih »premirij«, ko zvezna vojska skupaj 5 svojimi pomočniki z najtežjim orožjem uničuje hrvaška mesta in vasi in ko še zmeraj ne vemo, koliko je mrtvih. pedagoška stranka ponuja sprejem »kodeksa politične morale« in ustanovitev nekakšne »etične porote«, sestavljene iz zastopnikov strank in gibanj. Strankarski pedagogi menijo, da bi lahko s široko akcijo »moralne ozdravitve« premagali, kot sami pravijo, »srbsko-hrvaško konfrontacijo in albanski separatizem ter našli razumne in učinkovite poti dolgoročnega premagovanja globoke krize«. Temu nevtralnemu splošnemu pozivu sledijo predlogi dejavnosti, ki v bistvu niso nič drugega kot blažev Žegen. V programe vzgojno-izo-braževalnega dela šol naj bi uvrstili teme o človečnosti, poštenju, domoljubju, narodnostni in verski strpnosti, prijateljstvu, solidarnosti in resnici. Če vzgoje za te splošne človeške vrednote ni v zdajšnjih programih, življenja in dela šol. potem teh vrzeli tudi ne bodo zapolnila posebna dodatna poglavja o moraliziranju na sestankih razrednih skupnosti učencev ali v pogovorih razrednikov z učenci. Nobeni dopolnilni programi ne morejo nadomestiti tistega, kar manjka splošni kulturi in civilizaciji na Balkanu. Prenovitelji moralne vzgoje se zavzemajo tudi za poseben predrugačen predmet, ki naj bi pripomogel k »prevzgoji učencev v sodobnih jugoslovanskih razmerah«. Takšnih nasvetov pa ni mogoče označiti drugače kot »moralna farsa«. V sklepnem delu priporočila te pedagoške stranke je predlagano še organiziranje »tribun, na katerih bi razpravljali o aktualnih problemih morale v jugoslovanski družbi«, vpeljali naj bi nagradne natečaje med mladino in pedagogi s temo o družbeni morali, na koncu pa vabijo politične organizacije (?), javna občila in državne organe, naj njihovo akcijo vsestransko podprejo. Tako naj bi »pomagali mladim ljudem, da bi postali moralni in srečni ljudje v Jugoslaviji«. Skratka, kopica fraz. Še v drugačnem času in prostoru bi bile takšne misli ironične in sarkastične, ne pa v razpadli državi, ki je pravo na-sprotje vsega, kar je povezano z današnjimi civilizacijskimi pojmovanji družbene morale. In kakšna so sicer merila za resnicoljubje časnika, ki je objavil to moraliziranje strankarsko organiziranih jugopedagogov? O tem govore nekateri članki v isti številki Prosvetnega pregleda: opisujejo reke beguncev »iz srbskih dežel na Hrvaškem, ki jih sprejemajo, kot so nesrečnike iz Slovenije med zadnjo svetovno vojno«, Slovencem pa očitajo, da so zdaj gostoljubnost vrnili tako, da so »srbski mladosti, oboroženi s praznimi puškami, streljali v hrbet...«. V članku o šolstvu na Kosovu zamerijo Albancem, da so nepopustljivi in niso pripravljeni pomagati srbskim prosvetnim oblastem reševati velikih problemov v izobraževanju na Kosovu. Samo za svoje politične cilje jim gre. Prosvetni Rašomon ali sprenevedanje, gotovo pa nekaj, kar nima nič skupnega z zdravo družbeno moralo, za kakršno se po realsocialističnih balkanskih manirah zavzema Demokratska pedagoška stranka Jugoslavije. BORIS LIPUŽIČ aktualno NAŠ KOMENTAR RAVEL ZGAGA Utišanje Vprašanje, ki me je začelo vznemirjati, je namreč tole: ali je le naključje, da je po »vroči« pomladi, ko so tako prihajajoča šolska zakonodaja in sindikalno gibanje šolnikov kot dinamično šolsko življenje samo (z nepopustljivimi maturanti vred) poskrbeli za stalno navzočnost »naše« problematike v javnosti, zdaj na vrsti »mlačna« jesen? Res je, tu in ta trenutek se dogaja toliko zgodovine, da bomo imeli naslednjih nekaj desetletij spet težave s sestavljanjem zgodovinskih učbenikov za zadnje razrede. Vojna na Hrvaškem in domači spopadi okrog lastninske zakonodaje prav gotovo odtehtajo toliko, da morate komentarje ob začetku novega šolskega leta ali poročilo z razprave o izdajanju učbenikov iskati na skritih robovih notranjih strani. Vendar pa pred nami ni nikakršno običajno šolsko leto in v njegovem prvem mesecu izdajanje učbenikov gotovo ni bil edini ali osrednji šolniški problem. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je komaj začel veljati in snovanje nove šolske zakonodaje je na straneh Uradnega lista šele napovedalo tisto fazo, za katero so ljudje nasploh najbolj občutljivi: predlog za izdajo zakona o osebnih dohodkih v šolstvu. Avgustovski sklep slovenske vlade o določitvi normativov za pedagoško delo je povzročil val komentarjev, ki pa se je vsaj v obvladovanem delu javnosti, v časopisju, hitro umaknil v strugo. Itn. Vendar pa tega ne gre stopnjevati v paranojo o dirigiranih urednikih in drugih preživelih (povsem?!) šikanah. Medijska navzočnost posameznega področja družbenega življenja je hudo relativna stvar, ki se včasih spremeni čez noč. Prav gotovo so razburljivi zgodovinski časi sicer ugodna priložnost, da zaradi pomanjkanja prostora kak vaš lokalni škandalček ne pride na strani, ki jih berejo vsi, ali da »spravite skozi« neko zadevo, na kateri bi se sicer pasli dežurni kritiki. Toda zaradi vsega tega se le ne gre pretirano vznemirjati. Zato pa ima vprašanje, ki se mi je postavilo tisto oblačno popoldne še neko drugo plat. Gre za neko pretanjeno spremembo, ki jo je zaznati v zdajšnjem diskurzu o šolskih zadevah, za posamezne izraze, skorajda za nekakšno intonacijo stavkov, ki ni toliko nova (nasprotno, dobro jo poznam iz nekih prejšnjih časov), kolikor morda napoveduje nov način vodenja tega diskurza. Šolske zadeve na Šlovenskem pač niso nikoli bile zgolj obrobne zadeve. Spomnite se samo novejših časov: tistim z zgodovinskim spominom gotovo ni pretirano trditi, da sta bili npr. znameniti sekcijski razpravi o usmerjenem izobraževanju v Cankarjevem domu leta 1983 del »slovenske pomladi«. —Splošm zgodovinski tok zadnjih dveh, treh let se je med drugim tudi v šolskem polju kazal v »novem Ustvarjalnem zagonu«, kot so to imenovali nekateri kolegi. Tako rekoč fizično otipljiv razpad nekega »občega pedagoškega smotra« - diagnosticiran kot vzgojna fantazma vladajoče ideologije - je učitelja, ki je ohranil vsaj za iskrico identifikacije s svojim poklicem, naravnost silil h glasnemu iskanju izhoda iz dolgoletne letargije. Zato je diskurz o šoli v novejih časih postal odkrit politični diskurz: govoril je glasno in o javnih stvareh. Bilo je ganljivo gledati tolike ljudi, ki so uživali v odkritju, da zmorejo artikulirati svoja prebujanja. Moj prijatelj, ki nima prav nobenega razloga, da bi blagroval prejšnji režim, je lanske volitve javno komentiral kot konec nekaj mesecev stopnjevane svobode. Oblast na neki način kaj drugega kot konec (ali meja) svobode niti ne more biti, vendar o tem kdaj drugič. Za našo temo je pri tem zlasti pomembno, da gramatiko političnega diskurza prisvaja zase. Ker je oblast demokratična in ker z državljani komunicira, seveda ne prepoveduje govoriti, pač pa določa pravila, koncepte in intonacijo tega govorjenja. Ta pravila pa merijo na to, da uspavajo lastno govorico, da vnesejo spravne koncepte v bojevito željo po govorjenju, da intonacijo »spet prilagodijo našemu temeljnemu poslanstvu«. Namesto težko izbojevanega razsvetljenskega sa-pere aude stopa zdaj tolažba v tem, da je šola »pač živ organizem« (to sta mi v septembru v časopisih povedala tako šolski minister kot predsednik skupščinskega prosvetarskega odbora), da »vse temelji na odnosu«, da mora biti učitelj »s srcem stalno v šoli, razen tedaj, ko spi«. Ob pomisli, da je spet red, bi se morda človek v teh norih časih moral počutiti bolje. Kako to, da potlej spet tožimo o malodušju? In koliko imajo pri tem nori časi? K POUKU ČEZ DRŽAVNO MEJO Dobro sosedstvo za prihodnost Zgodilo se je, kar se je še pred kratkim zdelo komaj verjetno: skupina desetih učencev velikovške trgovske akademije in enako močna skupina slovenjgraške ekonomske šole, obakrat iz četrtega letnika, sta za en teden zamenjali šolo, tako da sta pouk doživljali pri sosedih čez državno mejo. Tudi ta zgodba ima svojo zgodovino. V resnici se je začela pred kakšnimi osmimi ali devetimi leti, ko je prof. Anton Schellander na slovenjgraško srednjo šolo pripeljal prvo skupino učencev velikovške šole. Bil je ravno čas začetnih jugoslovanskih omejitev čezmejnega poslovnega prometa in prvega preplaha o zlomu državnega socializma - o tem so poročali avstrijski časniki pretirano zaskrbljeno in pisali celo o pomanjkanju najnujnejših živil in podobnem. Sprejem koroških gostov v gostinski šoli slovenjgraškega šolskega centra je k sreči dokazal nasprotno. Tako se je torej začelo in nadaljevalo, največ pa pripomoglo k spoznanjem, da se moramo na tej razmeroma kratki razdalji, na tako rekoč v istem zemljepisnem in kulturnem prostoru večkrat srečevati, saj se premalo poznamo in dostikrat živimo drug mimo drugega - bolj na temelju nekih predsodkov kot pa na podlagi tega, kar je v resnici. Gre pač za to, da so nujne razlike med obema deloma Koroške samoumevne, celostno poznavanje obeh pa je le pot do vzajemne koristi. Prvemu obisku učencev v Slovenj Gradcu je sledil učiteljski zbor velikovške šole, temu pa še skupna ekskurzija učencev in učiteljev obeh šol po avstrijski Koroški. Sodelovanje obeh šol se je nadaljevalo s takšnimi ali drugačnimi občasnimi stiki, najpomembnejši kakovostni premik pa je nastal po temeljitih pripravah v tem šolskem letu 21. aprila 1991, ko je prva skupina srednješolcev iz Velikovca pripotovala k slovenjgraškim gostiteljem in se razmestila po njihovih domovih zato, da bi se ves teden šolala na gostujoči šoli. Skoraj samoumevno je, da jih je vodil prof. A. Schellander, zdaj dolgoletni pobudnik tega čezmejnega sodelovanja. Slovenjgraška skupina je z enakim namenom odšla v Velikovec, 22. aprila 1991, in se nastanila v tamkajšnjem dijaškem domu poklicne šole. V obeh skupinah so bili dijaki, ki se v svoji šoli učijo jezik sosedov, torej slovenščino ali pa nemščino kot redni šolski predmet. Predvsem na tej podlagi se je mogoče vživeti v redni pouk, skratka, to je bistveno olajšano, čeprav marsikaj omogoča že prvi skupni tuji jezik, angleščina, pa tudi sorodnost številnih strokovnih predmetov, zlasti računalništvo kot podlaga za obdelavo podatkov v gospodarstvu. Posebno privlačna pa je pri tem gotovo sprememba okolja - druga šola, drugi sošolci, drugi učitelji v sosednji državi. Poleg tega je celotedenski spored bivanja v Slovenj Gradcu vseboval skoraj vsak dan še kaj dodatnega: potovanje v Ljubljano (kot nadomestilo pouka, ki je odpadel zaradi stavke maturantov ob letošnjih zapletih z zaključnimi izpiti) z obiskom tamkajšnje ekonomske šole, ogled Velenja, slovenjgraških kulturnih ustanov, Vo-rančevih Kotelj in Raven ter kakšen večer v disku, ki je za današnjo mladino že neogiben. Nekaj podobnega je doživljala slovenjgraška skupina v Velikovcu pod vodstvom prof. Da- nice Doler-Svabove. Morda je ravno zato en sam teden za takšno izmenjavo učencev premalo. Nujnih spremljevalnih, tako rekoč protokolarnih vsebin je namreč toliko, da je delo v razredu vendarle prikrajšano. Obe skupini sodelujočih učencev sta se po opravljenem tednu gostovanja srečali sobotno popoldne, 27. aprilaT991, na srednji šoli v Slovenj Gradcu. Srečanje se je končalo s skupnim piknikom v lovski koči nad Selami pod Uršljo goro. Eni in drugi so bili zadovoljni in spodbujeni ter prepričani, da so doživeli veliko lepega, koristnega in pomembnega. Tako sta obe šoli kot prvi na tem področju prebili led med Avstrijo in Slovenijo in se zapisali v zgodovino meddržavnih šolskih stikov. Vse je potekalo brez zapletov ali kakršnih koli težav, to pa bo pripomoglo, da nezaupljivosti - kot je videti, je le bilo tokrat nekaj predvsem na avstrijski strani - v prihodnje sploh ne bo več. Hkratne krajše izmenjave učencev so lahko tudi najustreznejši prehod na morebitne daljše oblike izmenjave ali skupnega izobraževanja, kot ga predvideva vzajemni šolski poskus z enotno trgovsko akademijo za zdaj na območju Avstrija - Slovenija - Italija v povezavah Alpe-Jadran. Pobuda za to je prišla prav z velikovške trgovske akademije, potrdil pa jo je deželni šolski svet Koroške. Predstavljeno gostovanje je po srečnem naključju prav obogatilo posvet o nadaljnjih oblikah šolskega sodelovanja na tej in oni strani meje. Posvet je bil 25. aprila 1991 na slovenjgraški srednji šoli. Udeležilo se ga je močno zastopstvo koroškega deželnega šolskega sveta in mladinskega Rdečega križa iz Celovca, republiko Slovenijo pa je zastopala slovenjgraška enota Zavoda RS za šolstvo. Posvet je podprl tudi v tem zapisu predstavljeno obliko povezav šol in prevzel obveznost, da ji dokončno uredi pravno podlago z meddržavnimi določili o nujnem bolniškem zavarovanju sodelujočih. Naše medsebojno krajše 'ali daljše sodelovanje na sorodni šoli čez mejo je izredno dragocen korak k tisti skupni Evropi, ki je naša skupna prihodnost. Prvotne zamisli in zdaj že prve izkušnje kažejo, da nas vztrajnost pri teh prizadevanjih vodi na pravo pot v Evropo, k sosedstvu brez meja. FRANČEK LASBAHER STOP THE WAR IN CROATIA Tržno usmerjeno vodenje Z ravnatelji na desetdnevnem tečaju v Angliji Ob koncu junija je skupina ravnateljev osnovnih in srednjih šol v organizaciji Zavoda RS za šolstvo in šport obiskala Crewe + Alsager College of Higher Education v kraju Crewe v Angliji in se tam udeležila desetdnevnega tečaja o vodenju šol (Education Management). V skupini so bili poleg ravnateljev še zastopniki zavoda RS za šolstvo in šport, Pedagoške akademije v Ljubljani in Filozofske fakultete. Za nenavadno obliko izobraževanja so se dogovorili ob obisku dekana oddelka za podiplomski študij na stalno strokovno spopolnjevanje in usposabljanje učiteljev tega kolidža dr. Evansa, ki je bil gost zavoda v začetku tega leta. Oddelek namreč vodi tudi podiplomski študij managementa v izobraževanju. Želeli smo spoznati njihovo šolo za management in videti, kakšne izkušnje in spoznanja lahko prenesemo v našo »šolo za ravnatelje«. Gostitelji so pripravili bogat študijski program, obiske šol in vrtcev, pogovore s strokovnjaki za posamezna področja. Pokazali so nam tudi del kulturnih zanimivosti okolice. Organizatorji so že poznali strukturo udeležencev tečaja in naše želje, na podlagi katerih so pripravili program. O njem smo se pogovorili tudi na našem prvem srečanju. Sicer pa smo se na tečaju seznanjali s temami, kot so: britansko šolstvo, teorija organizacije. začetno izobraževanje učiteljev, razvoj osebja in motivacije, vodenje izobraževalnega procesa, financiranje, spreminjanje kakovosti v izobraževanju. Posebno zanimiva je bila tema, ki so jo poimenovali Diagnostični modul. V tem delu programa namreč vsak udeleženec šole za ravnatelje predvidi svoj osebni razvoj in razvoj šole, v kateri je zaposlen kot vodilni delavec. Enako analizo opravi udeleženec ob koncu študija, zatem pa mentor in sam udeleže- nec primerjata predvidevanje in stvarno stanje in ugotavljata razlike, ki so nastale med študijem. V tem delu programa udeleženec spozna tudi učne sloge in določi svoj slog učenja. Predavanja so bila v prostorih, kamor je bilo mogoče namestiti največ 15 udeležencev. Predavatelj (bolje moderator) je uporabljal grafoskop, videokasete, učne lističe, krajše učno gradivo. Že prvi predavatelj nas je opozoril na sistem »predavanj s prekinitvami«, sproti smo dopolnjevali posamezne nejasnosti. Zanimiva je bila tudi njihova misel: Študentov ne učimo, le pomagamo jim, da se učijo sami. Podoben prijem smo kasneje opazili tudi pri obisku šol: učitelji so učencem zgolj pomagali, da so se učili. Omiš, akril, 1989 Obiski šol Za obiske šol sta bila predvidena dva dneva. Razdelili smo se v več skupin in obiskali vrtec, nižjo in višjo stopnjo osnovne šole ter srednjo šolo (Primary School. Secondary School). S skupino kolegov sem obiskala manjšo osnovno šolo (od L do 5. razreda). Presenetila je razmestitev prostorov (odprt prostor s prehodom iz enega razreda v drugega), za okroglimi mizami so sedeli po štirje učenci in samostojno delali, posameznikom je pomagal učitelj, ki je sedel mednje. V prostoru je bil zaznaven mir, čeprav so se učenci pogovarjali, vstajali in se sprehajali. Šola je imela knjižnico, založeno z mnogimi priporočniki, ki so jih uporabljali učenci že na tej stopnji. Opazila sem npr. pregledno urejen slovar angleškega jezika za to starostno stopnjo, pa leksikone, slike ipd. Vrsta računalniških programov je bila izdelana za utrjevanje znanja. Vsi pa smo se udeležili tudi »dneva odprtih vrat« Compre-hensiv School v kraju Alsager. Ob koncu šolskega leta je šola predstavila svoj izobraževalni program in dejavnosti, v katerih sodelujejo učenci in tako propagirala vpis. Šolo so ta dan obiskali starši in učenci, ki so se želeli vpisati vanjo (naša višja stopnja osnovne šole in srednja šola). Poslušali smo več šolskih orkestrov in zborov, videli gledališke predstave, likovno oblikovanje učencev, poskuse iz naravoslovja ipd., dobili prospekte o programu in dejavnostih šole. Skratka: doživeli smo »marketing izobraževanja«. Programi za podiplomski študij in programi strokovnega spopolnjevanja učiteljev_____________________ Marketing izobraževanja smo doživeli tudi, ko so nam profesorji tega oddelka predstavili pomembnejše programe, po katerih izobražujejo. Pripravljajo krajše (enodnevne) in daljše (dve- ali triletne) izobraževalne programe za učitelje in druge delavce v šolstvu. Med daljšimi programi so bili za nas zanimivi programi podpilomskega študija v managementu v izobraževanju (za vodilne delavce v šolah), iz naravoslovja (za poučevanje na naši razredni stopnji osnovne šole) in metodik, specialnih didaktik. Vsi programi so zasnovani na sistemu modulov (programskih enot s 15 do 20 izobra- ževalnimi urami), ki si jih pf1^ biva študent zelo prožno. PR diju upravljanja izobraževanj5 npr. dobivajo študenti (ob de( enkrat na teden - popoldan1 16. do 19. ure, študij pa traja1 dveh do treh let. Temeljni f gram zajema 6 modulov, iZR 6 modulov, raziskovalna fazat 8. Za strokovno spopolnjev55 imajo pripravljenih 24 pro? mov krajšega enodnevni usposabljanja na različnih P dročjih. Šola izvaja daljše P1; grame izobraževanja tudi v ^ dislociranih enotah, krajše ' lahko tudi v posameznih šola11 Dogovori__________________J c Z dekanom oddelka za p°k 5 plomski študij in stalno v kovno spopolnjevanje učitelj5' s dr. Evansom. smo se v zadnlj t dneh pogovarjali tudi o na®8' njem sodelovanju. Šola je Pf ] pravljena poslati v Sloveni ( svoje strokovnjake, ki bi vo5 ( krajše seminarje za posamezf t tematska področja, kot so nfi § umetnost in oblikovanje. P l sebne potrebe učencev, pr^; t študentov v poučevanju ipd. “ goč pa je tudi podiplomski ŠtR j managementa v izobraževan!' ] ali za razredne učitelje in učite"' ^ specialnih didaktik. V tem Pr s meru bi organizirali študij ‘ , skupino naših kandidatov. Pf| govarjali smo se, da bi s tdl programi sodelovali v progranj Sveta Evrope Tempus. Ob koncu tedna smo si o# dali staro mesto Chester. (R skali nekdanje jeklarsko sredi*' j Ironbridge, udeležili smo se koj j certa komornega orkestra Ha||( Orchestra v Manchestru in s‘ ' veda obiskali angleški pub. ,, | Udeleženci smo pridoR izredno veliko novih inforflin1-in izkušenj in posamezni ra*1^ I telji so že načrtovali, izboljševali šolo v letu. Bili smo nadvse motiviraj i in dejavna učna skupina. Zbrf t in prinesli smo veliko študijskef » gradiva. P V Angliji smo preživljali tei1 nobne dneve napada JA na SR venijo. Spremljali smo tisk in R levizijska sporočila in v pisn1! ( bralcev v The Independent tu| | izrekli priznanje časopisu za |!! < črpno poročanje o dogodki ] Javno smo se zahvalili tudi kf| i lidžu za izjemno strokovno f\ \ pravljen tečaj. Z vsem, kar smo videli 1 | spoznali, bomo seznanjali ped{ j goško javnost po časopisih infi j vijah ter na predavanjih in sen11 | narjih. ] MARIJA VELIKONJA v čem j naslednji 1 Mednarodna vesoljska univeiza Mednarodna vesoljska univerza (International Space University) je mednarodna neprofitna izobraževalna organizacija na področju vesoljskega razvoja in raziskovanja. Njen namen je zbrati mlade, vesolju predane ljudi in jih izobraziti za vodenje stalne izstrelitve človeštva v vesolje. Ustanovljena je bila v letu 1987 in je prva organizacija te vrste v svetu. Cilj univerze je izobraževati študente, ki so se že izkazali na svojem strokovnem področju in imajo določene organizacijske sposobnosti, na podiplomski ravni. Ustanovili so jo dva Američana in Kanadčan, ki so spoznali, kako pomembno je mednarodno sodelovanje pri tako zahtevni nalogi, kot je osvajanje vesolja. Vsi trije so se že prej ukvarjali z delom pri raznih ustanovah in organizacijah, povezanih z vesoljem, in bili razočarani nad njihovo nacionalno enostranskostjo. To stanje je bilo mogoče spremeniti le z revolucionarnim dejanjem in izobraževanje je najprimernejše področje. Mednarodna vesoljska univerza je odgovor na kitajski pregovor: Kadar načrtuješ za leto, posej seme, kadar načrtuješ za desetletje, posadi drevo, kadar načrtuješ za stoletje, izobražuj ljudi. Na ustanovitveno konferenco 12. aprila 1987 so bili povabljeni zastopniki vseh vesoljskih držav in so se je udeležili v presenetljivo velikem številu. Delovanje tedaj ustanovljene univerze je trenutno omejeno na organiziranje poletnih šol, že naslednje leto pa bodo objavili, katero mesto je zmagalo na razpisu za stalno univerzitetno mesto, kjer bodo predavanja na magistrski študij za naslov magister vesoljskih znanosti (Master of Space Studies). Doslej so bile že štiri poletne šole: 1988 v Cambridgu (Massachusetts, ZDA), 1989 v Strasbourgu (Francija), 1990 v Torontu (Kanada) in 1991 v Toulousu (Francija). Načrtovane poletne šole bodo 1992 v Kitak-jušu (Japonska) in 1993 v Moskvi (Sovjetska zveza). Dosedanje poletne šole so potrdile pravilno usmeritev univerze in veliko pripomogle k akademskim in organizacijskim izkušnjam. Izobraževalni proces v poletnih šolah. ki traja 10 tednov je multidiscipli-naren. Udeleženci poslušajo predavanja s področij, povezanih z vesoljem: tehnike, satelitskih aplikacij, fizikalnih znanosti, ekonomike in organizacije, medicine, arhitekture, humanističnih ved, politike in prava ter surovin, virov in predelovanja. Po končanih predavanjih sledijo izpiti. Izobraževalni program se nadaljuje s predavanji s področij, ki jih udeleženci sami izberejo. Študij končajo s projektom in diplomo. Predavatelji na Mednarodni vesoljski univerzi so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih in prihajajo tako Z univerz kot iz industrije z vsega sveta. Določeno število predavateljev je stalno, veliko pa je gostujočih. Pri pedagoškem delu in pri projektu pomagajo tudi asistenti, ki so vsi diplomanti Mednarodne vesoljske uni-. verze. Kot sem že omenil, je bila letošnja poletna šola (International Space University 1991 Summer Session) v Toulousu (Francija). Udeležilo se je je 137 slušateljev iz 26 držav z vseh celin sveta. Tudi sam sem bil med slušatelji kot prvi in edini zastopnik Slovenije (oz. Jugoslavije). S tem se je tudi Slovenija pridružila mednarodni skupini držav, ki sodelujejo z Mednarodno vesoljsko univerzo in ima s tem možnosti vpogleda in sodelovanja pri nastajanju najrazvitejših tehnologij in tokov znanosti v svetu. Za slušatelje Mednarodne vesoljske univerze si izbran šele tedaj, ko predložiš vsa dokazila o strokovnosti in znanju angleškega jezika, ki je delovni jezik univerze. Med predavatelji, ki jih je bilo okoli 200, je bilo veliko, vidnih imen, povezanih z raziskovanjem vesolja, med njimi tudi nekateri kozmonavti. Kot diplomirani inženir elektrotehnike 'sem lahko razširil znanje tako na svojem področju kot tudi na preostalih področjih povezanih z vesoljem, o katerih pri nas nisem imel priložnosti slišati. Svoje znanje in izkušnje smo pokazali in izmenjali pri delu na projektu, ki se je letos imenoval Mednarodna ekspedicija na Mars (International Mars Mission). Izobraževalni proces v mednarodnem okolju in zaradi tega z veliko posebnostmi je velik izziv. Rezultati so bili doslej vedno več kot uspešni. Imel sem priložnosti navezali mnogo poznanstev in prijateljske stike. Prav tako pa šem skušal našo deželo približati drugim, ki so bili o njej precej nepoučeni. S seboj sem prinesel,s' nekaj možnosti za sodelovanje pri 'jj soljskih dejavnostih za osnovno^, ske učence in za študente. Osno^ šoki bi imeli možnost sodelo'’' s svojimi likovnimi in drugimi izdl\ v mednarodnem projektu. Vsi !' datki o projektu so trenutno na P vodu za šolstvo. Študentje pa if^ ponudbo za stike svojih kolego'/ j drugih dežel, organiziranih v dn&' za raziskovanje in razvoj vesolja dents for Exploration and DeveM ment od Space - SEDS). Ne smemo pozabiti, da smo A Ijeni, da se tudi vnaprej udeležuj^' vseh dejavnosti Mednarodne vesw ske univerze. Mednarodna vesoljska univerzo f za Slovenijo zelo dobrodošla pril0' nost, saj lahko pokažemo, da nam ’ le do govorjenja o mednarodnem R delovanju in vključevanju v Evrop( Slovenija ni vesoljska dežela, ven(‘\ so nam poti za sodelovanje pri rtk skovalnih in razvojnih dejavnoS" odprte. Izgledi raziskovanj na ,f' področju niso samo vesoljske rakd1 ampak tudi ogromno število tehnt)'^ gij in drugih znanstvenih dosežkov različnih področjih: od arhitekture1' prava. Za tiste, ki ne sodelujejo Pf; razvoju, so rezultati naprodaj zn,1!,j soko ceno, ki jo ponavadi plačujef dežele v razvoju. Menim, da je PR da se vključujemo v tokove vrhunš* tehnologij in znanosti in izobražen nje je prav gotovo najprimernejšin> čin. JUŠ KOCIJAN Delo vne obveznosti in pokojnine učiteljev v Evropi Kolikor držav, toliko razlik „>17. evropski konferenci Svetovne konfederacije organizacij 2 Mljskega P°kl'ca (WCOTP) od 19. do 22. oktobra bodo skupaj Mednarodno organizacijo dela (ILO) obravnavali delovne razmere, uWf6 -in soc'alno varstvo učiteljev v Evropi. Zadnjič smo predstavili vc"eljske plače v osnovnih in srednjih šolah v 12 evropskih deželah bruto zneskih z davčnimi stopnjami ter prispevki za socialno varovanje. Tokrat bomo prikazali podatke o delovni in učni obvez-^IjPedagoških delavcev ter o njihovih pokojninah. ' in ePrav razmerja med delovno i‘ uino obveznostjo učiteljev f! P°sameznih državah ni zmeraj f primerjati, ker so pov- ^ P°sebnosti, so podatki kljub J te^ zanimivi. J d V Angliji ima učitelj letno 195 1 ' delovne obveznosti v šoli na ]i 5 d* • 0C* te®a ^n' P011^3-tj v ni Pa strokovnega spopolnje- £. stn]a: Različna, glede na šolsko 'j' n°Pnjo, je tedenska učna obvezal no.s; 25 do 30 ur. "f , v Nemčiji traja šolsko leto od ' avgusta do 31. julija, letnih j yeznosti v šoli ima učitelj 225 i ter 23 do 27 učnih ur na Jen na splošnoizobraževalnih lab ter 240 dni pouka v stro-pi „?Vri’h šolah, kjer imajo po 22 ur 1 Učae obveznosti. jC Nizozemskem imajo učite-■tj | ' 202 delovna dneva v šolskem »lf u ter 60 dni letnega dopusta, Pf SK°Lnovnii1 Šolah je 40 ur teden-f delovnih obveznosti, v sred-J 1'n Šolah pa 29. Iz podatkov ne razberemo, kolikšna je učna obveznost. V Franciji traja šolsko leto 316 dni, tedenska učna obveznost v osnovnih šolah je 26 ur, 1. ura na teden pa je namenjena pedagoškim pogovorom. V srednjih šolah je učna obveznost 18 tedenskih ur, vseh delovnih obveznosti pa je lahko od 24 do 40 ur, odvisno od vrste šol druge stopnje. Na Norveškem imajo učitelji na osnovnih in nižjih srednjih šolah 190 dni delovne obveznosti, od tega 185 za pouk in 5 dni za strokovno spopolnjevanje, na višjih srednjih šolah pa je 187 dni pouka in 3 dni strokovnega spo-polnjevanja. V vseh šolah imajo po 30 ur neposrednega dela z učenci. Na Švedskem ima učitelj 178 dni pouka, 5 dni je namenjenih strokovnemu spopolnjevanju, vsako tretje leto pa 24 dni. Na teden imajo 20 do 34 ur pouka. »Učitelji, katalogi znanja f in učni načrti bi| ^ai se sprašuje Evropa? ! .