ČETRTEK, 11. FEBRUAR 2010 / ŠTEVILKA 846, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PREPOSTI iSOLAi/ CENA: 1,20 EUR JI BIOTERAPIJE Hi ZDENKA DOMANČIČA KULTURNI DOM IZOLA PRIJAVE IN INFORMACIJE 040-668-916 [rjjf1 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 (3 simobil lko D/'m/éìì noL'ai Icirvona Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Trgovina za zdravo življenje REVITA Trg Etbina Kristana 1 05/ 640 40 6' Drevored l.maja 4.c 05/ 64175 36 Dober hišnik je vreden (skoraj) toliko kot dober direktor Pokopali smo jih tisti trenutek, ko smo jih iz hišnikov preimenovali v vzdrževalce. Nenadoma je njihovo delo postalo strokovno, morali so na cel kup tečajev, od varnosti pri delu do požarnih in naenkrat ni bilo več nikogar, ki bi zamenjal kljuko na vratih. (Mef) Vrata garderobe v telovadnici, kjer redno neuspešno izgubljamo kilograme a uspešno postajamo žejni, se že vsaj pol leta ne zapirajo. Šola verjetno nima denarja za obrtnika, ki bi jih zamenjal ali popravil. Potem mi na televiziji kažejo vrata v izolski bolnišnici, ki se prav tako ne zapirajo, na palači z glasbeno šolo je že leto dni v tigra spremenjen beneški lev, vsake toliko spušča katera od ravnih streh javnih ustanov in vse to le zato, ker nimajo več hišnikov. Spominjam se našega, strica Počkaja iz moje osnovne šole, ki je hodil naokrog s kladivom, kleščami in izvijačem v roki pa še mu je ostalo toliko okončin, da nas je lahko za uho, če smo med odmorom razbili šipo al nam je dal eno v rit, če smo se delali preveč pametne. Ne vem, če smo ga imeli radi, ampak vem pa, da so se vsa vrata zapirala, da po stenah ni bilo grafitov ali žvečilnih pod klopjo, da so bila razbita okna takoj zamenjana in da je imel v žepu tudi velik ključ, s katerim je zaklenil velika šolska vrata, ko so še zadnji popoldanci odšli domov. Zato so mu verjetno tudi rekli hišnik. Ker je pač skrbel za hišo, čeprav ni bila njegova, a se je obnašal, kot da bi bila. No ja, včasih je tudi bila, saj je bila navada, da so hišniki dobili stanovanja v stavbi za katero so skrbeli in se potem ni moglo zgoditi, da bi kdo ponoči šaril po učilnicah in odnašal računalnike, ki jih takrat seveda še ni bilo. Morda pa je hišnike pobral kapitalizem, saj, ko so bile javne ustanove še družbene, se je vedelo, kdo je glavni. Prvi je bil direktor, takoj za njim pa hišnik. Tako je bilo po formaciji, po plači pa tudi ne bistveno slabše. Danes je prvi direktor, ob njem so nadzorniki, potem vodje sektorjev pa razni pomočniki, referenti in tako po lestvici navzdol vse do vzdrževalcev in čistilk. Pogled na spomeniško zaščiten vhod nekdanje tovarne Argo je dokaz, da bi potrebovali dobrega hišnika tudi za državo. Sono un Isolano Lasciate mi cantare con la chitarra in mano, lasciate mi cantare, sono un Isolano. Non sono buono, son’perfetto, canto anche in dialetto. Kadar vidim dobro žensko pojem tudi po slovensko, in če mi je kdaj res težko si zapojem po angleško: Nič ni več, kot b’lo je prej Ho fatto tato on my way. Univerza zares prihaja Projekt izolskega univerzitetnega kampusa prehaja s papirjev v naravo. Ne bo se zgodilo danes a letos se bodo zagotovo začela pripravljalna dela za gradnjo kampusa in umestitev fakultete za tehnične študije v izolski prostor. Livade bodo čez leto ali dve študentski del mesta. tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola @ BANKA KOPER komunala izda -sola PONEDEUEK-PETEK: 8.00 -17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 ur) tel: 041/650 375 Četrtek, 11. februar 2010, št. 846 Dogajalnik----------------------------------------------------------------- Osmica ni “pritegnila” Kulturni praznik je prišel in odšel, ne da bi to nekateri sploh opazili. Osmega februarja Slovenija praznuje kulturni dan in Izola seveda ni izjema. Proslave v kulturnem domu, imenovane Kulturna osmica, se je udeležilo lepo število nastopajočih, saj so na oder izolskega hrama kulture stopili moški pevski zbor, ki ga vodi Mirjana Bonin, Astrid Brenko ob spremljavi pianista Claudia Chicca, četverec violin izolske glasbene šole s pianistko Lado Kos, družina Batista, klasični kitarist Martin Mi-lotič in Božidar Brezavšček. Število nastopajočih je bilo torej zelo spodobno, žal pa je bilo kulture željnih Izolanov precej manj, predvsem pa ni bilo nikogar od