GOSPODARSTVO
LETO XVTTT. ŠTEV. '497 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 31. JULIJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 33-933
DA VKI BODO POVIŠANI
Napovedano povišanje davka na poslovni promet, hišnega davka in dohodnine
Nova koalicijska vlada, sestavljena iz krščanskih demokratov, socialistov, socialnih demokratov in republikancev, ki ji zopet načeluje krščanski demokrat Aldo Moro, je že pripravila nove odloke, s katerimi hoče zajeziti inflacijske težnje, vendar jih še ni objavila. Poprej hoče od parlamenta prejeti zaupnico. Novi ukrepi so predvsem davčne narave in no zadevajo same gospodarske strukture. Malo verjetno je, da bo sedanja vlada izvedla radikalnejše preosnove sedanjega i-talijanskega gospodarstva, ker se ne čuti za takšne poseee dovolj močna. Splošno prevladuie v političnih krogih mnenje, da je sedanja vlada začasne narave in da bo ta začasnost traia-la, dokler ne bosta postavila stalnejših smernic bodoče politike kongresa krščanskih demokratov in Italllanske socialistične stranke. Računalo, da se bo položaj razčistil v ie=eni.
Krščanski demokrati v glavnem vztrajajo pri svojem gledišču, naj se vlada omeji na ukreve, ki jih nujno zahteva trenutni gospodarski položaj, medtem ko se socialisti, kakor je pokazalo zadnje zasedanje o-s rednj e ga odbora njihove stranke, niso odpovedali svoji zahtevi po temeljitejših ukrepih za preosnovo gospodarske strukture v smislu socialističnih načel. Vprašanje je samo, kdaj bo stranka odločneje postavila te zahteve na pritisk levega krila in tudi pristašev Lombardija. Kakor znano, ni v novi vladi neposrednih predstavnikov Fanfara j e ve struje v krščansko-ds-mokratski stranki, prav tako ne predstavnikov desničarjev. Fan-fani se še ni odpovedal ambiciji. da bi on nasledil Mora. Rimski dopisnik švicarskega lista «Neue Zuericher Zeitung» pripominja, da je Moro na glasu državnika, ki je v kritičnih trenutkih premalo odločen, čeprav mu ne odrekajo spretnosti, ko gre za pogajanja med raznimi strujami v sami Krščanski demokraciji ali pa za pogajanja med strankami. Kot Morov naslednik bi lahko prišel v poštev tudi minister državne zakladnice Colombo.
NAPOVEDANI DAVKI
Podrobnosti o novih davčnih obremenitvah še niso znane, vendar so časnikarji po svojih dobrih zvezah, ki jih imajo z vlado, že iztaknili, v čem bo
obstajala nova davčna obremenitev.
Prometni davek (IGE) se bo povišal od 3.30 na 4 odsto, vendar bodo od tega povišanja izvzeta živila, da bi se tako ne zvišali življenjski stroški, in u-metna gnojila. Po vsej verjetnosti tudi ne bo povišan prometni davek na bencin. S tem povišanjem davkov bi državna blagajna pridobila 200 milijard na leto.
Povišan bo hišni davek na gosposka stanovanja in vile. To bo državni blagajni prineslo 4 milijarde.
Zvišan bo davek na dohodke (Ricchezza mobile) kategorij C-l in C-2, in sicer na dohodke nad 4 milijone na leto; na dohodke od 4 do 10 milijonov bo davčni količnik povišan od 8 na 10 odsto; povišan bo tuci količnik za dohodke nad 10 milijoni. Tako bo država pridobila približno 10 milijard. Zvišan bo davčni količnik tudi za dohodke kategorije A (Ricchezza mobile) in B; to je na dohodke od kapitala ter na dohodke oa kapitala in dela. Poviška bodo oproščeni dohodki, ki so namenjeni investicijam.
Vlada bo tudi revidirala razne davčne oprostitve ter tako pridobila okoli 20 milijard lir.

Slabo kaže s francosko-ncm-ško pogodbo o prijateljstvu, ki je bila sklenjena pred 18 meseci. Podpisala sta jo predsednik de Gaulle in kancler Adenauer oba vneta pristaša francosko-nemškega političnega in gospodarskega sodelovanja v Evropi proti angleški in deloma tudi a-meriški politiki. Medtem se je dr. Adenauer zaradi starosti moral umakniti. Njegov naslednik prof. Erhard pa se za takšno politiko ne navdušuje. On ne rine Anglije iz Evrope kakor de Gaulle, ki se je uprl tudi njenemu pristopu k Evropski
gospodarski skupnosti. De Gonile nagaja Američanom tudi v Atlantski zvezi, nadalje v Juž-novzhodni Aziji — v Vietnamu in Laosu — ki naj bi se p-njegovih načrtih nevtralizirala; deloma podpira tudi Kitajsko proti Ameriki. Na zadnji tiskovni konferenci, ki so jo priredili v Parizu izredno svečano, je prav po vojaško nastopil proti ameriški zunanji politiki ter prostodušno ugotovil, da je francosko-nemški sporazum o-stal mrtev zaradi obotavljanja Zahodne Nemčije. V Bonnu so
bili kar iz sebe. Vznemirila jih je ostra de Gaullova kritika a-meriške politike, ko Nemci vendar pričakujejo, da bodo prav po zaslugi ameriških prizadevanj za ustvaritev atomske je drske sile prišli do atomskega orožja. Zunanji minister Schroe-der je nekaj dni poprej naglasil - zvestobo Zahodne Nemčije Ameriki. Zahodna Nemčija je danes v zunanji politiki razkosana na dva tabora, ki ju vodita na eni strani Erhard m Schroeder, na drugi pa so «gc-listi» pod vodstvom Adenauerja in Bavarca Straussa.
Kapital ne pozna meja
Petrolejska skupina Royal -Dutch Shell, ki v Zahodni Nemčiji sodeluje s tovarno Ba-dische Anilin- und Soda-Fabrik AG (BASF) bo svojo dejavnost razširila tudi v Francijo. Francoska družba Shell Francaise bo namreč s sodelovanjem omenjene nemške družbe v mestecu Berre pri Marseillu zgradila o brat za proizvodnjo 45.000 ton poly-aethylena letno. Novo tovarno ■ bodo zgradili v bližini petrolejske čistilnice Shell Berre; tam je tudi obrat družbe Cie Francaise des Produits Chi miques Shell kakor tudi družbe Societe des Elasaomeres de Synthese. Vsi ti razni obrati bodo dobavljali novi tovarni potrebne surovine. Francosko fi nančno ministrstvo je sporočilo, da morajo omenjene tovarne prositi še za dovoljenje francoske vlade.
Amerika proti trgovinskim pogodbam s Kitajsko
Ameriško zunanje ministrstvo je opozorilo Italijo
Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je ameriška vlada jasno obvestila Rim o svojem gledišču glede trgovine s Kitajsko. Amerika nasprotuje vsaki pobudi, bodisi v obliki trgovinske pogodbe ali z izmenjavo trgovinskih u-radnih trgovskih misij, «ki bi pospeševala trgovino s kitajskimi komunisti in njihovo napadalno politiko«. Pred to izjavo je «Washington Post« objavil članek svojega gospodarskega dopisnika iz Evrope Bernarda Nossitera, ki brani isto gledišče nasprotno trgovini zapadnih držav s Sovjetsko zvezo. I talij an-sko-kitajska pogajanja so že tako napredovala, da so že pričakovali podpis trgovinske pogodbe. Dopisnik milanskega Corrie-re della sera iz New Yorka dodaja, da je omenjeni članek Bernarda Nossitera naročilo a-meriško veleposlaništvo v' Rimu, ki je hotelo s tem dati povod za omenjeno izjavo glasnika ameriškega zunanjega ministrstva. Ameriška zunanja politika je zdaj toliko bolj nasprotna navezavi uradnih trgovinskih stikov s Kitajsko, ker se je kriza v Južno vzhodni Aziji zaostrila in se je kitajsko vprašanje še bolj zaplelo, odkar podpira de Gaulle obnovitev odnosov med državami Atlantske zveze (Nato) in Kitajsko.
Tudi sklenitev zahodnonem-ško-kitajske trgovinske pogodbe so že napovedali.
Povečana izmenjava s Poljsko
Predstavniki zahodnonemške vlade in Poljske so prejšnji teden podpisali dodatni protokol k trgovinskemu in plovnemu sporazumu. Zahodnonemško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so bili v protokolu predvideni novi kontingenti za trgovinsko izmenjavo. Nemčija si je zagotovila povečan izvoz na Poljsko. Protokol velja za leti 1964 in 1965. V uradnem sporočilu je rečeno, da sta si obe strani prizadevali, da bi trgovino prilagodili dejanskim razmeram. V prejšnjih letih je začela polj-sko-nemška trgovina upadati. Do tega je prišlo zaradi spremembe v gospodarski strukturi. Po novem sporazumu so Nemci privolili v povečanje uvoza obrtniških izdelkov iz Poljske.
ZOPET POGAJANJA MED A-MERIKO IN KITAJSKO. Agencija Reuter poroča iz Wa-shingtona, da se bodo v kratkem v Varšavi — tako so izjavili uradniki v ameriškem zunanjem ministrstvu — oonovlia pogajanja med ZDA in Kitajsko. Ameriški poslanik v Varšavi naj bi v ta namen, in sicer že 29. julija stopil v stik s kitajskim poslanikom. Prvi stiki med ameriško in kitajsko. diplomacijo so se začeli že pred devetimi leti v Ženevi, leta 1958 so jih prenesli v Varšavo. Do zadnjega stika je prišlo 8. aprila 1964. Pred kratkim je prispel v Varšavo nov kitajski poslanik Ameriško-kitajski razgovori zadevajo predvsem položaj Čangkajškove Kitajske (Formo-ze) ter usodo ameriških ujetnikov na Kitajskem. V zadnjem času se nanašajo tudi na vprašanje Južnovzhodne Azije.
Koncentracija avtomobilske industrije proti Američanom
Dve veliki francoski avtomobilski družbi An dre Citroen in Automobiles Peugeot sta se dogovorili, da bosta ustanovili novo podružnico Societe Auxi-liaire de Fabrication Automobile z delniško glavnico 1 milijona francoskih frankov. Podružnica bo prevzela proizvodnjo določenih avtomobilskih potrebščin, ki so obema družbama skupne. Dogovorjeno je bilo, da bo nova tvrdka prevzela tovarno Indenor, ki pripada družbi Peugeot in ki v Dijonu izdeluje Dieslove motorje. Ne gre morda za spojitev Citroena in Peugeota, temveč za sodelovanje. Značilno je, da sta obe veliki družbi že v začetku tega leta sklenili dogovor o skupnem nakupu avtomobilskih potrebščin. Marca 1964 sta se družbi sporazumeli, da bo Peugeotova tovarna Indenor dobavljala Citroenu Dieslove motorje, ki jih je dotlej dobavljala neka angleška družba. Mnogi so mnenja, da pomeni ustanovitev nove podružnice korak na poti h koncentraciji evropske avtomobilske industrije, v obrambo proti prodiranju ameriških družb. Peugeotova družba Societe de Mecanigue de Mul-huose je zvišala delniško glavnico od 6 na 15 milijonov frankov.
TUJE INVESTICIJE
Od januarja do konca junija letos so znašale tuje investicije v »proizvodna podjetja« v Italiji 72,2 milijarde lir, in sicer na petrolejskem področju 52,6 milijarde, v elektromehanski industriji 9,8 mrd., v živilski 2 mrd., v kemično-zdravil-ski 2 mrd., v tekstilni in oblačilni 1,5 mrd-, v papirni 670 milijonov, v kovinski ind. in železarstvu 430 mil., v gradbeništvu 650 mil., v turizmu in gostinstvu 1 milijardo, v kmetijstvu 420 mil., v lesni ind. 380 in v drugih 560 milijonov lir.
Hruščov obišče Zahodno Nemčijo?
Adžubej za tesnejše gospodarsko sodelovanje med ZSSR in Z. Nemčijo - Schroeder špekulira
Med časom bivanja Alekseja Adžubej a, glavnega urednika «Izvestije» m zeta predsednika Hruščova, v Zahodni Nemčiji postaja čedalje bolj jasno, da je Adžubej prišel z važno misijo, ki bo poleg političnih imela gotovo tudi gospodarske posledice v odnosih med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Mar ni značilno, da je imel sovjetski veleposlanik Smirnov, preden je obiskal kanclerja Erharda ter mu izročil posebno poslanico — listi pišejo, da gre gotovo za pismo predsednika Hruščova — daljši razgovor z Adžubejem? Po sprejemu veleposlanika Smir-nova je prof. Erhard sklical svoje najožje sodelavce na posvetovanje. Listi še vedno ugibajo, zakaj pravzaprav gre. Domnevajo, da ne gre samo za zboljšanje splošnih sovjetsko-nemških odnosov, temveč da so na dnevnem redu povsem konkretna vprašanja, tako tudi berlinsko vprašanje. O Adžubeju, ki je v spremstvu svoje žene Rade in soproge poslanika Smirnova, pogosto gost raznih vplivnih ■ za hodnonemških osebnosti, pišejo nekateri listi, da bo verjetno nasledil zunanjega ministra Andreja Gromika.
ADŽUBEJ ZA POSPEŠITEV
SOVJETSKO - NEMŠKE
TRGOVINE
Aleksej Adžubej si je ogledal tudi znano zahodnonemško jeklarno Hoesch v Dortmundu. Sprejel ga je glavni ravnatelj Gerhard Elkmann, ki je omenil, da je jeklarna dobavila Sovjetski zvezi 100.000 ton cevi za zemeljski plin. Ob tej priložnosti je Adžubej izjavil, da bi bilo treba odpraviti vse omejitve v trgovini med Sovjetsko zvezo m Zahodno Nemčijo.
Trgovina med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo se je v prvih mesecih letošnjega leta bolj razvila v primeri z lanskim letom. Zahodnonemški listi pripominjajo, da so nemški izvozniki znaii spretno obiti tesne določbe o kontingentih, in sicer s kompenzacijskimi posli. Letos
se formalno giblje sovjetsko-za-hodnonemška trgovina po starih blagovnih listah, ker ni bil sklenjen nikakršen sporazum v tem pogledu za leto 1964. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kusmin je nemškemu poslaništvu v Moskvi izročil predlog, naj bi se v jeseni začela pogajanja za sestavo blagovnih list, na podlagi kateri naj bi se razvijala trgovina v prihodnjem letu. Sodeč po komentarjih zahod-nonemškega tiska, pozdravljajo Nemci pobudo sovjetske vlade, vendar nekateri listi, kakor npr. Sueddeutsche Zeitung (Muen-chen) izrecno naglašajo, da bi ne bilo koristno doseči pospešitev sovjetsko-nemške trgovinske izmenjave s podeljevanjem dolgoročnih kreditov sovjetskim uvoznikom.
SCHROEDER GOVORI VEC
ALI MANJ BREZOBZIRNO
Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je v svojem zunanjem političnem govoru, ki ga je imel v Koelnu, branil isto gledišče, da namreč je koristno navezati s Sovjetsko zvezo čim tesnejše gospodarske stike, toda nikakor ne pod pogojem, da bi Nemci podelili sovjetskim uvoznikom dolgoročne kredite. Takšna zunanjetrgovinska politika bi pripomogla k utrjevanju sovjetskega gospodarstva in s tem tudi ustvarila nove možnosti za sovjetsko oboroževanje. Schroeder je šel še del j. Zahodna Nemčija naj po njegovem mnenju skuša čimbolj utrditi gospodarske in razviti kulturne stike z vzhodnimi državami, in sicer zato, ker se te želijo osvoboditi gospodarske povezave s Sovjetsko zvezo. Zahodna Nemčija naj izkoristi sedanjo konjunkturo, ako se hoče za vzhodnoevropske države res doseči večjo gospodarsko neodvisnost od Moskve.
ITALIJANSKA ŽELEZARSKA PROIZVODNJA je v prvih petih mesecih letošnjega leta narasla za približno 4,2 odsto v primeri z istim časom lanskega leta.
Iz Ljubljane do meje
V zadnjih dneh meseca junija sem sklenil obiskati Italijo, in sicer čim več pokrajin, da bi ugotovil, koliko se je v povojnih letih spremenilo življenje v Italiji. Stopil sem v ljubljansko potniško družbo »Kompas« na Titovi cesti in kupil za 22 tisoč dinarjev ali 19 tisoč lir italijanski železniški potni list za tujce, ki ga italijanska železniška družba prodaja po vseh evropskih državah, s tem listkom sem si pridobil pravico se voziti 15 dni križem kra-žem po vsej italijanski železniški mreži, od Sicilije pa vse gori do prelazov, pod katerimi vodijo italijanske železniške proge skozi Alpe v severne države Evrope.