• Raziskave in izkušnje ka-D°. da se podobno vedejo tudi pPheljj. V deželah na jugu ^Vrope, npr. v Italiji in Španiji, : Stelji večinoma ne upoštevajo J upnih načrtov, saj so zanje le P'sna navodila, ki jih tako ali ,ii tak° ni mogoče uresničiti. Na se-it v®fu Pa je položaj obrnjen. Za J^eitelje je učni načrt vodilo, do «■ Katere stopnje morajo pripeljati i SVoie učence. \ Oprtost ali zaprtost? 1 Vsi učitelji, tako na severu kot J a jugu, pa se strinjajo, da sta jr P°glavitni pomanjkljivosti naci- i ?na*nih programov in učnih na crtov njihova neusklajenost ’ n Zj*ltevam' zaključnih izpitov in "j1' veuodelanost ciljev. Težnja ’ , evropskem prostoru, ki nare-J dU e nove- bolj odprte učne na-d- te’ ^ temeljili na ciljno ; .Smerjenih dejavnostih in upo-jf -ali avtonomijo učiteljev in j< , ®ncev- je v nasprotju z ozko lii °ločenimi zahtevami izpitov. Kdo? Novi učni načrti so priložnost a prenavljanje pouka. Učitelji eiijo ustvarjalno sodelovati pri Prenovi, vendar pa imajo za to različnih evropskih deželah ra-I l7e možnosti. Udeleženci de-avnice so z zanimanjem sprejeli .formacijo 0 tovrstn'^ pozitivnih 'skušnjah v Sloveniji, kjer 'teljj sodelujejo v delovnih Kupinah za pripravo in prenovo t Nalogov znanja in učnih načr-°v- Njihovo sodelovanje ima dvojni učinek: po eni strani pripomore k večji jasnosti in uresničljivosti dokumentov, po drugi pa jih učitelji bolje sprejemajo »za svoje«. Poročevalec iz Norveške je poročal o podobni izkušnji, vendar z negativnim predznakom. Učiteljem predložijo osnutke novih učnih načrtov, toda njihovi predlogi in pripombe navadno dušijo inovativnost, ki jo prinašajo, in jih vračajo v stare, ustaljene tirnice. V drugih evropskih deželah pa je videti, da so učni načrti in katalogi predvsem stvar ozkega kroga strokovnjakov in politikov. na njihove odločitve pa učitelji nimajo nobenega vpliva. Kako brati kataloge in učne načrte? Odnos učiteljev do programov, učnih načrtov in katalogov znanja je predvsem stvar pedagoškega usposabljanja 1 za ustrezno branje dokumentov. Učitelji naj bi se usposobili za takšno branje, ki ne bi omejevalo njihove avtonomije in samostojnosti učencev. Toda priseganje na učiteljevo popolno avtonomijo in popolno zavračanje učnih načrtov bi pomenilo kaos. Učitelji so za svoje delo odgovorni družbi, ki plačuje izobraževanje svojih otrok. Učni načrti in katalogi naj bi bili splošni okvir in skupni imenovalec tako za učitelje kot za avtorje učbenikov, za razvoj metodike in strokovno usposabljanje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport pripravlja na to temo vrsto seminarjev z naslovom Katalog znanja in učni načrt za tuje jezike v evropski dimenziji. Na seminarjih naj bi poskušali odgovoriti predvsem na vprašanja, kot so: komu je namenjen katalog znanja, kako beremo učne načrte in kako so slovenski dokumenti usklajeni z navodili Evropskega Sveta- IRENA LIPOVEC-TORKAR to je odvisno od vrste in stopnje šolanja. Na Finskem imajo učitelji 190 dni pouka in 3 dni obveznega izobraževanja. Tedenska učna obveznost je 17 do 23 učnih ur, poleg tega pa morajo opravljati še druge naloge po šolskem programu. Najbolj raznoliko je v švicarskih kantonih. V francoskem delu Švice je v osnovnih šolah 38 do 39 tednov pouka, povprečno 180 dni. Tedenska učna obveznost je 22 ur. V nemško govorečem delu Švice ima 10 kantonov 240 dni pouka, tedenska učna obveznost na predšolski stopnji je 20 do 24 ur, v osnovnem šolstvu od 23 do 28 ur, v strokovnih šolah 18 do 21 ur. Na Danskem ima šolsko leto 203 delovne dni. 4 so namenjeni spopolnjevanju. Delovna obveznost v šolah je 32 do 40 ur. V Grčiji ima šolsko leto 178 dni, učitelji pa imajo 30 ur dela na teden v šoli. Na Malti je 194 dni v šolskem letu, 4 dnevi pa so namenjeni spopolnjevanju učiteljev. Tedenska učna obveznost je 27,5 ure. Na Cipru ima učitelj 190 dni pouka, tedenskih obveznosti v šoli pa ima 33 ur. Za primerjave so zanimivi tudi nekateri podatki o učiteljskih pokojninah v Evropi. V Nemčiji znaša pokojnina 75% od zadnje plače, na Norveškem 66 do 70%, na Nizozemskem 70%, v Veliki Britaniji dve tretjini zadnje plače, v Bolgariji 75%, na Švedskem 75%, v Švici 50 do 75% (odvisno od kantona), v Grčiji 80%. na Danskem 75% (pogoj 37 let delovne dobe in 67 starosti)., V Franciji znaša pokojnina 75% od povprečja šestih mesečnih plač pred upokojitvijo, na Malti pa je 66,7% od zadnje plače. V nekaterih deželah dobijo učitelji ob upokojitvi tudi omembe vredne odpravnine. Na Cipru je to vsota 28 zadnjih mesečnih plač, v Grčiji 3 milijone drahem, v Angliji pa je pri 20.000 funtih zadnje letne bruto plače odpravnina kar 30.000 neobdavčenih funtov! Skratka, kolikor držav, toliko različnih pokojnin. Kaže, da bo »združena« Evropa težko v tem stoletju dosegla kaj več, da bi približala vrednost učiteljskih plač in pokojnin ustreznejšemu povprečju. Verjetno smo še daleč od časa, ko bodo kolikor toliko izenačeni: delovne razmere, socialno varstvo in gmotni položaj učiteljev v večini evropskih držav. Tudi to je eden od ciljev mednarodnega sodelovanja nacionalnih učiteljskih organizacij. B. L. Sedeča - akt, 1990 Nova šolska stavba v Gorici S pravkar začetim šolskim letom so se goriške državne višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom preselile v novo stavbo, ki je zgrajena v južnem delu mesta v ulici Puccini. Stavba je sicer komaj približno dokončana. saj prvi dan pouka še ni bila očiščena, delavci so hiteli z zadnjimi deli. okolica še ni bila povsem urejena, telovadnica še ni opremljena. selitev še ni bila končana. In tudi uradnega odprtja še ni. Precej nenavaden položaj torej, ki jo spremlja nelagoden občutek dobršnega dela slovenske manjšinske javnosti, kajti nihče se ni posvetoval niti s širšo niti s strokovno javnostjo. Ravnatelji so si komajda lahko ogledali načrte in tudi s potekom graditve jih niso seznanjali. Vsa akcija za dograditev stavbe je namreč potekala precej mimo slovenskih ravnateljev in naše javnosti, vodila jo je goriška občina, ki je tudi pridobila državni denar. Le občinski odbornik Slovenske skupnosti M. Špacapan je sodeloval in tudi odločilno pripomogel k temu. da se je projekt uresničil, kajti nastajalo je veliko zapletov pri pridobivanju denarja. Občina je namreč zamudila enega izmed rokov za predstavitev projektov in skorajda ne bi mogla črpati 4.5 milijarde lir. odobrenih iz državnega sklada in 3.000 milijard lir. namenjenih šolskim stavbam v Italiji. Za takšno stavbo so si Slovenci prizadevali dobrih dvajset let. graditi pa so jo začeli marca leta 1988. ne da bi ravnatelji šol o tem karkoli vedeli. Načrte je pripravil znani arhitekt Marcello D'01ivo. ki se je uveljavil tudi zunaj Italije, ter arhitekt Marian Cefarin. Center je po prvem vtisu sodeč zanimiv in funkcionalen. V vsakem krilu stavbe ima vsaka šola svoje prostore, knjižnica, telovadnica in avditorij pa so skupni. Krila povezujejo pokrite pasaže, ki menda omogočajo tudi učinkovito zračenje in dajejo celotnemu poslopju zanimive konture. V neposredni bližini je tudi stavba italijanske tehniške šole Galilei. v sklopu te pa še zmeraj deluje slovenska sekcija kot peta slovenska (a nesamostojna) šola. Vse se je dobro izteklo, ker tudi podražitve niso ogrozile gradnje in zato. ker se je slovenska Kmečka banka tudi izkazala s pomočjo. Tako imamo zdaj na Goriškem drugo šolsko stavbo, ki je v vsej zgodovini sezidana z italijanskim državnim denarjem. Pred dobrim desetletjem so postavili osnovno šolo (naši nižji razredi osnovne šole) in vrtec v ulici Brollo. vse druge šolske stavbe pa so zasebna last naše skupnosti in njenih organizacij, ki so jih kupile s svojim denarjem, povečini so to darovi posameznikov. Med temi stavbami sta bila na samem robu središča mesta najpomembnejša Mali in Šolski dom. in tu se začne naša zgodba. Vse do potresa leta 1975. so v tej pretesni stavbi na Kriški ulici delovale vse štiri slovenske višje srednje šole. nato je državna inšpekcija prepovedala uporabo stavbe zaradi varnostnih razlogov. Zlobneži pravijo, da uporabe niso prepovedali zaradi statike, ki jo je načel potres, pač pa zato. da so šole preselili v staro škofijsko malo semenišče, ki je bilo sezidano po prvi svetovni vojni in je doma drugje Kakšen je dober učbenik? Dober učbenik ne vsiljuje vrednostnega sistema. Zato nima že v uvodu napisanih smotrov, zlasti ne vzgojnih. Ponuja le dovolj znanstveno preverjenih informacij, iz katerih učenec sam prepozna družbene in še posebej etične probleme. Tako se lahko do njih neodvisno opredeli in ob tem kritično ustvarja svoje vrednote, ki jih v razpravi v razredu primerja z vrednotami drugih. Dober učbenik pa daje sodobne znanstvene in tehnološke dosežke ter navaja učenca na razmišljanje o razvojnih težnjah. Preteklost obravnava kot temelj usmerjanja v prihodnost in celo skuša ocenjevati, kaj naj bi bilo jutri. Učbenik povezuje vrhunske dosežke znanosti s proizvodnjo, varovanjem zdravja in okolja ter z vsakdanjim učenčevim življenjem. Dober učbenik v razvitih državah ni drobna knjižica, nekakšna beležka najnujnejšega. Obsežen je, bogat po vsebini in opremi. Taka knjiga je, ki jo daš rad na svojo knjižno polico, da bi jo kot dobrega znanca pozneje v življenju še marsikdaj pogledal. Prijatelj naj postane tudi tistemu, ki se ne bo ukvarjal predvsem z umskim delom. Pri nas se mnogi branijo takih učbenikov, češ da so preobsežni, pretežki za otroka in jih zato ne smemo dovoliti. Kar nekako nočejo sprejeti naloge, da je treba otroka čimprej navaditi na hitro iskanje potrebnega znanja v kopici podatkov - prav to pa naj spodbuja in omogoča dober učbenik. Zato se pri presoji njegove vsebine in obsega ne gre zgledovati po naših merilih, ker se zanje na tujem nihče ne bo zmenil. Na svetovnem trgu proizvodov in znanja, kjer moramo tekmovati, postavljajo merila najbolj razviti. Kdor jih ne dosega, bo pač postal (ostal) sodobna kolonija. Vendar dober učbenik ni sestavljen kot nekakšen priročnik za podatke. Vsebuje sodobne metode za prenos znanja, zlasti metodo reševanja problemov ter informacijske metode in tehnike. Med zadnjimi prednjači prepoznavanje vzorcev znanja, mapiranje znanja. To lahko primerjamo s hojo na goro: čim višje gremo, tem bolj se nam odpira pokrajina, tem bolj spoznavamo razliko med posamičnim drevesom ali hišo ter gozdovi in vasmi ali mesti. V urejanje znanstvenih dosežkov, ki se tako hitro kopičijo, vse bolj vpeljujemo sisteme znanja kot nekakšne zemljevide. Te je treba med kopicami podatkov prepoznati. To prepoznavanje pa je tudi najboljši način učenja. Dobra tradicija učbenikov ostajajo poskusi in preverjanja. Razlika je le v izvedbi. V preteklosti so učenci večino poskusov videli in le redke sami izvajali v šoli, dober učbenik pa prenaša večji del poskusov v domačo kuhinjo, pralnico, garažo, v krajevno skupnost. Tam naj učenci zbirajo podatke in eksperimentirajo po navodilih učbenika skupaj s svojimi starši, v šoli pa naredijo sintezo ter izpeljejo tisti del poskusa, ki ga zaradi varnosti ali zahtevnosti doma ni mogoče opraviti. Ob dobrem učbeniku postajajo starši hkrati učitelji in učenci svojega otroka. Dober učbenik tudi ni menza, ki ponuja eno samo (največkrat slabo) jed. Prav tako ni enosmerna ozka cesta za eno vrsto vozil. Prej je podoben avtocesti s tremi štirimi pasovi. Vsem učencem omogoča čim hitrejšo pot naprej, ne da bi ovirali druge. Vsakemu učencu tudi daje priložnost, da vselej, ko to hoče in zmore, preide na hitrejši pas. Dober učbenik spodbuja k skega povezovanja ne gre. Če bi samo nemščino, angleščino, laflT čino... je gotovo, da bi gradili M's temeljev, brez nujne postopni;' 1 11 I j >_ r , 11 Vij 1IV. . 1 duševnem razvoju naših učencevjj dijakov. Ne ravnajmo se po en(; nevnih geslih politike, temveč |( trajnih načelih evropskega povč/. vanja in trajnih potrebah duševn^L razvoja slovenskega otroka. MILAN DOLGAN, predsednik Slavističnega dr ul1]! Ljubljana |! ---------------------------- SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE - profesor matematike Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. Na voljo je dvosobno kadrovsko stanovanje. Kruh upanja KRISTINA BRENKOVA, mladinska pisateljica, urednica številnih zbirk za otroke in prevajalka, bo 22. oktobra dopolnila 80 let. 'i^LSpoštovana pisateljica dr. rojila Brenkova, po konča- ^Luliidjišču ste študiralfJiF-in psihologijo in še jr^—JoJno tudi doktorirali. ^Ojjsrednja usmeritev v živ-ff^iLjc^bila namenjena mla-■j^SpčnjiŽevnosti, urednikova-t3u i^Jnjrevajanju pri Mladinski r^^Tltoliko Vam je ob tej •^ncrjivTlahko pomagal študij? la' Lepo vprašanje f , —ris yyi uauujc — ci nanj ni 0 preprosto odgovoriti. Nisem j . ^ Zavedala, da bi študij nekako Dr ui aiuuij ricrsuHU 3'j ^pletal moje delo. V podzavesti n * vendar pa je bila tudi v meni >ne je študij močno dota- • c Snjenost k temu delu. ° sem Prišla na univerzo, K ^ tiislila, da se mi bodo vse j t-Vese odgrnile: zakaj človek '* (šafe’ nai Ijadje Živimo med ki L , °- Saj se mi je marsikaj razjas-ii-i1 °’ a vse nikoli. Vse, kar slišiš, A^0H doživiš, ostane v človeku, e L °blikuje, pa najsi sprejmeš ali 3 in tako je bilo tudi s tem uCd!!e,n- Nekaj časa sem celo m ls‘Ha, da bi nadaljevala delo na ^erzi - povabila me je prof. 0 t .j a Sodnikova, ki je takrat pre-■ iTa filozofijo na fakuleti ar)| fjubljani, da bi postala njena \iKs‘stentka. Zanimalo bi me razi- Zor^ Rodovino slovenske filo-ylle- No, potem se je drugače iP P^Ho - prišla je vojna in po njej zaposlitve, ki so bile ne-, p0 bolj sodobne kot pa razi-°yanje slovenske filozofije. Sr^J^erjetno Vam ni žal, da je žfffašg pot tako? L ' Ne, nikdar mi ni bilo žal, ,u“' sem se odločila za poklic, 1 f„?!frega me je precej pripeljalo a ifj,a*ljučje. Takrat je odšel z Mla-bor^ske knjige Dušan Moravec, o fkademik in najpomembnejši te-■otfitrolog slovenskega gledališča, in ,J e ie Priporočil za urednico. ^Urejali ste knjige za mla-j?£_ pri Mladinski knjigi. uadi slovenski bralci so se ob T^šetn delu seznanili z biseri - Ne vem, vem le to, da smo bili takrat tako zavzeti, da je France Bevk napisal celo stran za Slovenskega poročevalca samo o Čebelici, Pečar pa ga je karikiral, kako deli Čebelice slovenskim otrokom. Kasneje je Pečarjevo karikaturo dobila zagreta učiteljica Draga Lupinčeva, ki je toliko naredila za našo knjigo na Tržaškem, da ji ne bomo nikoli zadosti hvaležni. Živela je tudi težnja, da bi našo literaturo v dobrih prevodih razširili po svetu. Zelo smo verjeli v pomen mladinske literature za rast mladega človeka. Danes, v luči vseh medijev, se nenadoma zaveš, da je mladinska knjiga le delček v dogajanju, pa vendar še zelo pomemben. Koliko je še tihih bralcev in jih tudi še bo! # Po svoje ste pripomogli, da smo dobili biser mladinske literature Solzice, saj ste bili celo priča nastanku črtice Z istim naslovom. - Ja, o tem sem že večkrat pripovedovala. Solzice so prepričevalno napisane in ni naključje, da so šle po svetu v 20 prevodih. Zelo pa sem bila vesela zbirke Zlata ptica; pripomogla sem, da ima slovenski bralec čez sto knjig pravljic z vsega sveta. Zdaj pesnik Niko Grafenauer uspešno ureja to zbirko. Nisem pa uresničila zamisli, da bi izhajali Nobelovci za otroke - izbor najlepšega, kar so napisali za mlade. Morda bo kdaj ta misel še oživela. # Velikokrat ste tudi prevajali... - Razmeroma malo sem prevajala, samo tisto, kar mi je bilo všeč. Neke počitnice sem otrokom brala knjigo Astrid Lindgre-nove - bila je v nemščini, jaz sem sproti prevajala v slovenščino - in otroka sta bila zelo zadovoljna. Šele po tistem, ko je bilo to pri nas na pohodu, sem odkrila, da je pravzaprav obšla že IJUače in svetovne književno- ves svet- knjižice so se zmeraj bolj ^jfMile z likovnimi podobami. ŽS/ijtam lahko poveste o tem Ali Vam je pomenilo prevajanje morda službeno delo ob urednikovanju ali bolj soustvarjanje z avtorjem? - Bolj soustvarjanje z avtorjem; prevajanje je odgovorno delo, ker moraš zmeraj poskušati biti zvest avtorju, hkrati pa misliti na svoje bralce. Nikakor se nisem čutila doraslo, da bi lahko več prevajala. # Tudi iz ljudske zaklada-nice ste prevajali - na primer Grške bajke. - Zdelo se mi je, da jih moramo imeti v taki obliki, da bi jih prebralo čimveč otrok - v trenutku so bile razprodane. Otroci takoj začutijo, kaj jim je blizu. Prevedla pa sem tudi mezopotamske, egipčanske in sirijske bajke - to so pretresljive stvari. Vendar imam to še v rokopisu. # Odstirajmo zaveso pri Vašem mladinskem delu, ki je globlje pričujoče v slovenskem prostoru že več kot 40 let; zelo Vas je privabljalo gledališče, saj ste ustvarili več mladinskih iger: Mačeha in pastorka, Čarobna paličica, Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu, Najlepša roža, Modra vrtnica za princesko.. . Od kot spodbuda? - Že kot otroka me je privabljal oder. In ko je prišel povojni čas, ko marsičesa ni bilo, si moral ponuditi otroku kaj drugega. Hkrati pa je vojna tolike prizadela, da bi moral imeti zdravilni kamen, ki naj bi jim olajšal življenje. Ker kamna ni bilo, sem ga pričarala. - Tako še danes včasih v šoli rečem otrokom, naj si poiščejo svoj kamenček sreče in verujejo vanj. Moje igre so bile preproste, scensko nezahtevne, da so jih lahko igrali tudi na šolskih odrih. So pa igro Najlepša roža nekaj let igrali na Dunaju; s sinom sem si ogledala predstavo in kar nisem mogla verjeti, kaj se da narediti iz besedila. Imenitno sem se počutila. # Kdorkoli se bo srečeval z Vašim delom, ne bo mogel mimo Prve domovine - drobcev spominov na otroška leta. Tu je Vaša prva ljubezen - rojstni Horjul, mama in njen dobri kruh, hrepenenje po šolah. Kako danes, s še večjo oddaljenostjo, presojate svet otroštva? odseva večna ljubezen do Horjula, matere in kruha, bežno vpletate svojo družinico. Tu je spoštovanje do Prežihovega Vo-ranca in občudovanje njegovega dela. Vse pisanje je lirično pobarvano, kot da ste hoteli povedati, da je tudi pesem del Va-šega ustvarjanja. Vodilni motiv pa je kruh upanja; je to spomin na otroška leta, ko je mama pekla najboljši kruh, ali je prispodoba časaj v katerem ste takrat živeli? - Prispodoba časa. Res smo morali upati, da bo zlo premagano - pravzaprav smo bili sveto prepričani, da tako mora biti in nič drugače ne bo. # Delo Srečanja z umetniki potrjuje Vaše spoštovanje do umetnikov in njihovega dela. Je delo nastalo iz zapisov ali ste se opirali zgolj na spomin? - Samo spominjanje je. Ko je bilo že natisnjeno, sem ugotovila, Kristina Brenkova (Fotografija: mojster Tihomir Pinter, 1991) - Prva domovina je še zmeraj prva domovina - rada se vračam v Horjul, kjer živi sestra Julka s svojimi in mi je ljubo, ker se vsi zelo dobro razumemo. Prve domovine ne moreš pozabiti. Še zmerom se razrašča pod peresom. # Precej Vaših del je povezanih z NOB; to obdobje je danes pod kritičnim drobnogle-dom. Mislim, da je Vaše delo s to tematiko izredno podobno Vašemu značaju: dobrota, nežnost, razdajanje - kot da je vse to ustvarjala in delala ljubeča mati. Bi danes ponovno pritrdili: Ničesar ne obžalujem? - Res je tako. To je bilo pomembno obdobje, ki se nas je globoko rodovno dotaknilo - kaže, da tega še ne znamo presoditi, morda bo to čez pol stoletja. Vem, da bodo najboljša dela tudi o tem obdobju ohranila svojo ceno za svoj rod. # Vaše delo je kot mozaik iz številnih drobnih kamenčkov - kratkih zgodb in zgodbic - Golobje, sidro in vodnjak, Dnevna poročila, Osma dežela, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Srebrna račka - zlata račka... V Osmi deželi ste menili, da so zgodbe zato kratke, ker je poleg urednikovanja in družine ostalo le malo časa. Med zadnjimi deli pa je daljša Zgodba Prigode koze Kuni-gunde. Tam je bilo nakazano, da bi zgodbo lahko nadaljevali. Bo kaj s tem? - Nič ne bo - naj koza kar sama napiše. # Okvir vsemu Vašemu delu bi lahko uvrstili deli Kruh upanja in Srečanja z umetniki. Prav gotovo ima posebno mesto Kruh upanja - čas, ko ste bili Preži-hova kurirka. V tem delu znova da bi lahko še marsikatero ime dodala. Na primer Toneta Kralja. Res je, s spoštovanjem gledam na ustvarjanje nadarjencev. Mislila sem, da je delo šlo bolj mimo bralcev. Spominjam pa se učiteljice, ki se je pritoževala nad otroki, ker si niso ničesar zapomnili, kar jim je povedala o pisateljih, vedeli pa so, kar so prebrali o njih v moji knjigi. # Kakšne spomine imate na srečanja z značkarji? - Mislim, da je srečanje Z bralci izjemno pomembno, še posebno, ker je toliko stvari, ki mlade privlačijo. Nekoč sem mlade vprašala, ali bi bili zadovoljni, če bi prišla s kitaro na oder. Vsi so bili navdušeni. Povedala sem jim, da bi pela same protestne pesmi. Ko se je le našel fant, ki je vprašal, zakaj takšne pesmi, sem mu odgovorila, da je na svetu toliko stvari, proti katerim bi protestirala. # Je Vaš življenjski praznik tudi obračun s prehojeno potjo - ali je samo postaja na poti življenja? - Je že bolj le končna postaja. Ne razmišljam o tem. Tudi o načrtih nerada govorim - govorim le o tem, kar je že napisano. Omenila sem bajke, imam pripravljeno besedilo za Čebelico... Sem pa vesela, ker je Niko Grafenauer ponovno uvrstil v program Deklico Delfina in Srebrno račko. 