predstavnikov občine, če ne upoštevamo Silvana Sau-a, ki je bil tam zaradi nastopa članov njihovega kulturnega društva. Prireditev je odprl Moški pevski zbor Izola s svojo zbirko ljudskih pesmi, sledil pa je četverec mladih violinistov ob spremljavi Lade Kos na klavirju. Ker gre za Prešernov in ne prešeren dan je nekaj njegovih pesmi povedal Dare Brezavšček, Astrid Brenko in Claudio Chicco pa sta odigrala Povodnega moža. Kulturni večer se je, vsaj na odru, končal z venčkom ljudskih pesmi, ki jih je odigrala in odpela družina Batista ter s tangom kitarista Martina Milotiča. ur Ribola je vino leggero V Manziolijevi palacije Silvano Sau ob pomoči sodelavcev Marjana Motoha in Andreja Šumenjaka predstavil najbolj izolskih slovar, kar jih je. Prešernov petek pa je bil “poln”. V kulturnem domu so kar številni gledalci videli zelo dobro predstavo “pasiona po Prešernu” avtorja in igralca Andreja Rozmana Roze, “čez rob” pa je šlo na predstavitvi Slovarja izolskega narečja avtorja Silvana Saua v Manziolijevi palači. Obisk je bil izreden, saj je vsak od obiskovalcev dobil v roke izvod najbolj lokalpatriotskega slovarja, kar jih Izola pozna. Na predstavitvi so bili prisotni tudi vsi “vpleteni”, avtor Silvano Sau, ilustrator Marjan Motoh in odgovorni urednik Andrea Šumenjak. Predstavitve so se udeležili tudi: generalna konzulka Italije v Sloveniji Martina Simeoni, poslanka Breda Pečan in profesionalni podžupan Bojan Zadel. Silvano Sau je najprej predstavil slovar, ter opozoril na delo Antonia Vascotta, “Le voci della parlata isolana nella prima meta’ di questo secolo”, ki ga je še najbolj navdihnilo za pisanjega tega slovarja. Slovar sicer vsebuje več kot 5000 izrazov, razdeljenih na nekaj več kot 300 strani. Ob tem pa je obogaten še z 76 krajeslovji izolske občine in 150 izolskimi in na splošno istrskimi pregovori. Dodano vrednost slovarju predstavljajo risbe Marjana Motoha, ki je s svojim budnim očesom ulovil podrobnosti mesta, ki ga je pred leti posvojilo. Predstavitev je zaokrožil Enzo Hrovatin, ki je s kitaro v roki odpel tri poezije v narečju izolske pesnice Dorine Beržan. ur POMORSKI IN TEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER PORTOROŽ (PTIC PORTOROŽ) www.pomorska-sola.si ^ V novem šolskem letu bomo vpisovali dijake v nov izobraževalni program LOGISTIČNI TEHNIK. "V... PTIC Portorož . v V- Ite* LOGISTIKA Z sodelovanjem Luke Koper, Intereurope in ostalih podjetij je nastal predmetnik, ki združuje znanja in veščine s področja tehnike, logistike, ekonomije, informatike in komunikacije ter organizacije podjetja. Namenjen je dekletom in fantom, ki jih zanimajo mednarodni posli, organizacija dela, tehnološka znanja in promet ter si želijo pridobiti osnove iz ekonomskih zakonitosti svetovnega tržišča. Nudimo več kot si mislite. In zadovoljni boste. Informativni dan bo v petek 12.2.2010, ob 9.00 in ob 15.00 uri ter v soboto ob 9.00 uri. Reaktor Izola je sama svoj avtor in ni last občinske uprave. Tako se glasi naslov članka v tedniku Mandrač (Mandrač, 4.februar 2010,str.4), ki bralce seznanja o tretjem srečanju in pogovoru o prostorskem urejanju Izole, ki jih pripravljata Društvo Izdani in Mandrač, In nato nas avtor članka seznani s presenečenjem, ki so ga doživeli organizatorji in gostujoči, ko je poklicni podžupan v imenu župana dal na znanje, da s takšnimi srečanji organizatorji in avtorji kršijo pogodbo javnega natečaja o prostorskem planiranju. Prof.dr. Janez Koželj, ki je bil gost srečanja, tako ni smel uporabiti gradiv, katerih avtorje bil. Ta nesmisel je povzel z naslednjo mislijo: “Lahko le ugotovimo,da je Izola avtor same sebe. To ne more biti naše avtorsko delo. Če pa kdo to tako razume, potem to pomeni, da je Izola last občine, saj so naša dela v njeni lasti. In še huje je, če kdo razume, da je Izola avtorsko delo v lasti občinske uprave. To pa je res lahko hudo.” In v Izoli, kot kažejo mnoga dejstva, je že dolga leta zelo, zelo hudo. Izolo si namreč lasti sprega politikantov, izbranih večnih občinskih funkcionarjev, tudi tistih v občinskem svetu in nadzornem odboru ter “prilagodljivih strokovnjakov” občinske uprave s svojimi strankarskimi lobiji. Ta ozka skupina interesno povezanih posameznikov, ki jih sistem ohranja na oblasti, namreč že dolgo jemlje Izolo kot svojo