TURISTIČNA SKUŠNJAVA
Ko sem zvedel za prodajo teh 15-dnevnih listkov, šeni menil, da je verjetno naval na te listke. Toda prav nasprotno: ko ko sem ga kasneje kazal italijanskim sprevodnikom po vlakih, ga mnogi niso niti pozna li, ga radovedno ogledovali m mi ga lepo vračali. Imel sem vseh 15 dni mir pred njimi, ker sem ga samo kazal kot neko permanentno brezplačno vozovnico. Tujci se ne brigajo za take listke, ker jih zelo malo pripotuje z vlakom v Italijo in ker pridejo obiskat le določene
Križem kražem po Italiji
pokrajine, tri, štiri mesta, se kopat v eno kopališče, a za to ne rabijo takšnega 15-dnevnega listka.
Takšen listek, ki je sicer videti počeni, naj bi bil pravzaprav dobro premišljena turislič na skušnjava za tuje turiste, ki naj jih veže najmanj 15 dni na Italijo in jih prisili,, da čim več in čim dalje potujejo po Italiji. Takšno nenehno ogledovanje in premikanje iz kraja v kraj sili k neprestanemu me njanju prenočišč, javnih loka lov, skratka, sili k večjim stroškom kakor prebivanje na e-nem ali dveh krajih.
VEDNO VEČ SLOVENCEV
HODI V ITALIJO
Slovenci navadno in na sploš no z vojnimi in povojnimi leti že v precejšnjem obsegu poznamo Italijo in zato potopisov o Italiji ne rabimo, še manj so potrebna pripovedovanja in o-pisovanja Italije Slovenci, člani slovenske narodne manjšine v Italiji, ki dostikrat zaradi potreb vsakodnevnega življenja v italijanski državi, poznajo Italijo do nadrobnosti, tako rekejč do obisti, kako teče in vre življenje po posameznih i tali jap skih pokrajinah. Sicer pa je tudi res, da je tudi med Slovenci v Jugoslaviji sedanje mno-
žično preseljevanje in potovanje ljudi z motornimi osebnimi vozili spravilo nove vrste tisočev mladih ljudi, novega rodu v stik z italijansko novo stvarnostjo. Italija je postala za nas Slovence tista inozemska država, kamor Slovenci najpogosteje zahajamo pravzaprav iz čisto turističnih pobud. Saj v Italijo ne hodimo delat, ampak si samo ogledovat to deželo in kupovat tisto, kar je najbolj modno — naj bo to prava moda ali pa razni modni artikli na področju tehnike. V Nemčijo hodi morda še več Slovencev, toda ti odhajajo tja delat za leto ali dve, da si z varčevanjem do kosti in z nadurnim delom v čim krajšem času kupijo kak avtomobil nemške znamke ali pa vrsto električnih strojev za gospodinjstvo ali gospodarstvo. Ne, v Nemč. jo ne hodimo iz turističnih pobud in tja tudi ne hodijo Slovenci iz vseh pokrajin kakor v Italijo. Na delo hodijo v Italijo le Slovenci, ki stalno živijo v Italiji, in sicer kot slovenska narodna manjšina, in v Italijo hodijo v službe naši visokošolsko ali pa čisto tehnično kvalificirani ljudje, ki prav zato, ker so člani slovenske narodne manjšine ne dobijo na Tržaškem in Goriškem tako zlepa robu Ljubljanskega barja do
boljših ali vodilnih služb, kakor jim po njihovi kvalifikaciji pritiče v javni službi, v na pol državnih podjetjih ali pa celo v navadnih zasebnih podjetjih, kjer imajo prioriteto le tisti, ki so v te kraje prišli šele po vojni.
Dne 24. junija sva z ženo, vsak s svojim 15-dnevnim železniškim listkom in s presneto dragim italijanskim turističnim vizumom na potnem listu hitela z rednim avtobusom proti Vipavski dolini. Izkoristiti sva hotela nekako mrtvo sezono zadnjih dni junija in prve desetine julija, ko je zaradi kon-čevanja šol v Italiji in Nemčiji še neko zatišje in se morske peščine še ne polnijo s tisoči oboževalcev sonca.
Že na poti tja do meje sem si po slovenski zemlji nehote vtiskal v spomin zunanje znake našega življenja, da bi ga laže primerjal z italijanskim načinom življenja, z italijansko pokrajino pod vplivom sodob nega človeškega življenja, z načinom vedenja in ravnanja italijanskih ljudi.
POTREBNIH VEČ TURISTIČ
NIH OPOZORIL
Vsakdo izmed nas Slovencev dobro ve, da vožnja poleti ob
Ameriško meso razburja duhove
Ali bodo ZDA z nagrajevanjem podprle izvoz na evropski trg S
V južnoameriških državah, zlasti v Urugvaju in Argentini je zbudila veliko vznemirjenost vest, da nameravajo Združene ameriške države organizirati trgovino z ameriškim zmrznjenim mesom ter izvažati meso v večjih količinah. Kakor poroča «Neue Zuercher Zeitung« iz Buenos Airesa, utegnejo Združene ameriške države izvoz mesa finančno podpreti, da bi tako ameriško meso laže konkuriralo na zunanjih trgih. Zdaj stane tona zmrznjenega mesa na londonskem trgu 600 dolarjev. Ako bi ameriško meso hotelo konkurirati na evropskem trgu, potem bi morala znašati vladna podpora pri eni toni o-koli 150 dolarjev. Vznemirjenje v Urugvaju je bilo tako veliko, da je moral ameriški poslanik v Montevideu potolažiti Urugvajce, češ da bodo obveščeni, preden bi ameriški izvozniki izvršili taksne operacije z izvozom mesa. Ameriško zmrznjeno meso naj bi kupovala predvsem Čile m Izrael.
Za Argentince ni vprašanje izvoza ameriškega zmrznjenega mesa tako kočljivo, ker je domača potrošnja tako velika, da preostaja Argentini malo mesa za izvoz. Pomanjkanje mesa je dovedlo tudi do visokih cen v Argentini, čeprav se je cena mesu na londonskem trgu podvojila, ne morejo argentinski izvozniki na londonskem trgu konkurirati drugim dobaviteljem. Argentinski izvozniki zahtevajo uvedno posebnega dolarskega tečaja za izvoz mesa; sicer imajo v Argentini ameriški poizkus za organizacijo obsežnejšega izvoza mesa za «nepn-jateljski čin« ter računajo, da do v kratkem piišlo do skupnega sestanka držav izvoznic mesa — Argentine, Urugvaja, Avstralije in Nove Zelandije. Pobudo za takšen sestanek naj bi dal Urugvaj.
Argentina porabi preveč mesa doma
Argentina je bila vselej na glasu kot dežela mesa ne samo doma, temveč tudi na tujem; saj je velike količine mesa izvažala v tujino. Kako veliko pomanjkanje mesa je moralo biti prav v Argentini, lahko sklepamo iz okolnosti, da je bil ponovno odprt izvoz mesa v tujino šele konec lanskega leta. Zaradi hude suše leta 1962 in v začetku lanskega leta je bil pridelek krme izredno pičel. Ker ni bilo dovolj krme, so morali poklati mnogo živine. Tako je število živine v nekaj letih znatno u-padlo. Leta 1957 so imeli v Argentini še 44 milijonov glav živine, leta 1963 pa komaj še 37,4 milijona. Hkrati pa je število prebivalstva narastio in povpraševanje po mestu se je dvignilo. Prav zaradi tega so morale oblasti za nekaj časa ustaviti izvoz, da bi zagotovile prehrano domačega prebivalstva. Argentinci so znani kot veliki mesojedci; pred nekaj leti je vsak Argentinec pojedel povprečno po 90 kg mesa na leto, danes pa samo še okoli 80 kg.
Vlada skuša urediti mesni trg z raznimi posegi. Tako je določila cene prodaji na drobno. Meso je razdelila v dve vrsti, in sicer meso iz prednjega in zadnjega dela goveda; sprednje predstavlja okoli 40 odsto vsega mesa od enega goveda. Cena mesa iz prednjega dela je pod nadzorstvom, kar pomeni, da so za to vrsto mesa uradno določene cene, ki so zdaj za 20 odsto nižje kakor poprej; cena mesa iz zadnjega dela pa je bila povišana za 40 odsto. S to razliko so oblasti hotele omogočiti mesarjem, da so lahko znižali
Vrhnike, Logatca in Postojne, dobro prestane preizkušnjo, primerjavo z ustrezno italijansko pokrajino onstran meje. V Ljubljani so sodobne bencinske črpalke podjetja ((Petrol«, zadnja v Ljubljani na Tržaški cesti in nato v vseh slavnih krajih do meje. Onstran Viča se celo povzpneš po cestnem nadvozu preko železnice kakor v večjih mestih, ki morajo reševati težje cestno-prometne probleme. Pokrajinsko je Barje poleti prelepa pokrajina z gozdnatim gričevjem na obeh straneh. Vrhnika in Logatec sta s svojimi restavracijami, kavarnama in hoteli: Mantovo, Martinom Krpanom in drugimi gostiteljski-mi obrati privlačna kraja za turiste. V primerjavi z Italijo reklamnih tabel tako rekoč sko-ro ni, le nekaj na jih je vendarle pred Ljubljano, tako da tujci lahko vedo. da bi lahko uporabljali tudi to panogo gospodarske dejavnosti, če bi se potrudili. Za potujočega tujca je sicer lepše brez reklamne kričavosti, toda pri dolgi vožnji skozi pokrajino turist le ne ve in prezre mnoge lepote, ker n; turističnih opozoril, panojev, kazal in drugega.
Z veseljem sem pa po tej notranji deželi štel in opazoval gostilne, ki počasi rastejo ob avtomobilski cesti ne sicer kakor navadne gobe po dežju, ampak že bolj kot redki dragoceni jurčki.
(nadaljevanje sledij
ceno mesa iz prednjega dela, ki je slabše, ter nadoknadili izgubo, ki je nastala zaradi prodaje mesa iz prednjega dela po nižji ceni. Poskus se ni obnesel. Argentinci so se zaradi nižje cene vrgli bolj na meso iz prednjega dela, medtem ko ostajajo velike količine mesa iz zadnjega dela neprodane.
Ameriško meso na dolgoročne kredite
Ameriški minister za kmetijstvo Freeman je v eni izmed svojih zadnjih izjav napovedal pospeševanje izvoza ameriškega govejega mesa v gospodarsko manj razvite države. Izvoz bo podpirala ameriška vlada, in sicer tako, da bo izvoz govejega •mesa deležen vseh ugodnosti, ki jih predvideva ameriški program «Hrana za mir«. Po tem programu lahko države v razvoju nabavijo v Ameriki kmetijske pridelke proti plačilu v lastni (domači) valuti ali v dolarjih; Amerika jim dovoli posebne dolgoročne kredite proti nizkim obrestim. Freeman je dodal, da
«Tujega nočemo, svojega ne damo!»
Na Visu so te dni svečano proslavili 20-letnico prihoda predsednika republike Josipa Broza Tita, Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in vrhovnega štaba. Svečanostim je prisostvoval predsednik Tito v spremstvu predsednika skupščine E. Kardelja, podpredsednika republike Aleksandra Rankovi-ča, predsednika Sabora Socialistične republike Hrvatske I. Krajačiča, tajnika Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske Vladimira Bakariča, tajnika Centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije J. Veseli-nova, tajnika za zunanje zadeve K. Popoviča in drugih osebnosti.
O pomenu proslave in zgodovinskega dogodka pred 20 leti, ko je na Vis prispel Tito s svojim štabom, je spregovoril obširno V. Bakarič. Omenil je, da je bil Vis popolnoma osvobojen po kapitulaciji Mussolinijeve vojske. Že davno pred vojno je bil Vis važno oporišče, med vojno pa je spadal med najmočnejša oporišča osvobodilnega boja. Tito je imel z Visa stike s političnimi in vojaškimi predstavniki zahodnih zaveznikov in Sovjetske zveze. Tu je bil sklenjen tudi takoimenovani sporazum Tito-Subašič, ki je bil pomemben korak k priznanju nove Jugoslavije. Antifašistični svet narodne osvoboditve in nacionalnih komitejev sta tu sprejela važne sklepe tudi glede politične organizacije bodoče Jugoslavije. Naglasil je zlasti, da je na spomeniku, ki so ga odkrili ob tej priložnosti na Visu, vklesano Titovo geslo vTujega nočemo, svojega ne damo», izgovorjeno 12. sept. 1944, ki predstavlja jedro politike komunistične stranke in vsebino dela predsednika Tita na Visu. Tito je spregovoril te besede v zvezi z vprašanjem osvoboditve Istre in Slovenskega primorja. Tito je tedaj obsodil razne poskuse mešetarjenja z Istro in Slovenskim primorjem ter izrekel kritiko nad versajskim mirom.
Spomenik je preprost, toda mogočen — velik kamniti blok: na podstavku iz črnega mramor-ja so vklesane omenjene Titove besede.
V novem kulturnem domu v Komiži na Visu je kratko spregovoril tudi predsednik Tito. V fetu 1944 se je na Visu začela zadnja etapa narodnoosvobodilne borbe; tedaj so se osvoboditelji Jugoslavije posvetili ne samo vojaškim vprašanjem, temveč tudi političnim v zvezi z nadaljnjim razvojem Jugoslavije. Prišli so v neposreden stik z zavezniki v razgovorih z njimi o novi Jugoslaviji. Tito je omenil tudi svoj prvi sestanek s Churchillom v Italiji. »Velike žrtve narodnoosvobodilne borbe so bile velikega pomena v naših razgovorih v Italiji, je dejal predsednik Tito. Ko je bilo postavljeno vprašanje Istre ni bilo nobenega nesporazuma. Tudi mojim sogovornikom je bilo jasno, da je Istra jugoslovanska. Ne bi se pa želel spuščati v vprašanje Trsta, ker smo to vprašanje kasneje rešili na zelo ugoden način za nas in za jugoslovanski narod. Moram reči, da smo si vselej prizadevali in da si prizadevamo tudi danes — da tujega nočemo, da hočemo samo svoje, a da imamo istočasno najboljše odnose s svojimi sosedi. Tudi danes — čeprav je Vis še vedno naša strateška točka na Jadranu, važna za obrambo naše države — je istočasno vez med nami in Italijo ter med jugoslovanskim in italijanskim narodom. Naši odnosi z Italijo in njenim narodom so najboljši in ker ni več ozemeljskih sporov, moramo skozi to prizmo gledati na nadaljnji razvoj svojih odnosov s svojimi sosedi — Italijani. Na tem mestu lahko rečem, da smo mi in vse jugoslovansko ljudstvo zelo zado-
(Nadaljevanje na 2. strani)
se je vlada odločila za ta ukrep, ker so nekatere države izrazile željo, da bi v Ameriki nabavljale goveje meso po pogojih, ki jih predvideva omenjeni program. Minister je pripomnil, da bodo ameriške dobave samo dodatne k uvozu mesa tujih držav, ki prihaja iz običajnih držav izvoznic. Omenil je še, da je govejega mesa v ZDA v izobilju in da bo za to moho ugoditi želji tujih držav, ki Želijo uvažati a-meriško meso v okviru programa ((H’""ua za mir«.
Živa ameriška živina /a Kalijo
Pred dnevi je ameriška ladja «Cimbria» pripeljala v Genovo okrog 800 glav goveda. Gre za prvo pošiljko ameriške goveje živine v Italijo. Italijanska in ameriška vlada sta se namreč dogovorili, da bo Italija uvozila iz ZDA 130 do 150 tisoč glav goveda z namenom, da reši vprašanje pomanjkanja mesa na notranjem trgu. To govedo lahko po nekajmesečni reji že zakoljejo. Združene države niso doslej še nikdar izvozile tolikšnih količin goveje živine, kajti govedo so kvečjemu ura-žali (tako npr. je lani uvoženo govedo pokrilo 10 odst. domače porabe). Američani so se odločili za izvoz predvsem zato, ker je njihov domači trg skoraj prenatrpan z govedom. Pn tem so se obvezali, da ne bo njihov izvoz «motil» svetovne trgovine z mesom.