9 Bi raje imeli ponatisnjeno Prvo domovino? - Izbor sem prepustila uredniku. # Se še hranite s kruhom upanja? - Še. Vsako jutro košček trde skorje. • V Osmi deželi ste zapisali: Osma dežela je jutrišnja dežela tenko vzpetih, visokih, nevidnih mostičev in brvi od človeka do človeka. Naj bo za Vas in za nas Osma dežela čimprej današnja dežela - in v njej spoštovanje do Vašega dela! JOŽE ZUPAN Nova pota k filmskemu gledalcu Zapis ob 17. festivalu filmov za otroke v Frankfurtu Sedemnajst let frankfurtskega filmskega festivala za otroke pomeni tudi sedemnajst let truda za uveljavljanje zasnove, da bi bil vsak kakovosten film, ki tako ali drugače zadeva otrokov svet, tudi film za otroke. Uresničevanje takšne zasnove zahteva predvsem pogum pri odbiri filmov za program festivala, filmsko in pedagoško strokovnost ter spremljanje svetovne proizvodnje iz tega zornega kota. Vendar se ob takšni selekciji tudi po sedemnajstih letih pojavljajo pomisleki, ali je film, ki naj bi bil zasnovan predvsem za odraslega gledalca, primeren za otroka, in ali takšen prijem ni le posledica repertoarne stiske ali posledica tržnih zahtev. Sodobno življenje namenja sožitju otrok in odraslih več pozornosti kot kdajkoli doslej, zato tudi mnogi filmi, ki jih snemajo danes v svetu, obravnavajo to temo. V njih gre predvsem za ustvarjanje odnosov, ki temeljijo na upoštevanju in razumevanju početij odraslega in otroka. V tem naj bi bila pravzaprav nova vrednota našega časa. Ker pa je težko preprosto dojeti, še težje pa spremeniti način urejanja vsakdanjega skupnega življenja v popolni ali okrnjeni družini, med učencem in učiteljem, med potrebami otrok in odraslih, je ta problem hkrati izziv za ustvarjalca in gledalca. Filmi, ki smo jih gledali v Frankfurtu, skušajo razvijati samozavest otrok, ki so v mejah svojega sveta sposobni iskati svoj prostor pod soncem, skupaj z odraslimi pa podajati svoje videnje sveta in svoje rešitve nasprotij; to je dragoceno tudi za oza-veščanje odraslega. V tem sodobnem filmu je otrok prav tako kot odrasli dejaven ustvarjalec odnosov, ki naj bi naredili življenje znosnejše. Ta vidik je bil tudi vodilo pri odbiri filmov na festivalu. Za festivalsko nagrado Likaš se je potegovalo 15 filmov iz 15 dežel, ki so bili posneti v zadnjem letu. Vsi, razen češkega filma o pozabljivem čarovniku, so bili solidni kinematografski dosežki. Filme so ocenjevali Žirija otrok, žirija odraslih in žirija mednarodnega centra Film in mladi. Žirija otrok je nagradila turški film Počasi, počasi otrok režiserja Tunca Basarana. Otrok kot akter v boju za boljše življenje vse družine je tema, ki je zbudila zanimanje nemških otrok. Jasnost pripovedi, čistost in preprostost filmskega izraza, s katero je občutljiva socialna tema prikazana, ne da bi zdrsnila v stereotipe podobnih filmov, je prav gotovo razlog za takšno opredelitev otrok. Obe žiriji odraslih pa sta se odločili za švedski film Skrivnost v kleti, režiserja Clasa Lindberga, vendar to delo kljub izredno zanimivi realizaciji nosi v sebi mnoge prvine klasičnih filmov za otroke. Otroška domišljija je v službi dobrodelnosti. Astmatična otroka, ki se zdravita v bolnišnici, sanjarita, kako bi z zrakoplovom prenesla vojne zaloge hrane iz bolniške kleti ljudem, ki umirajo od lakote. V ta namen zgradita model zrakoplova in ga z mnogimi težavami tudi spustita v zrak. Podvig uspe, vendar pri tem umre deček, ki je izključil infuzijski aparat. Smrt je šok in hkrati vrnitev v resničnost - predvsem v gledalčevo. Odrasli naj se torej zave, da je odgovoren zato, kako bodo dobrine porazdeljene po zemeljski obali, odgovoren je torej za svoje življenje in življenje drugih. Režiserju se je posrečilo narediti zanimiv in gledljiv film, v katerem je nedvomno dokazal svoje sposobnosti za filmsko izražanje in veliko vizualno kulturo. Prenapolnil pa je filmski čas z dobrimi starimi atributi filmov za otroke, z beganjem po bolniških hodnikih, s smešenjem odraslih. Videti je tako, kot da bi se žiriji odraslih uprla zasnova festivala in se zatekla stari formuli filma za otroke, ki združuje vzgojne prvine (poziv k plemenitosti, altruizmu) z zabav- nimi (pustolovščina, smešenje odraslih) zato, da bi film bil vzgojno koristen in prodajno uspešen. Vendar tako, da vrednote ponuja, ne pa jih odkriva. Pravo nasprotje pa je prav gotovo film Gradovi v oblakih sovjetskega režiserja Nikolaja Dostala, ki opozarja na nov, prav poseben filmski prijem. Namenjen je bil odraslim ljudem in njegova uvrstitev v filmski spored za otroke pa je nepričakovano dejanje, ki zbuja odobravanje in pomisleke. Film nima prav nobene značilnosti .otroškega filma, zaman bi iskali tudi tržne. Prikazuje navadne ljudi, ki vse dneve životarijo v krogu družine, prijateljev in sosedov. V njihovem življenju je vse ustaljeno, njihovo ponavljajoče se početje je obrednostni privid - namen in smisel Življenja. Dan je enak dnevu, vsi so zadovoljni, ker dugačnega načina življenja še niso spoznali. Zato tudi potegavščina mladeniča, ki izjavi, da je povabljen k sošolcu na Daljni vzhod, spremeni odnose med vsemi v tej skupnosti. Iskrica pričakovanja - pa čeprav lažna - vžge. Nihče ni več takšen, kot je bil. Prepirljivost tega filma je v izdelanih značajih vsakega posameznika iz te množice, v pretanjenem občutku za oblikovanje ozračja, nešpekulativnem načinu obsodbe monotonosti in neperspektivnosti. Vsebina je podana s poetiko, ki je blizu fellinijevski. Hrepenenje in sanjarjenje, katerega mobilizatorsko vrednost film uveljavlja, je dopustna vsem. To je pravzaprav tudi razlog, da se film poskuša približati starejšim otrokom. Čisto dugačne pomisleke zbuja britanski film Vzgoja za preživetje. Nenavaden odnos med duševno bolnim učiteljem telovadbe in učenci, ki mu 'zaupajo, je priložnost za srhljivko, učiteljeve pogubne asociacije na smrt njegovega sina za psihologiziranje, zaplet in razplet pa za moraliziranje. Posebnost filma je v proizvodnji, posnet je v sklopu the Childrens Film Unit, popularne sobotne otroške filmske delavnice. Pisec sinopsisa, režiser in producent so odrasli, pri pisanju scenarija in dialogov, snemanju in tehničnih opravilih pa sodelujejo otroci. Na tiskovni konferenci je bil predstavljen tudi pedagoški postopek, ki je zanimiv in zahteva veliko pedagoškega dela. S stališča razvijanja otrokove ustvarjalnosti pa se projektu lahko marsikaj zameri. Ker pa je film v tržnem obtoku, je tudi vprašanje, kako je z avtorskimi pravicami otrok. Bilo je veliko filmov o okrnjeni družini, o novi družini, o bolezni in smrti staršev, bila sta tudi dva filma s tematiko druge svetovne vojne (ZDA in Luksemburg), bili so filmi o zatočiščih pri dobrem dedku, ki ima zmeraj dovolj časa na voljo. Žanri so bili različni, presek kakovosti pa nad povprečjem tega festivala. Zanimiva sta bila tudi spremna programa Film v filmu ter Znani avtorji o svojem otroštvu. Nemški učitelji, ki so se festivala udeležili, so veliko pridobili, strokovnjaki in časnikarji pa so dobili izčrpno informacijo o stanju in o pristnih dilemah o sodobnem otroškem filmskem gledalcu. MIRJANA BORČIČ Omiš, tuš, 1989 Je ameriška prihodnost v alternativnih šolah? Dr. Leopoldina Plut-Pregelj: »Nimamo nacionalnih učnih načrtov, niti enotnih učebnikov, niti prilagoditi otrokom. In zato se zmeraj bolj uveljavljajo alternativne šole. organizaciji in načinu dela pa so si podobne. Zanimajo nas predvsem ne po isti poti usposobljenih učiteljev,« je na vprašanje, kakšno je šolstvo v Združenih državah Amerike, odgovoril znani ameriški šol? Kakšna je zgodovina teh sodobne alternativne šole. So te le zasebne? pedagog. Zelo je raznoliko, saj je urejeno na ravni posameznih zveznih držav in okrožij. Eno pa je gotovo: javni šolski sistem je zelo okorel in zbirokratiziran, predvsem pa neučinkovit. Ta ugotovitev je spodbudila dr. Leopoldino Plut-Pregelj, ki le priblilno deset let livi v Združenih državah Amerike, da se je začelo sistematično seznanjati s tamkajšnjim šolskim sistemom, še zlasti z alternativnimi šolami. »To me že poklicno zanima (študentje pedagogike izpred desetih let na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je najbrž še spominjajo kot tedanje asistentke - op. p.), najrazličnejše možnosti šolanja pa sem želela spoznati predvsem zato, ker sem se morala odločiti, kam vpisati sina,« pripoveduje naša sogovornica, ki prihaja vsako leto iz Washingtona v Slovenijo vsaj za nekaj tednov. Med obiskom pred nekaj meseci je pripravila za slovenske učitelje tudi predavanja o alternativah v ameriškem osnovnošolskem izobraževanju, predstavila pa je rudi svojo knjigo Učenje ob poslušanju, ki je prav tedaj izšla pri Državni založbi Slovenije. Najbrž bi tudi z veseljem prisluhnili njenim izkušnjam s poučevanjem slovenščine - čeprav ni poklicna slavistka, je skušala naš jezik približati ameriškim diplomatom, ki so prihajali v Slovenijo. lačni kot siti, pričakujejo od šole in potrebujejo- vse kaj drugega kot tisti, ki pripadajo srednji plasti in živijo v urejenem družinskem okolju - čeprav imajo ponavadi eni in drugi čustvene težave. B Je to spodbudilo ustanavljanje alternativnih šol? - V nekaterih predelih so ugotovili, da ima kar 35 odstotkov šolarjev poškodbe možganov, med njimi je menda večina dečkov. Takšnim podatkom ni mogoče verjeti. Kako so jih sploh dobili? Najbrž izvirajo iz tega, ker imajo otroci različne sloge učenja in v nekaterih šolah ne morejo uspešno delovati. Šole jim ne omogočajo, da bi svoje sposobnosti uveljavili in jih razvijali. To je napak. Šole bi morali - Alternativni šolski sistemi, šole in programi so se začeli pojavljati ob uveljavljanju obvezne javne šole. Do leta 1919 so imele vse zvezne države zakon o obvezni javni šoli. Za razvoj alternativnih šol pa je pomemben ustavni odlok iz leta 1925. Po njem država nima edina pravice vzgajati in izobraževati, temveč lahka organizirajo šolo tudi posamezniki - starši ali organizacije. Starši imajo pravico izbirati šolo za svojega otroka. Ustavni odlok pušča državi le pravico, da postavlja minimalne pogoje za delovanje zasebnih šol. B Poznamo več altemativ- - Ne, je pa zasebnih veliko več, približno 5500, in zajemajo dvanajst ali trinajst odstotkov vseh šoloobveznih otrok. Javne alternativne šole obiskuje le odstotek učencev. Te so se pojavile šele v sedemdesetih letih po Zgledu uspešnih zasebnih alternativnih šol. B Katere so temeljne značil-nosti sodobnih alternativnih šol? nih sistemov. Kako jih bi lahko razdelili »po ameriško«? - Imajo jasne cilje in poslanstvo, enosmerno vplivajo na otroke (javnim šolam pa očitajo preveč različnih vplivov). Dve tretjini teh šol je pripravljalnih za srednjo šolo, tretjina pa jih bolj kot izobraževanje poudarja osebnostni razvoj. Pouk je organizi- Z alternativnimi šolskimi sistemi, šolami in programi označujejo v ZDA tiste vzgojno-izobraževalne programe, ki se razlikujejo od tradicionalnih javnih šol in upoštevajo zahteve, potrebe in lastnosti udeležencev učnega procesa. Učenci so v teh programih prostovoljno, po izbiri staršev in glede na kraj bivanja. Vendar se o vsem ni bito mogoče pogovoriti. Tudi mi smo se bolj kot p njenem življenju na Capital Hillu, predelu Washing-tona s prelepim viktorijanskim okoljem, pogovarjali o alternativnih šolah, ki so razpredene po vsej Ameriki. Zanimala nas je preteklost le-teh, kako delujejo, kako se starši in otroci odločajo zanje in podobno. Kakšni so vaši vtisi o ame- riškem šolstvu? - Veliko je problemov, ti pa so zelo celostni in so odsev tamkajšnjega življenja. Težko jih je strniti. Najočitnejša je neučinkovitost ameriških javnih šol. Pravijo, da opravljajo vse druge naloge, le izobraževalne ne. Obiskujejo jih zelo različni otroci in težko je zadostiti vsem njihovim potrebam in interesom. Otroci iz revnega predela, brezdomci, ki jih obdajajo mamila, večkrat KAJ smo delali: raziskovali življenje v Bršljinskem potoku, Težki vodi, Šajserju in ob njih KDO: učenci šestih razredov OŠ Center (prej Katja Rupena) iz Novega mesta in njihovi učitelji biologije, zemljepisa in likovne vzgoje KDAJ: na zanimivem naravoslovnem dnevu minulo sredo Le zakaj nam potem očitajo, da smo neustvarjalni, da nas nič ne zanima, da nam je šola prisila?! (Fotografija: Andrej Komelj, foto krožek OŠ Center) Nasilje ne vodi nikamor Pogosto je slišati, da je pouk dolgočasen. To pomeni, da ne vidimo povezave med tem. kar delamo v šoli. in tem. kar v življenju potrebujemo. V tem je poglavitna razlika med učiteljem, ki razume svojo vlogo managerja in tistim, ki je ne. Dober manager se bo trudil, da delo ne bo dolgočasno in skoraj nemogoče je, da bi zdolgočaseni delavci dobro opravili delo. Dober manager poučuje tako, da učenci - delavci lahko zadostijo najnujnejšim potrebam. Če učitelj ne poučuje tako. da zadosti potrebam učencev, se zateče k prisili. Učinkoviti učitelji učijo brez prisile. Toda učitelji, ki se zatekajo k prisili, so v naših šolah pravilo in ne izjeme. Če pa je učiteljev, ki obvladajo učence brez prisile, več, oblasti to največkrat spregledajo... Novost, ki jo predlagam, so magnetne šole. Učitelji lahko poučujejo več tistega, kar jih veseli, učenci se lahko učijo več tistega, kar jih zanima. Ze zdaj imamo dovolj dokazov o tem. da delajo učenci in učitelji v takšnih šolah bolj marljivo kot v šolah, kjer prevlada prisila. Po izkušnjah lahko tudi magnetne šole in druge inovativne propadejo, če prevlada tradicionalno prisilno vodenje. Veliko učiteljev, ki so se zelo trudili, da bi zboljšali vodenje učencev, ovirajo vodstva, ki takšnega načina ne sprejmejo. Zanje ostaja bistveni kazalnik kakovostnega dela znanje, ki ga merijo državni testi znanja. Prepričan sem, da kakovosti ne moremo meriti s standardiziranimi, strojno obdelanimi testi. - Štirideset odstotkov vseh alternativnih šol pripada tradicionalnemu alternativnemu sistemu, to pa so verske šole, pripravljalne šole in akademije. Slednji dve sta bili šoli za družbeno elito, i katerima si je ta zagotavljala svojo razredno in kulturno identiteto. Verske šole niso elitistične, so rasno, socialno in ekonomsko integrirane. Najuspešnejše in najbolj množične so katoliške zasebne šole. Med sum-merhillske alternative spadajo zasebne, ekskluzivne šole internatskega tipa, ki so izobraževalno neučinkovite. Teh je danes zelo malo. Poznamo tudi dopolnilne šole, ki naj bi nadomestile neki učenčev primanjkljaj (telesni, intelektualni ali socialni). Dr. William Glasser je več kot trideset let namenil izboljšavam v šolstvu. Zaslovel je predvsem s knjigo Šola brez neuspeha (Schools Without Failure). v knjigi Dobra špla (The Quality School. prevod in priredba Ksenija Jaušovec, Radovljica, Didakta 1991) - iz nje smo povzeli odlomek - pa trdi. da se ne smemo zadovoljiti z minimalnimi cilji, kot so zmanjšanje osipa in disciplinskih problemov. Učence prepričajmo, naj se v šoli trudijo, saj je kakovost prav v šolskem delu in izpolnjevanju nalog. Le malo učencev v šoli prizadevno dela, skoraj nihče pa ne dela kakovostno. Dr. Glasser dokazuje, da je vzrok tega prisila, te pa je v šolah veliko. Predlaga, naj prisilo - ta učence spreminja v učiteljeve nasprotnike - zamenjamo z vodenjem. Le tako se bodo učenci zbližali z učiteljem. »Ko prenehamo 'siliti' učence k boljšim dosežkom na državnih testih znanja (ti učencem pomenijo le malo) in začnemo poučevati tako. da bolj upoštevamo potrebe učencev, disciplinski problemi izginjajo, saj vsak najde zadovoljstvo v svojem delu,« meni priznani psihiater, ki zdaj upravlja Inštitut za realitetno terapijo in skrbi za usposabljanje tovrstnih strokovnjakov v ZDA in Kanadi. V sklopu javnega sistema jih je čedalje manj, a delujejo kot zasebne šole. Najbolj dvomljive med njimi so šole za kulturno in socialno prikrajšane, med te spadajo tudi svobodne šole (free schools). Deluje tudi gibanje za šolanje doma (home schools). Začetki sodobnih alternativnih šol segajo v obdobje med vojnama, razmah pa so doživele ob koncu šestdesetih let. Razvile so se zaradi nezadovoljstva ameriške srednje plasti z javnim šolskim sistemom. Sodobne alternativne šole se zelo razlikujejo po svoji vzgojni filozofiji in ciljih, po ran interdisciplinarno, tako da med predmeti ni togih mej. Čeprav so te šole ponavadi slabše opremljene, imajo več izkušenj-skega učenja in eksperimentiranja. Pouk je le redko v večjih skupinah (le-te pa so starostno mešane), prevladujejo majhne, dvojice in individualno delo. Zasebne alternativne šole praviloma nimajo več kot dvesto učencev - in deiujejo kot velike družine. Učenci so v teh šolah po izbiri svojih staršev, ki plačujejo šolnino. Šole imajo pravico izbirati med prijavljenimi kandidati po merilih, ki si jih same določijo. Učitelji se po starosti, izobrazbi in podobnem ne razlikujejo od tistih v javnih šolah. Šolo si izberejo sami, nimajo pa administrativnih obveznosti. Pri oblikovanju pouka imajo veliko svobode. Povprečno so slabše plačani kot v javnih šolah. B Za starše najbrž ni lahko izbrati najprimernejše šole. - Izbira je vrednota, ki Američanom zelo veliko pomeni. Dobro se počutijo v veleblagovnici, kjer lahko izbirajo med množico izdelkov, še raje izbirajo med avtomobili. cerkvami, lokali, kamor zahajajo. In zakaj bi ne izbirali tudi šol za svoje otroke? O tem. katera je pravšnja, se posvetujejo med seboj, pa s svetovalnimi službami, psihologi, ki se ukvarjajo posebej s tem, in še s kom. Pri tem. kam vpisati otroka, je odločilno okolje, v katerem živijo. Če je v tisti četrti dobra in priznana javna šola, se mnogi odločijo zanjo, sicer pa izbirajo med drugimi šolami. Zadnja leta čedalje več staršev (še zlasti bolj izobraženih) vpisuje otroke v zasebne alternativne šole. Te šole imajo tako imenovane dneve odprtih vrat in tedaj povabijo vse, ki jih zanima, kako je pri njih. Obiskovalci lahko spremljajo pouk in dobijo najrazličnejše informacije. Šole same poskrbijo za reklamo. Slabe kmalu usahnejo, saj jih nihče ne podpira; začne jim namreč primanjkovati otrok, brez teh pa ne morejo delovati. »Javne šole opravljajo vse '— druge naloge, le izobraževalne ^ _________________________________-'lisi teč riši, ki se pri svojem delu opč’ 0j| na transcendentalno meditaP 0j( saj so po njej otroci zelo sprej1^ Ijivi za učenje. Hitro napR u,, jejo. Učitelju ni treba nanje tf jjjj] vse doseže z nasmeškom. V " hingtonu so tri takšne šole, ‘tg, deluje že več kot dvanajst ' v vsaki pa je približno po 1 ^ otrok. 1q Precej je tudi šol, ki te/nč e. na različnih indijskih filoi6 at jah. Takšna je tudi Familv Pe \ school v Washingtonu s trii1'. timi otroki, takšnimi, ki v drm1 šolah niso bili uspešni. Po zgledu zasebne šole, ^ie' bila po Corsinijevem moi1}- uspešna v Honoluluju, se je 1 • Kako je s priznavanjem alternativnih šol? - Šole so priznane, če delujejo v ustreznih razmerah vsaj nekaj let. To spremljajo izobraževalne oblasti, ki niso nič kaj popustljive. Strokovnjaki opazujejo razvoj otrok, zanimajo pa se tudi, kako se šolajo kasneje in kako uspešni so, ko začnejo delati. • Ni lahko našteti vseh ra- deset podobnih šol razvilo ^ po Ameriki. Delujejo v sklofi* javnega šolskega sistema in j, posebno privlačne za bolj prot>r matične otroke. J1 B Kako se bo v jrrihoffjč usmerilo ameriško šolstvo? Rešitev ni v zasebnih šoli zličnih alternativnih šol, ki delujejo po ameriških državah. Katerih je največ? - Naj jih navedem le nekaj, ki sem jih tudi sama obiskala in so vse že družbeno priznane. Znane so tvaldorfske šole, teh je v Združenih državah približno štirideset. Prva je bila ustanovljena že leta 1928 v New Vorku. Te šole tudi na Slovenskem že kar dobro poznate in slišala sem, da bo prva kmalu začela delovati. Zanimive so tudi šole maha- Javne šole se morajo koret' spremeniti: posodobiti, se ptfP goditi otroku - njegovim kof^ tivnim stilom, učnim posebi> % stim, težavam. Postati motCn bolj življenjske. Nekateri so ptf lagali, naj bi ves javni šolski stem organizirali po zgledu nalivnih šol, ki so uspešne in f'č ljubljene. F Ameriški strokovnjaki za n, stvo se vprašujejo, kaj storiti, 'f. jih drugi prehitevajo. Sami U ' ilr bodo morali odločiti, po kan poti bodo šli. Motivirani za to-i dovolj: ne prenašajo dobro, čl. kdor koli kjer koli boljši ali ,!'I prednejši od njih. Pogovor pripravila LUČKA LEŠNIK Zgled iz Indianapolisa v Indiani Osnovno šolo The Key je jeseni 1987 v sklopu javnega šo^kefi sistema kot magnetno šolo ustanovila skupina osmih učiteljev. |l Kaj je to - magnetna šola? L Šola, ki naj bi pritegnila. Ustanavljajo jih ponavadi v revnej® črnskih ali drugih četrtih, vanje pa želijo pridobiti čimveč belih otrol*' pripadnikov srednjega razreda. Kako? Z usmerjenostjo v izbrana področja (npr. naravoslovjf umetnost ipd.), imajo zelo dobre učitelje, odlično opremo in p‘^ dobno. r Šola The Key zajema predšolske otroke in učence od prvega j! \ | - šestega razreda, na leto jih je približno sto petdeset. Temeljni cilj :/c katerega si mladi v alternativni šoli prizadevajo, je vsestranska vzg< in izobraževanje vseh otrok v osnovni šoli, ne glede na rasno prip^ iti U?1 nost, razmere, v kakršnih živijo in njihove različne sposobnosti. načrt, ki obsega poučevanje pisanja, branja in matematike, so učite1, zasnovali na dveh postavkah: na Gardneijevi teoriji multiple intv11 gance in Boyeijevi opredelitvi splošne izobrazbe. !fl Po Gardnerjevi teoriji multiple inteligence ima vsak sedem razl|-*v nih vrst inteligence, ki so samostojne in niso povezane: jezikovJr logično-matematična, glasbena, telesno-gibalna, prostorska, menje se je končalo stLP:etl]aetimi Ieti' P° na 7 tl’1J0 Pa vsa ta leta sodelu-^Vrnn°8!mi šolskimi svetoval-^•blilfr.6 ,VP'ter pomembnimi so-' IH- -. Va c' slovenskega šolskega > TlllCtl /-»OM/-vi ?r mi h f g!mi Solskimi svetoval ’ Obliko iV?'ter pomembnimi so ' 'ro$tr,Va C' slovenskega šolskeg« ?, *’ eB ra’ zlasti osnovnošol-st • j: ' kt tem največ vem, pa 10 mai°'em'’ me najbolj za' ]0 1 ’ se nanašajo na osnovno e ’ Zato bo to moje razmišlja-^iaf,t menjeno predvsem problemu K1 osnovne šole. i^ilnp^60131'^3 šolskega sveto-dela je zelo celostna, to i.))evav°Če razbrati iz mnogih pri-J gpvV na to temo, od referata 0 ji : aJa na posvetovanju Polo-Kr)Vain persPekt'va šolskega sve-7,, Je Pa bolj ali manj sprejem-Pr‘tJ parvani zlasti s pogledom 4^,0 700 svetovalnih delav-(Po L. Horvatu) pomeni L° >>kaPaciteto, ki ni zanemar-' 1° so ljudje, ki so nosilci !'/Ji|fSa znanja in kvalifikacij, ki ri a . morali izrabiti pri posodab-i„.lu ^°le. Po J. Bečeju zavze- M ‘i« delovanju šole pomem-Možaj, saj imajo veliko in-*' ac'j na šoli in zunaj nje. So ^ j aou m z-uiidj nje. ol ru ' ?ma edini strokovni profil, °d učitelja, to pa pri-toblefn tU^' k drugačni viziji 8 SVojo vrafičenostjo v šolski si°r in močno odvisnostjo od Prostora ima šolska sveto-jjj3 služba poseben položaj ae na vrnitvene informacije. v primerjavi z zunanjimi sveto-vainimi delavci. Svetovalni delavci na šoli dobivajo veliko bolj sveže neposredne vrnitvene informacije na svoje posege. Uspešni svetovalni delavci si izoblikujejo stvarna pričakovanja in uspešno komunikacijo med učitelji, vodstvom šole, otroki, starši, zunanjimi ustanovami in še kom. Najboljše metode se prenašajo skozi mlin teh odnosov, in ta jih sprejme ali zavrže. Prepričan sem, da so nekatere osebnostne lastnosti, ki šolskemu delavcu omogočajo uspešnost ali ne, še pomembnejše kot na drugačnih delovnih mestih iste stroke. Iz simbioznega odnosa šolske svetovalne službe in šole precej izvira moč, učinkovitost delovanja. Prepričana sem namreč, da je usmerjenost celotne ustanove (šole, pa tudi šolske politike) v napredek zelo pomembna, saj se korist svetovalnega dela na šoli veča edino s splošno željo in pogoji zanjo. Morda bi to ustrezno ponazoril zgled ekologa, specialista v nekem podjetju ali tovarni. Če tovarna ni ekološko zasnovana, motivirana (gmotno, moralno, kazensko itn.), lahko zaposlijo deset ekologov, učinka pa ne bo. Vseh deset strokovnjakov si bo polomilo zobe pri začetnih, nepomembnih problemih, lahko bodo prikazali veliko storilnost (kupe papirja, sestankov, predavanj ...); s številom ekologov se lahko prikaže visoka ekološka ozaveščenost, ribe pa bodo še naprej poginjale v izplakah, smreke izgubljale iglice, ljudje pa se dušili v žveplovem dvo-kisu. Želim poudariti, da celotna zasnova šole, zlasti ravnatelja in učiteljev, tako zelo ustvarja razmere za kakovost delovanja šolske svetovalne službe, da bomo oblikovali stvarna pričakovanja do te samo na podlagi poznavanja celotnega položaja v šoli. Nikakor ni mogoče mimo ce- ezko razumljeni svet ^Poznič sva se 3. septembra Dir' Sedel je v klopi med so-)VI n l’ves prestrašen, tih in odso-^ dpi ° sem £a ogledala, sem , a safno njegove velike, začu-3 ine °Čl’ nePrestano sprašu-Zakaj sem takšen, zakaj me P' ‘k zakaj nisem v razredu kaj delajo sošolci; sem fpen.’ nisem umazan? teL ^ Pogovor poskušam začeti Jm*0’ iasno in razločno. Dose-I Prav nasprotno: jezno, odre-zll° govorjenje, žaljivke. Kje >,|1|o ’ k Praksi, v šoli, z otrokom. se m‘ Posreči navezati Dpi* St‘k Prt risanju. Narisal je i' 0 šolsko torbo, nedokon-' 'ie/0/ na. ^LS,U ie njegov podpis. l3j e l°Je obesiti v moj kabinet. iniSe\ietn sem sPrejela njegovo °\l0lSe ‘n skupaj sva jo name- a' r' 1. dneva v dan sem iskala stik Ho ni' t0 se ie delno posre-vfD tudi to je bil ie velik s A/ 3 a čustvenem področju kaže Ci ^n?večenost, depresivnost, na psihozo, agresivnost s jn a l’nost. Čustveno je prikraj-1W lef}dor ne kolikostno, tem-l0 “kovostno. Med njim in 0 Ie ledena gora. Iz preti-:teD navezan°sti nanjo postaja \ „ ;!yen ‘n agresiven. Mama fei e tokrat odklanja, ne pre-nij. 8a’ v otroku pa pušča to b p’ rane’ ki se poglabljajo. 