last, predvsem, ko je govora o občinskem premoženju in sredstvih proračuna. Obstoj takšne skupine pa je seveda pogojen s tem, da ohranja absolutni monopol nad informacijami, ki jih namenijo občanom in “neposvečenim “ v organih občine. Pogovori o prostorskem urejanju Izole, ki jih pripravljata Društvo Izolani in Mandrač sodijo, kar se sofinanciranja projektov s strani EU tiče, v sklop projektov za obdobje 2007 - 2013. V veliki meri so to projekti kontinuitete iz obdobja 2000 - 2006 in so pravila, ki se nanašajo na področje avtorstva in širjenja rezultatov, kristalno čisto jasna in razvidna iz pogodb. V letih 2001 - 2004 je v sklopu projektov PhareCBC in InterreglllA in HIB bila izdelana vrsta analiz, študij in raziskav, rezultati katerih so bili predani občini Izola, v imenu katere sta jih prevzela takratna županja Breda Pečan in takratni direktor TGZ Alojz Pečan. Gradiva so bila pripravljena tudi v obliki za razpravo v različnih okoljih (krajevne skupnosti, obrtna zbornica, Svet za turizem,...) v smislu širjenja rezultatov projektov, kar je bila pogodbena obveznost občine. Decembra 2004 sta Breda Pečan in Alojz Pečan pod izgovorom “višje sile" vse priprave na izvedbo ustavila, vsa njima predana gradiva so obtičala v predalih. Ko je bilo ob obravnavi poročila Nadzornega odbora na občinskem svetu v letu 2006 županji Bredi Pečan zastavljeno vprašanje, zakaj ni občinski svet bil seznanjen z rezultati dela povezanega s strategijo razvoja turizma, ki je bilo predmet pogodb med občino in mag. Podgornikom, je bil uvodni komentar novinarke in odgovor Brede Pečan, objavljen v medijih, sledeč (citirano): »Turistična strategija, kot mnogi poenostavljeno rečejo projektu Razvoj sistema strateškega načrtovanja razvoja turizma in njegove organiziranosti v občini Izola, je zgodba, ki je svetniki še niso prebrali. Skupaj s sodelavci jo je izdelal vodja projekta Mitja Podgornik in jo predal županji Bredi Pečan (uvod novinarke). Obravnaval jo je odbor za gospodarstvo in finance, ki je ugotovil, da ne ustreza merilom odbora. Zato jo niso dali v obravnavo občinskemu svetu. Podgorniku sem sicer predlagala, naj jo dopolni, vendar tega ni naredil, je vzroke za skrivnostnost njene vsebine pojasnila takratna županja Breda Pečan. (Konec citata) Na občinskem svetu je bilo zastavljeno direktorju TGZ Izola g.i.z. vprašanje, zakaj niso bili projekti, kot denimo Tematski turizem in Arheološki park, nikoli predstavljeni svetnikom? Odgovor Alojza Pečana : »To ni običajna praksa. Smo pa nekatere predstavili na tiskovnih konferencah.« Skratka : Takratna županja Breda Pečan in direktor TGZ Alojz Pečan sta storila vse, da rezultati dela na projektih ne bi prišli v javnost.Oba, in ne le onadva sama, temveč tudi nekateri dobro informirani podžupani in vodilni delavci občinske uprave, so verjetno zelo dobro vedeli zakaj. Tudi, če sta Občina Izola in TGZ s tem kršila vrsto pogodb in zakonov. Koncem leta 2006 so bile volitve in Izola je dobila novo oblast. Predlagal sem, da se Občinski svet končno le seznani z rezultati projektov iz obdobja 2000 - 2006. Na Občino (vendar ne na župana in občinsko upravo) so bile prenesene vse pravice objave in uporabe, vsi dokumenti so s tem postali javni. Kakršna koli cenzura ali oviranje dostopa do njih je protiustavno in protizakonito dejanje. Vendar je za nekatere izolske politike to še vedno očitno tabu tema. Zakaj? Odgovor verjetno tiči v zgoraj citirani misli prof.dr.Janeza Koželja. P.s.: Posebnih določil, ki urejajo predstavitve navedenih operacij, preprosto ni. So pa za to opredeljeni jasni pogodbeni odnosi usklajeni s pravnim redom EU, ki urejajo odnose glede avtorskih pravic med avtorji, izvajalci in končnimi koristniki rezultatov projekta, v našem primeru občine Izola. Vsi avtorji, ki prejmejo za svoja avtorska dela plačilo iz sredstev EU, morajo obvezno prenesti vse avtorske pravice na končnega koristnika, ki si mora le-te proti plačilu pridobiti. S tem namreč tovrstna avtorska dela in avtorske pravice postanejo javna last in brez ovir dostopna vsakomur. Končni uporabnik (občina) in izvajalci (avtorji, Oikos,...) nimajo nobene pravice omejevati dostopa do tovrstnih avtorskih del, sploh pa ne v smislu cenzure, kaj se sme uporabljati in kaj ne! In naš vrli podžupan namiguje prav na to! V imenu