Kdo ima še lastno mnenje?
Naše mnenje, vaše mnenje! Moje mnenje, tvoje mnenje! To so pravzaprav ze zastareli pojmi. Kdo pa ima danes še lastno mnenje? Prav te dni smo brali da je šlo v Italiji leta 1962 162,7 milijarde lir za časopisno reklamo, to je na vsakega prebivalca 3220 lir; Italija je na lestvici med državami Evropske gospodarske skupnosti in EFTA predzadnja, medtem ko je Švedska, ki je na prvem mestu, potrošila za reklamo 16.756 lir na vsakega prebivalca. Države, oziroma industrijska podjetja se kar kosajo, katera potroši več za reklamo, na posameznega prebivalca. Reklama trka posebno na ženska srca. Nismo samo mi ugotovili, kateri spol je močnejši in kateri torej odloča ne samo v gospodinjstvu, kdaj je treba namreč nabaviti nov gospodinjski aparat, temveč v zakonu sploh, če torej v časnikih in časopisih, po '■a-diu in televiziji reklama na-perja svoje ostre puščice naravnost v ženska srca, o kateri ženski še lahko rečemo, da ima lastno mnenje? Kako naj moški prepriča ženo, da se včasih le prenagli, da včasih le nasede reklami. O tem prepričati žensko bi pomenilo ustaviti velikanski val reklame, ki se spušča po pobočju družinskega življenja, a zato bi mož moral biti pravi velikan, vsaj Martin Krpan ali Veli Jože.
Lastno mnenje? Kako pa naj si ga ustvariš? Kako naj se zbereš? V mestu gotovo ne. Morda ob morju, kamor se zdaj zrivajo množice iz mest pa tudi že 3 dežele na oddih? Kako naj se tvoj nemirni duh zgubi po širili morski gladini in otrese vsakdanjosti, ko pa sedeš na skalo s kupom časnikov — ženske z zavojem «gracij» v vseh jezikih — in se še vrh tega za tabo takoj oglasi transistor, okoli katerega čepijo fantje in dekleta v kopalkah: tZadnja novost! «3000» — univerzalni detergent za pomivanje posode in stekla pomiva v vsaki vodi! V vsakem zavoju nagrada v figurah/» Niti za športni list, H razprostrt po tleh vabi z zadnjo senzacijo v vaterpolu ali med pripravami za olimpiado v Tokiu, se fantje komaj zmenijo; a gospe malo naprej so se zleknile na ležalne stole ne morda zato, da bi se jim odpočili njihovi udje, zmučeni od gospodinjstva, temveč bolj zato, da bi s cigareto v ustih, če že ne z bikini pokazale visoko raven emancipacije. Kdo naj ima še lastno mnenje v tej človeški gneči, ki se je ne znebiš ne na morju niti ne več v planinskih letoviščih, odkar si ie človek izumil motor, alt pa naj se sploh zmeni za izvirno mnenje drugih? Za povprečnega današnjega človeka je dovolj moda. Ta je toliko ljubša prav zato, ker ne zahteva lastnega mnenja! Ker pa mora človek svoje duhovne e-nergije vendar nekam usmeriti, sledi s toliko večjo pozornostjo in predanostjo prav vsem izsledkom zadnje mode v noši in avtomobil'zrnu ter zato hlasta po «gracijah> in ne zamudi še tako neokusnega televizijskega programa.
-Ib-
iliCOG
BUTLER PET DNI V MOSKVI. V diplomatskih krogih zbuja veliko pozornost obisk angleškega ministra za zunanje zadeve Richarda Butlerja v Moskvi, ki bo trajal kar pet dni. V zadnjem času se je mednarodna politika močno razgibala. Nesoglasja v zahodnem tar boru so velika. Odnosi med Parizom in Bonnom so po de Gaullovi tiskovni konferenci skoraj napeti. Tudi Italija se ne strinja z de Gaullovo politiko v Evropi. Hruščov namerava obiskati Zahodno Nemčijo-Prav v tem času je prispel v Moskvo angleški zunanji minister. Med svojimi razgovori s Hruščovom se je dotaknil tudi vprašanja ustanovitve večstranske jedrske sile na Zahodu, ki jo zahtevajo Združene ameriške države. Proti temu se je doslei močno upirala Sovjetska zveza, v strahu, da bi tako Zahodna Nemčija prišla do atomskega o-rožja. Butier je menda prepričal Hruščova. da bi ustanovitev večstranske jedrske sile ne i-mela takšnih posledic. Vsekakor sta se oba državnika zedinila ob načrtu, da bi Sovjetska zveza, Anglija in Združene ameriške države sklenile sporazum proti širjenju atomskega orožja. Po vsem tem bi Zahodna Nemčija ne prišla do takšnega orožja. Butier je menda tudi dosegel, da bo ZSSR ohranila predsedništvo konference štirinajstih glede Laosa, ki je bila ustanovljena leta 1962 v Ženevi.
VEČ KAKOR 150 HIROŠIM-SKIH BOMB. Predsednik de Gaulle je na zadnji tiskovni konferenci, ki so jo organizirali zelo svečano, obširno govoril tudi o francoski jedrski sili. 2e letos bodo lahko letela prva francoska letala za prenos a-tomskih bomb. Leta 1966 bodo letala tipa cMirage IV» lahko na velikanske daljave prenašala francosko atomsko silo. Ta bo presegla učinkovitost 150 hi-rošimskih bomb. Francija bo izdelala tudi vodikovo bombo. V šestih letih bo udarna sila francoskih atomskih bomb presegla moč 2000 hirošimskih bomb. Seveda ni namen Francije, da bi ustvarila tako mogočno a-tomsko silo, kakor jo imata A-merika in Sovjetska zveza.
AMERIŠKO-NEMŠKI TANK. Ameriško ministrstvo za narodno obrambo se bo pogodilo z družbo General Motors glede izdelave poskusnih tipov novega ameriško-nemskega tanka. V ta namen bo nakazalo omenjeni tovarni 750.000 dolarjev. Izdelava poskusnih tipov bo stala celotno čez 20 milijonov dolarjev. Sporazum o skupnih načrtih za izdelavo novega tipa tanka sta ameriški minister Mc-Namara in zahodnonemški minister za narodno obrambo v. Kassel podpisala 1. avgusta 1963. Obe vojski bosta dobili nov tip tanka okoli leta 1970.
FIDEL CASTRO JE PRI PRAVLJEN NA SPORAZUM. Organizacija ameriških držav je na sestanku zunanjih ministrov sklenila, naj njene članice prekinejo trgovinske stike s Kubo. Proti temu sklepu so glasovale Bolivija, Mehika, čile in Urugvaj. V parlamentu je kanadski zunanji minister Paul Martin izrecno naglasil, da Kanada ne bo prekinila trgovinske izmenjave s Kubo. Minister je dodal, da trgovati z neko deželo še ne pomeni odobravati politiko njene vladavine. Fidei Castro je povabil časnikarje na tiskovno konferenco, ki je trajala kar tri ure. Izjavil je, da si Kuba želi takšne odnose z Združenimi ameriškimi državami, kakor jih imajo te do Sovjetske zveze. Čudno je, da hočejo ZDA nadaljevati hladno voj. no s Kubo, hkrati pa zboljšati odnose s Sovjetsko zvezo. Vsekakor ne bo uspel poskus, da bi Kubo iztrgali iz tabora socialističnih držav. F. Castro je dodal, da je pripravljen začeti pogajanja z Ameriko, da bi se odnosi z njo zboljšali.
VELIKE NESREČE. Blizu O porta na Portugalskem je iztiril vlak sestavljen iz dveh vozov. Pri tem je bilo ubitih 89 ljudi, vojakov in drugih Portugalcev, ki so odhajali na počutnice. — Blizu Vittela v Franciji je avtobus, poln potnikov, treščil z mosta na železniški tir. Ubitih je bilo 19 potnikov; 18 ubitih je pripadalo folklorni skupini, ki je prejšnji dan nastopila z narodnimi plesi. — Blizu mesta Champagnole na Francoskem se je v kamnolomu udrl zemeljski plaz in zasul vhod v rove pod zemljo. V rovih je ostalo 14 delavcev. Po 33-urnem vrtanju so prodrli do prvega rova, kjer je ostalo 9 delavcev; štirje drugi delavci so v drugem rovu, eden pa v tretjem. Delavci v prvem rovu so dali znamenje, da so še živi. Reševanje ovira slabo vreme.
NA POTI NA LUNO. Američani so z raketo «Atlas-Agena» izstrelili satelit «Ranger VII» proti Luni. Na Luno bi moral prispeti že v jutranjih urah. Satelit naj bi fotografiral površino Lune. Če pojde vse v redu bo posnel 4000 slik. V eni uri preleti 5877 km. V začetku je bila njegova hitrost večja; ko je bila 150.000 km od Zemlje, je še letel s hitrostjo 6500 km.
MEDNARODNA TRGOVINA
Mednarodni pomen celovškega sejma
Kakor smo že poročali, bo letošnji, to je 13. avstrijski lesni sejem v Celovcu od 6. do 16. avgusta. Tudi letošnjemu sejmu je zagotovljena močna domača in tuja udeležba. Iz držav EFTA bo razstavljalo 585 posameznih razstavljalcev, od tega iz Avstrije 528, iz Švice 22, in Švedske 14, Norveške 2, Velike Britanije 16, Finske 1 in Danske 6. Iz držav Evropske gospodarske skupnosti je 139 razstavljalcev, in sicer 99 iz Zahodne Nemčije, 29 iz Italije, 4 iz Nizozemske in 2 iz Belgije. Jugoslavija je tudi letos organizirala kolektivno razstavo v lastnem paviljonu; te se bo udeležilo 84 razstavljalcev. Iz Vzhodne Nemčije je en razstav-ljalec, iz Španije 2, Turčije 1 iz ZDA 8, Japonske 1, Jordanije 1 in Cipra 1.
Poročali smo že, da je tudi letos Trst zastopan s posebno razstavo tržaškega pristanišča. Prav tako so tudi Jugoslovani organizirali razstavo reškega pristanišča. Med letošnjim sejmom bo več posebnih razstav, ki zlasti prikazujejo uporabo lesa v industriji in življenju. Med temi razstavami je tudi razstava «Les v človeškem življenju«.
TRAMAG '64 v Padovi
Na padovskem sejmišču bo od 15 do 20. oktobra II. razstava sredstev za notranje industrijske prevoze in skladiščenje TRAMAG ’64. Razstavna površina bo zajemala 25.000 kv. me trov. Na njej bomo videli najsodobnejše vozičke za prevažanje industrijskega materiala, dvigala, tovomiške prikolice, vseh vrst žerjavov, premične mostove in trakove, stroje za embaliranje in mnogo drugega. V okviru razstave bodo tudi številna strokovna zasedanja in natečaji.
Dolarji za FIAT
Export-Import Bank v Wa-shingtonu je prejela od ameriške vlade pooblastilo, da lahko podeli posojilo 20 milijonov dolarjev (12,4 milijarde lir) italijanskemu zavodu Istituto Mobi-liare Italiano. Ta bo posojilo izročil avtomobilski družbi FIAT. Družba FIAT bo s tem denarjem nakupila v Združenih ameriških državah razno opremo in stroje za svojo tovarno Mirafio-re. Družba je že pred časom prejela od omenjene ameriške banke štiri oosojila v skupni vrednosti 26,S mil. dolarjev 116,4 milijarde lir). Kredit bodo izplačali v petih letih, začenši z letom 1966.
TUJE VALUTE V PARIZU (v fr. fr. od banke do banke)
Dolar amer. Dolar kanad. Funt šterling Marka nemška Frank švic. Frank belg. Goldinar niz. Lira it. (za 100) Krona švedska Krona norv. Krona danska Eskudo port. Šiling avstrij. Pezeta Špan. Pezo arg. Kruzejro braz. Drahma grška Dinar jug.
4,898 4,52 13,69 1,2350 1,1350 0,0982 1,3545 0,78525 0,9540 0,6875 0,7105 0,1714 0,1902 0,052150 0,0260 0,0035 0,1645 0,067
Neodvisno Malto bodo vzdrževali Angleži
Kljub nasprotovanju malteških laburistov (delavske stranke), ki jih vodi Dom Mintoff, je angleški minister za Britan sko skupnost in kolonije Duv.-can Sandys postavil pred parlament zakon o neodvisnosti Malte in njeni novi ustavi. Mintoff in njegovi pristaši se upirajo novi ustavi, ki zagotavlja Cerkvi na Malti poseben položaj; oni zahtevajo nevtralno in predvsem laično ustavo. Nova ustava ne priznava civilne poroke in dopušča škofom, da nastopijo proti politikom, katerih ravnanje Cerkev ne odobrava. Na Malti vladajo zdaj konservativci, ki jih vodi dr. Borg Olivier ter jih podpira katoliška duhovščina. Olivier se že dva meseca mudi v Londonu v zvezi s proglasitvijo neodvisnosti in z razglasitvijo nove ustave. Po nasvetu Duncana Sandysa so bile v ustavo uvedene nove določbe, ki vpliv Cerkve nekoliko omejujejo, in sicer soglasno s mnenjem Vatikana. V Vatikanu je v tem smislu posredovala angleška diplomacija, nato r.aj bi bil iz Vatikana izvršen pritisk na malteškega nadškofa Gonzi-ja. Med angleško vlado in predsednikom malteške vlade je prišlo do sporazuma, po katerem bo Anglija še pet let finančno vzdrževala otok. in sicer z vsakoletnim prispevkom pet milijonov funtov. V zameno zadržijo Angleži pravico do uporabe trdnjave in pristanišča za vojaško oporišče. To jim je zdaj toliko bolj potrebno, ker so angleška oporišča na Cipru in v Libiji negotova. Laburisti bi radi odložili proglasitev neodvisnosti na podlagi nove ustave, češ da je ta preveč konservativna in zahtevajo, naj bi se poprej razpisale volitve. Računajo, da bo neodvisnost Malte proglašena meseca septembra.
Fiatova oprema za Jugoslavijo
V zadnjih mesecih lanskega leta je italijanska avtomobilska družba FIAT SpA izvozila v Jugoslavijo avtomobile in ločene dele avtomobilov v vrednosti 4 milijard lir. V preteklem juniju je turinska družba dobavila Jugoslovanom za 2 milj ardi lir avtomobilskega materiala, zdaj pa jim dobavlja ločene dele avtomobilov v vrednosti 2 milijard 587,3 milijona lir. V prihodnjih tednih bo dobavila ladjedelnici «Split» v Splitu dva ladijska motorja tipa Fiat B 758 v vrednosti 762 milijonov lir.
Kemikalije na italijanskem trgu
Na trgu s kemikalijami v Turinu je poslovanje živahno. Razpoložljivost je zadovoljiva, povpraševanje razmeroma veliko. Tečaji so pretežno ustaljeni. Navajamo cene nekaterim važnejšim kemičnim proizvodom (fco skladišče pri grosistu, brez embalaže).
Etilni acetat 180-190 lir kg, bu-tilni acetat 98-100 stop. 260-270 lir kg, čisti aceton 99-99 1/2 stop. 90-115, raztopljen acetilen za industrijsko rabo (fco tovarna) 590-645, ocetna kislina 96-97 stop. tehnična 140-160, borova kislina 99 stop. rafinirana v prahu 130-155, karbolna kislina sintetična 39-40, mravljinčja k. trg. 85 stop. 180-200, fosforova k. tehn. 53 stop. Be 180-190, solitrna k. trg, 33 stop.Bč trg. 28-30, čista solitrna k. za analize 90-100, žveplena k. za akumulatorje 66 stop.Bč 40-50, žv. k. za analize d. 1,84 (66 stop.Be) F.U. 115-130, čreslena k. z etrom 2.000-2.100, vinska k. (vštevši embalažo) 425-475), destilirana voda 14-18, terpentin 170-190, tekoč amoniak 29 stop.Be 30-35, čisti amoniak F.U. 80-120, klorid 64-72, benzol očiščen 90 stop. v cilindrih 50-70, čisti benzol 99 stop. v cil. 70-90, boraks v zrnih 110-120, v prahu 115-125, kafra japonska v tablicah v škatlah po en funt 800-910, sintetična v prahu F.U. 800-900, čist čebelji vosek 980-1.000, kolofonija F.G.H. (tara 7 ods.) 160-180, W.W. (tara 7 ods.) 170-200, formaldeid 30 ods. 58-62, ribje olje belo zdravilno 360-390, ricinusovo zdrav. 390-450, vazelin zdrav. F.U. 0,885-t 890 (vštevši prometni davek in sod) 370-430, parafin rafiniran v ploščicah 155-165, naravni plovec v prahu tipa 0000 «Lipari» 22-25, bikarbonat v prahu F.U. 55-60.