11 'ru \°rno In pisno je deček zelo »^. Ker pa se lahko zbere aio raiči čas, le redko naredi ''dl:*’ kadar jo, opravi to In ^ere ze/o povezano, ramatizira in posnema po- \bonegi£ebe) V Zgodbl (glas’ rfaZad‘ daljše hospitalizacije je \a ate^atiki zaostal v snovi. a°še številske predstave, te-Dnip Vebb-ostnimi odnosi, odšte-% m' ■ \ Večkrat zamenjuje šte-[ ' Velik zaostanek, prisiljeva- nje in kritike domačih so rodili odpor do matematike. Kmalu po začetku ure se pokažejo obrambni mehanizmi (zehanje, boli ga roka, ‘začne živžgati, pači se, nemočno joka ali pa postane agresiven, da bi čimprej preusmeril pozornost od snovi na druge dejavnosti. Zelo ga motivirajo zgodbice, radijske igre in lutke. Pomenijo mu sprostitev (lutko lahko stisne k sebi, jo poboža ali udari, ošteje. ali pohvali), govorno vajo (posnemanje glasu, govor v celih, smiselnih stavkih), spodbudo v likovnem izražanju, razvijajo mu domišljijo in ustvarjalnost. Odnos med nama se je poglobil, Čeprav velikokrat nisva prijatelja. Pride, me objame, spontano sede v naročje, se pogo,-varja. Tega na začetku obravnave ni bilo. Ni znal biti nežen, sproščen, ljubeč otrok. Čeprav se agresija še pojavlja, jo skušava skupaj ublažiti. Velikokrat čutim, da želi biti ljubljen in ubogljiv, vendar je ta nejgova želja zavita v siv oblak odnosov med mamo in starimi starši; zaradi tega doseže prav nasprotno. Najprej sva delala dve uri na dan, druge ure pa se je učil v svojem matičnem razredu. Vsak dan znova me je spraševal, zakaj mora biti v kabinetu, zakaj sem prišla na šolo, zakaj ni v razredu? Zanj so to preprosta vprašanja, zame pa odgovori zelo težki. Naj mu povem, da je drugačen od sošolcev, da moti pouk v razredu, da s svojim vedenjem slabša položaj v razredu, ali naj mu to predstavim kot prehodno obdobje in občasno pomoč pri matematiki; Odločila sem se za drugo razlago in sprejel jo je. Kljub temu se ta vprašanja še zmeraj ponavljajo. Včasih se mi zdi, kot da ve, da je drugačen, da moti okolje, v katerem živi, ne lotne zasnove šole, globalne šolske politike, ciljev, sistema izobraževanja vseh šolskih strokovnjakov. Kar zadeva učinke, se mi zdi zelo dvomljivo načrtovanje visoke specializiranosti šolskih psihologov, če hkrati ne dobi učitelj, visoko izobraženi strokovnjak, temeljnega znanja za svoj poklic. V tako slabo zasnovani usposobljenosti za ta zahtevni poklic, kjer se bodo v sklopu iste filozofske fakultete šolski svetovalni delavci visoko specializirali, prihodnji učitelji s fakultetno izobrazbo pa ne bodo dobili temeljnega znanja in izkušenj iz psihologije, pedagogike in sodobnih zasnov izobraževanja, ni pričakovati takšnih bleščečih učinkov. Naslednji pomembni problem je gotovo ugotavljanje in vrednotenje kakovosti dela šolskih svetovalnih delavcev. Zaradi zapletenosti nalog je problem še večji kot pri drugih šolskih strokovnjakih, v bistvu pa se zadeva uvršča v skupek vprašanj ocenjevanja kakovosti dela vseh šolskih delavcev, z učitelji in vodstvom vred. Če se odločamo za vse po formalnih merilih (število ur, opravljene standardne naloge itn.), je zadeva preprosta, če pa bomo ugriznili v kislo jabolko ugotavljanja kakovosti šole in posameznika, bomo morali to početi po načinih, ki jih poznajo drugje, navsezadnje po metodah, ki bodo šole prisilile v takšen tekmovalni položaj, da bodo morale biti dobre, če bodo hotele obstajati. Če bo šola zainteresirana, da bo dobra, bo dajala svetovalnemu delavcu možnosti, da se uveljavi, hkrati pa bo zelo lahko presodila njegovo delo. Dr. Horvat v svojem članku Šolsko svetovalno delo pravilno ugotavlja, da je... »vse to v zadnjih dvajsetih letih omogočilo nagel razvoj šolskih svetovalnih služb, ne da bi jih kdo posebej načrtoval ali jim celo določal in strogo predpisoval naloge...« sprejema nekaterih veljavnih norm, toda ne more biti drugačen. Takšen pač je. Težave so se stopnjevale, kopičile so se konfliktne situacije s sošolci in okolico. Odločili smo se, da bo ves čas pouka z menoj. S sošolci bo samo pri telesni vzgoji. Zame in zanj je bila to velika sprememba in težavna naloga - delati skupaj, se prilagajati, vzdržati izzive, pokazati ljudem, s katerimi živiva, da zmoreva, da znova biti drugačna - boljša. Naučila sva se sprejemati drug drugega, vzdržati skupaj, in prvi uspehi so se pokazali. Dokazal je, da zna biti vodljiv, prijeten, sprejemati napake, ki jih naredi (vsi se motimo), da zanje ni kaznovan, da ni nič narobe, če so zvezki na mizi razmetani, saj je tudi on učenec kot vsi drugi, da pouk z menoj ni kazan, temveč prednost. Čustveno je še zmeraj nestabilen, vendar manj časa in matjj hudo. Zanj je značilno, da če trpi mama, trpi tudi sam. Stojim na postaji. Čutim, da me nekdo gleda. Ozrem se in ugotovim, da je on. Vstopimo Ta razmeroma svoboden način je bil marsikomu izziv za odkrivanje šolskih dinamizmov, ki jih je dobro spoznal; preskušal je metode, ki bi bile učinkovite za boljše delovanje šole, reševanje problemov učencev, učiteljev, staršev in vodstva šole. Marsikdo se je dokopal do načinov in spoznanj, ki bi jih bilo vredno posnemati. Drugi so se poglobili v formalnosti, obrobnosti ali prevzemali delo vloge administrativnih delavcev... Gotovo, da zasnova šolskega svetovalnega dela še ni dodelana in se bo, predvidevam, spreminjala hkrati s šolstvom. V tem trenutku bi bila ena najboljših nadaljnjih poti zbiranje dobrih izkušenj, učinkovitih modelov, omogočiti je treba pretok informacij. Sijajna je tudi zamisel dr. Zakrajška, da bi se po interesih oblikovale skupine šolskih svetovalnih delavcev v teamih, odgovornih za posebne projekte. Naj ob koncu navedem še nekaj misli iz razprave skupine staršev iz Kluba za boljšo šolo, ki so jo namenili razmišljanju o šolskem svetovalnem delu na podlagi dopisa ljubljanskih šolskih svetovalnih delavcev. Od šolskih svetovalnih delavcev pričakujemo: - sodelovanje pri novostih na šoli - razne vrste preventivnega dela - posebno skrb za preprečevanje problemov, ki jih povzroča način življenja v mestu (neoseb-nost, nevarnost zasvojenosti, prepuščenost sami sebi itn. - usposabljanje učitelja glede na poznavanje otrok - usklajevanje uspešnih modelov (nekateri šolski svetovalni delavci delajo bolje kot drugi) - pomoč pri oblikovanju humanejših odnosov iz boljšega ozračja na šoli. MARJA STROJIN v avtobus. Sedel je, prijazno mi maha in se smeje. Le kje je mama? Čisto na drugem koncu . sedi. Zakaj? Sprašujem se, pa ne najdem odgovora. Izstopita iz avtobusa, se primeta za roke in spet sta mati in sin - nerazdružljiva, osamljena, nerazumljena... Naslednji dan mi ves vesel hiti pripovedovati o mami: »Veš, moja mamica je najlepša,' zmeraj je lepo oblečena! Rad jo imam.« In še: »Včeraj sva bila v živalskem vrtu. Videl sem veliko živali. Z mamico sva bila skupaj.« Mamica mi pove, da sta bila res v živalskem vrtu, da je bila zelo utrujena in žalostna, da sta tavala, da se sploh ne spominja stvari in ničesar iz živalskega vrta. Le zakaj? Otrok to čuti, skriva v sebi, mogoče ga je sram povedati, da v živalskem vrtu ni bilo lepo, da je bila mamica slabe volje in žalostna. Morda zato, ker nihče od sošolcev ne pripoveduje takih dogodkov. Vsi so se imeli s starši lepo. NATALIJA VOVK Študentka oddelka za defektologijo, honorarno zaposlena na OŠ Nove Fužine OBVESTILO KLUBA STARŠEV ZA BOLJŠO ŠOLO ZA JAVNOST ŠT. 13 9 Osupli smo ob podatku, da je 4000 absolventov srednjih šol ostalo na cesti zato, ker ni dovolj prostora na višjih in visokih šolah. Razumemo težave naše mlade države, menimo pa, da za izhod iz desetletij nakopičenih težav ni obetavno, da tako strogo varčujemo pri pridobivanju pameti, ki za deželo, kot je naša, edina obeta boljše čase. • Starši kluba podpiramo vsa gibanja v sklopu šole in zunaj nje, ki omogočajo prebeglim otrokom in njihovim družinam čim boljše vživljanje v novo okolje in lajšanje gorja. Vse starše in otroke pozivamo, da jim z odprtim srcem in dobro besedo pokažemo sočutje in prijateljstvo. Klub staršev za boljšo šolo Ljubljana, Gotska 18 odi a Kie vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA MLADOSTNIKE IN STARŠE Zavarovana in ogrožena vrsta Pred nedavnim je neka babica pripeljala vnuka. Ko sem ju pogledala, se mi je zazdela zadeva nekoliko nenavadna. Vnuk je bil prevelik in na pogled preodrasel. Takšnih vnukov babice ponavadi ne spremljajo, ta fant pa se je kar pustil privesti. Zdelo se mi je tudi, da sta zgrešila vrata in sem ju hotela napotiti h kolegici, ki se ukvarja z mladostniki. Toda v resnici je bil naročen k meni. Fant, sedmošolec z učnimi težavami, ki bi moral biti že v osmem razredu. Babica se je potem diskretno umaknila in tudi meni je bilo ljubše, da se s tem navidez odraslim fantom pogovarjam na samem. Z učenjem ima že vsa leta nekaj težav, posebno pa se je zalomilo v petem razredu pri matematiki. Tudi s fizika ima pri istem profesorju veliko preglavic. To je sicer povedal, toda način je bil vzvišen in nekako podcenjujoč, kot da mu je kaj malo mar, če mu neki profesor že nekaj let dokazuje, da je butec. Na to se požvižga. Toda če bi mu bilo v resnici vseeno, se ne bi dal prignati. Preskušala sem fantovo matematično znanje, kot delam to tudi pri drugih obiskovalcih. Na preskus se je odzval resno, nič več vzvišeno; hotel je pokazati, kaj in koliko zna. Ni bilo slabo; pravzaprav sem bila presenečena, saj sem pričakovala manj. Presenetila me je zmožnost ustnega računanja, sposobnost ostati zbran, si zapomniti delni rezultat. Dobro obvlada vse računske operacije, osnovne geometrijske pojme, računa obseg in ploščino osnovnih likov. Potem pa se je zataknilo pri kocki. Namesto kocke je narisal kvadrat. Po poprejšnjem risanju likov pomena besede kocka ni razpoznal, ker je pričakoval kvadrat in besede v resnici sploh ni slišal. Večjo negotovost sem začutila pri zahtevnejših aritmetičnih preskusih, pri seštevanju in odštevanju racionalnih števil ter pri nekoliko zahtevnejših enačbah, ki se jih ni dalo več rešiti s preprostim sklepanjem in računanjem na pamet. Sam od sebe mi je razložil, da mora stvari razumeti in si jih predstavljati, potem si jih tudi zapomni. Zgodovino se na primer uči predvsem s poslušanjem. Vse dogodke si skuša živo predstavljati. Ne more pa si predstavljati in zapomniti, ko ga babica uči, da se pri enačbi plus spremeni v minus, pa pri nalogah z oklepaji si tudi ne more zapomniti tega o plusih in minusih. Pravila mu gredo na živce, ker jih ne razume. Toda tega, da ne razume, noče povedati. Znanje tega pubertetnika z adolescentskim videzom sem primerjala z znanjem tistih njegovih vrstnikov, ki prav tako prihajajo v naš center zaradi težav z učenjem. Po temeljitem razmisleku sem ugotovila, da ta fant obvlada temeljno učno snov iz matematike in da srečujem in spoznavam precej otrok, ki imajo veliko manj znanja, vendar razreda ne ponavljajo. Nehote se vprašam, kaj je na tem fantu takega, da je ocenjen slabše, skratka, kaj druge njegove vrstnike odene v varovalni plašč, da gredo iz razreda v razred, včasih v resnici brez najmanjšega znanja. Včasih je to otrok, ki bi po vseh merilih lahko in moral obiskovati osnovno šolo s prilagojenim programom, pa ga niti razvrstiti ne moremo, ker v šoli pač zdeluje. Torej gre za vprašanje dejavnikov, ki nekoga varujejo in drugega ogrožajo. Med močne varovalne dejavnike spada spol. Mirna, prilagodljiva poslušna deklica, ki ne sprašuje in ne misli preveč s svojo glavo, v šoli uspeva prav dobro, če ima poleg naštetih lastnosti še dober mehanični spomin. Moški spol, impulzivna obravnava in reševanje problemov slabo mehanično pomnjenje in potreba po razumevanju pa so dejavniki, ki se pogosto znajdejo skupaj z neuspehom. Če se jim dodajo še ukvarjanje s športom, uspehi na športnem področju in prijeten zunanji videz, je polom v šoli skoraj neogiben. O tej usodni povezanosti, ki jo doživljam v praksi, lahko le sklepam, na primer takole: Imaš dovolj časa, da se ukvarjaš s športom; domišljav si, ker si uspešen in te obletavajo dekleta. V šoli nisi niti približno tako dober, povrh vsega pa si še nesramen; sprašuješ, ko naj bi bil tiho, in ne priznaš, da stvari ne razumeš. Tako nekako sva se pogovarjala tudi z »mojim« fantom. Pri športu je uspešen in s trenerjem se dobro razume. Se naprej bo treniral. Glede učenja pa sem mu naslikala dve možnosti: ali se bo moral matematiko tako naguliti, da jo bo v resnici znal zelo dobro, ali pa bo mora! biti le nekoliko ponižnejši, da se profesorju ne bo zdelo potrebno dokazovati, da je fant bedak. Izbral je srednjo pot. Pristal je, da bo prihajal dvakrat na teden, približno dva meseca, da si bo utrdil in dopolnil šibko znanje. Presenetil me je njegov odziv na to ponudbo. Nič ni bil v skladu s poprejšnjim omalovaževanjem. Kot majhen otrok je rekel: »Prosim!« Razlage ni razumel takoj. Pravzaprav se je do razumevanja dokopal sam, potem ko je rešil več nalog na enak način. Začutila sem, da spada med otroke, ki si morajo razlago ustvariti sami, učitelj pa mu mora pripraviti le teren - z ne pretežko nalogo. In še nekaj je značilno zanj. Vsake naloge se loti izredno impulzivno. Pogosto se napačno odloči že pri samem načinu reševanja naloge, ker sploh ne pomisli, ali pa izgovori tisto, česar se najprej domisli. Če se že odloči pravilno, potem napačno računa. Če računa pravilno, potem napačno zapisuje. To je otrok, ki se ne zna prepričati, ali je cesta prosta. Če dobro preveri eno stran, spregleda drugo. Če preveri obe strani, se v naglici, ko cesto prečka, spotakne. Z malo vodenja pa se je sposoben živ in zdrav prebiti tudi skozi matematični problem. predšolska vzgoja Predšolska vzgoja -kam? Pred dobrim letom so se z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti začeli pogovori, okrogle mize, sestanki in strokovni kolokviji o vprašanju umeščenosti otroškega varstva v državno upravo. Katero ministrstvo naj bi bilo odgovorno za nadaljnji razvoj tega področja. Pripravljene so bile različne strokovne razčlembe dozdajšnjega razvoja, prikazane in predstavljene so bile rešitve, kakršne uporabljajo evropske države. Otroško varstvo je ponekod uvrščeno v ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, drugje je zanj odgovorno tudi ministrstvo za družinsko in socialno politiko, le redkokje se pojavlja v samostojnem ministrstvu (najdlje so glede tega npr. na Švedskem). Izkušnje posameznih držav so bogate in poučne, toda z nekritičnim in prenagljenim prenašanjem modelov v naše razmere bi lahko povzročili več škode kot koristi. Otroško varstvo zajema tri programe: predšolsko vzgojo v otroških vrtcih, porodniške dopuste in otroške dodatke. Prav iz posebnosti izvirajo številne težave in vprašanja - zapletena in večplastna. Odgovori nanja pa različni. Gre za dve zasnovi: vodoravno, ki zagovarja povezanost Z družino, in navpično, ki poudarja povezanost zlasti predšolske vzgoje s sistemom vzgoje in izobraževanja. Katera izmed dveh je strokovno bolj utemeljena, primernejša za celotno skrb za otroka? Strokovnjaki niso enotni, eni zagovarjajo eno, drugi drugo. Menim, da ostre ločnice med navedenima zasnovama ne moremo začrtati, saj ena prehaja v drugo in se dopolnjujeta, ne pa izključujeta. Zmeraj sem zagovarjala tezo, naj bodo strokovni argumenti podlaga za politične odločitve. Vendar so me izkušnje naučile, da strokovni argumenti niso zmeraj enoznačni - to velja še posebno za humanistične znanosti. Zato je politična odločitev, kam umestiti predšolsko vzgojo, vsekakor zahtevno in odgovorno delo. Ker se naša prizadevanja po samostojnem ministrstvu, ki bi celostno skrbelo za naše področje, niso uresničila, je skupina poslank v vseh treh zborih Skupščine republike Slovenije 3. 10. 1991 spodbudila vlado, naj predšolsko vzgojo uvrsti v tisto ministrstvo, ki bo zajemalo področje vzgoje in izobraževanja. Pobuda je verificirana s sklepom IO Skupnosti VVZ Slovenije, in ta jo je na svoji seji 2. 10. 1991 tudi podprl. Utemeljitev pobude je kratka in jasna. Iz javnih občil je bilo mogoče razumeti, da bo naša dejavnost Z reorganizacijo državne uprave umeščena v Ministrstvo za delo in socialo. Predšolska vzgoja je temeljni del celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. Humanistično usmerjene znanosti o otroku pa so ugotovile in dokazale, da se vzgoja otrok začne že pred rojstvom, najbolj pa je mogoče na otroka vzgojno vplivati v prvih letih življenja. Nastajajo temelji človekove osebnosti, človekove zmožnosti se začno celostno razvijati. Znova se bodo pojavila vprašanja izrazja in opredelitve otroškega varstva, odnosa med vzgojo in varstvom, med jaslič-nimi in predšolskimi oddelki, spet bomo govorili o posebnosti in zapletenosti financiranja dejavnosti. Ta vprašanja so že stara, pogosto postavljena, toda še zmeraj ostajajo brez odgovora. Nanja bomo morali najti sodobnejše, drugačne odgovore, kot smo jih bili vajeni do zdaj, in jih na novo opredeliti v nacionalnem programu predšolske vzgoje. Zavedam se, da je pobuda le prvi korak in da bo na poti do njene morebitne uresničitve treba še marsikaj rešiti in urediti, verjetno tudi na novo opredeliti. Predšolska vzgoja je torej na razpotju. Upam in želim, da jo bomo znali usmeriti na pravo pot. Ne zaradi nas, ki delamo v njej, marveč zaradi otrok, katerim je namenjena. Poslanka v ZO Republiške skupščine VOJKA ŠTULAR ŠENTJUR PRI CELJU Četrt stoletja predšolske vzgoje V šolski kroniki šentjurske šole je zapisano, da so prvi vrtec v občini odprli avgusta 1966, delovati pa je začel septembra v obnovljeni stavbi splošno ljudskega premoženja. Vpisalo se je trideset otrok med tretjim in šestim letom starosti, zanje pa so skrbele vzgojiteljice, kuharice in snažilka, ki je bila obenem tudi varuhinja. Oddelkov je bilo iz leta v leto več, zdaj, ob jubileju, jih je že triindvajset s 427 otroki in 65 zaposlenimi. V četrt stoletja se je veliko spremenilo, posamezna vzgojna področja so prožnejša in delo ni več strogo razmejeno; skupinske, individualne, usmerjene in neusmerjene zaposlitve se prepletajo. Kabinetna urejenost je pripomogla h gospodarnejši uporabi vzgojnih sredstev. Veliko je dopolnilnih programov, ki jih izbirajo in zanje tudi prispevajo denar starši - to so telesnovzgojne dejavnosti v šolskih telovadnicah, tuji jezik, glasbene dejavnosti ipd. Iz temeljne organizacije združenega dela je po zakonu o zavodih predšolska ustanova postala organizacijska enota občinskega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Taka oblika organiziranosti ni ustrezna, zato jo bo ustanovitelj spremenil v samostojni javni zavod. Šentjurski zavod oznamuje 25-let-nico z lepimi dosežki: svojo dejavnost je razširil na celotno območje občine in vsem predšolskim otrokom v občini sta omogočena vsaj dva programa predšolske dejavnosti - tako vrtci pripravljajo vse predšolske otroke za vstop v šolo. Gmotni položaj ni najboljši, vendar se še ne pritožujejo - polovico oskrbovalnine prispevajo starši, polovico dobe iz proračuna. Vsi zaposleni so dobro usposobljeni za delo, petinšestdesetčlanski kolektiv pa že deset let zelo uspešno vodi profesorica Milena Jan. ERNEST REČNIK IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA V PREDŠOLSKI VZGOJI Koraki k sodobnosti »Koncepcija razvoja vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji« govori o programu, tehnologiji, o kadrih, organizaciji, realizaciji in evalvaciji. Vzgojno-izobraževalno tehnologijo obravnava širše od učne tehnologije, opiše pa jo takole: »Izobraževalna tehnologija vsebuje vsa gmotna in tehnična sredstva, ki so posredno in neposredno namenjena izobraževanju, ter oblike in metode vzgojno-izo-braževalnega dela. Za tako opredeljeno izobraževalno tehnologijo ni pomembno, katera sredstva bomo uporabljali, tem- več, koliko spreminjajo položaj in vlogo udeleženca v izobraževanju (iz pasivnega opazovalca in sprejemnika informacij v aktivni subjekt vzgojno-izobraževalnega dela) in koliko se povečujejo učinkovitost, racionalnost in ekonomičnost vzgojno-izobraževalnega dela, pri čemer naj bi vsi dejavniki dosegali optimalne učinke.« V predšolski vzgoji so v ospredju otrok, starši in vzgojitelji, program, tehnologija, organizacija, evalvacija so podrejeni otroku, staršem in vzgojiteljem. Vzgojno-izobraževalna tehnologija v ožjem pomenu zajema: v šoli: v vrtcu: učbenike slikanice, knjige, revije didaktično gradivo didaktično gradivo učila in učne pripomočke igrače in vzgojna sredstva sodobno učnoinformacijsko tehnologijo. Sodobna učnoinformacijska tehnologija obsega: šolsko televizijo in šolski radio, slovensko osrednjo medioteko in regionalne medioteke za vzgojo in izobraževanje, video v vrtcu, osnovni in srednji šoli, specializirane revije za pedagoške delavce in šolski informacijski sistem. Slikanice, knjige in revije za otroke so neizčrpen vir pobud, slikovnih in pisnih informacij, ki nenehno spremljajo predšolskega otroka od vstopa v vrtec do odhoda v šolo. Začne se z leporeiom in se nadaljuje z izobraževalnimi in leposlovnimi slikanicami in knjigami za otroke ter poljudnoznansfve- Kažipot za novosti Spremljanje in vrednotenje vzgojiteljevega dela v vrtcu - spodbuden seminar za vodilne delavce V Sloveniji še nimamo zasnove posebnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja za vodilne delavce niti v dodiplomskem niti v podiplomskem študiju. Za dopolnilno strokovno izobraževanje in usposabljanje le-teh skrbi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. V preteklem šolskem letu sva se pedagoški svetovalki za predšolsko vzgojo v organizacijski enoti Maribor in Celje odločili organizirati seminar za vodilne delavce v vrtcu. K sodelovanju sva povabili dr. Ano Tomič, ki je že prej uspešno vodila seminarje za osnovnošolske in srednješolske ravnatelje. Na najino povabilo se je dr. Ana Tomič z veseljem odzvala. Zanjo je bil to nov izziv, saj se zaveda, da je predšolska vzgoja specifično področje. Že pri osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljih je opazila velik primanjkljaj v znanju ravnateljev pri spremljanju in vrednotenju neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev. Dr. Ana Tomič je pripravila dvodnevni seminar z multimedijskim prijemom in dejavnim sodelovanjem udeležencev na temo Spremljanje in vrednotenje vzgojiteljevega dela v vrtcu. Program je udeležencem omogočil pridobitev znanja iz pedagogike in pedagoške psihologije. Vseboval je predavanja o metodi skupinskega imenovanja problema in transferni razpravi, o razpravljanju v krogu in tehniki obravnave primera pri izobraževanju vzgojiteljic, o spremljanju vzgojnega dela vzgojiteljic - načrtovanje hospitacij. izvajanju. merilih, vidikih opazovanja, o transferni diskusiji, o komunikaciji in vodenju pedagoške konference - načrtovanje, cilji, tehnike, analize in vrednotenje. Predavateljica je s svojimi aktivnimi metodami udeležence seminarja izredno motivirala za sodelovanje, njena mirnost, sproščenost in toplina pa je vse prepričala, kako pomembni sta besedna in nebesedna komunikacija med vsemi zaposlenimi v vrtcu, pa tudi nasploh med ljudmi. Zadovoljstvo udeležencev nad izvedenim seminarjem je pokazala evalvacija anketnih vprašalnikov, in še predvsem to, da je večina udeležencev posamezna spoznanja in izkušnje. pridobljene na tem seminarju, že uporabila pri neposrednem delu z vzgojitelji in varuhinjami (pedagoške delavnice na pedagoških konferencah in strokovnih aktivih, načrtovanje hospitacij po pridobljenih merilih...). Iz vsega, kar smo slišali na tem seminarju, ugotavljamo, da lahko ravnatelj pedagoški proces uspešno spremlja in vrednoti, samo z dobro medsebojno komunikacijo. Udeleženci seminarja so izrazili željo, da bi ta spoznanja še poglobili, zato bomo letos organizirali za vodstvene delavce iz vzgojno-varstvenih zavodov v-mariborski in celjski regiji nadaljevalni seminar z naslovom Pogoji uspešne komunikacije. Na tem seminarju bodo udeleženci spoznali splošne zakonitosti medosebne komunikacije. kako se ta kaže pri delu v vrtcu, vlogo besedne in nebesedne komunikacije - pomen ustrezne komunikacije med ravnateljem in vzgojiteljem. starši in otroki za uspešno vzgojno delo. Naučili se bodo prepoznavati konstruktivne in destruktivne načine komuniciranja ter strategije konstruktivnega reševanja konfliktov, ter povečali občutljivost za besedna in nebesedna sporočila. Oblike in metode dela na seminarju bodo: predavanje, delo v dvojicah. skupinsko delo in simulacije. Na Zavodu R Slovenije za šolstvo in šport se namreč zavedamo, da je takšno usposabljanje ravnateljev danes nujno, ker želimo razvijati kakovost dela v vrtcih in jih notranje (organizacijsko. vsebinsko, strokovno) prenavljati. Za takšno delo pa morajo biti ravnatelji usposobljeni, da bodo lahko vpeljevali novosti v prakso in svoje delavce zanje tudi uspešno navduševali. FANIKA FRAS-BERRO Tadej .J Tad nimi knjigami, ki so namenjene otrokom in odraslim. Didaktično gradivo sestavljajo didaktični kompleti za družabne igre ter kompleti didaktičnih iger za razvoj senzo-motoričnih in psihičnih funkcij. Ob igračah vseh vrst, ki so temeljna sredstva za igro otrok, želim pri vzgojnih sredstvih omeniti predvsem raznovrstne pripomočke, ki jih otroci uporabljajo pri različnih dejavnostih in pri otrokovih specifičnih načinih učenja. Sodobno učnoinformacijsko tehnologijo v predšolski vzgoji razumemo podobno kot v osnovni šoli. Iz televizijskega in radijskega sporeda premišljeno odberemo le tiste oddaje, ki se ujemajo z zasnovo dela v oddelku in jih skupaj z otroki poslušamo, gledamo in se nanje odzivamo. Radio in televizija v vrtcu nista zato, da bi imeli sprejemnik »kar naprej prižgan«, saj bi bilo to svojevrstno medijsko nasilje nad otroki. Vrtci se bodo lahko v'cTv~t v slovensko osrednjo oteko, pa tudi v območne dioteke le ob dopolnjev|tiho( strokovnih in otroških knj1' ter ustanovitvi internih "V®, otek v vrtcih. Video je v vrtcih za inf^ tivne, izobraževalne, štufl' eni in dokumentarne namene'gojj izjemoma za neposi* vzgojno delo z otroki. u 1 Specializirane domače i/nev tuje revije za pedagoške iina,} lavce, ki so nenehno na vCk*cu. bodo imele pri izobražef^® vzgojiteljev vse večjo vlog0 formalizacijo vrtcev in šolji/Tj jemo na Zavodu R SloveniftfJ^j šolstvo in šport s projek~~ VESNA; ta je namenjen ~ nju šolske statistike in dr mentacije na šolah v Slo'1''0 j ter zajemanju vseh drugiUr''0 datkov, ki jih potrebujejo °|e n‘ uporabniki. Tako nastjr71 baza podatkov in progr3fp'? paketi. ZMAGA GLOGOVEC Prijazen začetek popotovanja z angleščino Spoznavanje in pridobivanje osnov tujega jezika v vf Jelka V anketi, ki smo jo naredili na koncu šolskega leta 1989/90, so starši itr _»• ____________•_______________A.