župana! Morda pa bi bilo dobro, če bi organom Občine in delavcem občinske uprave z zakonom predpisali ne le govornega jezika, temveč tudi osnovno poznavanje Ustave in zakonov. Občinske odloke poznajo še predobro! mag. Mitja Podgornik Eppur si muove Univerza prihaja v Izolo Sredi prejšnjega tedna so se na izredni seji v palači Armeria v Kopru ločeno sestali člani Senata in člani Upravnega odbora Univerze na Primorskem (UP), ki so obravnavali Program dela za leto 2010 in ga tudi sprejeli. Tudi za Izolo je sprejem tega programa pomemben dogodek. Rektor prof. dr. Rado Bohinc je ob predstavitvi programa, med drugim, povedal, da so načrtovani skupni prihodki v letu 2010 glede na leto poprej višji za 15 odstotkov in znašajo 37 milijonov evrov. Sredstva za investicije iz državnega proračuna so v primerjavi z lanskimi višja za več kot 50 odstotkov in znašajo 8,7 milijona evrov (skupaj s prenesenimi sredstvi iz leta 2009 pa 10,2 milijona evrov), kar je tudi vzpodbuda za nadaljnje aktivnosti pri izgradnje dveh univerzitetnih kampusov, začenši s Kampusom Livade; medtem ko je za Kampus Sonce zaključen arhitekturni natečaj. Da ne gre le za gradnjo objektov k* priča tudi njegova napoved, da bo Univerza na Primorskem v študijskem letu 2010/2011, poleg 26 že obstoječih, začela izvajati tudi tri nove dodiplomske programe, v teku akreditacije pa je kar nekaj podiplomskih študijskih programov, med katerimi so nekateri tudi medfakultetni in zato omogočajo interdisciplinarnost ter izbirnost med visokošolskimi članicami UP. Boris Pahor je več kot film Za študijsko leto 2011/2012 pa so v pripravi novi študijski programi s področja mehatronike, prava, umetnosti in trajnostnega razvoja. V letošnjem letu načrtujejo tudi ustanovitev dveh novih članic, in sicer Univerzitetne knjižnice ter Fakultete za grajeno okolje; v fazi dokončanja pa so tudi postopki za ustanovitev Fakultete za tehnične študije. Njeni programi bodo od leta 2011 izvajani v novih prostorih Srednje tehniške šole v Kopru, ki so jih pokazali prav včeraj. V naslednjih letih pa bodo tehnične študije uredili v Kampusu Livade, kjer bo fakulteta tudi umeščena. Pa še podatek, ki je zanimiv za stanodajalce. V skladu z rastjo študentskih in raziskovalnih dejavnosti univerze načrtujejo 24 odstotno povečano zaposlovanje, pretežno visokošolskih učiteljev in raziskovalcev ter mladih raziskovalcev. Univerzitetni kampus Livade v Izoli je nastal kot rezultat javnega, odprtega, projektno urbanističnega in arhitekturnega natečaja, ki se je zaključil že leta 2007. Žirija je takrat izbrala kot najboljšo rešitev elaborat pod šifro 55, katerega avtorji so Dekleva - Gregorič arhitekti projektiranje d.o.o. Za svoje delo so bili nagrajeni z nekaj več kot 10 tisočaki. Njihov projekt Univerzitetnega kampusa Livade postavlja centralni objekt ob Prešernovi cesti v katerem bo dekanat in knjižnica, ter vrsto manjših objektov razpotegnjenih v smeri neprofitnega bloka, kjer bi bile učilnice s telovadnico na najbolj južnem delu območja. Tudi za bivanje študentov bo poskrbljeno, saj bodo študentske sobe uredili v objektih ob Prešernovi cesti. Izola postaja univerzitetno mesto. D.M. Boris Pahor je človek, kulturnik, mislec in moder mož z bogatimi življenskimi izkušnjami, ki v prvi osebi lahko govori o vsebini o kateri drugi lahko samo berejo. Zato so njegovi nastopi vedno deležni izjemne pozornosti in tako je bilo tudi v petek zvečer, ko je bil Kino Odeon premajhen, da bi sprejel vse, ki so se na predpremiero dokumentarnega filma o Borisu Pahorju prišli poklonit temu velikemu zamejcu. Dokumentarni film z naslovom Boris Pahor - trmasti spomin je nastal v produkciji RTV centra Koper, scenarij pa je delo Neve Zajc in režiserja Tomaža Buriina. O delu in življenju ter o pisateljevanju tega živahnega 96-letnega, a še vedno čilega in vse bolj znanega pisatelja v dokumentarcu govorijo nekateri literati tega prostora pa tudi založniki in literarni kritiki iz Pariza, kjer so Pahorja najprej "odkrili”. Boris Pahor se je udeležil premiere in za svoj nagovor požel stoječe ovacije, posebej s svojimi jasnimi stališči o fašizmu kjer poudarja, da moramo govoriti tudi o fojbah, vendar moramo pred tem govoriti tudi o italijanskem fašizmu ter o tem koliko gorja je fašizem povzročil primorskim ljudem. Pogumne so tudi njegove besede na račun zgodovinskega podcenjevanja trpljenja Evropejcev v koncentracijskih taboriščih, kjer velja “absolutizem” holokausta. Francosko odlikovanje Nevi Zajc | Po predpremieri filma o Pahorju so prisotni še izvedeli, da je Izolanka Neva Zajc postala Vi-tezinja nacionalnega reda Akademskih palm. Z odlikovanjem se želi francoska vlada zahvaliti Nevi Zajc, predsednici frankofonskega društva Peter Martinc, za njeno delovanje v korist frankofonije. Pogovor z našo soustanoviteljico bomo objavili v prihodnjem Mandraču. I I ■ i t1 : l m/j m (yfCailna in Sizitamacija Motela Mxwtta Spoštovani, Obveščamo vas, da v petek. 