E. Kardelj začrtal smernice
jugoslovanskega gospodarskega razvoja
Predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja so obiskali ravnatelj zagrebškega «Vjesni-ka» Božidar Novak, glavni u-rednik Milan Beslač in beograjski dopisnik Dragiša Perovič in mu postavili vrsto vprašanj o tekočih problemih jugoslovanskega gospodarskega in družbenega razvoja. Razgovor je trajal kar tri ure.
Predsednik skupščine Edvard Kardelj je izrazil svoje zadovoljstvo z dosedanjimi rezultati, ki jih je dosegla zvezna skupščina pri uresničenju ustavnih zamisli o njeni družbeni vlogi. V letu dni svojega dela je razvila precejšnjo dejavnost, sprožila je široko pobudo za obravnavanje in reševanje vidnih in raznovrstnih problemov, ki so bistvenega pomena za jugoslovanski družbeni razvoj na vseh področjih.
VLOGA
ZVEZNE SKUPŠČINE
Težišče dela skupščine je bilo predvsem na njenem prizadevanju, da samostojno — in na pobudo političnih in družbenih organizacij — postavlja na dnevni red aktualna vprašanja jugoslov. družbenega življenja ter da oblikuje naloge ' in načelne smernice za izvršne in u-pravne organe pri reševanju teh problemov. Tako je dejansko postala iniciativno delovno telo, ki bo čedalje bolj sposobno nositi vso družbeno odgovornost, tako za postavljanje problemov na dnevni red, kakor tudi za politiko in nadzorstvo nad tem, kako se ta politika izvaja.
Po tem uvodu je predsednik Kardelj razčlenil nove metode dela in organizacije v skupščini. Danes je že mogoče govoriti o stalnem delu skupščine. V minulem delovnem letu je skupščina prejela po vsestranskih razpravah v zborih in odborih razen več zakonov tudi vrsto resolucij, kakor o osnovnih smernicah razvoja jugoslovanskega gospodarskega sistema, o razvoju kmetijstva, priporočilo o ukrepih za zatiranje kriminala ter o konferenci OZN o trgovini in razvoju. V skupščinskih organih so razpravljali tudi o osnovah novega trgovinskega sistema, o osnovah celoletnega načrta, o gibanju gospodarstva, o položaju šolstva; obravnavali so vprašanja gmotnega in socialnega položaja mladine itd. Na podlagi takšne


LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 28. julija odplula iz Abidjana proti Genovi, Thessalonikiju in jadranskim pristaniščem. Ladja »Dubrovnik« se je 30. julija zasidrala v Trstu. »Bovec« je te dni zapustila Ploče namenjena v Kazablanko, Conakry, Takora-di, Tamo, Lagos, Rio de Janei-ro in Buenos Aires. «Zelengora» pluje proti Apapi, Temi, Abid-janu in Dakarju, nakar se bo vrnila na Jadran. »Pohorje« zapusti 1. avgusta Trst namenjena proti Splitu. »Bohinj« je zasidrana na Reki. »Ljubljana« je 25. julija odplula iz Buenos Airesa proti jadranskim pristaniščem; na Jadran pripluje 20. avgusta.
NAPOVEDANE LADJE »JUGOLINIJE«
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Pobjeda« 1. avg., »Zadar« 10. avg.
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Uljanik« 3.-4. avg., »Nikola Tesla« konec avgusta. Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: »Avala« 8.-11. avgusta, »Romanija« v začetku septembra.
Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: »Trebinje« 20.-25. avgusta.
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: »Triglav« konec avgusta.
Prihodi v Trst
»Vojvodina« (Perzijski zaliv) 2. avg., »Uljanik« (Daljni vzh.) 3.-4. avgusta.
TRAJEKT MED BARIJEM IN DUBROVNIKOM TER JUGOSLOVANSKA KONKURENCA. Tržaški tednik »Vita Nuova« poroča pod velikim naslovom »Nove jugoslovanske ladje za konkurenco družbi »Adriatica«, da je italijanska vlada pooblastila družbo »Linee Marittime dell’A-driatico«, da uvede trajekt med Barijem in Dubrovnikom, in si-cer z ladjo »Egadi« (800 ton, dolžina 50 metrov, širina 9,5 metra), ki^ jo gradi Tržaški arzenal. Načrt bo možno izvesti šele v dveh letih. Medtem je vlada zavrnila predlog beneške družbe »Adriatica«, da bi ta prevzela trajektno siv»h0 med Italijo in Jugoslavijo. Na drugi strani u-gotav^a list, da so v ladjedelnici »Uljanik« v Puli splavili motorno ladjo »Istra« (5000 ton), dvojč>~ ’-**o »Dalmacija«, ki je bila splavljena poprej. S temi
ladjami namerava jugoslovansko plovno podjetje ojačiti progo Reka - Trst - Benetke - Aleksandrija. Te ladje so bile zgrajene, tako trdi list, da bi konkurirale ladjam družbe »Adriatica« (Benetke).
Francosko-Romunski razgovori
samo splošne narave
Z obiskom romunske delegacije, ki jo vodi ministrski predsednik Maurer, v Parizu se francoski tisk bavi precej obširno. Maurerja je sprejel tudi de Gaulle. Maurerja spremlja podpredsednik A. Birlandeanu ki se bavi z gospodarskimi vprašanji in navadno zastopa Romunijo v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Birlandeanu se je sestal s finančnim ministrom V. G. d’Etaingom. Romunom gre predvsem za to, da bi v Franciji nabavljali industrijsko opremo na dolgoročne kredite. Toda »Le Monde« pripominja, da je potrebna previdnost in da so razgovori ostali samo pri splošnem tipanju.
Tujega nočemo, svojega ne damo
(Nadaljevanje s 1. strani)
voljni, da imamo zdaj tako dobre odnose z italijanskim narodom. Problem Trsta smo uredili. Slovensko primorje je slovensko. V Trstu je večina italijanskega življa, ta živelj je pod Italijo, meje pa niso nikjer tako na široko odprte kakor na odseku med našo deželo in Italijo. Tam je nad 5 milijonov prehodov letno in lahko rečemo, da nastaja tu miroljubna in aktivna koeksistenca; da je to zgled, kakšni naj bodo odnosi med posameznimi deželami ne glede na njihove družbene sisteme. To namreč ustreza življenjskim koristim obeh držav.
Tito je časnikarjem izjavil, da se je na Visu v 20 letih marsikaj spremenilo. Poprej ni bilo na otoku električnega toka ne vodovoda. Država si bo prizadevala, da bo pospeševala na otoku kmetijstvo, to je vinogradništvo in sadjarstvo, pa tudi turizem. Upoštevati je treba pomembnost tega otoka na Jadranu s strateškega vidika. Vis je važen za obrambo Jugoslavije v primeru morebitnega napada.
R I M
Slovenski
HOTEL «BLED»
ITALIJA
LASTNIK V. LEVSTIK
Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102
Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
razprave so skupščinski odbori skupaj z odbori Zveznega izvršnega sveta in z zavodom za plan pripravili tudi prvi osnutek resolucije o sedemletnem načrtu, ki bo septembra predložena pristojnim zborom v raz pravo.
Pokazale so se sicer tudi nekatere slabosti in težave, vendar kar smo želeli doseči, je dejal predsednik Kardelj —- da bi bila namreč skupščina stalen delovni forum, ki bo vsak dan načenjal odprta vprašanja in javno razpravljal o njih, sprejemal sklepe in smernice za njih postopno urejanje — to smo, mislim, v skupščini dosegli.« Minulo leto je pokazalo, da je v političnem sistemu, kakor je jugoslovanski, mogoče oživiti odliko dejanske in odgovorne vladavine samoupravljanja v obliki specifične skupščinske demokracije.
DELO ZBOROV
DELOVNIH SKUPNOSTI
Predsednik Kardelj je nato govoril o delu zborov delovnih skupnosti. Gospodarski zbor i-ma za seboj že tradicije in prakso prejšnjega zbora proizvajalcev ter je v novih pogojih skupščinskega dela še boij pršel do izraza s svojo konstruktivno družbeno vlogo. A tudi drugi trije zbori delovnih skupnosti se zelo naglo razvijajo. Gotovo so ti zbori našli opravičenje za svoj obstoj, toliko problemov se je nakopičilo pred njimi bodisi s področja zvezne pristojnosti, s področja sistema, iz materialne baze in oblik samoupravljanja ali s področja praktičnega dela družbenih služb. Dejansko so vsi ti zbori že na tesnem s časom.
Objava razgovora s predsednikom Kardeljem je v jugoslovanskem tisku zavzela več strani. Zanimive so Kardeljeve izjave zlasti o gospodarskem sistemu in gospodarjenju sploh, o sistemu planiranja, o vlogi bank, o usmerjanju investicijske politike, o pojmovanju načela dohodka, o odnosih v družbenih službah na področju kul ture itd. Na žalost jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti niti v izvlečku. Te izjave so toliko bolj pomembne, ker nakazujejo smernice bodočega gospodarskega razvoja. Kako realistično gleda predsednik Kardelj na gospodarska vprašanja, kaže že njegov odgovor na..vprašaje o pomenu sprememb v gospodarskem sistemu.
SAME SPREMEMBE
NE USTVARJAJO
NOVIH VREDNOSTI
Spremembe v gospodarskem sistemu same posebej ne morejo ustvarjati nikakšne nove materialne vrednosti in zato bi bilo napak pričakovati od samih sprememb sistema rezultata v tem smislu. S spremembami bo treba doseči predvsem zboljšanje pogojev za gospodarjenje in za delo sploh. Spremembe v gospodarskem sistemu bodo okrepile materialno osnovo delovnih kolektivov in v zvezi s tem tudi povečale njihovo odgvornost pri razpolaganju s sredstvi in poslovanju sploh. Namen sprememb, ki se deloma že uresničujejo, je, u-stvariti ugodnejše pogoje gospodarjenja, v katerih se bodo delovni kolektivi lahko uspešneje potegovali za zooljšanje svojega gmotnega položaja in življenjskih pogojev. Nekatere spremembe zlasti na področju razširjenja reprodukcije, delitve dohodka in sistema cen bodo vplivale tudi neposredno na uresničitev takšnega cilja oziroma na gmotno zboljšanje položaja delovnih organizacij in ustvarjale ugodnejše pogoje za razvoj življenjske ravni. Predvsem se bo zboljšal gmotni položaj nekaterih gospodarskih panog, kot so kmetijstvo, rudarstvo, promet idr.
ODNOSI MED RAZVITIMI
IN NERAZVITIMI
REPUBLIKAMI
Zanimive so tudi njegove izjave o odnosih med razvitimi m nerazvitimi področji v zvezni republiki. Meje med razvitimi m nerazvitimi republikami lahko odpadejo samo z optimalnim nadaljnjim razvojem celotnega' jugoslovanskega gospodarstva in z naraščanjem povprečne družbene proizvodnosti dela. Probleme nerazvitih in razvitih območij je treba reševati znotraj jugoslovanske družbe kot skupnosti samoupravljalcev, upoštevajoč nijhove mnogostranske koristi, ki so medsebojno povezane. Razvoj vsakega našega posameznega naroda oziroma republike mora temeljiti na proizvajalcih, na tem, da v tovarnah in drugih delovnih organizacijah upravljajo celotni proces gospodarjenja in da u-pravljajo s sredstvi družbene reprodukcije. Na podlagi doseženih rezultatov takšnega dela kolektivov dobivajo posamezne republike in območja materialno bazo za svoj razvoj. Predsednik Kardelj je razložil nato delo Sklada za regionalni razvoj, ki bo financiral gospodarske investicije v manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah. Dolgoročni namen tega sklada je doseči razmeroma hitrejšo stopnjo rasti na teh območjih v primerjavi razvitimi deli dežele. Pred-
sednik je ugotovil, da materialna sredstva družbe zdaj vendarle čedalje bolj in čedalje hitreje naraščajo. Na takšni podlagi se lahko zdaj ne le gospodarstvo. ampak tudi vse družbene službe: zdravstvo, šolstvo, kulturne dejavnosti itd. hitreje razvijajo kakor doslej. V tem smislu bo lahko federacija čedalje občutneje podpirala razvoj družbenih služb v manj razvitih republikah in tudi tako vplivala na to. da se bodo zmanjševale razlike v materialnih pogojih družbenega življenja posameznih narodov oziroma republik. Zlasti pa je važno, da v tej smeri delujejo tudi vse republike — kar zadeva razvoj v komunah.
Predsednik Kardelj je naglasil potrebo revizije davka na promet, ki bi moral dobiti dosti večji pomen, kakor ga ima danes. Ta dacek bi bilo treba pobirati v potrošnji, ne pa v proizvodnji. Industrija in druge gospodarske panoge bi prodajale blago potrošniku ceneje kot zdaj, to je pocenah, o-svobojenih vseh obremenitev davka na promet, s tem, da bi se ta davek pobiral v potrošnji.
KAKO ŽIVIJO V NICI
Nica slovi po vsem svetu kot letovičarsko mesto z izredno milim podnebjem. Ta okolnost, da je podnebje namreč milo, ni važna samo za razvoj turizma, ki prinaša mestu res velike dohodke, temveč tudi za prebivalce, ki ne živijo od turizma. Prav te dni smo govorili z nekim našim bralcem, ki živi tam ter nam je navedel nekaj podatkov o življenjskih razmerah v Nici. Ta je v zvezi z življenjskimi stroški omenil prav to, da v Nici mnogo manj potrošiš za nabavo obleke in obuvala, ker je podnebje milo in se zato lahko oblečeš laže.
Podnebje seveda vpliva tudi za razvoj rastlinstva. Tako imaš v Nici svežo zelenjavo pravzaprav vse leto in sveže paradižnike tudi v mesecu februarju. Cena paradižnikov se zdaj suka okrog 0,4 do 1 novega franka Za kg (od 50 do 127 lir), krompirja od 0,4 do 0,6 (50 do 72 lir za kg); mleka 0,8 do 0,9 franka (100 do 114 lir), limon 1,6 franka kg, posamezen komad pa okoli 20 stotink franka; kg čokolade stane nekaj čez 4 franke (508 lir); liter piva lahko kupiš po ceni 0,7 do 1,4 franka liter, pač po kakovosti; vino šibkejše vrste po 1,2 franka (152 lir) liter, močnejše pa do 1,4 franka (282 lir) liter. Meso je nekaj cenejše kot v Italiji, tako npr. stane telečje okoli 16 frahkov (2030 lir). Tkanine so splošno zelo dobre, to velja tu-
di glede čevljev. Ljudje še vedno računajo v starih frankih ter se novemu franku, ki je 100-krat več vreden, še niso privadili.
Do stanovanja, ki bi bilo razmeroma poceni, ni lahko priti, pač pa so na prodaj luksuznej-ša stanovanja. Tako npr. stane dvosobno stanovanje okoli 100 tisoč frankov (12.700.000 lir), medtem ko stane luksuzno stanovanje z dvema sobama okoli 300.000 frankov (38 milijonov lir). Srečnejši so vsekakor tisti, ki stanujejo v starejših hišah, katerih stanovanja so pod zakonsko zaščito.
Razmerje med življenjskimi stroški in plačami je povprečno ugodnejše kakor v Italiji. Izredno dobro so plačani in iskani zidarji, ki delajo navadno na akord ter zaslužijo tudi do 170 tisoč lir na mesec. Sicer zaslužijo zidarji okoli 4,5 do 5 frankov na uro (571 do 635 lir).