____a • • 21 1J orj željo po organizaciji kakovostnega tečaja tujega jezika v oddelku, n otroci, stari od pet do sedem let. ,jv°j Povezali smo se s Centrom za permanentno izobraževanje in pripravil1 Vi/o projekt poučevanja jezika na predšolski stopnji. Na prvem roditelj-Mo, sestanku smo starše seznanili z integriranim poukom tujega jezika ter na^Va, spoznavanja in pridobivanja znanja. Odziv je bil izredno dober, starši ( odločili za angleški jezik. j0^ V projekt je bilo zajetih 28 otrok, v oddelku sta bili zmeraj dve vzgojiteljici (ena je dobro obvladala angleški jezik) in učiteljica angleškega jezika. Tuji jezik so spoznavali vsi otroci v skupini, zraven pa so prišli lahko tudi tisti, katerih starši niso mogli plačati šolnine (čeprav nizke). Zaželena je bila navzočnost staršev. Tečaj je trajal približno 80 do 90 ur; na začetku trikrat na teden, kasneje pa dvakrat na teden od 60 do 120 minut ali več ob različnem času: zjutraj - sprejem otroka, priprava na zajtrk, zajtrk, higienska opravila dopoldne - priprava na kosilo, kosilo, igranje na igrišču, odhajanje otrok domov. Trajanje je bilo odvisno od motiviranosti otrok in njihovega odzivanja. Vodeno delo je bilo organizirano skupinsko s presledki, vzporedno pa so potekale zaželene dejavnosti. Znotraj istih vsebin se je otrok lahko umaknil v drugo dogajanje. Angleščina je postala sestavni del življenja in dela v vrtcu. Poskusili smo izrabiti vsakdanje in izjemne dogodke. Pripravili smo lutkovno gledališče, modno revijo, maškarado, poigrali smo se s čarovnikom, pevcem, z dedkom Mrazom ... Izpustili nismo nobenega posebnega dogodka. Vzporedno s slovenščino smo uporabili še angleščino. Najprej je moral otrok znati poslušati, nato razumeti in sporočati. Posnemanje, ponavljanje in povzemanje vzorcev je bila prva faza na poti učenja angleškega jezika. Upoštevali smo otrokovo jezikovno razvitost. Govorno dobro razvit otrok je bolje napredoval v tujem jeziku, kot otrok s slabšo govorno zmogljivostjo. Vsaka nova angleška beseda ali stavek sta zbudila v njem zanimanje za naslednjo besedo ali stavek. Vsako novo spoznanje o angleščini je pomagalo otrokom razvijati občutek za primerjavo in povezavo obeh jezikov ter zmožnost za razlikovanje, to pa je že pomemben del podlage za večplastni pogled na svet. Jezikovno »preklapljanje« ni steklo brez napora, čeprav so bili otroci z ustreznimi spodbudami dobro motivirani. Otrokom smo želeli dati čimbolj topel in prijazen prvi stik z jezikom, ki naj bi jih spremljal vse življenje. Trudili smo se. da bi bil prvi stik z jezikom od vsega začetka čimbolj neposreden in spontan. Razvoj slovenskega jezika ni bil oviran, bilo je zabavno in raznoliko - z ustreznimi sredstvi in postopki. Učenje je bilo skoraj neopazno, pa vendar dobro načrtovano in premišljeno. Vzgojiteljica in učiteljica angleškega jezika sta se redno sestajali, načrtovali vsebino zaposlitev, se dogovarjali, analizirali delo. Ker sta bili obe dobro pripravljeni, je delo pAJ kalo lahkotno, sproščeno. Prog' 4t ni bil nespremenljiv, po potrebi i dopolnjeval in situacijsko spreWj njal. Otroku je bila omogočena P sta izbira. Lahko se je igral pri učiteljic'| gleškega jezika, vzgojiteljicah je prehajal od ene k drugi. Pp/( drugega niso. motili, vse je PotejI umirjeno v neki skupni prizade'^ sti, varno in prijetno. Polni pr^tr-vanja so začenjali to dolgo, a mivo in koristno potovanje, ki nJpo se začelo v vrtcu, nujno potreba0; ^ bi bilo, da bi se nadaljevalo 'T novni šoli. Zato smo povabili zas1 s nike osnovne šole, se pogov° o načinu in pomembnosti nadalj* ^ nja učenja angleškega jezika v t zredu. Strinjali so se z nami in1 bodo naši otroci lahko nadalj1 učenje angleškega jezika v L j 1 rec~ u zredu, to pa je prav gotovo izr«1 pomembno. n Na željo staršev bodo otroci v1 1 šolskem letu še nadalje spozna k tuj jezik, včlenjen v vse vzgojne c javnosti. Treba pa bi bilo opoZ' j ’ .................... ,ti 0 01 na usklajevanje dejavnosti vzgojiteljic v oddelku in učiteljic* aktivno vlogo c1*.0 jega jezika z aKiivno viogu »j, v skladu z njihovimi psihofizi® sposobnostni in zato da bi se o' j celostno razvijali. Učiteljica tufjn jezika mora dobro poznati jezico tudi doktrino predšolskega vz^a nja. Jič Učenja tujega jezika na predšejni, stopnji se je treba lotiti stroko'; s pomočjo strokovnjakov. V Jelka so v projektu sodelov; 4 Ljubica Marjanovič-Umek, P,j'i vethi Irena Levičnik, Jurka Vodopivdhi prof. Darja Miklič. K Rada pa bi se zahvalila izjetfpi uspešni angleški učiteljici Nataiid; našim vzgojiteljicam, posebno '2-' rici, ki je z veliko dobre volj0)" s svojo strokovnostjo pripon>0Sa k uresničevanju projekta. Izmed1’0' brih vzgojiteljic sem izbrala ('al boljše, za katere sem bila prsp 'n Id-Vl čana, da jim bo to uspelo. Za Ic|vl nje šolsko leto pa smo s Centrof P1 permanentno izobraževanje že ddP, vorjeni za tečaj usposabljanja in braževanja vzgojiteljic; te bodo 1 d# dile ob angleški učiteljici odd0' otrok, ki bodo spoznavali tuji jezjf Moramo se zavedati, da primdf učenje drugega jezika v predšolj0 dobi dobro vpliva na otrokov uffl^ duševni in družbeni razvoj. f Vsi, ki se boste v vrtcih lotili H0* nja tujega jezika na navedeni nao pa morate vedeti, da v vzgoji n'5 trih, revolucionarnih sprememb-; veliko poguma, volje in ustvarjal'1'' sti! NADA VERBIČ Gore in klavir in šola ran eia Križnar: »Plezam za svoje veselje« j -^SLa Križnar, četrtošolka s Poljanske gimnazije v Ljubljani, je Idr^ijpbila v šoli uradni naziv vrhunska športnica alpinistka. Pogovor sva zajeli, kako mlad človek uspešno povezuje konjičke in učenje, kako doživlja šolo in kaj pričakuje od naziv vrhunske ;0\ r za alpinizem, deseto v šentviški glas-fi j-rr—si odličnakinja. ;fe~ ^' Znoreš vse to? da me ta lastnost velikokrat tepe, za moje delo v šoli pa je koristna. • Za teboj je osnovna šola in skoraj že srednja. Kako si doživljala prvo in drugo? ■c pva. :e im Poskušam uskladiti urnike, Popolnoma ne razbijem ;c Klafo iF0ma&a mi & to’ da S&fku klavirske ure takoj po po- 3* V * * * *( • C' ,or,f| 'ži^ alpinistka zaradi na-il f zaradi tekmovanja njtin ^ržjd‘ vabljivosti, ki je se-eV^jnanevamosti? !j j bolelo se je tako, da smo vtfo r-no veliko hodili v hribe. ^uinrJe P051^0 zame razvedrilo, ' asp . Stl,ev 'n potreba. Potem sem ,.ideir,aV^U^da za alpinizem in zdaj ’ XemV kar živčna, dokler ne 3 Von P!ezat- Tekmovanja in na-ne maram. Ne želim pola ‘ e^stremistka, plezam zase, Sv°ie veselje. Veliko mi po-ij: da sem lahko plezala v Ju- hskihTfkih,AIpaIh’v do ■ dolomitih, trikrat v Pa-lCl in še na Kleku, jj .r^Pje in sestanki so ti je->jr~i-£Hcej časa. Vsako drugo manjkala pri pouku. rtg 9jito uredila s šolo? L ..%prey ni bilo lahko. Profe-ljl So glasovali, ali mi bodo izvolili ali ne. Ker njojimi ocenami vse v pa je bilo i|. . uLcnurni vS€ V redu, UsPeh sem celo izboljšala, ni Ijjij, ° Ve? ovir. Po statusu imam ,&,ro?°st, da se sama javim k iz-i*L s^Vanju, vendar je to potuha °m zelo pazila, da ne bom J^nla uspeha. f—Jz^tateri učenci športniki, niso najboljši, pa prav pljujejo----------------------- različne ugodnosti. ,re.rjS21 nastanejo med njimi in a ft~Pj}ŠLsoglasja. T° se dogaja. Ni pa prav, saj ali rž Zred ‘n bi moralo biti takš- cijrio 2 ji _ *' v*. 11 is Ul u*r\-j ~ V1 dej dijnko sram. Že pred so- ev-4Ljfo/ se skriva za tvojim \&-- ,cnini uspehom: pridnost, bi-tzr>žh_delovna disciplina, siste-fljzjdčnost, motiviranost? - V nižjih razredih se nisem bala in zdi se mi, da se nisem učila, v višjih pa sem se tresla in v srednji šoli prav tako. V osnovni šoli sem veliko bolj intenzivno delala, ker še nisem vedela, kako naj se učim. Precej sem se naučila ob domačih nalogah. Bala sem se, ker sem želela biti odlična. Vsekakor se nisem učila zase, temveč za ocene. V to te pravzaprav prisili okolje. Kasneje pa le spoznaš, da se učiš zase. Na srečo sem imela na Osnovni šoli Alojza Kebeta v Šentvidu dobre učitelje, ki so mi dali zelo solidno temeljno znanje. Pri vstopu v srednjo šolo je spet pomembno okolje, ki ti govori, da je prehod težak in da se ti uspeh nujno zniža vsaj za eno oceno. Najprej sem se s tem sprijaznila, potem pa sem se odločila drugače. Trudila sem se, si ustvarila renome, z njim pa dobiš kdaj pa kdaj tudi kakšno ugodnost. Spoznati moraš vsakega profesorja, njegov način dela, zahteve in se temu prilagoditi. Čim prej ga spoznaš, tem prej uspeš. Naša šola - gimnazija - se mi zdi zdaj krasna. V tretjem letniku sem imela krizo zaradi latinščine in naravoslovnih predmetov. Potem sem latinščino zamenjala s španščino in težav je bilo konec. Letos ni več fizike in kemije in Z mene je padlo še zadnje breme. Šele zdaj pa vidim, da so bili tudi ti predmeti pravzaprav zanimivi. # S čim so ti učitelji najbolj pomagali, s čim pa so te ovirali? - Učitelji, ki so vpeljali v pouk moderne metode, so dajali upanje. Krivici v šoli pa nihče ne uide. Takrat se ti v trenutku sesuje svet. Čas ti pomaga, da se spet pobereš. # Kakšen odnos je imela šola do najslabših in najboljših učencev? Kse to, pa tudi ambicioz-js' st> ki je de! moje narave. Vem, - V osnovni šoli so imeli ob dopolnilnem in dodatnem pouku ^ožna razmišljanja oboji možnost za napredovanje, vendar so se učitelji nekoliko bolj posvečali slabšim, ker je osnovna šola pač obvezna. V srednji šoli pa obstaja dodatni pouk kot priprava za tekmovanje, sicer pa si bolj ali manj prepuščen samemu sebi. Najbolj pa mi grejo na živce besede profesorjev: »Kar pojdi, saj to ni Tadeja nekje sredi Julijcev obvezna šola.« To ni način in je za dijaka žaljivo. Sam naj se odloči, ali bo ostal ali šel. 9 Se šola spreminja? - Letos smo vsi gimnazijci imeli v hribih zadnji teden v avgustu tabor Za bolj humano šolo. Zal sem takrat plezala. Udeležba je bila prostovoljna, plačala je šola. Prišlo je veliko profesorjev in dijakov. Letošnja pomembna novost za četrtošolce na naši šoli je ta, da obisk pouka ni obvezen, le predpisano snov moraš znati. Sami tudi določamo, kdaj pišemo preskuse znanja, skratka, demokracija kar uspešno prodira na našo šolo. Zdaj smo tudi ni boljšem, ker se zaradi morebitne krivice lahko pritožimo, čeprav grožnja z nižjo oceno še zmeraj obstaja. Pogovarjamo se tudi o odnosih, celo o tem, da bi učenci tikali profesorje - nekateri profesorji so to že sami predlagali. Zagovarjam mnenje, naj o tem odloča profesor. Sama sem vzkipljive naprave in sem bolj za vikanje, kajti če kogaš vikaš, pa si nanj jezen, ga ne moreš nadreti. 9 Kako bi spremenila šolo? - Odpravila bi celodnevno: biti od osmih do treh v šoli, je za otroka preveč. Do četrtega razreda ne bi smelo biti preskusov znanja. Pravzaprav bi jih pisala, a ne zaradi ocen. Učitelj na razredni stopnji živi ves čas z otroki in jih lahko oceni, ker jih dobro pozna, po njihovi sposobnosti, delavnosti in iznajdljivosti. Spoli naj bi profesorji manj grozili 5 cveki. V četrtem razredu srednje šole mi je všeč, da manjkaš, kadar hočeš. Seveda, oceno moraš dobiti, zato se kampanjskemu učenju ne da ogniti. To pa ne velja za jezik. Pri matematiki bi bilo lahko še več vaj. 9 Kako se ujameš z vrstniki? - V osnovni šoli se s sošolci nisem dobro razumela, ker zmeraj povem, kar mislim. Zdaj smo bolj zreli in se ne zmerjamo za prazen nič. Razumem se z vsemi, družim pa se s tistimi, ki jih zanimajo podobne stvari kot mene. V razredu nas je dvaintrideset; trije fantje in devetindvajset deklet. To je kar primerno število, čeprav je individualno delo oteženo. ♦ Si z dozdajšnjim načinom učenja pripravljena za študij na univerzi? - Mislim, da sem. Vajena sem, da grem na vse ali nič. Geografija me tako veseli, da se študija res ne bojim. 9 Kako si zamišljaš svojo prihodnost? - Eden izmed poklicev, ki me zelo veseli, je profesorski. Če bi bila profesorica, bi rada dijake čimveč naučila in se trudila za sproščeno delo. 9 Se ne bojiš tega poklica, ki ga družba premalo ceni in zahteva nenehno garanje, v razredu pa se pogosto znajde otrok, ki pije kri? - Učila bi v srednji šoli. Če si vljuden iri prijateljski, si priljubljen in lahko delaš, če si pa oficirski tip, si osovražen in ne moreš delati. 9 Kako doživljajo tvoj konjiček tvoji starši? - Mamo je strah; prej je to pokazala, zdaj pa skriva. Očeta je najbrž tudi, ampak zdaj ga včasih s fantom že vzameva 5 se- boj in ga učiva prvih manevrov v steni. Tudi »pridne« starše je treba kdaj nagraditi. Pogovor pripravila DANICA CEDILNIK V' novo šolsko leto se je 2 na *ko, ^ SQ u£jte[je čakali na 1 ie ornic sklepi o normativih in jzMrdjh, precii0g zakona o os v O',0dkih delavcev v vzgojno-iz C( zavodih ter kupi ponu či iad a^an^e v *-jublian'- tv*ar' :uj :J^eP°boljšljivi sanjači pa : z^Hov°' 'Ca*co ^u^ov'to b' bilo dc zfeh° ^°*s*co iet0 v sodobnih 1 učh ln.^abinetih z vsemi potre SoL .en'ki..v čitalnici, novi tel Ž' t<^ln'<’n' delavnici! VW 6 -n 'et0 Poučujem- učite lij nci') smo doživeli neštet' Ptenov. dopolnil, nefoi ethiza!?-’ ■ na pedagoškem, cijskem in finančnem pod tod n vV^em le nekatere: uki ;si iai-»Uzn'c- celodnevno bivanjt t .aJ ano bivanje, napredovanje je Uie°Stn)m'- spričevala brez oi L ;, ®a jezika, interesne dejav j(or„ 0uPrava učencev, šolska dr (>kt0n'ZaCije' urejanje samoupi .„1 v: sodelovanje v krajevnih fcljah ^ dejavnost v drt m 5olnjinanie zunaniih mentorje' intoisuni P°uk. dodatni pouk 1 iilode'110 ^e*°' raziskovalne l^bufra vt0,VariŠi Ui,teij' :zi transi Oljenje, vzgajajt ip • razvite osebnosti, uči ni)dit^ u^n' na^rt ie zakon. ofcencu ’"dividualne načrte- F No CU\ da se znajde, vsi naj Xi.mnaj, Piže]0 sonete, parodij Zt» Uiej0 za vse "ste značk. r B h’U^enCe ^ 'Z^te V nac*a^n jJospk6 t0 srno delali, kuverte m dohodki) pa vedno tanj na«t°rda. se b° komu zdelo ' evanje smešno in zlobno. Je neresno, je eksperimentiranje z učenci in z učitelji. Osnovnošolec presedi štiri do šest ur v takšnih učilnicah. kakršne pač imamo, brez kosila. skuha mu ga šele mati. ko se vrne iz službe. Učitelji čutimo moralno pa tudi strokovno odgovornost, da spremljamo znanstvena spoznanja stroke. Vsaka nova metoda zahteva miselni napor in čas. prosti čas. Naši osebni dohodki pa so takšni, da smo učitelji prisiljeni iskati dodatne vire zaslužka. Učitelji smo najbolj zapostavljena kategorija družbenih delavcev. naše delo je razvrednoteno. V zbornicah vlada malodušje. Upali smo. da bo nova zakonodaja izboljšala položaj učiteljev. Zakona ni. komentarja k predlogu ni. vse je nedodelano, naši osebni dohodki so spet odvisni od občine, ni zagotovila, da bo ta denar, namenjen šoli. dodelila le-tej! Dvanajsti člen predloga za izdajo zakona pa je absurden. Uzakonjeno je. da se učitelju tri suplence na teden ne plačajo. To pomeni razvrednotenje dela: če ni finančno ovrednoteno, ni potrebno. Ekonomisti trdijo, da je vsako potrebno delo finančno ovrednoteno. Razumemo. da je celotna družba trenutno v težkem stanju, a ni prav. da denarni problemi najprej prizadenejo šole. Osebni dohodki učiteljev redno zaostajajo za drugimi dejavnostmi. Bojim se. da bodo v prihodnosti poučevali le še zaradi »konjička«, ne zaradi preživljanja, morda bodo celo plačali, da bodo smeli poučevati. (Oprostite, malo zlobnega pretiravanja!). Ob vseh teh nenehnih reformah učitelj vse bolj dela. njegovo delo pa je čedalje manj vredno. Mladina pa raste. Če se pelješ z vozači na vlaku, žalosten ugotoviš, da se vedejo zelo nekulturno (kljub vsem kulturnim dnevom!), da ne spoštujejo svojih učiteljev, predvsem pa ne maternega jezika, da so jim tuje vrednote: dolžnost, natančnost, poštenost. spoštovanje sočloveka, moralni ponos, strpnost. Zakaj? Odgovor je na dlani! Le kje je še tako nora družba, da šestnajst let človeka šola. da meša malto. zida. redi kure. prodaja suho robo. kozmetiko, čistila. Polet in optimizem naglo kopnita v naših zbornicah. ANA SNOJ OŠ Semič ODPRTO PISMO JAVNOSTI »Učitelji bi radi višje plače« Na to preprosto misel povprečni Slovenec skrči vsa poročila o stavki učiteljev v Ljubljani. Zato smo se delavci Osnovne šole Edvarda Kardelja, Polje odločili, da pošljemo svoj »glas vpijočega v puščavi« vsem javnim občilom in tako izrazimo svojo prizadetost ter vsaj delno pojasnimo, kaj nas boli. Z zakonom je določeno, da smo prosvetni delavci izenačeni z državnimi uslužbenci, vendar v resnici ni tako. Denarja je malo, to vemo, a naj ga bo malo za vse. Pravično naj bo porazdeljen med vse delavce, ki so po zakonu obravnavani kot državni uslužbenci. Ko smo želeli zvedeti, kolikšne so te razlike, so bili zastopniki občinskih oblasti tiho, preslišali pa so tudi vprašanja o tem kakšni so njihovi osebni dohodki. Smo učitelji državni uslužbenci le na papirju? To nas boli. Se huje pa nas žgejo besede (istih molčečnežev), da smo tako ali tako vsi »falirani študentje« ali pa diplomiranci brez ambicij in da je naše delo. ki je že samo po sebi lahko nekakovostno, nestrokovno. Ta ponižujoči odnos in nerazumevanje vseh političnih struktur ter nenaklonjenost, včasih tudi staršev, je morda lahko posledica nepoznavanja našega dela. Zato še posebej velja naše povabilo: Pridite in prepričajte se, kako dela učitelj v slovenski osnovni šoli, kolikšno odgovornost ima, kakšna je hitrost njegovega dela, koliko materialnih sredstev mu je na voljo, v pomoč, in navsezadnje - s kolikšnimi stiskami in stresi se srečuje... Ne, ne tarnamo - vse to pač v teh hudih časih spada k našemu delu, a pustite nam vsaj tisto temeljno dostojanstvo: da bo naše delo vrednoteno nič več, a tudi nič manj kot zaslužimo. Delavci Osnovne šole Edvarda Kardelja, Polje Pedagoška kultura - prirojena lastnost? Lepe junijske nedelje sem se sprehajal z družino po pohorskih jasah. Za počitek in okrepčilo smo si izbrali prijetno urejeno dvorišče pred Ruško kočo, ki ponuja z lepimi zunanjimi omizji nadvse prijazno gostoljubje mlajšim in starejšim sprehajalcem. Posedli smo k omizju pod drevesno krošnjo, da bi se v zgodnjem popoldanskem času izognili premočni sončni pripeki. Kmalu sem postal pozoren na druščino sosednjega omizja, kjer so se veselo zabavali štirje mladeniči. V živahnem pogovoru so obujali spomine na dijaške dogodivščine, na svoje sošolce in profesorje. Iz glasnega besedovanja sem sklepal, da so fantje pred nekaj dnevi opravili maturo, ki jo sedaj v prijateljski družbi skromno proslavljajo. Nenadoma je njihov pogovor in prešeren smeh prekinil urejen gospod, ki se je po naključju pojavil pred omizjem. Eden izmed fantov ga je takoj glasno pozdravil: »Dober dan, gospod profesor!« Takoj je bilo opazno, da je bil to mladeničev učitelj na srednji šoli. Toda fant, ki je upal, da bo to prvo prijetno srečanje 5 profesorjem zunaj učilnice, je bil že v naslednjem trenutku razočaran, saj mu je učitelj le skrajno omalovažujoče odzdravil. Svojega nekdanjega dijaka pa je neobzirno oplazit z naslednjim rafalom: »Kaj pa ti delaš tukaj? Morda praznuješ maturo? Tvoj uspeh vendar ni bil tako briljanten, da bi ga tako častil. Boljše, da bi spil kak kozarec v skrivni kleti...