12.02.2010 ponovno odpiramo svoja vrata Sobota, 13.02.2010: pripravljamo družabni večer : » VINO IN KULINARIKA » , kjer bo gost večera priznani slovenski enolog g.Zdravko Mastnak, ki že od nekdaj ustvarja vrhunske penine Cena : 30, 00 € na osebo (pijača vključena) Nedelja, 14.02.2010: Vas vabimo na tradicionalni, romantično obarvani, VALENTINOV VEČER, kjer Vas bomo razvajali s prepletajočimi okusi mediterana. Cena nepozabnega večera: 30 € na osebo INFORMACIJE IN REZERVACIJE : 05/660 - 4100. info@hotelmarina.si Poslušamo, fotografiramo Komisija za priveze čaka Občinski svet je potrdil sestavo komisije za dodeljevanje privezov. Zdaj pa jo mora nekdo še poklicati na delo. Komisija za priveze bo imela zelo težko in odgovorno delo, saj bo morala med več kot 600 prijavljenimi kandidati za privez v občinskem pristanišču določiti tiste, ki izpolnjujejo vse pogoje in ob tem upoštevati celo vrsto kriterijev, vključno z vrstnim redom že obstoječe liste kandidatov. Zainteresirani lastniki plovil čakajo na odločitve komisije a jih ne bodo dočakali prav kmalu, saj bo neprofesionalna komisija za to delo potrebovala nekaj mesecev. Pa še potem bodo morali določiti čas za proteste in pritožbe, kar zna vse skupaj zavleči skoraj v poletje. Kot so nam neuradno povedali nekateri člani komisije čakajo, da jih nekdo skliče na prvo ustanovno sejo, saj sami te pristojnosti nimajo. Najverjetneje bo to moral storiti župan oziroma njegova strokovna služba, saj gre za komisijo, ki jo je on predlagal, zelo mogoče pa je, da jo bo moral sklicati upravljalec pristanišča, to je Komunala Izola, saj bo komisija dejansko opravljala njihovo delo. Zelo natančen pravilnik o občinskem pristanišču je očitno “pozabil” določiti tistega, ki bo moral narediti prvo potezo. D.M. Včeraj popoldne nas je spet presenetil sneg. Pa vendar so Komunale! že pred večerom posolili pločnike, saj je obstajala možnost, da bo sneg zmrznil in se bodo pločniki spremenili v nevarne drsalnice. Tudi plug je prišel. Izolske zelenice imajo vse bolj ubogo podobo, saj je zmanjkalo rastja in lubja, s katerim so jih nekoč prekrivali, in tako so na dan pogledale cevi, ki sicer služijo namakanju teh zelenic. Takšen pogled se kaže po dobesedno vseh izolskih zelenicah in parkih in ker bo, kjub snegu, kmalu prišla pomlad je treba opozoriti tudi na to. Stanovalci v soseščini pa tudi sprehajalci in celo kolesarji prosijo izvajalca del na Ketejevi cesti, naj vendarle poskrbi za bolj fiksne betonske plošče, saj se jim zdaj dobesedno zvračajo pod nogami in seveda povzročajo hrup, ko čeznje zapeljejo še mopedisti ali kolesarji. Pa še spotaknil se bo kdo in bo kažin. Nekdanje makadamsko parkirišče sameva. Lastniki avtomobilov, ki iščejo prostor za parkiranje že pogledujejo proti tej “neizkoriščeni zemlji”, občinske strokovne službe pa temu niso naklonjene, saj gre za takorekoč “nikogaršnjo zemljo”. Pravzaprav se že malo vidi koren bodočega pomola. Le tega, kdo ga bo gradil, se še ne ve. ZAHVALA DRUŠTVA INVALIDOV IZOLA Začela bi z mislijo "DOBRO JE DELATI DOBRO "! Človek tako hitro živi, da nima časa biti srečen in v tej naglici pozabi na sočloveka, na svojega soseda, prijatelja, na bolnika, na invalida. Vendar v našem mestu je še veliko dobrih ljudi, ki imajo posluh in nam z nesebično pomočjo priskočijo na pomoč. Najprej bi se zahvalili uredništvu Mandrač za celoletno brezplačno objavo naših obvestil. Za realizacijo programov pa se zahvaljujemo naslednjim donatorjem: Delfin Hotel ZDUS Izola, Srednja Gostinska in turistična šola Izola, Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava, 'Gostilna Jasna " Veljko Stupar s.p., Luka Koper d.d., Banka