V Nici je danes čez 3000 Jugoslovanov, med njimi tudi precej Slovencev. Precej se jih je naselilo že pred zadnjo vojno. Nekatere velike trgovine prodajajo tudi narodne noše posameznih narodov ali vsaj nekatere dele, ki si jih Francozi radi nabavljajo. Tako tudi jugoslovanske, bolgarske in druge naše. Francozi tudi radi obiskujejo jugoslovanske folklorne nastope; tako je v zadnjem času uspešno nastopila v Nici folklorna skupina iz Sarajeva.
r
MODA ZA SONCE
gl
m
I#;
!#■
>1 ppA ffkiN
S,
» s § *lF
Te dni smo posvetili del naše veleblagovnice morskemu športu in športu sploh
Za vaše počitnice, za gibanje na prostem zraku vam moda narekuje najnovejše in najcenejše izdelke:
Najrazličnejše kopalne obleke Brisače za kopanje vseh velikosti Športne srajce za moške in ženske Slamnike, sandale in vse potrebno za morje Otroške oblekce za morje Rahle obleke za poletno eleganco
mm
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 tele-fon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKREO
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ . ZASIUPSI VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago til. del tiosco 2U - Tel. 50010 Telegr.: lmpexport - Trieste
U V A Z A :
VSAKOVRSTEN LKS - GKMKNT IN GRAD. BRNI MATERIAL MESO IN ŽIVINO
IZVAJA:
TEIINIGNI MATKRIAL - RA ZN K STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
A. BRAND0LIN
Trst
Via S. Maurizio, 2
Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra
SKIMPtATE PLOČEVINA + PLASTIKA
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
Vodne pipe Opreme za kopalnice
PLOČEVINE VSEH VRST
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808
: GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Enake plače za moške in ženske
Od 1. julija dalje prejemajo uslužbenci moškega in ženskega spola v trgovinskem sektorju e-nake plače. Za vajence so bili določeni naslednji prejemki.
VAJENCI
PRVO LETO SLUŽBE starost nad 21. letom 31.730 med 20.	in	21. letom	31.400
med 19.	in	20. letom	29.350
med 18.	in	19. letom	28.700
med 17.	in	18. letom	25.250
med 16.	in	17. letom	24.980
pod 16.	letom	17.410
Na političnem obzorju
Priznan poseben položaj slovenske narodne skupine
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine si zdaj z notranjim pravilnikom postavlja okvir za bodoče delovanje. Razprava o o-snutku notranjega pravilnika je izredno živahna, in to predvsem ker je dr. škerk, izvoljen na listi Slovenske skupnosti, postavil zahtevo, da se upošteva izreden položaj slovenske narodnostne skupine ter njenim predstavnikom v deželnem svetu omogoči ustrezno ih uspešno delovanje. Dr. ŠKERK je omenil, kako je že, ko je šlo Za sestavo odbora, ki naj pripravi osnutek notranjega pravilnika, protestiral proti temu, da ni bil vključen v ta odbor nobeden slovenski svetovalec. Dr. škerk se je oglasil k besedi tudi, ko je šlo za stilizacijo posameznih členov notranjega pravilnika. Eden izmed členov pravilnika je po predloženi stilizaciji določal, da so skupine svetovalcev sestavljene iz najmanj treh svetovalcev. Tako stiliziran člen je pač prizadel posebno predstavnika Slovencev, ki je bil izvoljen na listi Slovenske skupnosti. Dr. Škerk je zato pripravil spreminjevalni piedlog z dopolnilom, ki predvideva, da so skupine svetovalcev lahko sestavljene tudi iz enega samega (svetovalca), če je ta izvoljen na kakšni listi slovenske narodnostne manjšine. Po živahni razpravi je spreminjevalni predlog dr. Škerka prodrl. Proti njemu so ziasti vstali neofa-šisti in nekateri liberalci, ki so napadli krščanske demokrate, češ da so premalo odločni proti zahtevam Slovencev. Ker je bil njegov predlog sprejet, bo dr. Škerk lahko tvoril neodvisno skupino, ki bo imela iste pravice kot druge sestavljene iz treh svetovalcev. Tako se je dr. Škerk kot predstavnik Slovencev zagotovil mesto v raznih komisijah.
Drugi predlo p- svetovalca dr. Škerka glede ustanovitve zasebne varitetne komisije, sestavljene iz Slovencev in Italijanov, ki bi se ukvarjala z vprašanji slovenske narodne manjšine, ni 'prodrl, čeprav ga je krepko podprl komunistični svetovalec prof. Šema.
Ker imajo krščanski demokrati in socialni demokrati v deželnem svetu večino, je prodrl predlog krščanskih demokratov, naj se odpravi tajno glasovanje.
Na dnevnem redu je še razprava o spreminjevalnem predlogu svetovalcev dr. šiškoviča, Bacicchija in Jarca k čl. 56, pravilnika in sicer v smislu, naj bi se slovenskim svetovalcem priznala pravica, da govorijo v slovenščini.
Gombač in Pečenko
za pravice Slovencev
Med proračunsko razpravo v tržaškem pokrajinskem svetu sta spregovorila tudi komunist Gombač in socialist inž. Pečenko. Prvi je pripomnil, da so bili sprejeti nekateri pozitivni u-krepi v prid Slovencev, kakor glede gradnje poslopja za slovenske srednje šole in pomoči «tipičnim» prireditvam v okoliških občinah. Pozitivno je bilo stališče pokrajinskega odbora glede ustanovitve otroškega vrtca v Sesljanu, ki jo je preprečil ukaz vladnega komisarja dr. Mazze; pozitivno je tudi i-menovanje svetovalca inž. Pečenka za predstavnika pokrajine v upravi slov. šolskih zavodov. Govornik je navedel več negativnih pojavov: ni bil ustanovljen prevajalni urad, ne sprejeta zahteva slovenskih dijakov po slovenskem prevodu deželnega statuta; v uradih ni uradnikov, ki bi obvladali slovenščino; odbor se ne briga za utrditev stikov s prebivalstvom slovenske narodnosti: pokrajina ni izdala niti ene -'”b)ikacije v slovenščini ter ni sprejela predloga sindikata slovenske šole za ustanovitev slovenske sekcije pri centru za duševne bolezni.
Socialist inž. Pečenko je z za dovoljstvom ugotovil, da se v zadnjem času v vseh odborih mnogo razpravlja o slovenskem vprašanju, čeprav se nekateri kar prestrašijo že pri sami o-membi slovenskih zahtev. Kljub temu je bil glede metode obravnavanja raznih vprajanj storjen korak naprej, odkar se čuti politika levega centra in sicer pod vplivom socialistične stranke. Za sedaj pa gre predvsem za obljube, programe in zagotovitve; narejeno je bilo Premalo Zavedati se je treba, da gre za uresničenje demokratičnih načel v prid vseh.
DRUGO LETO SLUŽBE
nad	21.	letom	34.480
med	20.	in 21. letom	34.210
med	19.	in 20. letom	32.160
med	18.	in 19. letom	31.460
med	17.	in 18. letom	28.050
med	16.	in 17. letom	27.730
pod	16.	letom	20.160
TRETJE LETO SLUŽBE			
nad	21.	letom	37.240
med 20.		in 21. letom	36.970
med	19.	in 20. letom	34.920
med	18.	in 19. letom	34.270
med	17.	in 18. letom	30.810
med	16.	in 17. letom	30.490
pod	16.	letom	22.920
Pokrajinska bolniška			blagajna
za trgovce sporoča:
TERMALNE KOPELI
ZA TRGOVCE
Na sedežu Pokrajinske bolniške blagajne za trgovce v Ulici Fabio Filzi 17 je na razpolago seznam, iz katerega so razvidna zdravilišča s termalnimi kopeli, hoteli in penzijoni, ki nudijo popuste in olajšave zavarovancem Bolniške blagajne za trgovce. Posebno ugodne pogoje za tržaške trgovce daje GRAND HOTEL CENTRALE v Albano Terme pri Padovi in Termalno zdravilišče «FONTE PUDIA» v Arti pri Vidmu.
Spor v javnih skladiščih zaključen
Preteklo soboto se je zaključil dolgotrajni spor med uslužben-
ci in vodstvom Javnih skladišč. Trajal je približno poldrugi mesec. Na zaključnih pogajanjih, ki so bila na uradu za delo so dosegli sporazum veljaven do 31. oktobra 1965. Uslužbencem J. skladišč je bila priznana posebna doklada za prisotnost na delu v višini 9.000 lir mesečno. Vsak nameščenec bo namreč prejemal poleg mesečne plače še omenjeno vsoto, in sicer tudi v primeru, ko ne bi mogel na delovišče zaradi morebitne nesreče na delu ali pa ne bi prišel delat zaradi nadomestnega počitka za nočno izmeno. Ako bi na drugi strani imel določeno število dni tiopsta, mu bodo od vsote 9.000 lir odtrgali toliko denarja, kolikor mu ga od te vsote pritiče za število dni dopusta. Sporazum predvideva raztegnitev normativnih ugodnosti, katere uživajo stalni nameščenci (trinajsta plača, družinska doklada, dopust idr.) tudi na začasno uslužbeno osebje. Nadalje je bila podaljšana veljavnost dogovora z dne 9. avgusta 1962 (po katerem morajo delodajalci spoštovati vse obveznosti do uslužbencev) do konca oktobra prihodnjega leta. Nameščenci bodo prejeli za čas trajanja stavke posojilo, ki ga bodo lahko povrnili v šestih mesečnih obrokih. Dneve odsotnosti na delu zaradi stavke jim bo vodstvo skladišč vključilo v letni dopust. Ni dvoma, da je zaradi stavk trpel promet v pristanišču. V kritičnih dnevih je Družba pomorskih agentov svetovala plovnim družbam, naj svoje ladje usmerijo v druge luke.
POCENITEV TELETINE. Pokrajinski odbor za cene je znižal ceno telečjemu mesu, za povprečno 50 lir pri kg. Navajamo nove cene (v oklepaju so označene prejšnjecene): Meso za ragu 860 lir kg (920), prsi in hrbet 960 (1.020), hrbet z ledvicami in rebra 1.680 (1.720), pleče brez kosti 1.780 (1.820), stegno brez kosti 2.200 (2.240) in zrezek iz stegna 2.480 (2.520).
TOVARNA REZIL. Na industrijskem področju v Žavljah bodo zgradili tovarno brivskih rezil. Lastnik tovarne bo nemški industrijec, ki ima enake tovarne že v Avstriji in seveda Nemčiji, nekaj pa jih namerava postaviti še v Španiji.
PODRAŽITEV KAVE. Združenje lastnikov gostinskih obratov je povišalo ceno kavi v skodelici na 55 lir. Svoj ukrep utemeljuje s trditvijo, da imajo lastniki javnih lokalov velike stroške za najemnino, osebje in sploh za režijo. Zanimivo je, da niso ti stroški enaki za vse; kajti številni gostinci niso podražili kave. Tako na primer dobimo skodelico kave ponekod še vedno za 50 in celo za 45 lir.
V PONEDELJEK BANKE ZAPRTE. Sindikalne organizacije bančnih uslužbencev in nameščencev posojilnic FIDAL-CGIL, FIB-CISL, UIB-UIL in FABI so za ponedeljek, 3. avgusta napovedale 24-urno vsedržavno stavko, ker so se pogajanja za obnovitev skupne delovne pogodbe razbila. Pogodba zapade 30. novembra oziroma 31. decembra ietos,
PRISPEVKI ZA BREZPOSELNE. V ponedeljek, 3. avgusta prično na uradu za nezaposlene na Oberdankovem trgu št. 6 deliti. prispevke brezposelnim za drugo polovico julija. Urad za nezaposlene bo posloval od 9. do 13.30.
POLETNI URNIK GORIŠKIH BANK. V vseh goriških bančnih zavodih bo veljal do 15. septembra poletni urnik. Banke bodo poslovale za občinstvo od 8. do 12.15 in od 15.30 do 16.30 ob delavnikih, ob polpraznikih pa od 3. do 11.30.
STRELA UNIČILA SENIK. Predvčerajšnjim je zajelo trža-
ško okolico kratko, toda silovito neurje, še posebno je divjalo na področju med Opčinami in Trebčami. V Gropadi je strela udarila v senik kmetovalca Franca Berceta; nastal je hud požar, ki je uničil senik in 100 stotov sena.
TEČAJ O PRIMERJALNEM PRAVU. Na tržaškem vseučilišču se je začel tečaj o primerjalnem pravu, ki bo trajal do 9. avgusta. Priredilo ga je Mednarodno združenje za primerjalno pravo, ki ima svoj sedež na «šoli za izpopolnjevanje in specializacijo v delovnem pravu in socialnem zavarovancu« tržaške univerze. Predsednik šole je prof. Freund z oksfordske univerze, podpredsednik je dekan juritiič-ne akultete na ženevskem vseučilišču prof. Berestein, ravnatelj pa profesor na tržaški univerzi Balzarini. Tečaja, se udeležuje 70 študentov različnih narodnosti.
FESTIVAL UMETNIH OGNJEV. V dneh 2., 16. in 30. avgusta bo v Trstu tretji festival umetnih ogoiev, tokrat mednaroden. Na niem bodo namreč sodelovali tudi Francozi in Španci. Rakete bodo spuščali kakor
MEHANSKO UPRAVLJANJE NA DALJAVO
«Iskra» izdelala ielemehansko napravo
V	velikih električnih centralah s transformatorskimi postajami in daljnovodi se pojavljajo vsak hip spremembe pri proizvodnji ali razdelitvi električne energije, ki terjajo nagle prilagoditve na spremenjene pogoje in zahteve.
Dosedanja praksa je bila, da so posamezni centri in podpo-staje poskrbele le za dobre medsebojne telekomunikacijske zveze in se prek njih sporazumele glede posameznih sprememb. Tako delo pa je bilo zelo zamudno in počasno, pri široko razpredeni mreži postaj pa zaradi nekoordiniranega delovanja pomanjkljivo in izgube velike.
Moderna digitalna tehnika je s svojimi telemehanskimi aparaturami mnogo prispevala k racionalizaciji organizacije v takem sistemu in hkrati k avtomatizaciji procesov z ustreznim znižanjem tehniškega osebja. V sistemu telemehanskih naprav je namreč en sam center, kjer se zbirajo, kontrolirajo in primerjajo vsi podatki, na podlagi katerih se v posameznih centrih in podpostaiah dirigirajo povelja z ustreznimi spremembami: vklapljanjem in izklapljanjem generatorjev, pri hidroelektrarnah s spreminjanjem vodnih poti, s preklapljanjem posameznih daljnovodov in transformatorskih postaj,z merjenjem napetosti in porabe, u-gotavljanjem izpadov na napravah, s preusmerjanjem električne energije na posamezne potrošniške centre itd.
Pri obsežnejših sistemih naprav na področju pokrajine, države ali skupine držav je lahko več takih centrov s podobnim osrednjim centrom, seveda veliko večjega obsega, kjer pomeni tak sistem telemehanskih a-paratur pravzaprav idealno in s tem najekonomičnejšo rešitev.
Elektroenergetski sistemi pa so samo ena panoga uporabe telemehanskih aparatur. Z enakim uspehom jih lahko uporabimo tudi v plinarnah in plinovodih ter naftovodih in rafinerijah. V nekaterih primerih je uporaba telemehanskih aparatur edinstvena na pr.:	pri
zdravju škodljivih postopkih v kemični industriji ali atomskih reaktorjih in centralah zaradi škodljivega žarčenja.
Če so naprave daleč od centrov v težko dostopnih krajih (na pr. radijske ali televizijske relejne postaje na visokih gorah — posebno pozimi) je uporaba teh najprimernejša. Podobno je z meteorološkimi postajami. Na Kredarici bi vsa meteorološka merjenja lahko o-pravljala telemehanska aparatura in brezžično posredovala podatke meteorološkemu centru v Ljubljani.
V	tehnično naprednih državah uporabljajo telemehanske naprave za upravljanje avtomatiziranega železniškega prometa. Tako iz enega samega dispe-
potrebe industrije. Pri pripravi prototipa so uporabili tako i-menovani toanski način dela, tako da je nalogo izvršilo 20 strokovnjakov v rekordnem času — v borih štirih mesecih.
Vsa razvojna dela so opravili domači konstruktorji brez tujih licenc z uporabo domačih enot za avtomatizacijo. Dvodelno aparaturo so sestavili na o-snovi tiskanega vezja in z uporabo najmodernejjega sistema s polprevodniškimi elementi-Tako ima komplet aparature vdelanih okrog 1000 transistor-jev. Pri konstrukciji so uporabili sodoben princip predalčne gradnje s konektorji.
Prototip telemehanske aparature je (dskran že vključila pri ((ELESii v poskusno obratovanje na relaciji Ljubijana-Divača.
kulturam življenje
Slovensko delavsko-kulturno | "ju^^™p0p^^narinas^°nr^p™ udejstvovanje
običamo z valobrana v središču čerskega mesta preklapljajo na
Inl/O ^70 n A n i y-x Un 01 litij	- .
luke, začenši ob 21. uri.