« Prizadeti mladenič je očitno osupnil in ni našel nobene besede v odgovor svojemu vzvišenemu profesorju. V trenutku je tudi utihnila vesela mladeniška družba. Če bi bil ob tem prizoru zgolj izpostavljen nepristen odnos med učiteljem in nekdanjim dijakom ali morda le prizadet mladeniški ponos, potem problem ne bi zaslužil javnega komentarja. Menim pa, da ima opisani primer mnogo širše razsežnosti, saj prizadeva predvsem učiteljevo pedagoško osebnost in raven njegove pedagoške kulture. Le-ta pa je temeljni pogoj za ustvarjalno delo z mladim rodom. Kot pedagoški delavec osnovne šole nimam pedagoških izkušenj z mladino na srednji šoli, n t r si 1^1 »• 1 c//"» 1/»M /1/1 rti I/'\)/lllTt- cirano presojal pedagoške odnose med dijaki in učitelji v teh ustanovah. Kot priložnostna priča opisanega dialoga ne poznam razloga za profesorjevo reakcijo ob srečanju z družbo dijakov. Kljub temu pa sem prepričan, da jo lahko označim kot pedagoško netaktno, nekorektno. O vidiku za učiteljevo nejevoljo lahko le ugibam. Morda je imel učitelj z dijakom vzgojne težave, zaradi discipline, zaradi malomarnega odnosa do obveznosti. Upravičeno je zameri! dijaku, če kljub svojim sposobnostim ni dosegel vsega, kar bi od njega lahko pričakoval. Toda kljub številnim problemom z dijakom se je stvar vendarle srečno končala in mladenič je opravil maturo. Očitno je ob tem srečen, saj mu to pomeni tudi v hudih časih veliko upanje za nadaljnje napredovanje. Morda pomeni dijaku opravljena matura spričo svojih objektivnih pogojev in sposobnosti le velik življenjski uspeh. In upravičeno ga je proslavil s svojimi prijatelji. Uspeh so mu vendarle omogočili tudi profesorji s svojo požrtvovalnostjo. V primeru, da dijak tega uspeha ni zaslužil glede na postavljena merila, to ne more biti njegov problem, pač pa odgovorna zadeva v učiteljevi pristojnosti. Ko je dijak opravil maturo, so mu minile vse odgovornosti do srednje šole. Njegov nekdanji profesor mu nima več kaj očitati, namesto tega je do njega obziren, korekten, kot starejši izobraženec pa mu tovariško pomaga. Menim, da si s podobnimi netaktnostni učitelji ne pridobivajo točk. Svojo trditev lahko podkrepim s kritično in obtožujočo obravnavo opisanega primera, ki sem ga slišal med četverico dijakov še dolgo potem, ko se je profesor izgubil za pohorskimi jelkami. Dokaj poglobljeno in globokoumno so obsojali profesorjevo »pedagoško« vedenje. Jaz pa vsaj upam, da bo profesor svojo netaktnost utegnil delno popraviti takrat, ko ga bodo dijaki te generacije povabili na peto obletnico mature. Nujno potrebne je več globine v pedagoški kulturi v odnosih z dijaki tudi na srednjih šolah. Ni res, da je treba študirati le stroko, in da je pedagogika že prirojena vrlina. L. B RUM EC Ljubljanska stolnica, tuš, 1989 nove knjige Iz prakse za prakso Integrirani pouk in projektno delo Nova zbirka, ki jo izdaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, nosi pomenljiv naslov Iz prakse za prakso; v prvih dveh knjigah obravnava temi, ki močno spreminjata delo na šolah - to sta integrirani pouk in projektno delo- Knjiga Integrirani dnevi na razredni stopnji osnovne šole prinaša uvod Vide Bukovec, pedagoške svetovalke za razredni pouk v Celju. Sledi analiza integriranega pouka v prvem razredu osnovne šole celjske regije - naredila jo je Angelca Kunstelj, devet učiteljic razrednega pouka pa je opisalo izkušnje ob vpeljevanju tega pouka. Sledijo opisi integriranih dni, med katerimi prevladujejo opisi dela v 1. razredu. Korenine integriranega pouka so v osiješki šoli in prvo literaturo s tega področja je napisal Ladislav Bognar. Slovenci smo leta 1987 dobili njegovo delo Igra pri pouku na začetku šolanja, leta 1990 pa je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zbral različne prispevke učiteljev in strokovnjakov pod skupnim naslovom Integrirani pouk in drugi primeri inovacij pouka na začetku šolanja. V preteklih letih so se integrirani dnevi že toliko uveljavili na razredni stopnji, da nam najnovejša knjiga že prinaša analizo tega pouka v prvem razredu osnovne šole. Analiza je bila opravljena na desetih osnovnih šolah celjske regije. Sklepi analize so pozitivni in naj bi bili spodbuda za integrirani pouk tudi drugim učiteljem. Zanimivo je, da integracijo vpeljujejo predvsem učiteljice z večletno prakso, to pa pomeni, da so tudi one začutile potrebo po prijaznejši šoli. S tedenskim načrtovanjem dela učitelji motivirajo učence in jih tudi med učenjem postavljajo v čimbolj dejaven položaj. Učenci sami iščejo vprašanja in več sprašujejo, so bolj sproščeni, sprejemljivi, sodelujejo pri zbiranju informacij in tudi sami preverjajo dosežke svojega dela. Med težavami, s katerimi se ubadajo učitelji, so na prvo mesto postavili pomanjkanje didaktičnega gradiva, ki ga morajo izdelovati predvsem sami. Opisi integriranih dni prinašajo natančno pripravo takega dne in tudi odgovor na vprašanje - zakaj sem se odločila ta dan izpeljati tako? Vidimo, da so učiteljice sledile različnim smotrom in se ognile suhoparni obravnavi teme. Izhodišča za delo so bila najrazličnejša - bolan medvedek, obisk miličnika, poučni sprehod, vključevali so lutke, pravljice, didaktične igre. Dejavnosti posameznega dne nam učiteljice natančno razčlenijo in tudi dodajo razmišljanja o opravljenem delu. Marsikdo bo tudi ob običajnih urah lahko posnemal opisane didaktične igre, saj je prav igra najboljša motivacija. Druga tema, ki je spodbudila delavce Zavoda RS za šolstvo in šport k izdaji dodatne knjige, je projektno delo. Leta 1990 je pri Državni založbi Slovenije izšla knjiga Helene Novak Projektno učno delo - drugačna pot do znanja. Knjiga je z bogatim teoretičnim delom in opisom zgledov navdušila mnoge učitelje in prav gotovo ni naključje, da nas je letos presenetila knjiga Projektno delo, ki jo je v novi zbirki Iz prakse za prakso izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Knjižica Projektno delo je pregledno urejena, saj vsebuje kratek uvod dr. Helene Novak in profesorice Vere Žuželj, poglavje Iz naših izkušenj in na- zorne opise desetih projektov, ki so jih v preteklem šolskem letu uresničevali v različnih slovenskih osnovnih šolah. Vsak opis spremlja razmišljanje Helene Novak, ki nas opozori na značilnosti projekta. Kdor želi več teoretičnih temeljev za delo mora prebrati prvo knjigo Helene Novak, a tudi v najnovejši knjižici že iz posameznih opisov lahko spoznamo bistvo tega dela, kjer učenci v vseh fazah učenja enakovredno sodelujejo. Projektno delo tako nujno ustvarja drugačen odnos med učencem in učiteljem in učenca usmerja v samostojno in ustvarjalno delo. To delo ni primerno le za osnovne šole, saj prva knjiga prinaša tudi zglede iz vzgojno-varstvenih organizacij, prav tako pa je zanimivo tudi za organizatorje izobraževanja odraslih. Pedagoški svetovalci skupine za razredni pouk na Zavodu RS za šolstvo in šport so spodbudili, naj bi zbrali opise projektnega učnega dela. Prispelo je 52 opisov in pokazalo se je, da prevladujejo opisi projektno izvedenih kulturnih in naravoslovnih dni. Najbolj se je projektno delo razširilo na območju Celja, kjer se učitelji že drugo leto usposabljajo za to delo. Projekti, ki so opisani v knjižici, segajo na različna predmetna področja, nekateri projekti so zajeli kar vse oddelke šole (Bogatimo besedni zaklad, širimo znanje in ustvarjamo na OŠ Vere Šlander v Polzeli in Šola pleše na isti osnovni šoli), drugi le posamezne razrede. Pri projektnem delu povečini nastajajo medpredmetne povezave, vendar pa to ni pravilo, saj nam en projekt (Angleščina drugače na OŠ Baza 20, Dolenjske Toplice) dokazuje, da lahko projekt izvajamo tudi le v sklopu enega samega predmeta pri rednem pouku. Za vse uspešne projekte je značilno, da skupaj z učenci natančno določimo namen in cilje projekta, ob uresničevanju zamisli pa so učenci kar najbolj dejavni in samostojni. Tako ni disciplinskih problemov. Učitelj ima vlogo organizatorja dela, učenci pa prevzamejo velik del odgovornosti za uspeh projekta. Projekt se ponavadi konča s kulturno prireditvijo, kvizom ali predstavitvijo staršem, to pa je za učence še posebno privlačno. Pogosto pritegnejo k delu tudi sodelavce, in starše. Opisani knjigi v zbirki Iz prakse za prakso sta izšli zato, da bi zamisli rodile nove zamisli in sta tako izziv vsem. ki žele delati drugače, bolj ustvarjalno. Na Zavodu za šolstvo in šport obljubljajo. da bodo nadaljevali z izdajanjem takih knjig in tako pripomogli k posredovanju izkušenj in k pretoku informacij in zamisli. Marsikje so storili zelo veliko za boljšo in prijaznejšo šolo, a dolgo tega niso nikomur povedali in pokazali. Revija Otrok in družina je v preteklem šolskem letu prinašala prispevke Iščemo dobre šole. posamezne revije so objavljale zanimive prispevke o uvajanju novosti v šolo, a zbirka Iz prakse za prakso že s svojim zgovornim naslovom prinaša še veliko več. Morda bi bilo zanimivo, če bi se tudi časopis Prosvetni delavec s posebno rubriko vključil v prizadevanja posredovati učiteljem konkretne opise uspešno izvedenih učnih ur. Iz prakse za prakso naj tako ne ostaneta le dve knjigi, temveč naj bo naš način razmišljanja - opisati to. kar je dobro, tudi drugim. BARBARA HANUŠ Od pradavnine do sedanjosti Vsak človek je mozaiH Ernest H. Gombrich: Kratka zgodovina za mlade bralce, DZS 1991 Avtor je znani pisec poljudne literature in umetnosti zgodovinar, strokovni urednik slovenske izdaje pa dr. Janko Prunk, ki je opravil tudi del prevoda. Jezikovno je knjigo pregledala prof. Mija Longvka. Vsebinsko je knjižica razdeljena na 39 poglavij, ki so sočasno mejniki posameznih zgodovinskih obdobij ali posameznih svetovnih kultur. Mladega bralca spodbujajo podnaslovi vsebine, ki je zasnovana precej drugače od strogo začrtane snovi v učbeniku. Od 13 do 251 strani se vrstijo teme: Bilo je nekoč, Največji iznajditelji, Dežela ob Nilu, Nedelja, Ponedeljek, O enem samem Bogu itn. Že naslovi pomenijo motivacijo za branje poljudne družboslovne literature, ki je za učenca v osnovni šoli vsaj v tej obliki bolj redka, razen tistih del, ki so bila navedena v Knjižnem programu Mladinske knjige.^fri tem mislimo na leksikone za mladino in otroke, Mladi vedež. Sodobno ilustrirano enciklopedijo itd. Še bi lahko naštevali druge zbirke, ki so izšle v prevodih in izdajah drugih založb, vendar ne obsegajo tako sistematičnega pregleda splošnega zgodovinskega dogajanja v eni sami knjigi. V uvodu Bilo je nekoč sem se nehote spomnila letošnje razisko-vathe teme mladih zgodovinarjev Ko sem še majhen bil, seveda Z drugačnimi cilji, ki pa morajo v končni fazi imeti isto funkcijo, vzljubiti raziskovanje, razvijati družboslovno bralno kulturo, ši- ništvu prof. Boga Stupana Zgodovina človeštva, ki ga je izdala Mladinska knjiga leta 1965. Kako prav je prišla knjiga in njeno poljudno pisanje in branje na urah hospitacije celo v nekdanji gimnaziji. Želimo si podobnih izdaj, vendar nekoliko zahtevnejših tudi za srednješolce. Vseeno je delo spodbudno in hvalevredno. Mladi bralec bo še naprej posegal tudi po domačih delih, kot šo Jalnovi Bobri ipd. Ogledal si bo Vaško situlo v Narodnem muzeju v Ljubljani, narisal koščene šivanke iz Potočke Zijalke in oplemenitil znanje o prazgodovini na podlagi poljudne literature, kot je Gombrich, pa tudi drugih dejavnosti, ki jih na marsikateri šoli pridno gojijo, kolikor jih ne bodo oklestile nastale denarne zadrege. Poljudna literatura, tudi Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, je le eno izmed dopolnil, te naj bi napravile šolo in tudi šolsko zgodovino prijetnejšo in boljšo. Učencem in tudi njihovim staršem jo v branje toplo priporočamo. Pri ponatisu bi kazalo nekatere pomanjkljivosti odpraviti. To ve-Ija zlasti za ustreznejše strokovne izraze, poimenovanje letnic itd. Dodati bo treba pripombe in občasno dopolniti avtorjevo besedilo, to pa bo samo pripomoglo k boljšemu razumevanju in ustreznemu vrednotenju celotne vsebine. PRVENKA TURK Sedeča - akt, 1990, glinomol Dušica Kunaver: Otrok - dom - šola. ZRSŠŠ 1991 Knjiga je nastala na podlagi avtoričinih dolgoletnih izkušenj. Pisala jo je kot učiteljica in kot mati, namenjena pa je predvsem staršem, a tudi učiteljem. To niso nasveti, ki bi veljali zmeraj in za vse enako, to so le drobne misli, iz katerih lahko spoznamo doživljanje otrok v različnih razvojnih obdobjih. Dušica Kunaver je poleg angleščine dolgo poučevala druž-beno-moralno vzgojo. Ob pouku DMV je želela spregovoriti o učencih samih, njihovi mladosti in problemih. Na nepodpisan list so učenci izlili svoje težave, pri pouku pa so se potem o njih pogovarjali. Ti zapisi, ki so zbrani tudi v tej knjigi, nam povedo marsikatero resnico o nas samih. Pogosto se ne zavedamo, kaj vse v otroku sprožimo s svojo prepovedjo, kako hitro lahko otrok izgubi zaupanje v nas in kaj mu pomeni naša ljubezen. To je knjiga o tem, kaj vse bi lahko otroke naučili, če ne bi kot starši preveč mislili na delo v službi in na čiščenje stanovanja in če ne bi kot učitelji mislili predvsem na to, da moramo 6. januarja vzeti 6. lekcijo. Otrok je razpet med dom in šolo. Išče topel dom in zgovoren je eden izmed podnaslovov v knjigi Urejeno stanovanje še ni topel dom. Dušica Kunaver poudarja, da je vsak človek kot velik mozaik. Če ga hočeš spoznati, moraš najprej zbirati kamenčke, nato pa jih pravilno sestaviti. Trdo, dolgoletno delo, nikdar ga ne moreš dokončati, vendar - vsaj do obrisov mozaika se je vredno dokopati. Ali se res dovolj trudimo, da bi spoznali svojega otroka, svojega učenca? Avtorica se v knjigi ustavlja ob vseh prelomnih trenutkih v otrokovem življenju otroka. Opiše mišljenje, ki je značilno za predšolskega otroka, razmišlja o tem, kdaj vstopiti v šolo, se dotakne težav z učenjem, ocenami in odnosi v razredu in konča knjigo z obdobjem, ko otrok odhaja od doma in išče svojo pot v življenje. Poudarja, da mu bodo spomini na srečno otroštvo in na varen dom pomagali do preudarnejše poti v prihodnost. Otroka primerja z ladjico, ki se počasi oddaljuje od nas, nam pa ne preostane drugega, kot stati na bregu in opazovati. Ne smemo t?1', zavari smeri, dajati mu rt1 le občutek varnosti ob sp1 na matično pristanišče, kjč zmeraj lahko popravil zl°f jadra in prebarval ladjico- Največ, kar lahko nareČ svojega otroka, je, da učimo prisluhniti življenj opazovati in spoznavati in zivati pisanim in nepisanih; nom družbe. Mnogih stvaČ Ijenju se ne moremo ndH knjig. Če bo otrokov dortl in prijazen, bo tudi sam 'j znal toplino in tovarištvo h jati prijateljem. V življenju vse preveč ^ Otroka motimo v njegov] prekinjamo ga z mnogimi1 čili in ukazi- Želimo, da Č vstopi v šolo. Iz radovč malčka zraste v vsega rtfl'1 nega šolarja. Nam pa & membne le ocene. Kaj vse gaja po domovih, ko otro1 nese spričevalo?! In vendo] ne moremo več spremenili glejmo raje, kaj se skril' njimi. Zamislimo se nad f šalcem spričevala - pomeni je od spričevala, ki ga drži1 Veliko drobnih resnic i lahko prepisali iz te knjig1 \ membno je, da odrasli zač v sposobnosti svojega otroj v njegovi najzgodnejši dob1, otroka se lahko veliko nau! Kot učitelji bi delali A laže, če bi znali prisluhniti f razreda. Smo učence M kako naj se učijo? Smo kd> menili pozornost temu, ali 4 vidijo to, kar gledajo? In U0 ki smo ga razglasili za W zakaj naj se sploh še trudi? * nozo smo mu že postavili,1 se mora tako ali drugače spi niti, ne splača se mu sprem1 Iz različnih zgodbic spol] odnose v razredu. Učitelji* tavljajo, da so otroci vedno agresivni. Dušica Kunavet išče opravičila za agresijo, različne poti, da bi v ralj ustvarili prijetno ozračje, n otroci zaživeli drugače, čii same poti, saj je vsak otrok kraten, ima dobre in slabe hč To je pravzaprav knjiga 0, bežni - kako z nežnostjo in f pežljivostjo doseči, da bo A nik otrok-dom-šola skladd poln topline. BARBARA HANUŠ riti svoje znanje in vedenje o preteklosti. Kako preprosto in zanimivo je razložil avtor knjige zgodovinski spomin, zgodovinske vire, časovni trak in končno - kaj je svetovna zgodovina. Tudi piscem učbenikov bi tako pisanje samo koristilo in napravilo zgodovino za mlade bolj zanimivo, manj suhoparno, manj abstraktno in odbijajočo. Čeprav je besedilo pisano zelo razumljivo, pa le na koncu knjižice pogrešamo slovarček tujk, tako bi bilo branje še učinkovitejše ne samo za mlade bralce, temveč tudi njihove starše. Gotovo vsi ne vedo, kje je Neander-tal ipd. Učitelj bo v razredu hitro potegnil vzporednico in omenil naša prazgodovinska najdišča. Tudi včasih kar preveč poljudno razlago bo moral dopolniti z novimi zgodovinskimi odkritji. Samo pomislimo na hiše v Lepenskem Viru, ki jih avtor knjige, ko je pisal besedilo, gotovo še ni poznal. Učitelj bo ob pričujoči knjižici spodbudil učence tudi k uporabi dodatne poljudne in strokovne literature. Samo pomislimo na Zgodovino v slikah ali na Umetnost v slikah, na čudovit izbor slikovnega gradiva, ki ga v tej skromni knjižni izdaji temeljito pogrešamo. Ali se res ne zavedamo, da moramo ob barvni televiziji dokončno odpraviti strokovno klišejsko risbo v učbenikih, ki seveda ta knjiga ni, ni tudi priročnik, je zgolj poljudno prisrčno branje, ki zahteva dodatno informacijo in znanje, da bi zadostilo mlademu zahtevnejšemu bralcu. Podobna knjiga je izšla že pred tridesetimi leti - dela nizozemskega avtorja van Loona, v ured- Knjiga, namenjena bogatejšemu dmžboslovju Maca Jogan: Družbena konstrukcija hierarhije med spoloma, FSPN, Ljubljana 1990. Tudi družboslovci povsem upravičeno nenehno zahtevamo publikacije, ki bi lahko obogatile našo pedagoško prakso. Prav k zapisanemu smotru je prispevala knjiga dr. Mače Jogan. Kaj je bil poglavitni motiv, ki je usmeril avtorico k nastanku dela? Dr. Maca Jogan ga opredeli v uvodu. Izrazi ga kot težnjo, da bi temo, ki si jo je izbrala kot predmet obravnave, razumela celostno. To pomeni, da hierarhije med spoloma ne pojmuje kot neko naravno danost, kot sestavine »tradicije«, ki deluje, ker je pač »tradicija«, temveč kot nepretrgan zgodovinski proces celostnega družbenega (re)struktu-riranja. Delo vsebuje troje nosilnih tem, in sicer: temo, ki je opredeljena kot družbena struktura, kultura in hierarhija med spoloma; temo, ki je opredeljena kot (ne)vidno in (ne)plačano delo Žensk v sodobnosti; in temo, ki je opredeljena kot družbena produkcija podrejenosti žensk na Slovenskem. Da bi delo poznali učitelji družboslovja, bomo predstavili tiste avtoričine misli, ki jih je mogoče uvrstiti med pomembnejše, in tudi tiste, ki so povezane z vzgojo. V prvem delu je pozornost namenjena androcentrizmu v kul- turi. Avtorica osvetljuje tiste procese v zgodovini evropskih družb, ki so privedli do podrejenega položaja žensk. Poudarjeno je pomembno spoznanje: delovanje žensk je bilo na socializacijskem področju takšno, da so le-te ohranjale vloge, ki so jim bile vsiljene. Vzgoja je nepretrgoma oblikovala posebnosti moške in ženske identitete. Na vprašanje, zakaj se je konstituirala socialna neenakost po spolu, avtorica odgovarja, da je pri tem nujno upoštevati način vključevanja posameznikov obeh spolov v celoto odnosov (re)produkcije vseh dobrin (gmotnih in duhovnih). Čeprav je v deželah Evropske skupnosti že od leta 1975 sprejeta strategija razvoja enakih možnosti, to še ne pomeni, da je v vsakdanjem življenju že mogoče zaznati v odnosih med spoloma stereotipne predstave. Da te ne veljajo povsem, je vidno tudi na vzgojnem področju. Postavlja se pomembno vprašanje: koliko in kako prispeva današnja vzgoja k človekovi tovrstni uzaveščeno-sti? Ne upošteva se, da spol ni naravna, temveč zgodovinsko konstituirana vloga. Avtorico tudi zanima odnos religij do žensk. Njena sklepna ugotovitev je: Ni mogoče (že) reči, da je patriarhalni vzorec Ženske enodimenzionalne eksi- stence večinoma že izkoren? nasprotno, postal je sestaviA se rutinsko prenaša iz roda >’ tudi z vzgojo. V drugem delu knjige g0] predvsem o nekaterih znap stih položaja žensk, kar zA plačano in neplačano delo njuno razmerje v sodobnih f bah (blaginje). Z nekaj 'd prikazuje, kako je povsod f zoča trdna zveza med p at rti' lizmom in kapitalističnim j dukcijskim načinom izro-v (razvitih) okoljih. Tretji del publikacije usmerja pozornost k obrati; enega od dejavnikov druč produkcije podrejenosti žertiK Slovenskem - katoliški soA gi)i- Katoliški sociologi so si stavljali zelo pomembno vpr' nje: kakšne vsebine naj prd vzgoja? Zagovarjali so tako A novano spolno diferenci1] vzgojo. Takšna vzgoja pa je \ jevala delitev dela na javrti zasebno, vidno in nevidno. . Avtorica vnaša tudi nekaj vih teoretičnih pojmov, npr]\ nija dominacije, dominacij, obremenitev, materialna in '' ralna nadobremenjenost ŽA Pravi, da ti pojmi izvirajo iz -j dovinske prakse in da so fj uporabljivi pri večdimenziA nem zajemanju te prakse. O tej pomembni temi morC\ predvsem učitelj sociolog (spre)govoriti v razredu. Leti, bodo lahko mladi rodovi Pf sodke med spoloma odpravlf ALOJZIJA ŽIDAN SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI SLOVENIJE, 61000 LJUBLJANA - Dalmatinova 4 - telefon 061 317932 SVIZ SLOVENIJE SE PREDSE A VUA SV1Z Slovenije je nastal v maju 1990, ko je takratni Republiški odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti sprejel sklep, da bo deloval neodvisno od Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Odločitev je bila prelomna, ker je pomenila nov začetek sindikata dejavnosti kot samostojne nadstrankarske organizacije, usmerjene k interesom zaposlenih v šolstvu in vrtcih. Člani so se začeli vključevati popolnoma na novo na podlagi nove programske usmeritve. Do septembra 1990 je pristopilo 6000 članov. Ob koncu leta 1990, ko je skupščina novega članstva izvolila novo republiško vodstvo, je sindikat štel že 18.500 članov. Danes je v SVIZ Slovenije prostovoljno včlanjenih že 23.500 članov, to je več kot polovica zaposlenih v javnih vzgojno-izobraževalnih in tudi raziskovalnih zavodih. Tako je SVIZ Slovenije trenutno največja organizirana interesna skupina v vzgoji, izobraževanju in znanosti v Sloveniji. SVIZ-u Slovenije je v dobrem letu delovanja, čeprav postopoma, vendarle uspelo navezati dialog z oblastmi o novi normativni ureditvi vzgojne dejavnosti, šolstva in znanosti. V številnih organih SVIZ Slovenije je potekala kritična obravnava zakonskih osnutkov ter izvršilnih predpisov. Šolsko ministrstvo in Skupščina Slovenije sta v’ tem sindikatu kljub očitnemu načelnemu zavračanju sindikatov in njihovemu vplivu vendarle imela partnerja, ki je odgovorno in ne glede na strankarsko pripadnost zastopal interese zaposlenih ter sta nekatere pobude in predloge sindikata tudi upoštevala. Normativno urejanje področja pa je šele na začetku. Potrebno bo še veliko razprav in pogovorov, predvsem z ministrstvom za šolstvo, za raziskovalno dejavnost in tehnologijo in tudi ministrstvom za zdravstvo, družino in socialno varstvo, da bomo v Republiki Sloveniji dobili sodobno zakonodajo, ki ne bo diskriminirala zaposlenih v dejavnosti in bo kar se le da varovala tudi njihove interese. Največji del dejavnosti SVIZ Slovenije je namenjen urejanju materialnega položaja zavodov in zaposlenih. V popolnoma neurejenem stanju, v kakršnem so v zadnjih dveh letih plače, je SVIZ Slovenije izdelal osnutke kolektivnih pogodb za posamezne dejavnosti šolstva, predšolske vzgoje in raziskovalne dejavnosti. Po enoletnih pogajanjih z vlado je 27. 9. 1991 skupaj z drugimi sindikati podpisal le splošno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki določa izhodiščne plače za zaposlene po stopnji dosežene izobrazbe. Vendar vlada zaradi poenotenja izhodišč v negospodarskih dejavnostih in pomanjkanja denarja za plače po kolektivnih pogodbah pripravlja zakon o plačah; tega sindikati odklanjajo, vprašanje pa je. ali ga bodo lahko preprečili v sedanjih zapletenih političnih razmerah. SVIZ Slovenije je eden redkih sindikatov, ki je za dosego ciljev organiziral številne protestne dejavnosti in vodil številne stavke tako v srednjem šolstvu kot v osnovnem šolstvu in predšolski vzgoji. Osamosvajanje Republike Slovenije, vojna, gospodarske razmere pa tudi kratkovidna politika vlade in občinskih vlad so celotno dejavnost vzgoje in izobraževanja privedli v skrajno zaostren materialni položaj; zaposleni se morajo ponovno že tretjič v enem letu s stavkami bojevati za minimalne plače, za pokritje najnujnejših materialnih stroškov in še vedno za spremembo sistema financiranja, da bi odpravili neupravičene razlike med zaposlenimi, šolami in občinami. SVIZ Slovenije članstvu ne zagotavlja le vpliva na zakonodajo in ukrepanje plač, temveč ponuja - neposredno pravno varstvo pravic iz delovnih razmerij s pomočjo 16 pogodbenih odvetniških pisarn in dipl. pravnico pri RO SVIZ Slovenije; - solidarnostne pomoči po pravilniku o delitvi solidarnostnih sredstev; - varstvo pravic zaposlenih in še posebej sindikalnih zaupnikov po splošni kolektivni pogodbi; - izobraževanje, srečanja, prireditve; - obvestila in informacije o sklepih in stališčih sindikalnih vodstev; - možnosti za uporabo ponudbe delavske prodajne zadruge »KONZUM«, katere soustanovitelj je SVIZ Slovenije; - možnosti za uporabo storitev DELAVSKE HRANILNICE, kot sovlagatelj. SVIZ Slovenije vzdržuje tudi pomembne mednarodne stike, ki omogočajo izmenjavo izkušenj, zlasti srednje strokovne šole so s pomočjo SVIZ Slovenije iz tujine dobile koristne učne pripomočke. V okviru SVIZ Slovenije delujejo sindikalne konference: - vzgojno-varstvenih organizacij, predsednica Julijana Lukič, VVO Novo - osnovnih in glasbenih šol, predsednik Tone Pfajfar, OŠ Lesce - srednjih šol in domov za učence, predsednik Zoltan Jan, SŠC Branko Brelih Nova Gorica - organizacij za usposabljanje oseb z motnjami r razvoju, predsednica Valerija Bužan, zavod IG - raziskovalnih organizacij, predsednik Janez Stergar, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana Predsednik republiškega odbora SVIZ Slovenije je Zoltan Jan SVIZ SLOVENIJE IMA OBMOČNE ODBORE: V LJUBLJANI, Zarnikova 3. sekretarka Zmaga Obštetar, tel. (061) 313 822 - sindikalna konferenca OŠ Ljubljana in okolica. Silva Bajželj. OŠ Hinko Smrekar - sindikalna konferenca VVO Ljubljana in okolica, Suzana Antič. VVZ Vič-Rudnik - sindikalna konferenca SŠ Ljubljana in okolica, Albert Avguštinčič, Gimnazija Poljane V MARIBORU, Orožnova 2 - sindikalna konferenca OŠ Maribor, Marija Lončarič, OŠ Limbuš - sindikalna konferenca VVO Maribor, Nevenka Tučič. VVO Koroška vrata - sindikalna konferenca SŠ Maribor, Iris Fenrich. SKMSŠ Maribor V POSAVJU, Sindikati Posavja, sekretar Marjan Urbanč V NOVI GORICI, Dora Šemrov, sedež Kidričeva 9, Nova Gorica NA KOROŠKEM, Rozika Vogel. OŠ Prežihov Voranc. Ravne na Koroškem V POMURJU, Angela Novak. OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota V SLOVENSKI BISTRICI, Sonja Žitnik, OŠ Edvarda Kardelja, Poljčane. V drugih regijah Slovenije so območni odbori šele v ustanavljanju. SVIZ Slovenije za delo območnih odborov po pravilniku o financiranju namenja 40% vplačane članarine. V nadaljevanju objavljamo: Statut. Pravilnik o dodeljevanju solidarnostnih sredstev in Pravila sindikata zavoda. STATUT SINDIKATA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI SLOVENIJE L TEMEUNE DOLOČBE 1. člen Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sindikat) je samostojna interesna organizacija, v katero se zaposleni v vzgoji, izobraževanju in znanosti prostovoljno vključujejo zato, da bi na organiziran način izražali in uresničevali svoje interese ter uveljavljali in varovali svoj gmotni, ekonomski in socialni položaj, pravice zaposlenih in članov sindikata. Sindikat deluje samostojno in neodvisno na podlagi lastnega statuta in programa. Naziv sindikata je »SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI SLOVENIJE« s sedežem v Ljubljani. Dalmatinova 4. Sindikat bo: - zahteval čim boljši gmotni in socialni, predvsem pa enakopraven ekonomski položaj z zaposlenimi v drugih dejavnostih v Sloveniji - sklepal in spremljal izvajanje kolektivne pogodbe - organizirano z večinskim mnenjem vplival na oblikovanje zakonodaje, ki ureja področje vzgoje, izobraževanja in znanosti - sodeloval pri odločanju in pogajanju o urejanju delovnih razmerij in vrednotenju dela ter življenjskih in delovnih pogojih - zagotavljal varstvo pravic in zaščito zaposlenih ter po potrebi organiziral različne oblike protesta vključno s stavko - razvijal vzajemnost in solidarnost med člani in zaposlenimi v vzgoji, izobraževanju in znanosti - pospeševal strokovni razvoj članstva - skrbel za medsebojno obveščanje in informiranje javnosti - uresničeval druge večinsko dogovorjene cilje. 