Koper d.d., Live do.o.o. Izola, Bele skale d.o.o. Izola, Mercator Poslovalnica Izola, Pizzeria Gušt Izola, Fast food Veni Izola, Slaščičarna Galeb Izola, Slaščičarna Diana Izola, Diskont BTC Izola, Vrtnarstvo Cedra Izola, Marino Sinkovič iz Izole, Trgovina Tuš Izola, Trgovina Špar Izola, Restavracija Milena Hruševje. Zahvaljujemo se vsem donatorjem dela dohodnine, kakor tudi obrtnikom, podjetjem, trgovinam, lokalom ter posameznikom, ki so s svojim materialnim prispevkom pripomogli k realizaciji srečelova na Zboru članov v Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli, dne 30. januarja 2010. Z zbranim denarnim prispevkom od srečelova in ostalimi finančnimi sredstvi bomo omogočili našim invalidom vključevanje v različne aktivnosti in preprečevanje njihove socialne izključenosti, stik s sočlovekom in sploh polnejše življenje. Jolanda Deško, predsednica V zadnjem času kroži po računalnikih vedno več elektronske pošte, ki govori o onesnaževanju ozračja, zemlje in podtalnice, o uporabi kemičnih sredstev pri pridelavi rastlin, kemičnih sredstev pri predelavi in proizvodnji hrane, testih, ki dokazujejo sledi pesticidov, herbicidov, antibiotikov in konzervansov v mnogih vrstah hrane in podobno. Neglede na to, da alarmizem sam po sebi ne pomaga, pa drži, da del sodobne industrijske hrane v mnogočem ni več enakovreden hrani, ki so jo jedli še naši starši. Lep izgled lahko včasih pomeni tudi siromašnejšo vsebino. Zato uživanje raznovrstne, a izključno industrijsko predelane hrane, še posebej ob pomanjkanju gibanja in visoki stopnji stresa, ni več dovolj. Dobro bi bilo v naši prehrani povečati delež biološko pridelanih izdelkov. Ato vedno ni možno. Prav zato je smiselno vsaj občasno jemati nekatera prehranska dopolnila. Toda tudi to je lahko past -namesto koristnih snovi se lahko tudi v takih lepih bavnih tabletkah skriva marsikatera škodljiva snov. Zato je pomembno, da smo prepričani o strogo biološki pridelavi vhodnih sestavin in naravnem načinu priprave takih prehranskih dodatkov. V petek 12. februarja bo od 9. do 15. ure z nami v Reviti predstavnik izdelkov NEW NORDIC. Na razpolago vam bo, da vam pojasni prednosti in pomanjkljivosti posameznih prehranskih dopolnil NEW NORDIC. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 \___________________ sreda: 8.30 -15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 A \I\V Oll\C 5 Argo in Parkiranje------------------------------------------ Argo naj bo vsaj parkirišče Idej z nekdanjim Argom je bilo mnogo, projekt je tudi že bil, vendar trenutno Argo ni prav nič. Pa naj bo vsaj parkirišče, smo rekli. Ali pa so rekli. Saj je vseeno. Samo, da bo. Če bo. Parkiranje v Izoli. Je to sploh rešljiv problem? Je, pravijo nekateri. Z garažno hišo. A ob tem pozabljajo, da garažna hiša ne predstavlja neskončnega vira parkirnih mest, posebej ne, če ob gradnji vsake nove garažne hiše, izgubimo eno že obstoječe, klasično parkirišče. To velja tudi za garažno hišo za pošto, ki bo nastala na mestu, kjer že stoji parkirišče. Nastala, ali nastajala, saj je gradnja takega objekta dolgotrajna, in po pravici se lahko vprašamo, kje bomo lahko parkirali v tem obdobju. Možnih rešitev pa ni veliko. Verjetno je najbolj realna ta, da bi pripravili vsaj začasno parkirišče ravno na območju Arga, kjer prostega zemljišča ne manjka. Do te ideje so na Občini prišli že lani, seveda pa se je zataknilo pri realizaciji. Letos pa bo težav zagotovo še več, saj bi se že junija moralo začeti izkopavanje na parkirišču za pošto, zaradi česar bo Izola ob 90 parkirnih mest, že več časa pa je neuporabno tudi improvizirano makadamsko parkirišče za Srednjo gostinsko šolo, ki pa tudi sicer ni bilo nikoli namenjeno parkiranju avtomobilov, zato je še najbolje, da ga povsem odmislimo pri razmisleku o reševanju parkirne problematike. Poklicni podžupan Bojan Zadel nam je povedal, da se dogovarjajo z Argolino d.o.o., sedanjim lastnikom zemljišča, ki pa je vlasti A Banke, a zaenkrat še niso prišli do nobenga oprijemljivega dogovora. Podoben odgovor smo dobili tudi od Uroša Šuberja, ki je v imenu Argoline d.o.o. povedal, da je “s strani občine Izola res prišla pobuda za ureditev začasnega parkirišča na območju nekdanje tovarne Argo, vendar podrobnosti še niso do te mere opredeljene, da bi jih lahko