NERAFINIRANA SOL. Po predlogu italijanskega Touring Cluba bo državni monopol v kratkem postavil na trg nerafinirano zmleto sol. Spočetka jo bodo prodajali le v večjih mestih. Ako bo naletela na ugodno potrošnjo, bodo njeno prodajo raztegnili po vsej Italiji.
NAŠE SOŽALJE
Umrli so: v Trstu 73-letna Antonija Markuža vd. Dekleva, 80-let-" Linda Metlika, 85-letna Ka-terina Velčič por. Kosec, 78-letna Antonija Pečar vd. Križ-mančič, 70-letna Štefanija Kofol, 83-letna Elvira Terpin, 58-letni Anton Žnideršič; na Kontovelu Marija Prašelj roj. Puntar; v Briščikih Justina Briščik; v Doberdobu 18-letna Varja Cotič; v Gorici 88-letna Alojzija Keber vd. škok in 60-letna Antonija Fratnik.
daljavo ustrezne kretnice, regulirajo železniške signale ali celo omejujejo hitrost vlakov na posameznih odsekih in po potrebi zaustavljajo celotne vlakovne kompozicije. Seveda je sistem upravljanja tako zgrajen, da so nesreče popolnoma nemogoče in promet nemoten tudi ob slabem vremenu — v megli, v snežnih metežih itd. Po svetu tudi mnogo uporabljajo telemehanske naprave pri vodenju letal, posebno ponoči, ali za vodenje letal brez pilotov. Podobno tudi za vodenje ladij v nevarnih ožinah.
V laboratorijih podjetja «1-skra» — zavoda za avtomatizacijo so nedavno končali konstrukcijo prototipa take telemehanske aparature. Napravo je
konstruiral ing. Erno Petrič s sodelavci ing. Dolfetom Ahačičem in ing. Janezom Bajžljem ter ing. Slavkom Gorencem. Poseben delež h konstrukciji je prispeval ing. Andrej Iršič z razvojem logičnih elementov za
im fTu,'ii2ew§ im
Pametna potna olajšava
Na tukajšnjem jugoslovanskem konzulatu je letos med turistično sezono izredno živo. Ojačeno osebje v oddelku za potne liste komaj zmaguje o-Dilno delo; pri vsem tem dobi turist vizum na potni list takoj isti dan, in sicer v dobri uri. (Potne liste sprejemajo za vidiranje od 8.30 do 13. ure). Potniki, ki prosijo vizum z veljavnostjo za večkratno potovanje, so nedavno opazili, da jim konzulat ne vrne več potnega lista s tolikim številom «kartonov», za kolikor potovanj jim je bil izdan vizum; prejme Samo en »karton«, ki so ga že sami izpolnili ter^ v na njem označeno, za koliko potovanj velja vizum. Ob prehodu meje in povratku shranijo ta «karton». S to novostjo so jugoslovanske konzularne o-blasti prihranile potnikom delo, ki so ga imeli z izpolnjevanjem «kartona» za vsako posamezno potovanje. Za tranzitni vizum ni potreben »karton«.
ZASEBNE RESTAVRACIJE IN GOSTILNE TUDI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM IN POLJSKEM. Ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi na češkoslovaškem in Poljskem so pričeli zopet u-vajati zasebne gostilne, ker je življenje pokazalo, da se takšni majhni gostinski obrati izplačajo. samo v lastni režiji, oziroma družinski režiji. V takšnih obratih najde turist vsaj še nekaj dmačnosti in izvirnosti, tipične za dotični kraj. Doslej je na Poljskem 230 gostiln, ki jih vodijo zasebniki. S temi gostilničarji so državna podjetja in zadruge sklenile za; kunno pogodbo. Kakor pravi neko poljsko sporočilo, gre predvsem za manjše lokale, ki pod družbeno upravo niso bili donosni. Z uvajanjem takšnih zasebnih gostiln so pričeli pred enim letom. Izkušnja je pokazala, da so takšni loali, oddaljeni od velikih mest pod zasebno upravo bolj donosni in da lahko bolje postrežejo turiste. Gostinska podjetja so bila pripravljena odstopiti 1000 restavracij, barov in kioskov zasebnikom, vendar so tem postavila prestroge pogoje, da bi jih bili ti lahko sprejeli.
V MAJU POVEČAN DOTOK TURISTOV, v preteklem maju so v italijanskih hotelih zabeležili 2.192 prihodov letoviščarjev, kar predstavlja 6,8 odsto več kakor v lanskem maju; od tega je bilo 39,3 odsto tujcev ali 11,2 odsto več. Razen tega so zaznamovali 6.733 nočnin ali 6,7 odsto več v primeri z lanskim letom; delež tujih turistov je našal 44,8 odsto, kar pomeni 11,2 odsto več kot v istem mesecu lani. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je število prihodov povečalo za 7,2 odsto, a število nočnin za 6,3 odsto v primeri z razdobjem januar-maj 1963. Dotok tujih letoviščarjev je narašel za 8,6 odsto, nočnin pa za 6,8 odsto.
na Tržaškem in Goriškem
Ferdo Delak je uredil knjigo »Delavski oder na Slovenskem«, ki je izšla letos v založbi Knjižnice Mestnega gledališča v Ljubljani. Vsi prispevki o delavskih ali proletarskih odrih drugod po Sloveniji vedo poročati samo o dejavnosti delavskih ali ljudskih odrov med dvema vojnama, le Rudolf Golouh poroča, kako je že bil leta 1905 ustanovljen v Trstu slovenski Ljudski oder in kako se je kmalu nato razrastla cela mreža slovenskih delavskih izobraževalnih društev na Tržaškem, v Istri in Goriškem.
Ko je leta 1914 začela prva svetovna vojna, so imela delavska izobraževalna društva na Primorskem za sabo že desetletno dejavnost z udejstvovanjem tudi ljudske dramatike v okviru delavskih društev. Ljudski odri so uprizarjali v okviru delavskih organizacij dramske igre, najprej v tržaškem delavskem domu, nato v Sv. Križu, Nabrežini, pri Sv. Ivanu, Sv. Mariji Magdaleni, Šked-
Socialni
s" UT HINKI
GONDOLE BODO SEŽGALI. V ponedeljek je priščelo stavkati v Benetkah 56 gondoljerjev, ker so za vožnje po morju v Benetkah uvedli taksije na motor. Gondoljeri so prepričani, da jih bo to spravilo ob kruh. če oblasti ne bodo ustregle njihovim zahtevam, bodo 19. avgusta sežgali svoje gondole. Končno je le prišlo do sporazuma in gondole so ostale.
ANA FRANK V ŠOLI. Ravnatelj državne srednje šole «Pi-randello« v Agrigentu prof. Ca-stiglione je odredil, da bodo v prihodnjem šolskem letu dijakinje II. ženskega razreda med urami čtiva brale dnevnik Ane Frank. Ravnatelj naglaša, da ni duhovna vrednost dnevnika samo v odločni obsodbi rasnega sovraštva in preganjanja, ampak še posebno v iskrenem klicu vsem ljudem k bratstvu.
ITALIJANI UŽIVAJO PREMALO MESA. Italijanski zavod za proučevanje potrošnje sporoča, da bo v
v Gorici, Podgori, Standrežu, Pevmi.
Po prisilni pavzi med prvo svetovno vojno so že junija 1919 člani Ljudskega odra priredili v Trstu recitacij ski večer z deklamiranjem Gregorčičevih pesmi in z uprizoritvijo enodejanke v spomin oktobrske revolucije. Razvoj Ljudskega odra po prvi svetovni vojni je bil še mogočnejši kot pred vojno, saj je štel v času svojega največjega razvoja kar 55 društev. Kmalu pa je začelo nasilje fašističnih tolp tudi proti ljudskim odrom in so hkrati goreli delavski in narodni domovi. Zavedni delavci so se razbežali, a skupina tržaških slovenskih naprednih delavcev je začela čez nekaj časa izdajati v Argentini v Buenos Aires revijo «Njivo» ter postavila na noge organizacijo Ljudskega odra, ki je v politični in kulturni tradiciji uprizarjal Cankarja in druge napredne dramatike do druge svetovne vojne. V tretje je zaživel Ljudski oder leta 1945. le žal, da ne deluje več. Težko je odgovoriti na vprašanje naših ljudi, zakaj nimajo tolikere delavske organizacije s tisočerim slovenskim članstvom svojih dramskih skupin, svojih ljudskih odrov, kot so jih imeli desetletja njihovi slovenski delavski predniki.
A. R.
Italijanska publikacija o Jugoslaviji
Sloviti geografski inštitut «Isti-tuto Geografico De Agostini« v Novari je svojo zadnjo številko v zbirki «11 Milione«, ki obravnava zemljepis, običaje, umetnost, zgodovino in kulturo raznih narodov, posvetil Jugoslaviji. Zvezek velikega formata obsega 65 strani ter je okrašen z lepimi slikami, ki kažejo zemljepisne in kulturne značilnosti Jugoslavije in njenih narodov. Dodan mu je tudi zemljevid. Najprej obravnava Jugoslavijo z zemljepisnega vidika; pri tem navaja tudi precej gospodarskih podatkov, nato obširno opisuje običaje in navade jugoslovanskih narodov. Zadnje poglavie je posvečeno zgodovini jugoslovanske umetnosti. Prispevali so: Mario Tondi /zemljepis), Enzo Bettiza, Emilio Sanna (običaji), Antonio Frova (umetnost), na-
, dalje kulturni oddelek jugoslo-
prihodnjem letu j vanskega veleposlaništva v Ri- „ -	--- .
vsak Italijan zaužil povprečno 16.6 kg mesa, leta 1970--pa
mu, Jugoslovanski turistični urad ter C. Cisventi, E. Dulevant, S. Benedetti in G. Mairani (ilustracije). Cena 500. lir.
V. JUGOSLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL NA
KOPRSKEM
Letos se je festival že začel, in sicer v ponedeljek 27. julija z nastopom v Piranu: ZEMLJA - ČLOVEK - PLES. Nastopile so folklorne skupine jugoslovanskih narodnih manjšin; 28. julija KOLO MLADOSTI v Izoli, z nastopom izbranih ju-samblov KUD «POLET» (Beograd« SKUD «TINE ROŽANC« (Ljubljana); v torek v Ankaranu »KOLO MLADOSTI«, izbrani jugoslovanski amaterski ansambli OKUD «MITAR TRIFUNOVIČ - UčO» (Tuzla) in OKUD ((MILICA PAVLIČ - KATA« (Varaždin); v sredo v Portorožu MLADOST - RITEM -PLES - PESEM, zaključna revija izbranih jugoslovanskih a-materskih folklornih plesnih skupin; nastopili so »POLET«, ((MITAR TRIFUNOVIČ - UČO», ((MILICA PAVLIČ - KATA« in «TINE ROŽANC«; v četrtek v Kopru FESTIVALSKI GOST «VAL D’ACRAGAS», folklorni plesni ansambel iz Agrigenta (Italija).
V	petek, 31. julija v Piranu: «LADO», zbor plesov in pesmi Hrvatske, Zagreb.
Petek, 31. julija v Portorožu «TANEC», ansambel narodnih plesov in pesmi Makedonije, Skopje.
Petek, 31. julija v Izoli: ((KOLO«, ansambel plesov in pesmi Srbije, Beograd.
Sobota, 1. avgusta v Kopru: zaključna revija 5. jugoslovanskega folklornega festivala; nar stopijo »Tine Rožanc« — slovenski plesi ter «KOLO», »LADO« in «TANEC». Prenos za jugoslovansko TV, Evrovizijo in Intervizipo — Folklorna noč.
XII POLETNE PRIREDITVE
V	LJUBLJANI
V	letnem gledalšču pri Križankah bo 4. avgusta v okviru XII. poletnih kulturnih prireditev nastopil beograjski folklorni ansambel «Kolo»; 5. avgusta pa bo na sporedu Evropska glasba renesanse; nastopi ansambel salzburške akademije «Mozarteum». Dne 10. avgusta: »Kijev - Leningrad«, večer opernih in baletnih solistov; 12. avgusta, G. Bizet: Carmen, gostuje reška Opera.
ZELENO ZLATO
V SAVINJSKI DOLINI
Ko se po Trojanah komaj odpre ozka dolina, zbude pozornost prve velike njive z velikanskimi fižolovkami. Sedaj so ti koli skoro do vrha zaviti z zeleno rastlino — s hmeljem. Ko greš naprej je vedno več takih njiv in vedno več modernih nasadov, na katerih stoje namesto smrekovih kolov in dreves, veliki betonski stebri v vrstah, kot bi jih nalašč tako postavili. Vmes vidiš, kako hmeljarji z modernimi stroji o-bračajo zemljo, drugi pa zopet brizgajo sadike proti boleznim in mrčesu. Delo je tako lažje, hitrejše in potrebno, ker je vedno manj mladine, ki bi o-stajala na zemlji, pa čeprav je tako bogata, kot je v Savinjski dolini, kjer raste hmelj, ki mu pravijo tudi — zeleno zlato. Savinjski hmelj je znan v svetu kot najboljše vrste in gre skoro ves v izvoz za devize. Te pa v neki meri pomenijo res zlato.
Seveda Savinjska dolina nima samo hmelja, saj je znana po sadju in drugih pridelkih in zato ni nič čudnega, če vidiš na tem območju brez dvoma naj lepše domove v Sloveniji, številne avtomobile in motorna vozila sploh in kmetovalca, ki se pripelje na delo s svojim avtomobilom.
RIMSKE ODKOPANINE
Od zgodovinskih znamenito-
S poti proti Štajerski
II.
sti v tej dolini je brez dvoma najpomembnejša najdba v šent-petru v Savinjski dolini, to je velika grobnica nekih davkarjev Petronijev iz rimskih časov, ki so jo v celoti restavrirali in dali na ogled številnim obiskovalcem. Dragoceni kipi in drugo so se rešili, ker jih je nekoč podrla in zasula divja reka Savinja in so jih našli’ šele sedaj, ko so kopali temelje za hiše v vasi. V zadnjem času pa odkopujejo tudi temelje rimske ceste, ki je tekla tod preko. Zanimivo je, da je bila široka kar devet metrov, kar bi zadoščalo tudi za današnje dni.
Od tu do Celja ni daleč, naprej do cilja, to je do Rogaške Slatine pa še kakih 30 km. Celje se razvija v lepo industrijsko mesto, kjer ob starem zgodovinskem delu z razvalinami gradu celjskih grofov, raste nov del mesta, ki ima veliko industrije z dolgo tradicijo. Omenimo naj samo Tovarno emajlirane posode in Cinkarno, ob njih pa gigantsko lesno podjetje «Savinjo». Tudi nekoliko dalje iz Celja, to je v Štorah, teče v železarni železo noč in dan, še naprej pa pri Rogaški Slatini brusijo krasne kristalne izdelke, vaze, čaše in podobno.
V	ROG. SLATINI
OB VRELCIH
ZDRAVILNE VODE
Ustavili smo se šele v Rogaški Slatini, ki se je pripravljala na začetek glavne sezone. Veliki hoteli, nekateri stari m drugi novi, ob koncu zdravilišča pa najmodernejši šele v gradnji povedo, da se zdravilišče razvija nenehno. Nekaj let je beležilo zastoj, kar je nujna posledica vsake vojne, ko se menjajo rekli bi rodovi obiskovalcev. Tako je danes namesto nekdanje gospode, ki si je izpirala preobteženo črevesje, ledvice, jetra in drugo, v zdravilišču vedno več delovnih ljudi iz vseh krajev države in tudi iz sosednih držav, ki iščejo zdravje zgubljeno v vojni, pri delu in podobno.
V	parku igra godba, ob njegovem robu pa bruhajo štirje vrelci zajeti v velike prozorne cevi zdravilno vodo raznih moči in vrst, da si jo lahko gost natoči v čašo okrašeno s sliko kraja, v katerem se nahaja. Seveda si z eno čašo ne more po zdraviti morebitnih bolečin m ran, zato je treba več čaš m več časa.