2. člen Stavka je legitimno sredstvo za uveljavljanje sindikalnih zahtev in varstvo pravic zaposlenih. Stavko lahko organizira sindikat zavoda za zavod, vodstvo Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije na območju za območje ter vodstvo sindikalne konference za posamezno ožjo dejavnost v Sloveniji. V vseh primerih je potrebno soglasje Republiškega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije. Splošno stavko v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije razglaša republiški odbor po predhodni odločitvi najmanj 2/3 članstva. Republiški odbor sindikata sprejme pravila o organizaciji in izvedbi stavke. II. ČLANSTVO 3. člen V sindikat se vključujejo zaposleni na področjih: - vzgoje in varstva otrok in mladine - osnovnega in glasbenega izobraževanja - zavodov za usposabljanje oseb z motnjami v razvoju - srednjega splošnega in strokovnega izobraževanja ter domov za učence - višjega in visokega šolstva ter študentskih domov - delavskih univerz in organizacij za izobraževanje odraslih - znanstvene in raziskovalne dejavnosti. 4. člen Član sindikata lahko postane vsakdo, ki je v delovnem in pogodbenem razmerju v dejavnostih iz 3. člena. Članstvo v SVIZ Slovenije ohrani delavec, ki je kot član začasno izgubil delo ali se upokojil. Član je lahko ne glede na nacionalno, politično ali versko pripadnost. 5. člen Kandidat se vključi v sindikat s podpisom pristopne izjave. Član ima člansko izkaznico. Članstvo preneha z izstopno izjavo, s prehodom delavca v drugo dejavnost, zaradi neplačevanja članarine (po treh mesecih neplačane članarine) ali po sklepu organa sindikata v zavodu, predsedstva, sindikalne konference ali Republiškega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije v primeru, ko je član grobo kršil statut in deloval v nasprotju z interesi organizacije. O sporih v zvezi s članstvom odloča Republiški odbor sindikata. in zahtev sindikata na vseh 6. člen Član ima naslednje pravice in obveznosti: - sodeluje pri oblikovanju stališč, predlogov ravneh organiziranosti - neposredno uveljavlja sindikalna stališča in zahteve v svojem okolju ter pravice do solidarnostne pomoči, če je zdravstveno ali socialno ogrožen - varstvo pravic po kolektivni pogodbi vključno z brezplačno pravno pomočjo - pravico do sindikalno organiziranega oddiha in rekreacije - se izobražuje in usposablja za sindikalno delo - sodeluje v organiziranih oblikah kulturnega življenja - uživa zaščito in prejema pomoč ob sodelovanju v protestnih akcijah in stavkah, ki jih organizira sindikat - voli člane v organe sindikata in je lahko izvoljen - uveljavlja druge pravice in ugodnosti, ki jih izposluje sindikat Član lahko uveljavlja ugodnosti in pravice šele po treh mesecih članstva, če ie plačal predpisano članarino. O uveljavljanju nekaterih dodatnih ugodnosti odloča sindikat zavoda. Izključeni član ne more uveljavljati ugodnosti po dokončnem sklepu o izključitvi. III. ORGANIZIRANOST 7. člen Sindikat je organiziran v: - sindikatu zavoda ali druge oblike organiziranosti vzgoje, izobraževanja in znanosti - območni organizaciji - republiški organizaciji Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije se lahko akcijsko povezuje z drugimi sindikati z namenom, da z njimi oblikuje skupno politiko do posameznih vprašanj v odnosu do izvršilnih organov Republike Slovenije. Sklep o formalni povezavi sprejme Republiški odbor po predhodnem izrekanju med članstvom. 8. člen Sindikat zavoda je temeljna oblika organiziranja in delovanja SVIZ Slovenije. Najvišji organ sindikata v zavodu je članski sestanek. Člani v zavodu, člani v notranji organizacijski obliki ali člani posamezne poklicne skupine izvolijo svojega sindikalnega zaupnika. V primeru, ko je izvoljenih več sindikalnih zaupnikov, se na ravni zavoda oblikuje izvršni odbor, ki izvoli predsednika. Mandat zaupnikov je 4 leta. Člani na članskem sestanku lahko izrečejo nezaupnico sindikalnemu zaupniku ter ga odpokličejo pred iztekom mandata. Notranjo organiziranost in način delovanja sindikat zavoda uredi s pravili. 9. člen Sindikalni zaupnik: - zastopa, predstavlja in varuje interese članstva - sklicuje sestanke sindikalne skupine - sodeluje v postopkih uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti članov sindikata iz delovnih razmerij in v postopkih varstva njihovih pravic - sodeluje v delu organov zavoda, ko gre za uresničevanje specifičnih interesov članov - spremlja uresničevanje določil kolektivne pogodbe in zakonov v zavodu - vodi aktivnosti v zvezi s pripravo in organiziranjem stavke - sodeluje v organih sindikata na območju in v republiki Organi sindikata varujejo delovno in osebnostno nedotakljivost sindikalnih zaupnikov skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. 10. člen Sindikat zavoda: - obravnava predloge aktov, ki se sprejemajo na ravni zavoda in daje mnenja ali soglasja - spremlja in nadzira izvajanje kolektivne in tarifne pogodbe - obravnava pritožbe in sklepa o uveljavljanju pravic članov iz delovnega razmerja - predlaga ukrepe za varno delo in humanizacijo delovnega okolja - organizira kulturne, športne in druge aktivnosti, ki so v interesu članstva - sprejema odločitve o oblikah protesta, ko niso bile upoštevane zahteve sindikata, ter z glasovanjem odloča o sodelovanju v stavki - postavlja svoje predloge kandidatov za organe upravljanja - sprejema poročila sindikalnega zaupnika in izvršilnega odbora ter sprejema smernice za njuno delo - voli svoje predstavnike v Izvršilne organe sindikata in predlaga kandidate za člane organov na območju in v republiki. Sindikat zavoda je pravna oseba. 11. člen Območno organizacijo vzpostavljajo s sklepom sindikati zavodov na nekem območju. Sindikalni zaupniki sestavljajo območni odbor. Območni odbor ima koordinacijsko vlogo pri aktivnostih sindikata na območju. Območni odbor v sodelovanju z republiškim odborom ugotavlja problematiko, spremlja izvajanje kolektivnih pogodb, predlaga ukrepe in vodi akcije. Območni odbor se lahko ustanovi za območje ene občine, več občin ali mesta. Območni odbor deluje kot: - sindikalna konferenca vzgojno-varstvenih organizacij - sindikalna konferenca osnovnih, posebnih in glasbenih šol - sindikalna konferenca srednjih šol in domov za učence Sindikalne konference izvolijo predsednika. Območni odbor imenuje sekretarja (koordinatorja), ki organizira delo, pripravlja sklice sej, izvršuje sklepe in sodeluje z Republiškim odborom. Za opravljanje administrativno-tehničnih opravil lahko Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti z drugimi sindikati na območju ustanovi strokovno službo. 12. člen Najvišji organ sindikata v republiki je skupščina. Skupščina se sestane vsako četrto leto. . . Skupščino sestavljajo delegati zavodov ter sindikalnih konferenc za posamezna področja dejavnosti. Ključ za izvolitev in program priprav na skupščino sprejme Republiški odbor. Možen je tudi izreden sklic skupščine. Skupščina se lahko skliče na pobudo najmanj ene tretjine območij ali treh sindikalnih konferenc. Postopki za sklic izredne skupščine se opredelijo s poslovnikom. Skupščina sindikata: - sprejme poročilo o delovanju sindikata v štiriletnem obdobju - sprejme programske usmeritve za delovanje sindikata - sprejme statut - sprejme ugotovitveni sklep o sestavi republiškega odbora - voli. razreši in odpokliče glavnega tajnika, nadzorni odbor in statutarno komisijo 13. člen Republiški odbor je najvišji organ sindikata med dvema skupščinama. Sestavljajo ga delegacije sindikalnih konferenc. Republiški odbor samostojno: - odloča o posameznih skupnih aktivnostih za urejanje ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja članstva in zaposlenih v vseh dejavnostih - vodi pogajanja, sklepa kolektivne (in posamezne tarifne) pogodbe z državnimi in družbenimi organi ter organizacijami delodajalcev - obravnava različne nobude sindikalnih konferenc in območnih organizacij ter jih usklajuje z republiškimi odbori drugih sindikatov - oblikuje stališča, ugotovitve in zahteve s področja svojih temeljnih pristojnosti - zagotavlja obveščenost članstva o svojih sklepih in aktivnostih - sprejme letni program nalog in finančni načrt - sprejme sklep o izvolitvi izvršilnega odbora - izvoli predsedujočega izmed predsednikov sindikalnih konferenc Po potrebi republiški odbor imenuje posamezne komisije in delovna telesa. 14. člen V Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije delujejo sindikalne konference: - sindikalna konferenca v vzgoji in varstvu otrok - sindikalna konferenca osnovnih in glasbenih šol - sindikalna konferenca zavodov za usposabljanje oseb z motnjami v razvoju - sindikalna konferenca srednjih šol in domov za učence - sindikalna konferenca univerz in študentskih domov - sindikalna konferenca delavskih univerz in organizacij za izobraževanje odraslih - sindikalna konferenca raziskovalnih organizacij Sindikalne konference ustanovijo s sklepom sindikati zavodov. S sklepom se določi sestava konference. Sindikalne konference imajo predsedstvo. Sin- Stran 14 PROSVETNI DELAVEC - 21. oktobra 1991 - št. 16 dikalne konference izvolijo predsednike in imenujejo tajnike za mandatno obdobje štirih let. „ 15. člen Izvršilni odbor Republiškega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije sestavljajo predsedniki sindikalnih konferenc in glavni tajnik Republiškega odbora. Izvršilni odbor samostojno izvaja sklepe Republiškega odbora, usklajuje delo sindikalnih konferenc, ocenjuje uresničevanje postavljenih zahtev, spremlja izvajanje sklenjenih pogodb ter poroča sindikalnim konferencam in Republiškemu odboru. Izvršilni odbor sklicuje seje Republiškega odbora sindikata in vodi finančne zadeve Republiškega odbora. 16. člen Predsedniki sindikalnih konferenc in glavni tajnik Republiškega odbora skrbijo za izvajanje sprejetih sklepov. Republiški odbor kot celoto predstavljata predsedujoči in glavni tajnik. Predsedniki sindikalnih konferenc in glavni tajnik so izvoljeni za 4 leta in so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Republiški odbor lahko na zahtevo ene tretjine članov Republiškega odbora ali ene tretjine predsedstev sindikalnih konferenc ali ene tretjine vodstev območnih organizacij sproži postopek za odpoklic glavnega tajnika. Postopek za odpoklic predsednika sindikalne konference se uvede, če to zahteva ena tretjina sindikatov zavodov ali ena tretjina članov predsedstva sindikalne konference. Člani Izvršilnega odbora, Republiškega odbora, člani predsedstev sindikalnih konferenc in glavni tajnik Republiškega odbora se razrešijo po postopku, ki je veljal za njihovo izvolitev. Republiški odbor lahko za opravljanje posameznih nalog imenuje sekretarje in strokovne sodelavce. 17. člen Republiški odbor ima 5-člansko statutarno komisijo in 3-članski nadzorni odbor. Člani statutarne komisije in nadzornega odbora izvolijo predsednika iz svoje sestave. IV. VOLITVE 18. člen Volitve v sindikatu so praviloma tajne. Člani in organi sindikata evidentirajo možne kandidate in pridobijo njihovo soglasje. Organi sindikata praviloma oblikujejo odprte kandidatne liste. Volilne postopke v Republiki vodi Republiški odbor. Volitve so veljavne, če je glasovalo več kot polovica članov volilnega telesa (konference, odbora). Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov. Mandati članov organov so .4 leta. Nadomestne volitve za organe sindikata se opravijo po enakem postopku kot redne Volitve. V. FINANCIRANJE 19. člen Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije financira svojo dejavnost po načelu samofinanciranja s članarino in drugimi prihodki. Sredstva članarine so skupna sredstva Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije in niso družbena sredstva. Član ne more zahtevati vračila vplačane članrine. Članarina se plačuje od neto plače, nadomestil ali drugih prejemkov članov. Članarina se plačuje v sindikatu zavoda, kjer je član organizacijsko povezan. Sindikat zavoda odvaja dogovorjeni del čalnarine na žiroračun Republiškega odbora. Višino članarine in njeno delitev s pravilnikom določi Republiški odbor. Upokojeni člani plačujejo članarino v pavšalnem znesku. Začasno nezaposleni člani, člani, ki so na služenju vojaškega roka in upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, ne plačujejo članarine. Republiški odbor sprejme pravilnik o finančno-materialnem poslovanju. 20. člen Republiški odbor lahko za uresničevanje svojih nalog ustanovi namenske sklade. Sklep o ustanovitvi nameskih skladov vsebuje naziv, namen, vire sredstev, merila za uporabo ter organ upravljanja s skladom. 21. člen Članarina se uporablja za financiranje dejavnosti sindikata v zavodih, na območjih in v Republiki. Del članarine se lahko namenja za financiranje skupnih strokovnih služb, ki jih ustanovi Republiški odbor skupno z drugimi sindikati. VI. PRAVNA OSEBA 22. člen Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Republiški odbor, je pravna oseba. Pravna oseba je tudi sindikat zavoda. Pravice pravne osebe imajo lahko tudi območni odbori sindikata, če so tako sklenili republiški odbori in sindikati zavodov na območju. Pravne osebe imajo svoj žig in žiroračun. Žig je okrogle oblike, premera 32 mm z naslednjo vsebino: - na obodu: Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije - v sredini: Naziv organizacije ali organa VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Statut Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije ter njegove spremembe in dopolnitve sprejme skupščina. Republiški odbor lahko sprejme spremembe in dopolnitve, ki bistveno ne vplivajo na status sindikata. Statut Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije razlaga statutarna komisija in Republiški odbor. Ta statut je sprejela izredna skupščina Sindikata vzogje, izobraževanja in znanosti Slovenije 18. 12. 1990 v Ljubljani. S sprejemom tega statuta preneha veljati statut z dne 1. 3. 1990. Opomba Statut ponovno objavljamo zaradi spremembe 4. člena Statutarna komisija se je seznanila s prošnjami za vključevanje članov, ki so nekoč delali v vzgoji in izobraževanju ter nato daljši čas niso bili zaposleni, ali so medtem opravljali drugo dejavnost ali pa so iz članstva v prejšnjem sindikatu izstopili in se želijo kot upokojeni ali nezaposleni vključiti v SVIZ Slovenije.. Največkrat je pristop povezan z zahtevo za uveljavljanje materialnih pravic, čeprav kandidati niso ničesar prispevali. Zato statutarna komisija v skladu s prehodnimi določbami statuta SVIZ Slovenije z dne 18. 12. 1990 predlaga, da se precizira 4. člen statuta tako. da je jasno zapisano, da so člani lahko le zaposleni v dejavnosti vzgoje in izobraževanja in da članstvo ohranijo tisti, ki se upokojijo ali postanejo nezaposleni. PRAVILNIK O DODEUEVANJU SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV 1. člen Ta pravilnik doldča način oblikovanja solidarnostnih sredstev pri RO SVIZ Slovenije, vire sredstev ter osnove in merila za uporabo solidarnostnih sredstev SVIZ Slovenije. 2. člen Solidarnostna sredstva RO SVIZ Slovenije se praviloma dodeljujejo sindikatom zavodov. Za namene solidarnosti RO SVIŽ Slovenije namenja od 5 do 20% zbrane članarine, pri republiškem odboru. Višina sredstev se določa z letnim finančnim načrtom RO SVIZ Slovenije. 3. člen O dodeljevanju solidarnostne pomoči odloča 3-članska komisija, ki jo imenuje RO SVIZ Slovenije. O dodeljevanju solidarnostne pomoči se vodi evidenca. Komisija je dolžna redno poročati Izvršilnemu odboru in RO SVIZ Slovenije. 4. člen Pravico do solidarnostne pomoči pridobi sindikat zavoda po treh mesecih plačane predpisane članarine članov republiškemu odboru. Sindikat zavoda lahko dobi solidarnostna sredstva za pomoč ob socialni in zdravstveni ogroženosti članov. Sindikat zavoda mora k vlogi poleg podatkov o ogroženosti članov priložiti tudi podatke o uporabi zbrane članarine sindikata zavoda. 5. člen Za socialno ogroženega se šteje član. če: - je brez zaposlitve in ne prejema nadomestila zavoda za zaposlovanje - živi v težkih socialnih razmerah, ki so posledica bolezni, smrti v družini, števila družinskih članov - je izpostavljen naravni nesreči ali nepredvidenim dogodkom, kadar ti ogrozijo zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Merilo za socialno ogroženost je dohodek na družinskega člana, če ta ne presega zajamčenega OD v Republiki Sloveniji v preteklem tromesečju. Pomoč se praviloma ne dodeljuje, če dohodek na družinskega člana presega zajamčeni osebni dohodek v Republiki Sloveniji v preteklem tromesečju. Višina enkratne solidarnostne pomoči članu praviloma ne more preseči višine zajamčenega osebnega dohodka v republiki v preteklem trimesečju. Do solidarnostne pomoči v višini zajamčenega osebnega dohodka v preteklem tromesečju so upravičeni tudi člani družine umrlega člana. 6. člen Solidarnostne in druge pomoči zavodom se lahko dodelijo tudi za druge namene. Višina solidarnostne pomoči je odvisna od višine vplačane članarine na račun RO SVIZ Slovenije v tekočem letu in praviloma ne more preseči trikratne višine vplačane članarine, ki so jo vplačali člani sindikata zavoda. Vloga mora vsebovati podatke o uporabi zbrane članarine sindikata zavoda, za namene solidarnosti in podatke o trenutnem finančnem stanju. 7. člen Člani SVIZ Slovenije so upravičeni do nadomestila OD za čas stavke, če je bila stavka v skladu s stavkovnimi pravili in v soglasju z RO SVIZ Slovenije, ter v primeru, da jim je delodajalec za ta čas odtegnil osebni dohodek. Nadomestilo znaša do 50% izhodiščnega osebnega dohodka člana. V primeru, da sredstva stavkovnega sklada ne zadostujejo, višino nadomestila določi IO RO SVIZ Slovenije. Za prvi dan stavke (ali za enodnevno stavko) članom ne pripada nadomestilo OD. 8. člen Član sindikata zaprosi za solidarnostno pomoč pri sindikatu zavoda. V primeru, da sindikat zavoda ne razpolaga s potrebnimi sredstvi, se za pomoč obrne na RO SVIZ Slovenije. Vlogi mora priložiti dokazila, iz katerih je mogoče objektivno ugotoviti, da so podani razlogi za solidarnostno pomoč (višina dohodka na družinskega člana, dokazila o bolezni). 9. člen Komisija mora o vsaki vlogi odločati v roku 30 dni. O pritožbah na odločitev komisije odloča Izvršilni odbor RO SVIZ Slovenije. Odločitev Izvršilnega odbora RO SVIZ Slovenije je dokončna. V izredno nujnih primerih lahko solidarnostno pomoč odobri odredbodajalec RO SVIZ Slovenije v skladu s svojimi pooblastili. 10. člen Če komisija tako odloči.se lahko solidarnostna pomoč dodeli v več obrokih, lahko tudi v nedenarni obliki (poravnava računov, vrednostni boni), zlasti v primerih, ko je nevarno, da odobrena sredstva ne bi bila porabljena namensko. 11. člen Sindikati zavodov sprejmejo pravilnike o dodeljevanju solidarnostne pomoči, v katerih podrobneje opredelijo merila za socialno ogroženost in postopke za pridobitev solidarnostne pomoči. 12. člen Pravilnik sprejme RO SVIZ Slovenije. Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejemajo po postopku, po katerem je bil pravilnik sprejet. 13. člen Pravilnik je sprejel RO SVIZ Slovenije na 8. seji 23. 9. 1991 in začne veljati takoj po sprejemu. Opomba Pravilnik o dodeljevanju solidarnostnih sredstev je sprejel Republiški odbor ■ 23. 9. 1991 in ga objavljamo kot enega izmed temeljnih dokumentov sindikata. Na podlagi 8. člena statuta SVIZ Slovenije so člani na zboru članov sprejeli PRAVILA SINDIKATA ZAVODA (naziv zavoda, kraj) I. TEMEUNE DOLOČBE 1. člen S temi pravili sindikat zavoda.določa organiziranost, vsebino in način dela ter financiranje in finančno poslovanje SVIZ Slovenije v zavodu. 2. člen Sindikat zavoda je pravna oseba in ima svoj žig. Žig je okrogel, s premerom 32 mm. Na obodu je napis SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI SLOVENIJE, v sredini je ime zavoda. III. ORGANIZIRANOST 5. člen Sindikat zavoda je lahko organiziran iz več sindikalnih skupin (v oddelkih, službah idr.). Sindikalna skupina izvoli vodjo sindikalne skupine. Odločitev o organiziranju sindikalnih skupin se sprejme na zboru članstva. 6. člen Sindikat zavoda izvoli predsednika, ki ima status sindikalnega zaupnika SVIZ Slovenije. Glede na organiziranost sindikata zavoda (veliko število članov, več sindikalnih skupin) ima lahko status sindikalnega zaupnika več sindikalnih aktivistov (vodje sindikalnih skupin). O statusu sindikalnih aktivistov in pogojih dela sindikata, sindikat zavoda in vodstvo zavoda (upravni organ) skleneta pogodbo. Sindikalni zaupnik ima svojega namestnika. 7. člen Sindikalni zaupnik ima delovnopravno imuniteto v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo. Sindikalni zaupnik SVIZ Slovenije ne more biti član, ki opravlja poslovodno funkcijo in ima posebna pooblastila. 8. člen Volitve sindikalnega zaupnika so praviloma tajne. Kandidatno listo potrdi zbor članov. Sindikalni zaupnik SVIZ Slovenije je izvoljen, če je dobil več kot polovico glasov članov SVIZ Slovenije v zavodu. Mandat sindikalnega zaupnika je štiri leta. Vodjo sindikalne skupine volijo člani sindikalne skupine. Vodje sindikalnih skupin in sindikalni zaupnik SVIZ Slovenije (predsednik) praviloma sestavljajo izvršilni odbor sindikata zavoda. 9. člen Predsednik sindikata zavoda (sindikalni zaupnik SVIZ Slovenije), ki ga volijo vsi člani sindikata zavoda ima zlasti naslednje naloge in pristojnosti: - predstavlja in zastopa interese članstva nasproti direktorju, drugim pooblaščenim delavcem oziroma organom upravljanja v zavodu - zahteva od direktorja in pristojnih služb podatke, ki so pomembni za materialni in socialni položaj zaposlenih in za izvajanje nalog sindikata - sodeluje na sejah organov upravljanja, ki odločajo o delovnopravnih in materialnih zadevah - sodeluje v postopkih uveljavljanja in varstva pravic članov sindikata in ostalih zaposlenih - sodeluje v postopkih ugotavljanja presežnih delavcev - izraža zahteve in interese članstva v organih sindikata na višjih ravneh organiziranosti - organizira in vodi protestne aktivnosti in v skladu s stavkovnimi pravili SVIZ Slovenije stavke - zahteva ukrepe za odpravo kršitev pravic iz delovnih razmerij v zavodu in pri organih izven zavoda - zahteva pojasnila in pisne obrazložitve poslovodnih delavcev v primerih, ko mnenja, predlogi in stališča sindikata niso bila upoštevana - obvešča člane o stališčih poslovodstev in stališčih ter zahtevah sindikata na višjih ravneh organiziranosti in poroča članstvu o svojem delu - zahteva začetek postopka proti poslovodnim delavcem, ki so kršili pravice zaposlenih - vodi delo izvršilnega odbora - odreja uporabo sredstev članarine, s katero razpolaga sindikat zavoda - opravlja druge naloge po sklepih članstva in izvršilnega odbora. 