Pokrajina okoli Rogaške Sla-
tine je značilna za Štajersko: lepi in nevisoki griči, vsi v zelenju, polni vinogradov z žlahtno vinsko trto, katere kapljica dobiva v svetu vedno večji pomen in dober glas. Nekako levo. ko prideš v Slatino, se dvl ga gora Boč, ki bi ji dali tako na oko kakih tisoč metrov v višino, z zložnim hrbtom pod katerim je Pečica, območje z najbolj znanim vinom. Ce pa greš po asfaltu naprej proti hrvaški meji, zadeneš ob Donačko goro, goro čudne oblike in s prepadnimi stenami in bregom proti vzhodu. Tu začne ravnina, ki se vleče tja prek sosedne Madžarske v Romunijo in ne vem še kam. Z Donačke gore vidiš ob lepem • vremenu Blatno jezero ali Balaton, kot mu pravijo Madžari in menda celo silhuete Budimpešte. Ko sem bil sam na tej gori, nisem tega nič videl in sem si le predstavljal, kaj je za megleno kopreno nad nepregledno ravnino, kot si to lahko tudi vi predstavljate kar doma.
Ob vznožju Donačke gore smo se ustavili pri kmetu. Sam nas je izzval: «Pa ga boste ja kozarček,« in smo tudi ga, menda še več, ker so bili nazaj grede ovinki kar bolj ravni in nas prav nič ni mikalo, da bi si v Rogaški Slatini pokvarili dober okus po dobri kapljici z rogaško vodo, pa če je še tako zdravilna.
______
KONEC
kg, dočim je v letih 1955-57 za- I; užil 12 kg mesa. Ražeii fega bo 1ii porabil leta 1965 tudi 6.8 kg o- j;; lja proti 6.3 kg v letih 1955-57 iii in 4.5 kg živalskih maščob pro- iii ti sedanjim 2.6 kg.	IM
NEKADILCEM BOLJŠI POGOJI ZA ZAVAROVANJE. Ameriška državna zavarovalnica State Mutual Life Assurance Com-pany of America« je dovolila posebne ugodnosti za življenjsko zavarovanje nekadilcem. Poskus je popolnoma uspel. V prvih šestih tednih je zavarovalnica raz-pečala za pet milijonov dolarjev (3,1 milijarde) lir takšnih zavarovalnih pogodb pod ugodnejšimi pogoji za nekadilce. Zavarovalnica je prepričana, da je ri-zik z nekadilci manjši. Ravnateljstvo zahteva, da se zavarovani nekadilci podvržejo pregledu, ki naj ugotovi, da niso dvanajst mesecev pred zavarovanjem kadili ne cigaret ne cigar ne tobaka za pipo. Vrednost posameznih takšnih polic se suka med 10.000 dolarji (6,2 milijona lir) in 300.000 dolarji (187 milijonov lir). Povprečno so se nekadilci zavarovali za 20.000 dolarjev (12 milijonov lir).
ŽIVLJENJSKI STROŠKI SE DVIGAJO. Splošni indeks življenjskih stroškov v Italiji (na osnovi 1961 = 100) se je v juniju dvignil na 119,7 (v maju 118,6, a v lanskem juniju 112). Indeks cen na debelo (osnova 1953 = 100) je poskočil na 110,3, (v lanskem juniju 107). Cene so se najbolj zvišale jajcem, (za 17 odsto). Indeks potrošnih cen (1953=100) je narasel na 140,1 (139,2 v maju in 132 v lanskem juniju).
POVIŠANJE DRAGINJSKE DOKLADE. Vsedržavni odbor za proučevanje življenjskih stroškov bo po vsej verjetnosti zvišal s 1. avgustom draginjsko doklado. To pomeni, da bo znašal dodatek k mesečni plači za draginjsko doklado 20 do 73 lir.
SKRAJŠAN VOJAŠKI ROK
NA FRANCOSKEM
Francoski minister za informacije Peyrefitte je napovedal skrajšanje vojaškega roka in preosnovo vojaške službe. Poslej bodo bolj izbirali med fanti, kateri je sposoben za vojaško službo. Od njih bodo zahtevali še več zdravja in čilosti. Več jih bodo oprostili vojaške dolžnosti, da bodo lahko izvajali svoje poklice. Vse zadevne podrobnosti bodo določili s posebnim zakonom. Po njegovem mnenju je danes polovico Francozov preveč pod orožjem, kakor zahtevajo časi, ko se lahko uporablja atomsko orožje. Dovolj bi bilo 200.000 novih vojakov na leto, medtem ko jih je danes 400.000. V bodoče bo vseh pripadnikov oborožene sile, to je tudi mornarice in letalstva, okoli pol milijona. Za časa alžirske vojne je bilo v Franciji pod orožjem 1 milijon ljudi. Napovedana pre-osnova pomeni prelom s starim francoskim izročilom, ki traja že 150 let, in sicer že iz Napoleonovih časov. Doslej je veljalo pravilo, da ne sme nihče biti oproščen vojaške službe, ako ne iz zdravstvenih razlogov.
Ilc* fviofefe iti u plrtnhte!
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL KRIM
mi®
BLED
*
U
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popusti
'	*X? '
- Ima Carica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
CASINO
VILLA ROSALIA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
D ROULETTE □ BACCARA
Hotel «SL0N»
LJUBLJANA, Titova 10
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija — narodne specialitete — , „
Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori ln slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
ni-E-nn-n-nH
((KONVENT« je odprt skozi celo leto.
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Povpraševanje po letošnji pšenici je zelo živahno, toda tudi ponudba ne zaostaja. Cene so nekoliko nizke zaradi slabše kakovosti letošnje pšenice. Trg z rižem in moko je v popolnem zastoju. Isto velja za druge vrste žitaric. Vinski izvedenci pa predvidevajo, da bo letošnja trgatev zgodnja, zaradi tega so začeli prekupčevalci v veliki meri ponujati vino, ker bi se ga radi čimprej znebili. Ker pa se zanimanje za vino nikakor noče zbuditi, so cene vedno nizke. Zaradi prevladujoče ponudbe so kupčije z oljčnim in semenskim oljem slabe. Na živinskem trgu so kupčije nekoliko oživele, saj se klavna živina dobro prodaja.« Isto velja za perutnino, medtem ko cene jajc nihajo. Trg z mlečnimi izdelki je zelo živahen, cene maslu in siru so čvrste. Zelenjavni trgi po večjih italjanskih mestih so v teh vročih dneh zelo občutili odhod ljudi na počitnice; prodaja se je zmanjšala in blago zaostaja.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Suh česen 150 do 200 lir za kg, pesa 30-58, rde ča pesa 40-70, korenje 70-100, zelje 30-48, kumarce 40-115, čebula 50-100, dišeča zelišča 220-400, svež fižol 100-200, fižol boby 40 do 100, cikorija 32-60, solata 50-120, melanzane 48-85, krompir 30-40, zelena paprika 40-90, rumena 130 do 200, paradižnik! 20-80, peteršilj 70-140, zelena 70-130, bučice 30-60; marelice 160 320, lubenice 40-80, fige 120-180, hruške 50-100, breskve 20-220, češplje 120-150, grozdje 110-200, pomaranče 170 do 250, limone 120-160 lir za kg.
OLJE
FIRENZE. Oljčno olje extra 750-770 lir za kg, fino oljčno olje z 1,5 odsto oljčne kisline 630-690, oljčno olje s 3 odsto kisline 580-610, vetiLfurano oljčno olje 545-550, semensko jedilno olje I. 342-346, olje iz zemeljskih lešnikov 365-368 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 68&-760, Barbera sup. 12-13 stop. 950-1030, manto-vansko rdeče vino 8-9 stop. 660 do 720, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 760-840, Soave belo
9-11 stop. 780-840, Merlot 10-12 stop. 755-855, Reggiand 9-10 stop 720-770, modensko vino 9-11 stop. 720-840, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 630-660, rdeče 9-10 stop. 650-680, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455-495 lir steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 610-720, Aretino belo 8-10 stop. 600-700, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660-680, rdeče 9-10 stop. 660-700, belo vino iz Sardinije 10,5- 11,5 stop. 675-695, rdeče 12-13 stop. 765-845 lir za ston.Vstot.
ŽITARICE
GENOVA. Fina mehka pšenica 6750-6950 lir za stot, trda pšenica 8400-8500, pšenična moka tipa «00» 9900-10.100, krušna moka tipa «0» 9400-9600, tipa «1» 8700-9000, navadna domača koruza 4600-4700, fina 6250-6300, uvožena koruza Plata 4300-4400, koruzna moka 6500-7050; oluščen riž Arborio 17.000-17.700, R.B. 18.400-18.900, Rizzotto 18 800 do 19.500, Razza 77 18.900-19.600, Maratelli 19.100-19.600; uvožen ječmen 4650-4700, uvožen oves 4350-4400, uvoženo proso 4300 do 4400 lir za stot.
KRMA
GENOVA. Krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6100-6200 lir za stot, kokosova moka 4600 do 4700, moka iz tropin 4100-4200, iz sončnic 3500-3600, iz sezama 6100-6200, moka iz prepečene soje 7100-7150, sestavljena krma za kokoši 6800-6900, krma za piščance 7200-7300, sestavljena krma za krave mlekarice 5700 do 5800, za prašiče 6000-6100 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci 350-360, zaklani piščanci 450-530, uvoženi zmrznjeni piščanci 450-550, žive kokoši 400-450, zaklane kokoši 500-550, žive domače kokoši 750 do 800, žive uvožene kokoši 500 do 550, zaklane pegatke 1200 do 1400, zaklani golobi 1000-1300, u-vožene zmrznjene pure 500-650, žive domače gosi 500-550, zaklane domače gosi 600-700, zaklani domači zajci s kožo 600-700, brez kože 650-780 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 300-350, ra-čice 1100-1600, mali purančki 1300 do 1600 lir za kos. Sveža domača jajca 21-25 lir za kos.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LODI. Voli I. 360-400 lir za >g žive teže, II. 300-355, krave I. 350
v v v
MEDNARODNA TRZ1SCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . . .
Cin (stot. dol. za funt) .... Svinec (stot. dol. za funt) . . .
Cink (stot. dol za funt) .... Aluminij (stot. dol. za funt) . . Nikelj (stot. dol. za funt) . . . Antimon (stot. dol. za funt) . .
Lito železo (stot. dol. za funt) .
Živo srebro (dol. za steklenico) Bombaž (stot. dol. za funt) . . Volna (stot. dol. za funt) . . . Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot. dol. za funt) . . Sladkor (stot. dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono)
Cin (funt šter. za d. tono) .
Cink (funt šter. za d. tono) .
Svinec (funt šter. za d. tono) Kavčuk (penijev za funt) . .
SANTOS
Kava ((Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
14.7 64	21.7.64	28.7.64
14L'Vi	137V»	140 Vt
120 V«	119V«	117 Vs
41,50	39,75	41,—
160,—	163,50	157,—
13,—	13,—	13,—
14,75	14,75	14,75
24,—	24,—	24,—
79,-	79,-	79,—
14,- 6-1,50	44,—	44,—
	63,50	63,50
271,—	278,—	280,—
34,80	34,50	34,05
167 —	169,50	171,—
47 Vs	47,—	46 7/8
23*4	231/2	23,—
4.78	4,43	4,27
306'2	310;—	317,—
1260,—	1255,—	1217 1/2
141,—	136,—	142,—
95,—	99 V«	106 V«
20,—	19'/,.	19 y»
2912,—	2984,—	3020,—
do 400, II. 220-275, biki I. 370-390, II. 260-300, junci in junice I. 390 do 410, II. 300-350, neodstavijcna teleta I. 590-630, II. 540-585; živina za rejo: voli za vprego 380 do 440.000 lir za par, junci 340 do 380.000 lir par, krave mlekarice. 260-290.000 lir glava, navadne krave 140-170.000, junice 6 do 12 mesecev stare 90-120.000, ne-odstavljena teleta do 1 leta stara 50-70.000 do 6 mesecev stara 60-90.000 lir glava; neodstavlje-ni prašiči do 15 kg težki 460-500, 16-25 kg težki 410-440, suhi prašiči 26-35 kg težki 390-410, 36-50 kg 360-390, debeli prašiči 125-145 kg 288-292, 146-160 kg 280-284 lir za kg.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 930 do 950 lir za kg, uvoženo maslo 880-900, lombardsko maslo 890 do 900, emilijsko 870-880; sir grana proizv. 1961	1150-1200,
proizv. 1962	1100-1150,	proizv.
1963 950-1000, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 675-685, uležan (30-60 dni) 690-740, sbrinz svež 670 do 700, uležan 760-780, Emmen-thal svež 730-760, uležan 830-870, originalen švicarski Emmenthal 9404)90, provolone svež 590-610, uležan 740-760, italico svež 520 do 550, uležan 640-680, crescenza svež 420-40, uležan 530-560, gorgonzola svež 440-420, uležan 630 do 680, taleggio svež 430-450, uležan 610-630 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 190-200 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 220-230, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 220 do 225, po 1/2 kg 250-260, v tubah po 200 g 70-80 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 170-180 lir škatla; svež grah v škatlah po 1 kg 150-165, po 1/2 kg 160-180, droben fižol v škatlah po 1 kg 220-250, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 1900-2000, čebulice v kisu 240-270, paprika v kisu 280-310, marmelada 235-245; tuna v oljčnem olju 1150-1250, tunina 650-700 lir za kg.
PROSTI ODKUP JAJC
Vsedržavni konzorcij za koko-šerejo odkupuje z državno podporo jajca od kmetov in proizvajalcev. Do sedaj so proizvajalcem na voljo naslednji centri, kamor lahko prinesejo jajca za odkup: Cuneo, Milan, Cremona, Vicenza, Padova, Treviso, Bellu-no, Reggio Emilia, Modena, For-li, Pesaro, Siena, Perugia, Rim, Chieti, Neapelj, Bari, Palermo in Sassari. Jajca se odkupujejo po naslednjih cenah: jajca I. čez 65 g 23 lir za kos; vrste extra od 60 do 65 g 21,50 lire; vrste standard 55-60 g 20 lir, srednje vrste 50-55 g 18,50; vrste ba-by 45450 g 16,50; jajca II. vrste 10,50 lire za jajce.
iSCnlk KMEČKE ZVEZE
Zanimajmo se za zadružne hleve
Spričo težav, ki so nastopile za italijansko živinorejo se kmetijski strokovnjaki b a vi j o z vprašanjem, kako spet dvigniti rejo goveda, prašičev in perutnine na primerno raven. Posebno pozornost posvečajo ureditvi hlevov. Pred nedavnim smo poročali o tako imenovanih odprtih hlevih. Ti se še niso razširili, ker jim mnogi nasprotujejo Zdaj pa imamo spet eno novost.
V nekaterih alpskih predelih so se živinorejci združili v zadruge; zgradili so velike hleve, v katerih so združili vso svojo živino, prašiče, perutnino in druge živali; skupaj pridelujejo krmo, skupaj jo delijo med živali, skupaj molzejo krave in prodajajo mleko, isto pa velja tudi za klavne živali. Stroške si primerno porazdelijo, prav tako tudi dobiček. Zamisel je gotovo pametna, saj dovoljuje tistim, ki sami nimajo zadostnih sredstev za rejo živali, da svoje zemlje in živine ne prodajo, ampak se jim še vnaprej posvečajo, a tokrat z določenim dobičkom. To je že nekaj.
Zamisel o zadružnih hlevih se je kaj kmalu razširila. Nastali so tudi v Furlaniji, Toskani in Emiliji-Romaniji. Največ jih je v Emiliji, namreč pet. Pri vsakem zadružnem hlevu sodeluje 40 do 50 kmetov, do-čim vsebuje vsak hlev okrog 200 glav goveda. Da je funkcionalen, mora biti v njem najmanj 100 krav mlekaric z zadevnim naraščajem in okrog 50 glav klavnega goveda. Te hleve so ustanovili predvsem z namenom, da bi v njih s korenitimi preosnovami dosegli čimbolj zdrav, s strokovnega in socialnega vidika primeren in kar najbolj gospodaren način reje, ki naj prinese zaslužen dobiček tistemu, ki se res trudi. Razen tega še z namenom spodbuditi čim večje število živinorejcev, ki smatrajo svoj posel za »potrebno zlo», da se temu posvetijo z novo vnemo.
Pri zadružnem hlevu lahko sodeluje vsak kmečki delavec. Ko postane član, se obveže, da bo v določenem roku pridelal določeno količino, krme. Rok in količino sam določi. Tako je njegov dobiček sorazmeren s količino, pa tudi kakovostjo pridelane Krme. V splošnem zadruga pobere krmo ob koncu 'vsakega tedna Krmo, ki je ne more v enem tednu porabiti, more shraniti.
Razume se, da pomeni zadruž-
ni hlev novost, s katero se posebno večji kmetijski obrati ne morejo sprijazniti in zato ovirajo njegovo poslovanje. To m pa dejstvo, da ni zadružni hlev deležen nobene državne podpore je glavni vzrok, da niso tovrstnih hlevov že uvedli tudi drugod po Italiji.
Na vsedržavnem zasedanju, ki je bilo v začetku julija v Bologni (organizirala ga je neka levičarska organizacija), so razpravljali o zadružnih hlevih. Zanimivo predavanje je imel tehnični izvedenec pri Združenju kmetijskih zadrug v Reggio Emiliji dr. Severi. Dotaknil se je vprašanja, ali naj bodo zadružni hlevi zaprti ali odprti Po njegovem se čedalje več živinorejcev opredeljuje za odprte, v katerih je baje delo gospodarnejše. Investicijski stroški znašajo za odprti hlev 250 do 270 tisoč lir na kravo mlekarico, a 80 do 100 tisoč lir na govedo za zakol, kar predstavlja 15 do 20 odsto stroškov manj kakor za običajni zaprti hlev. Razen tega je za odprti hlev treba tudi manj delovne sile, tako da so stroški zanjo primerno manjši in znašajo samo 8 do 10 odsto vseh stroškov (v dveh urah in pol pridobijo do 100 litrov mleka). Edino težavo predstavlja stelja. Ker primanjkuje slame, bi
Pretekli teden je bil na mednarodnih trgih položaj v poslih s surovinami precej negotov. Tečaj bakru, svincu, cinku, živemu srebru, volni, kavi, sladkorju in pšenici je napredoval; dnu, kakavu in koruzi je rahlo popustil. Cena bombažu in kav-čuku je ostala razmeroma ustaljena, dočim se aluminiju, litemu železu in juti sploh ni spre menila.
KOVINE
Cena bakru je na londonski kovinski borzi precej napredovala. Stavke v nekaterih ame-rških in čilskih rudnikin se nadaljujejo, vendar se kaže težnja za izboljšanjem. Svetovna prozvodnja čiščenega bakra je vrgla v juniju 335.079 ton, dočim je v lanskem juniju znašala 304.745 ton; v šestih mesecih tega leta pa je prekosila 2 milijona ton, kar pomeni, da ss je povečala za 12,5 odst. v
VALUTE V	MILANU	
	21.7.64	28.7M
Amer. dolar	624,80	624,75
Kana . dolar	574,60	575,30
Nem marka	157,15	157,15
Francoski fr.	127,35	127,40
švicarski fr.	144,50	144,40
Avstrijski šil.	24,17	24,19
Avstral. funt	1381,75	1331,20
Funt št. pap	1740,—	1741,75
Funt št. zlat	6250,—	6250,—
Napoleon	5975,—	5975,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar 1100) —	Trst	
drobni 79-81	debeli	69-71
BANKOVCI	V CURIHU	
28. julija 1964		
ZDA '1 dolar		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,95
Francija (100 n. fr.)		87,00
Italija (100 lir)		0.6380
Avstrija (100 šil.)		16,60
CSSR 1100 kr.)		9,00
Nemčija (100 DM)		107,50
Belgija U00 b.	fr.)	8,60
švedska (100 kr.)		83,00
Nizozemska (100 gold.)		118,30
Španija GOO pezet)		7,05
Argentina (100	pezov)	2,10
Egipt (1 eg funt)		5,40
Jugoslavija (100	din)	0,55
Avstralija (1 av	. funt)	9,4750
primeri s prvo polovico preteklega leta. Istočasno je znatno narasla tudi poraba, tako da je zdaj v zalogi precej manj te kovine, kakor lani ob tem času Tečaj cinku se je na londonskem trgu dvignil. Svetovna poraba se je povečala. Dejstvo, da je General Services Administration postavila na trg 75.000 ton cinka po ceni okoli 14 stotink dolarja za funt, ni imelo nobenega učinka na tujih borzah. Po neuradnih poročilih znašajo ameriške strateške zaloge 1,580.000 ton cinka. Tudi cena svincu je v Londonu poskočila. V kratkem bodo A-meričani postavili na trg 50.000 ton presežkov, in sicer po ceni 12,75 do 12,85 stot. dol. za funt. Presežki znašajo zdaj 1,380.000 ton. Tečaj dnu je popustil tako v Londonu kot v Singapuru.
VLAKNA
Cena bombažu je na newyor-škem trgu čvrsta. Ameriška poraba tega vlakna je dosegla v enajstih mesecih te sezone (avgust 1963 - junij 1964) 7,796.000 bal proti 7,706.000 bal v istem razdobju minule sezone. Na a-meriškem kmetijskem ministrstvu računajo, da bo vrgel letošnji svetovni pridelek bombaža 49,7 milijona bal, kar bi pomenilo približno 3 odst. (6 mil. bal) več kot je znašal pridelek v sezoni 1962-63, namreč 48,2 mil. bal. Predvideni pridelek prekaša za okoli 2 milj ona bal sedanjo svetovno porabo. Izračunali so, da bo 1. avgusta v svetovnih zalogah vsega 24,7 mil. bal. Tečaj volni se je na neworškem trgu dvignil.
ŽITARICE
Cena pšenici je nekoliko narasla, dočim je koruzi rahlo popustila Statistike pravijo, da bodo letos v Argentini pridelali čez 2,51 milijona ton žita, medtem ko je pridelek zadnje sezone vrgel nekaj manj kot 1,05 mil. ton. Letošnji pridelek naj bi prekašal za 300000 ton povprečni letni pridelek v zad-
Uvoz kmetijskih proizvodov
in italijanska trgovinska bilanca
Med najvažnejšimi činitelji, ki so povzročili poslabšanje 1-talijanske trgovinske in plačilne bilance — ti sta se sicer prav v zadnjem času že nekoliko zboljšali — je prav gotovo velik uvoz kmetijskih proizvodov. Zato se v zadnjih mesecih vedno bolj oglašajo kritiki, češ da je italijanska kmetijska politika ubrala napačno pot, saj se je izkazalo, da niso njene smernice dovedle k povečanju proizvodnje, ki je nujno potrebno spričo dviga živilske potrošnje. Statistični podatki kažejo, da je Italija v preteklem letu uvozila rekordne količine mesa, masla, olja, krme. koruze in drugih žitaric. Seveda ni mogoče tako naglo razviti proizvodnjo kmetijstva, da bi lahko občutno zmanjšali uvoz kmetijskih proizvodov. Zato naj bi si prizadevali, da bi dvignili izvoz industrijskih proizvodov in z njimi plačali uvoz potrebnih živil.
V zadnjih časih se je struktura kmetijskega uvoza na nekaterih sektorjih znatno spremenila Danes uvaža Italija mnogo žitaric, maščob, mesa in masla, vendar ne v istem sorazmerju kakor pred nekaj leti: dočim je med žitaricami pred časom uvažala predvsem dosti pšenice, uvaža zdaj več koruze; kajti domači pšenični pridelek zdaj lahko že skoraj v celoti pokrije notranje potrebe, na drugi strani pa se je živinoreja in reja ostalih domačih živaa bolj razvila. Med mlečnimi proizvodi uvaža Italija veliko sira Posebno pa je zanimiv položaj v trgovini s sladkorjem: dočim so se še pred kratkim v Italiji borili zoper nadproduk-cijo tega živila, ga je treba sedaj v velikih količinah uvažati; na drugi strani moramo glede sladkorja upoštevati tudi določeno število trgovskih špekulacij, namreč dejstvo, da so v trenutkih pravcate krize, ki je bila nastala na domačem trgu, mnogi operaterji iz dobičkanos-nih razlogov skrivali svoje za loge in navijali cene.
V prvih petih mesecih letošnjega leta se je uvoz kmetijskih proizvodov že nekoliko skrčil v primeri z istim razdob-
jem lanskega leta, verjetno pod vplivom nove zunanjetrgovinske politike Kljub temu je primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci še vedno visok in se se dviga.
V času od januarja do konca maja tekočega leta je narasel na 683 milijard lir, kar pomeni, da naraste za čez 136 mrd vsak mesec. Ako bi se v enaki meri povečal tudi v prihodnjih mesecih, bi znašal ob koncu leta 1964 že 1630 milijard lir ali znatno več kakor lani. ugotavlja Valentino Crea v listu «24 ore»
ZA PREUSMERITEV
KMETIJSTVA
Dohodek od kmetijstva je v Italiji pičel, saj ne doseže niti 18 odsto državnega dohodka, čeprav znaša prebivalstvo, ki dela v kmetijski stroki 26 do 27 odsto vsega prebivalstva. S povečanjem kmetijske proizvodnje bi se dvignil tudi dohodek od kmetijstva, zboljšali bi se življenjski pogoji kmečkega sloja — povečala bi se njegova kupna moč — s tem pa bi se odprle nove poti razpečavanju industrijskih proizvodov na notranjem trgu. Mnogo laže je namreč reševati problem nad-produkcije, kakor pa vprašanje pomanjkanja. Nova kmetijska politika bi morala sloneti na tejle osnovi: upoštevati nesorazmerje med kmetijskimi površinami in razpoložljivostjo delovne sile, kajti te primanjkuje, obdelanih površin pa je mnogo; delovno silo je treba strokovno usposobiti, delno pa nadomestiti z velikonačrtno mehanizacijo tiste delovne kadre, ki so odšli v mesta in se zaposlili v industriji. Pri tem ne smemo razkosati obdelanih površin, ampak jih moramo združiti v območja čim večjih kmetijskih obratov, vtem ko smo doslej ravnali ravno narobe Skratka, pri razpolaganju z obdelanimi površinami moramo strogo upoštevati sleherno tehnološko potrebo sodobnega kmetijstva. Vprašanje zase predstavlja določitev ravnotežja med proizvodnimi in prodajnimi cenami, ki še vedno ni bilo rešeno.
Zadovoljiva žitna letina v Italiji
Po predvidevanjih o prihodnjem žitnem pridelku v Italiji z dne 20. maja naj bi ta vrgel 95 miljonov stotov, vsekakor ne manj. Po poročilih nekaterih pokrajinskih in okrajnih kme-tipskih nadzorništev naj bi v pokrajini Turina prdelali okrog 1.7 milijona stotov žita; v Emiliji 12 miljonov; v Toskani 6,5 milijona (lani 5,8 mil.); v La-ziu, kjer je slabo vreme pokvarilo večje površine nasadov, 5 milijonov ali 20 odst. manj kakor lani; na Siciliji, kjer se je površina nasadov skrčila za 35.427 hektarov v primerjavi z lansko, bi morali pridelati 70 tisoč stotov manj, toda v resnici bo pridelek obilen, tako da bo nadoknadil omenjeno razliko.
Na notarnjem trgu z žitaricami je ponudba trdih in mehkih žit novega pridelka znatna, tudi povpraševanje je precejšnje, vendar premišljeno, kajti obilni pridelek omogoča operaterjem tudi večkratne nakupe. Pridelovalci žita so posebno naklonjeni prodaji po načinu prostega odkupa, ker zagotavlja ta trdnepše cene, posebno še sedaj, ko je že bil objavljen seznam ustanov, ki jih je za prodajo ali nakup žita pooblastila država. Določili so tudi že poviške uvoznim cenam. Začenši s 1 avgustom bodo v nadaljnjih 9 mesecih zvišali uvozno ceno mehki pšenici vsak mesec za 50 lir pristotu, trdi pšenici za 55 lir, moki in otrobom iz mehke pšenice za 70 lir in otrobom iz trde pšenice za 82 lir.
jo lahko zamenjali s koruznim listjem. V ta namen bi morali povečati koruzni pridelek, tako da bi imeli čim več zrnja za krmo in čim več listja za v jasli.
Na zasedanju so med drugim iznesli predlog, po katerem bi lahko uvedli tudi zadružne mlekarne, klavnice, središča za naravno in umetno oplojevanje, za ozdravitev bolne živine in druge zadružne obrate.
Po našem mnenju ne bi bilo napak, ko' bi tudi na Tržaškem uvedli zadružni hlev, če ne drugo vsaj za poskušnjo.
Kmet in vrtnar konce julija
NA TRAVNIKIH: Že večkrat smo ugotovili, kakšne pleše povzroča predenica. To bomo zanesljivo zatrli, če pokosimo napadeno površino, porili rušo in vse skupaj zažgali na mestu, da preprečimo na ta način širjenje predenice. Nekajkrat bomo te pleše škropili s 25-odstot-no raztopino železnega sulfata (zelena galica).
NA NJIVAH: Pričnemo že z globokim oranjem. Okopljemo in zasipljemo koruzo, peso, paradižnik in kasni fižol.
V VINOGRADU: Nadaljujemo z odstranjevanjem zalistnikov in sedaj lahko tudi vršičkamo trto. Nadaljujemo še vedno s škropljenjem proti peronospori ir. z borbo proti oidiju.
SADNO DREVJE: Okopljemo zemljo okoli dreves. Nadaljujemo s pinciranjem in odstranjujemo odvečne poganjke. Lahko že pričnemo s cepljenjem breskev in sliv na speče oko. Škropimo sadna drevesa z bordoško brozgo ali z novimi nebakreni-mi sredstvi.
NA VRTU:	Presajamo por,
endivijo, zeleno in druge zele-njadnice za zimo. Pobiramo česen in čebulo. Okopavamo in zalivamo. V času, ko je vreme zelo toplo in suho, najlaže zatiramo plevele, ki razvijajo ži-vice. Te izruvamo in jih pustimo da se posušijo.
ZA DVIG ŽIVINOREJE NA GORIŠKEM Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v smislu zakona iz leta 1957 dodelilo goriški pokrajini 5 milijonov lir za dvig živinoreje. Goriško kmetijstvo bo od te vsote izdajalo kmetovalcem posojila z enoodstotno obrestno mero za nakup mladega goveda za rejo. Posojilo o-menjenega ministrstva sodi med ukrepe proti pomanjkanju govejega mesa. Kot znano, vodijo vladni organi tudi širokopotezno propagando za večjo porabo drugih vrst mesa, tako na primer svinine in perutnine.
AVT0PREV0ZN1SK0 PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACgiO. 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
..tiOSPODARST VO“
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa a. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35 —, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina; letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek rač ((Gospodarstvo« it 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna «00 din. Naroča še pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stari (rg 3-1, tek. rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založmik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul Montecchi 6
URAMI A IN ZLATARNA
Ml KO L J KAREL
MIMI
Čampo S. Uiaeomo 3 tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okra skov za vse prilike
UVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV (januar-maj)
Živo govedo in konji (glav) Prašiči (glav)
Jajca (stotov)
Perutnina (stotov)
Sveže in zmrznjeno meso (glav) Mleko m maslo (stotov)
Sir (stotov)
Oljčna semena (stotov)
Olje in maščobe (stotov) Sladkor (stotov)
Pšenica (stotov)
Koruza in druge žit. (stotov)
1963	1964
359.689	293.995
87.615	5.136
375.241	74.424
18.621	11.470
1.182.248	1409.129
250.750	308.264
189.698	284.871
3.436.816	3.602.216
215.254	274.859
619.049	2.509.255
1.099.583	2.910.455
15.657.232	22.209.609
K I J E K A Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izle tov z ladjami Jadrolinije Poslužuj te se ladij Jadrohnije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete Ta potovanja bodo o boga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
Gestisce i servizi merci e passeggen sulic linee:
ADRIATICU — NOKD KUKUPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU - NORI) AMERICA (Norih ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SliD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - I.KVANTE
partenze ogni 'l giorni ADRIATICU - IRAN - IRAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESS1CO
partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La <(JUGOLINIJA» accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar
PRENOVLJENI
Hotel P O Š TA
TRG OBERDAN I — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN, Župančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23,
Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu.
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGG1 ATE CON LA ---- JUGO UNIJA - RIJEKA —
JnhAmMfia KofviA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu In vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga —- Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrov grad.
Konfekcijska trgovina
, FIMAR
TRST Corso Italia 1 Telef. 29.043
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, žens/ce in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu«
OBIŠČITE TRGOVINO FIMARI
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 let. 2845, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Transiulrisi.^
IMFOIM E X P O IM
TKST Ul. Cicerone 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Le fina mi
Vse vrste lesa eksote furnirje
polieslvre - dekorativne plastične profile laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
TRANS-TRKSTl....
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 Tel 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA • vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIAT ove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne (.'KAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.