3. člen Sindikat zavoda sestavljajo člani SVIZ Slovenije v zavodu. Sindikat zavoda deluje na podlagi statuta SVIZ Slovenije, programa SVIZ Slovenije ter na podlagi teh pravil in lastnega programa. II. PROGRAM 4. člen Člani na ravni zavoda: - na podlagi podatkov RO SVIZ Slovenije spremljajo materialni položaj zaposlenih v zavodu ter varujejo pravice članov iz delovnega razmerja. - spremljajo in obravnavajo socialni položaj članov v zavodu ter po potrebi solidarno pomagajo oziroma zahtevajo potrebne ukrepe delodajalca - spremljajo uresničevanje zakonov in splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti ter panožne kolektivne pogodbe in pogodbe na ravni zavoda - uveljavljajo pravico do sodelovanja zaposlenih pri upravljanju - obravnavajo delovne pogoje zaposlenih in predlagajo izboljšanje - zahtevajo informacije o delu in poslovanju od poslovodnih organov ter oblikujejo svoja stališča in ocene - sprožijo postopke za disciplinsko in kazensko odgovornost vodilnih delavcev ali organov upravljanja v primeru kršenja pravic zaposlenih ali v primeru kaznivih dejanj - volijo sindikalne zaupnike in člane organov sindikata na ravni zavoda ter skrbijo za zaščito njihovih pravic - organizirajo protestne aktivnosti in tudi stavko - skrbijo za včlanjevanje novih članov in za zbiranje članarine - organizirajo dodeljevanje finančnih pomoči socialno ali drugače ogroženim članom - organizirajo oziroma se udeležujejo usposabljanja za sindikalno delo - organizirajo kulturne, zabavne, športne in druge aktivnosti, ki so v interesu sindikalnega članstva - uveljavjajo pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz članstva v sindikatu 10. člen Vodja sindikalne skupine zbira stališča, mnenja in predloge članov sindikalne skupine in jih posreduje izvršilnemu odboru in sindikalnemu zaupniku SVIZ Slovenije (predsedniku). Vodja sindikalne skupine obvešča člane sindikalne skupine o stališčih, predlogih in sklepih sindikata. Vodja sindikalne skupine neposredno zastopa interese članov nasproti vodjem oddelka službe. 11. člen Organi sindikata zavoda so: - zbor članov - izvršilni odbor - nadzorni odbor 12. člen Zbor članov se sestaja najmanj enkrat na leto. Zbor članov obravnava in sprejema: - poročilo predsednika in izvršilnega odbora - finančni načrt in finančno poročilo - pravila sindikata zavoda, njihove spremembe in dopolnitve ter druge akte ■ sindikata zavoda - programske usmeritve in program dela - zahteve ob organiziranju protestnih aktivnosti in stavk’ (na pobudo članov ali na poziv organov SVIŽ Slovenije) ’ - kandidatno listo za volitve predsednika (sindikalnega zaupnika SVIZ Slovenije) Zbor skliče predsednik (sindikalni zaupnik SVIZ Slovenije). Sklic zbora lahko zahteva izvršilni odbor ali najmanj ena tretjina članov. Zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj polovica članov. 13. člen Izvršilni odbor šteje najmanj tri člane. Vodje sindikalnih skupin so člani izvršilnega odbora. Izvršilni odbor obravnava predloge in pobude članov, spremlja in ocenjuje uresničevanje zakonov in kolektivne pogodbe v zavodu, ukrepe poslovodnih organov in organov upravljanja. Izvršilni odbor odloča o finančnih pomočeh članov, skrbi za obveščanje članov, organizira sodelovanje z drugimi sindikati v zavodu, vodi finančno poslovanje in evidence članstva in članarine. Izvršilni odbor organizira protestne aktivnosti in izražanje mnenj o stavki ter predlaga izvolitev stavkovnega odbora. Mandat izvršilnega odbora je štiri leta. 14. člen Nadzorni odbor ima tri člane. Nadzorni odbor nadzira zbiranje in porabo članarine ter finančno poslovanje. Nadzorni odbor najmanj enkrat na leto poroča članstvu o svojih ugotovitvah. Mandat nadzornega odbora je štiri leta. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI SLOVENIJE ima sklenjene pogodbe o pravni pomoči članstvu z odvetniškimi pisarnami: NOVA GORICA, AJDOVŠČINA NADA BOLCAR IX. korpusa 46 65000 NOVA GORICA uradne ure: sreda od 8. do 15. ure rruF RADO ČEVNIK Gledališka 2 63000 CELJE uradne ure: torek od 16.30 do 17.30 IV. NAČINI DELOVANJA 15. člen Sindikat zavoda deluje tako. da: - posreduje svoje zahteve in stališča sindikatu na višjem nivoju organiziranosti - posreduje stališča in zahteve poslovodnemu organu, organu upravljanja in teritorialnemu organu oblasti - se pogaja s poslovodnim organom in organom upravljanja - opredeli zahteve in v soglasju z organi SVIZ Slovenije organizira stavko - seznanja javnost s sindikalnimi zahtevami in stališči 16. člen V zavodih, kjer deluje več sindikatov, lahko SVIZ Slovenije z njimi usklajuje svoja stališča in zahteve in z njimi enotno nastopa, če presodi, da bo to prispevalo k večji učinkovitosti pri uveljavljanju zahtev in interesov članov. 17. člen Če predsednik sindikata zavoda (sindikalni zaupnik SVIZ Slovenije) predlaga pogajanja s poslovodnim organom ali organom upravljanja, lahko vključi predstavnike SVIZ Slovenije z višje ravni organiziranosti oziroma neodvisne strokovnjake. Predstavniki sindikata zavoda, ki sodelujejo v pogajanjih, morajo imeti pooblastila izvršilnega odbora ali zbora članov. 18. člen Za obravnavo pomembnejših vprašanj lahko izvršilni odbor ustanovi stalna ali občasna delovna telesa. 19. člen Organi sindikata zavoda sprejemajo svoje odločitve z glasovanjem. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov. Organ je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. KRŠKO ANDREJ MARTINC C. krških žrtev 37 68270 KRŠKO MURSKA SOBOTA OSKAR NORČIČ Kocljeva 6 69000 MURSKA SOBOTA TOLMIN IVAN MAKUC Trg maršala Tita 5 65220 TOLMIN RADOVLJICA PRIMOŽ BAJŽELJ Trubarjeva 5 64260 RADOVLJICA NOVO MESTO NACE ŠTAMCAR Društveni trg 2 68000 NOVO MESTO KRANJ, ŠKOFJA LOKA DUŠA TROBEC-BUČAN LADO-LEON PETREVČIČ Tavčarjeva 3 64000 KRANJ uradne ure: vsak dan od 8. do 13. ure sreda od 8. do 16. ure uradne ure: vsak dan od 7. do 12. ure ponedeljek od 16. do 18. ure uradne ure: torek in četrtek od 8. do 12. ure sreda od 13. do 17. ure uradne ure: torek in četrtek od 17. do 19. ure uradne ure: ponedeljek in petek od 8. do 12. ure sreda od 8. do 12. in od 14. do 17. ure uradne ure: ponedeljek in sreda od 14. do 17. ure V. FINANČNO POSLOVANJE 20. člen Sindikat zavoda vodi finančno poslovanje v skladu s Pravilnikom o financiranju in poslovanju SVIZ Slovenije. Sindikat zavoda lahko določi višjo članarino, kot je določena s statutom SVIZ Slovenije. Tako zbrana sredstva uporablja izključno za financiranje programa sindikata zavoda. Pri sindikatu zavoda se lahko oblikujeta blagajna vzajemne pomoči (solidarnostni sklad). Finančne pomoči se dodeljujejo po merilih, ki jih sprejmejo člani na zboru članov. MARIBOR, LENART BOJAN GRUBAR Partizanska 3-5 62(XX) MARIBOR VELENJE MAJDA KAC Kersnikova 1 63320 VELENJE uradne ure: vsak dan od 8. do 12. ure ponedeljek od 8. do 12. in od 16. do 18. ure uradne ure: ponedeljek od 15. do 18. ure sreda od 15. do 18. ure 21. člen Pogoje za delovanje sindikata zavoda ureja poleg splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti še posebna pogodba med sindikatom zavoda in vodstvom zavoda, kjer se podrobno opredelijo prostorski, časovni in administrativno tehnični pogoji, ki jih je zavod dolžan zagotavljati za delo sindikata. 22. čien Ta pravila razlaga izvršilni odbor sindikata zavoda. Pravila veljajo od dneva sprejema. Predsednik (Sindikalni zaupnik SVIZ Slovenije) Opomba Pravila sindikata zavoda so le vzorčni dokument. Sindikati zavodov morajo namreč urediti svoje delovanje s pravili. Vzorec smo uskladili s pravicami iz kolektivne pogodbe in z drugimi dokumenti SVIZ Slovenije. Po predlogu vodstva naj bi v zavodih delovanje sindikata uskladili s temi dokumenti do konca letošnjega leta. SLOVENJ GRADEC CETIN PERSEA uradne ure: Francetova 8 vsak dan od 8. do 12. ure 62380 SLOVENJ GRADEC sreda od 8. do 12. in od 16. do 18. ure LJUBLJANA Z OKOLICO uradne ure: ALOJZ POLJANŠEK torek od 17. do 19. ure četrtek od 10. do 12. in od 17. do 19. ure MARKO KNAFELJC Dalmatinova 4/1 61000 LJUBLJANA uradne ure: ponedeljek od 17. do 19. ure sreda od 10. do 12. in od 17. do 19. ure Pri Republiškem odboru SVIZ Slovenije na sedežu v Dalmatinovi 4 v Ljubljani je od L 10. 1991 zaposlena diplomirana pravnica Irena Tisu-Bosnič (telefon 061 131-212); pri njej lahko dobe pomoč in nasvet območni odbori, sindikati zavodov in posamezni člani. MEDNARODNO SODELOVANJE SVIZ SLO VENDE Ko se je SVIZ Slovenije maja 1990 odločil za samostojno pot neodvisne interesne organizacije članstva, še ni mogel predvideti obsežnejših mednarodnih stikov. Ker pa se zaposleni v šolstvu in v dejavnostih vzgoje in izobraževanja organizirajo v sindikatih skoraj povsod in izmenjava izkušenj koristi obema stranema, so bili kmalu ustvarjeni mednarodni stiki, in ti so se v dobrem letu ob vseh številnih drugih dejavnostih SVIZ Slovenije kar precej razvili. ■SVIZ Slovenije se je včlanil v Svetovno konfederacijo učiteljskih organizacij (WCOTP), ki ima sedež v Morgesu v Švici. Včlanjenih je 164 učiteljskih organizacij iz 111 dežel z več kot enajstimi milijoni članov. Organizacija je nadstrankarska in neodvisna od vlad ter se predvsem zavzema za boljše družbeno vrednotenje izobraževanja ter pravice, strokovni napredek in delovne razmere učiteljstva. Glede na to je pripravila tudi veliko dokumentov o učiteljevem statusu, organizirala solidarnostne akcije z učitelji v deželah, kjer so pravice učiteljstva kršene, ter se zavzemala za mir in mednarodno izmenjavo. Zastopnik svetovne konferederacije je tako v UNESCO pa tudi v Mednarodni organizaciji dela (ILO), kjer zastopa in uveljavlja interese učiteljskega stanu in učiteljskih stanovskih - po potrebi tudi nacionalnih organizacij. SVIZ Slovenije so sprejeli samo kot pridruženega člana, ker je v Svetovni konfederaciji formalno še zmeraj jugoslovanski sindikat vzgoje, izobraževanja in kulture, po drugi strani pa ta sindikat tudi ne zmore plačati sicer simbolične, vendar devizne članarine. Slovenijo sta že obiskala najvišja zastopnika WCOTP M. Alain Berbera! in D. Dumont, organizacija pa je ob posegu armade v Sloveniji zelo jasno obsodila agresijo in pozvala vse svoje članice k solidarnosti s Slovenijo. SVIZ Slovenije je prevzel tudi obveznost, da bo sodeloval z učiteljskimi organizacijami v ožji delovni skupnosti Alpe-Jadran. Še v sklopu Zveze sindikatov Slovenije so se srečali zastopniki učiteljskih sindikatov (iz konfederacije CGIL in CISL) v Furlaniji-Julijski krajini, v Sloveniji in na Koroškem v Avstriji. Na mednarodnih konferencah v Vidmu, Celovcu in Ljubljani so bili nadrobno razloženi šolski sistemi treh sosednjih dežel, razčlenjen je bil delovnopravni položaj učiteljstva, govorili so o plačah oziroma tarifnih pogodbah. Italijanski kolegi so vse prispevke zbrali in objavili v treh jezikih, v posebni knjigi. Italijanski sindikat je tudi izdelal poseben projekt sodelovanja s Slovenijo, imenovan PROTEG, za katerega je nameraval pridobiti denar Evropske skupnosti iz programa TEMPUS. Na žalost so pri Evropski skupnosti zaradi vojne v Jugoslaviji ustavili financiranje vseh projektov po tem programu. Z italijanskim sindikatom smo pripravili tudi počitniško izmenjavo učiteljev, vendar so zaradi vojne v Sloveniji vsi prijavljeni gostje iz Italije letos dopust v Sloveniji odpovedali, zato menjava ni bila mogoča. Koroški učitelji, ki so sicer organizirani v sindikatu javnih služb pri Avstrijski zvezi sindikatov za Koroško, so julija na svojem letnem zborovanju v Beljaku ob navzočnosti najvišjih zastopnikov avstrijskih zveznih in koroških deželnih oblasti sprejeli resolucijo proti agresiji na Slovenijo in jo poslali številnim diplomatskim predstavništvom in organizacijam. SVIZ Slovenije je tudi nadalje sodeloval z Nemško zvezo sindikatov v deželi Baden-Wiirttenberg, in sicer na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Oddelek za poklicno izobraževanje pri nemški zvezi je pripravil že več ogledov poklicnih šol in centrov za usposabljanje v najbolj znanih nemških podjetjih. Delegacija SVIZ Slovenije je tudi letos obiskala deželno ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo ter ministrstvo za izobraževanje in šport v Stuttgartu, številne centre za usposabljanje pri industrijskih in trgovinskih zbornicah ter podjetji Bosch in Audi, kjer smo že stari znanci. S posredovanjem sindikata je več slovenskih tehniških srednjih šol tudi letos dobilo koristne pripomočke, nemški sindikat pa je SVIZ Slovenije tudi povabil na obisk v BiBB - najvišjo strokovno inštitucijo za poklicno izobraževanje v Nemčiji in v Evropi s sedežem v Berlinu. Septembra 1991 smo navezali stike z Bavarsko učiteljsko zvezo (BLLV) v Munchnu, ki ima 52 tisoč članov in 125-letno tradicijo. BLLV je predvsem strokovno združenje, ki na visoki strokovni ravni v imenu učiteljstva sooblikuje vzgojno in izobraževalno politiko in izobraževalni sistem, hkrati pa uveljavlja tudi sindikalne interese članstva. Njihove izkušnje so vsekakor dragocene. Pripravljeni so nam jih prenašati neposredno, založili pa so nas z obilico strokovnega slovstva. Poleg naštetih stikov je SVIZ Slovenije ohranjal redne stike s šolskimi sindikati na Hrvaškem, in sicer s samostojnim sindikatom osnovnih šol, z neodvisnim sindikatom srednjih šol in samostojnim sindikatom predšolske vzgoje, ki je sestavni del Hrvaške zveze samostojnih sindikatov. Hrvaškim kolegom smo ob čedalje hujši agresiji, ki je prizadela otroke, učence, starše in učiteljstvo namenili tudi solidarnostno pomoč. Na žalost pa so se pretrgali vsi stiki, ki so bili nekoč z učiteljstvom v drugih jugoslovanskih republikah. VLADIMIR TKALEC Stran 13_________________________PROSVETNI DELAVEC - 21. oktobra 1991 - št. 16 vsieini'v novo ime Spet odpada listje in imena listov ali med Učiteljskim tovarišem in Slovenskim učiteljem Strast po preimenovanju šolskih ustanov nam je v krvi: komaj smo jubilejnim šolam cesarja Franca Jožefa po ujedinjenju nadeli imena viteškega kralja Aleksandra ali katerega od treh kraljevičev, že smo se trudili prekvasiti slovensko šolo v revolucionarnem duhu z imeni takih ali drugačnih herojev in brigad. Ob drugačnem sijaju rdeče zvezde vodnice pa tonejo tudi ta imena... Prejšnjo jesen, ko ni odpadalo le listje, temveč tudi imena listov, se nam je iz Pionirja razvila Gea, Pionirski list je postal Pisani list, Kurirček pa je vztrajal do letos, ko si je nadel novo ime (priznajmo: res lepo) - Kekec; le Ciciban ostaja to, kar je. Kdo se more upreti neustavljivemu pre-krščevanju, ko je najpomembnejše spremeniti ime, pa čeprav si nadeti tujega (od Borca k Mladiki)? Tudi Prosvetni delavec se je vdal skušnjavi preimenovanja. To je bilo tudi pričakovati, saj je šola pač »politikam«. Pri vsem pustimo ob strani, kaj je premalo sodobno: prosveta ali delavec. Vprašanje je le, ali se bo (po Zgledu dnevnikov, ki nosijo v glavi letnico ustanovitve 1865) »glasilo delavcev v vzgoji in izobraževanju in znanosti Slovenije« zazrlo do Učiteljskega tovariša, lista, ki je od 1861 do let druge svetovne vojne povezoval slovensko učiteljstvo. Dvakrat se mu je pridružil tudi Slovenski učitelj: prvi je kot liberalni list v 70. letih 19. stoletja dopolnjeval katoliško usmerjenega Učiteljskega tovariša, drugi pa je bil katoliško dopolnilo tedaj liberalnemu Učiteljskemu tovarišu. A kaj ko ime Učiteljski tovariš še povojnim tovarišem ni ustrezalo in so sindikalnemu glasilu učiteljstva raje nadeli ime Prosvetni delavec - tega se pa zdaj Želi otresti. Da bi pa gospodom učiteljem pošiljali na šole nekega (Učiteljskega) tovariša, bi bilo celo za prenovljene tovariše prehudo izzivanje. Morda bi bil Slovenski učitelj ustreznejše: eni bi v njem videli naslednika Lapajnetovega liberalnega lista (1872-1877), drugim pa bi seveda bolj ugajalo nadaljevanje istoimenskega »glasila krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev« (1900-1944). Vsekakor nam zgodovina slovenskega šolstva - ki se po zanimivi ugotovitvi univerzitetnega profesorja iz leta 1988 »razvija mnogo bolje in uspešneje kot pa naše šolstvo« - ponuja ob preimenovanju vsaj dvoje dobrih, starih imen šolskih listov. Zgodovina je sicer zanimiva in potrpežljiva učiteljica, a kaj, ko njenih naukov navadno ne slišimo radi. BRANKO ŠUŠTAR Bralci oredlaaaio vas povprašati, Katere sestavKe manija - učitelji sprašujejo, psi v Prosvetnem delavcu najraje holog ali psihiater odgovarja tllSov^nVčipS^i slovensko ime. če ga ne bom ask-ist “ž v tadniih številkah so vas sood- kritikam). >red Ion), manj p* „ ^ZTofbrdS predlaga ^aMa, šolski ra ^>,■ g^di. Šolska obzorja, Šolsk objavljali kratke, zasoljene zgod- f^f^de^nekolik^TugU •■opisal je kar tri strani imen, ra; tema tudi učiteljica iz Celja. ^ . Meni, da bi morala iz Časopisa m0gOČe komblnlTa!l- iSif “2 TT1 * ^ * krat naj bt bth naši sogovorniki svetni ddaveCt še zmeraj iman odgovorni ljudje iz Šolstva; med isti naslov, isto telefonsko šl prosvetarji bi bilo treba poiskati vilko, še zmeraj pričakujen najboljše m ph predstaviti. Pred- vaše predloge, zamisli, pobude lagatudi nove rubrike: Radi bi si seveda nove naročnike med p ogledali (šole s posebnimi do- dogoškimi delavci. Tudi iz va. sežki na posameznih področjih), zbormce. OBVESTILO Kopitaijevo društvo Ljubljana obvešča vse osnovne in srednje šole v Sloveniji, da prireja ob predavanju o jezikoslovcu in učenjaku Jerneju Kopitarju, komedijo Antona Pavloviča Čehova Snubač. Uprizorilo jo bo gledališče Loža Koper. Predstava je primerna za vse učence od 3. razreda osnovne šole in srednješolce. Kopitarjevo društvo Ljubljana v soglasju z Zavodom R Slovenije za šolstvo in šport priporoča, da šole to prireditev uvrstijo v koledar šolskih kulturnih prireditev. Kopitarjevo društvo Ljubljana prosi šole, da čimprej sporočijo, kdaj bi jih društvo lahko obiskalo in nastopilo. Sporočilo naj pošljejo na naslov: Kopitarjevo društvo Ljubljana Ljubljanska 5, 61217 Vodice, p. p. 7. A alpha center vabi na seminar RAZVIJANJE OSEBNE USTVARJALNOSTI Seminar vodi dr. Peter Russell London, Velika Britanija Seminar bo 28. in 29. oktobra 1991 od 9. do 17. ure v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Že junija je prišla med nas nova strokovna pedagoška revija Educa, specializirana za predšolsko vzgojo in razredno stopnjo osnovne šole. Spremenimo družbo, da bi spremenili šolo, spremenimo šolo, da bi spremenili družbo! - Mottp revija, ki ga je uredniški odbor povzel po francoski pedagoški reviji Cahi-ers pedagogique, obeta veliko in prvi številki tudi (revija izhaja na dva meseca, tretja številka pa bo izšla v začetku novembra). V rubrikah Pedagoški intervju. Iz svetovne pedagoške zakladnice. Šolska svetovalna služba. Predstavljamo ustanove, Soočanja, Pedagoška arhitektura in drugih je marsikaj zanimivega za učitelje, vzgojitelje, šolske svetovalne delavce, pedagoške vodje, svetovalce in druge. Ustvarjalci revije želijo pritegniti k sodelovanju izkušene in inovativne praktike, ki bi opisovali svoja razmišljanja, metode dela in dosežke svojega dela. Educi, glavnemu in odgovornemu uredniku Ludviku Horvatu, izdajatelju založbi Melior (zanjo Štefan Krapše) iz Kanala pri Novi Gorici in drugim želimo, da bi Educa resnično postala »revija z visoko strokovno referenčno vrednostjo pri nas in v evropskem prostoru«. To je eden od ciljev, zapisanih v njihovih načrtih, ki spodbuja in obve-zuje. * Pripis: O vsebini posameznih številk vas bomo sproti obveščali. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM PIRAN, Vojkova 1 razpisuje prosta dela in naloge - SVETOVALNEGA DELAVCA, za nedoločen čas Pogoj: visoka izobrazba smer psihologija ali druga ustrezna Posebna pogoja: - Kandidati morajo obvladati italijanski in slovenski jezik, - Pri izbiri bodo imeli prednost pripadniki italijanske narodnosti. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. SREDNJA ŽIVILSKA ŠOLA MARIBOR, Vodovodna ul. 28. razpisuje dela in naloge - POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja v srednji šoli in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa, pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na SREDNJO ŽIVILSKO ŠOLO MARIBOR. Vodovodna ul. 28. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA TRBOVLJE 61420 Trbovlje. Rudarska cesta 10/a razpisuje dela in naloge - VZGOJITELJA - SPECIALNEGA PEDAGOGA za nedoločen čas s polno obveznostjo. Kandidati morajo imeti: - višjo izobrazbo, smer specialni pedagog - strokovni izpit - najmanj 2 leti dela s predšolskimi otroki. Začetek dela je takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po odločitvi sveta VVO. Razvijanje osebne ustvarjalnosti V svetu čedalje bolj spoznavajo, da bodo v prihodnosti uspevala le tista podjetja in posamezniki, ki se ustvarjalno odzivajo na zahteve in spremembe okolja. Zato se je treba usposobiti za hitre odzive na spremembe na mednarodnem trgu, za prilagajanje novi tehnologiji in razvoju novih proizvajalnih procesov. V naprednih izobraževalnih in znanstvenih ustanovah vpeljujejo nove metodologije učenja zato, da bi spodbudili človekov ustvarjalni proces in izrabili zmogljivosti človeškega uma za razvoj novih ustvarjalnih dosežkov. Vse to zahteva, da vodilni in vsi zaposleni v svojih delovnih organizacijah, izobraževalnih ustanovah itn. zavržejo neučinkovite in staromodne prijeme in se odzivajo bolj ustvarjalno. Ustvarjalnost pomeni zmeraj nekaj novega - sprostitve neznanih možnosti in podzavestnih energijskih zmogljivosti. V zahodni kulturi namenjamo čedalje več pozornosti razumskemu mišljenju, sposobnosti besednega izražanja, oblikam analiznega mišljenja, manj pomembne pa se nam zdijo sposobnosti umetniškega dojemanja, ustvarjalni procesi, intuitivno mišljenje, torej sposobnosti, ki so pogosto povezane z desno polovico možganov. Otrok v prvih letih življenja zaznava in doživlja povečini z desno možgansko polovico, to se pravi celostno. Šele z vzgojo se uči levohemisfernega mišljenja v pomenu logičnega in vzročnega, po načelih Aristotelove logike. Š prevelikim spodbujanjem in prevrednotenjem tovrstnega mišljenja pa se v vzgoji in razvoju osebnosti zanemari pomen celostnega slikovitega dojemanja resničnosti. Peter Russell pravi, da je zdajšnji izobraževalni sistem usmerjen v razvoj racionalnih duševnih sposobnosti, »intuitivne« pa so zanemarjene. Po zdaj razviti sposobnosti razmišljanja primanjkuje privzgojeni smisel za vrednote. Da bi si pridobili to sposobnost vrednotenja, je treba poleg razumske strani razviti še čustveno in intuitivno. Zato je čedalje bolj očitno, da je treba spremeniti vzorec ne samo v izobraževanju, tudi v industriji, gospodarsL tehnologiji. Vse bolj je tA jeno mnenje, da se začenja15 obdobje, ki bo vodilo k tefli! preobrazbi človeške zavi Znanstveniki govore o »evfll1 ski preobrazbi«, ki upošteva men človekovega samosto/ razvoja, odpira celostno doj£’ nje in razumevanje. V spremenjenem svetu vjj ljudi občuti potrebo po ratf vanju, želijo se razvijati in1 ter doživljati ta notranji evd1 ski proces. O tem, kako to tranjo evolucijo spodbuditi' govor na seminarju, ki ga b° dil eden največjih strokovni5 na svetu dr. Peter Russell iz like Britanije. Za boljšo osvetlitev njego' dela povejmo, da je avtor » zanimiv po tem, ker izhaj*, sveta tehnike. Študiral je te( tični fiziko in doktoriral iz ? nalništva. Nenehna težnja iskanju novih razvojnih mo& pri človeku ga je pripeljala področje meditacije, s tem je dil pomembne raziskave na* stolski univerzi. Preučeval i11 ziskoval je človekove uit zmogljivosti v spremenje5 stanju njegove zavesti. Potrt znanstvenikov govore, da 1 človek neizmerne zmogljiv0 vendar jih zelo malo izrablja pa poznamo poti, po kat1 lahko aktiviramo nove ust* jalne sposobnosti, je to s]/ buda za razvoj vseh osebnost razsežnosti. Kakšne so nove metode razvijanje ustvarjalnosti in k* uporabiti sodobne dosežke ( skav, bo Peter Russell teoreti* in praktično prikazal v semin* 28. in 29. oktobra 1991 in de niči 30. oktobra v Cankaije' domu. Informacije lahko dobite telefonu (061) 557-419 ali ($ 621-412. MOJCA HAFNER NOVA ŠTfVILKA ŽE V PRODAJI Spomin na prvo slovensko realko Dvajsetega septembra 1901 se je v Idriji, v tamkajšnji stavbi ob skega odbora, začel pouk za 55 dijakov prvega letnika na n1 ustanovljene realke. Verouk, slovenščino, zemljepis, naravoslO' prostoročno risanje, lepopis in telovadbo so se učili v slovenst-jeziku, v nemščini pa je potekal pouk nemškega jezika, matematik geometrije. Za 4. razred je bilo v načrtu (tega razreda 1901 še ni h bil je šele samo prvi), da bo v slovenskem jeziku pouk vero* slovenščine, zgodovine, fizike, kemije, prostoročnega risanja in