natančneje komentirali." Scenarijev je sicer več, od tistega, da bi Občina, ali pa tudi Komunala, dobila v najem zemljišče, pa do tega, da bi parkirišče upravljal lastnik zemljišča samega. Zadel nam zaenkrat ni mogel, postreči z mnogimi informacijami, saj jih tudi sam nima. Povedal pa je, da bi bilo mogoče na tem območju urediti parkirišče za nekaj več kot 600 parkirnih mest. Podžupan še doda, da bi bilo treba urediti to parkirišče vsaj za tistih nekaj let, kolikor bo treba počakati, da bo zgrajena parkirna hiša, kar pa je 4. večer prostorskega načrtovanja Društvo Izolani in Mandrač vabimo na 4. večer seznanjanja z nekaterimi idejami prostorskih načrtovalcev glede prihodnjih posegov v prostor naše občine. Predstavitve služijo iskanju konsenza urbanistov in občanov glede bodoče prostorske ureditve, ki bo zapisana v nastajajočem občinskem prostorskem načrtu. Glede na to, da gre za pomemben element vključevanja javnosti v pogovore o tem, kakšno Izolo želimo imeti v naslednjih desetih, dvajsetih in več letih, so pogovori odprti za vse zainteresirane Izolane. V ponedeljek, 15. februarja ob 18.30 bosta v prostorih Mestne knjižnice Izola svoje zamisli predstavila dva domača, izolska biroja: - Delavnica za arhitekturo, ki jo vodi Boris Zuliani in - Arhipelag d.o.o., ki ga bo predstavljal Jernej Živic Pločnik je dobil podobo Z enotedensko zamudo (pota pridobivanja informacij so po novem zelo dolga) objavljamo načrt pločnika ob cesti za Belvedere. Kot je videti bo pločnik deloma vkopan za brežino, deloma pa speljan ob cesti. Na tej trasi bodo uredili tudi dva prehoda za pešce. nekoliko presenetljivo razmišljanje, saj bo parkirna hiša za pošto zagotovila mnogo manj parkirnih mest od potencialnega parkirišča na Argu. Tam naj bi dobili vsega 150 parkirišč, zdaj pa jih je na parkirišču za pošto 90. Če si torej predstavljamo situacijo, da z dograditvijo garažne hiše za pošto izgubimo sedanje parkirišče za pošto in začasno parkirišče v Argu je jasno, da bomo z dograditvijo garaže prišli z dežja pod kap. Zadovoljiva rešitev bi bila, če bi dobili parkirišča v Argu in če bi še enkrat preračunali, kaj z garažno hišo za pošto sploh dobimo. Pričakovati, da se bomo z bodočimi lastniki “že kaj dogovorili” je iluzorno. Primer Arga to dokazuje. a.m. Primer Svetilnik Bojan Zadel zavrača obtožbe Izolski podžupan Bojan Zadel ostro zavrača obtožbe državne poslanke in bivše županje Brede Pečan, ki ga je po končanem sojenju okoli urejanja Svetilnika obtožila, da je kot vodja koprskega inšpektorata vplival na gradbenega inšpektorja Tomislava Umerja, ki je ustavil ureditev Svetilnika in zahteval, da se vsa dotlej opravljena dela odstranijo. Breda Pečan je na obravnavi na sodišču namreč izjavila, da je takratni gradbeni inšpektor Bojan Zadel hotel le pridobiti nekaj političnih točk. Zadel pa pravi, da se je tistega dne, ko mu očitajo, da je bil s sodelavcem Umerjem prisoten na Svetilniku, ravno vračal s Seče, kamor je bil poslan, da fotografira neko črno gradnjo. Med potjo do Kopra je dobil telefonski klic sodelavca, ki ga je prosil, če lahko pride fotografirati še stanje na Svetilniku. “To pa je tudi vse, kar sem jaz bil zraven, obtožbe, da sem vplival na inšpektorja Umerja pa so povsem neresnične, saj na Umerja preprosto ni mogoče vplivati. V bistvu mi je s to trditvijo naredila uslugo, saj je jasno, da njena trditev ne drži.” Hotel DELFIN Izola vas vabi na veselo teM« pustovanje V soboto, 13. februarja 2010 vabljeni v restavracijo hotela Delfin na veselo pustno rajanje. Vabljene skupinske maske, maske v parih in posamezne maske. Najbolj izvirne in domiselne bo izbrana komisija nagradila z lepimi nagradami ! Pričakujemo prihod mask od 20 do 22.30 ure, nato sledi izbor najlepših mask in nagrajevanje. Zabavali se bomo in zaplesali ob zvokih ansambla Free way. Vabljeni na veselo pustno rajanje v hotel Delfin !!!! M \\;illt\c 6 Četrtek, 11. februar 2010, št. 846 Zanimivi Izolani ---------------------------------------------------------------------- Vsak zbor je kot velika družina Vsak ima tistega, ki ima v družini prvo besedo, ima tistega, ki drži vse vogale pokonci, ima pridne in nagajive otroke, uspešne in manj uspešne. Niti dva pevska zbora si med seboj nista enaka. Izolanka, ugledna zborovodkinja, Maja Cilenšek, to dobro ve. Ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika se je kot gostja 47. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani« v Mestni knjižnici Izola v pogovoru z Natašo Benčič predstavila Maja Cilenšek, katere ime je močno povezano z zborovskim petjem. V pevskih zborih namreč že vrsto let ne le poje, pač pa jih tudi vodi. Tako otroške, kot mladinske, pa tudi starejše pevce, študente in odrasle. Na številnih tekmovanjih pri nas in izven meja Slovenije je Maja Cilenšek, Izolanka, skupaj s svojimi pevci prejela vrsto imenitnih priznanj, kot predavateljica in strokovna ocenjevalka pa je na tem področju tudi nesporna avtoriteta. Ljubezen do glasbe se je razvila doma, čeprav starša nista bila glasbenika. Oče je v mladih letih sicer igral trobento, v mamini družini se je tudi pelo in igralo, ampak ne glede na vse konjičke, ki jih je Maja Cilenšek v svojih otroških in mladinskih letih gojila -vključno s karatejem, kjer je dosegla zeleni pas- in pri katerih sta jo starša ves čas spodbujala in stala ob strani, se je navsezadnje le odločila za glasbeno pot. Z diplomo na ljubljanski Akademiji za glasbo je postala glasbena pedagoginja, ki danes svoj poklic opravlja »leteče« med Glasbeno šolo Koper, Osnovno šoli Koper ter koprsko Pedagoško fakulteto. Kot pevka je sodelovala v različnih pevskih zborih kot so Ave, Con-sortium musicum in Komorni zbor Nova Gorica. Že 20 let je aktivno vključena v organiziranje dela pri Mešanem pevskem zboru Obala iz Kopra, ki je leta 2008 pod njenim vodstvom dosegel zlato plaketo na mednarodnem zborovskem tekmovanju »Rimini International Choir Competition. V letih od 2004 do 2007 je kot asistentka dirigenta sodelovala tudi z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem. In nenazadnje kot članica umetniškega odbora sodeluje tudi pri organizaciji Zborovskega festivala Koper. Posebno poslanstvo v njenem poklicnem udejstvovanju predstavlja vodenje otroških in mladinskih zborov, s katerim se uspešno ukvarja že vrsto let in tako daje kulturno-vzgojnemu in strokovnemu delu z mladimi vseskozi poseben pečat, saj v repertoarje uvršča novitete slovenskih skladateljev in s tem vzpodbuja k nastajanju novih del za mladinske zbore. Z Mladinskim pevskim zborom Glasbene šole Izola, Otroškim pevskim zborom Centra za glasbeno vzgojo Koper in z Mladinskim pevskim zborom Glasbene šole Koper je na tekmovanjih doma in v tujini prejela številna prva mesta ter posebna priznanja. Kot predavateljica in strokovna ocenjevalka je Maja Cilenšek vabljena na seminarje in različne pevske prireditve. Na mednarodnem tekmovanju zborovskih dirigentov »Mariele Ventre« v Bologni oktobra 2007 si je v kategoriji mladinskih zborov delila prvo nagrado z italijanskim dirigentom Lorenzem Donatijem. Sama pa se najraje nagradi z vožnjo s svojim čolnom, katerega obnove se je strastno lotila sama in da je vse po »reglcih«, je pred tem opravila še izpit za voditelja Čolna. Ksenija Orel OBČINA IZOLA- COMUNE DI ISOLA OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Datum: 11.2.2010 Številka: 352-61/2009 Občima Ifeolkr CÌMminie di Isola, na podhgii >S71.. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04-ZVKSES, 47/06-ZEN, 45/08-ZVEtL in 57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04,62/06 im IllLW)),IFteHviIlrilka®cntltlgjHijjusšiužbenih stanovanj v najem (Uradne objave, št. 14/02 in 9/09) in Javnega razpisa za dodelitev shržbl«rriHistenra^jjwns9jetja iz Izole, Andrej Makor (najvišje ocenjeni pevec - njen nekdanji učenec, Štefka Stepančevič, študentka petja (nekdanja učenka) in Gregor Ravnik, njen tekmovalec, najvišje ocenjen v kategoriji La ir s pril MWilHlYf 11 Četrtek, 11. februar 2010, št. 846 ----------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi Četrtek, 11. februar 2010 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na filozofsko-spoznavno predavanje GRAL - legenda in resničnost Iskanje Svetega graia je zasidrano globoko v človeku. Zato so v vseh časih in kulturah nastajale legende, pravljice in pripovedi o sveti posodi, ki ima čudežno moč. Predaval bo Bojan Mikluš, član Lectorium Rosicrucianum. vabljeni vstop je prosi. Kino Odeon 18.00 Sherlock Holmes Režija: Guy Ritchie 20.30 Brez imena LIFFE po LIFFu Režija: Cary Fukunaga Petek, 12.februar 2010 Kulturni dom Izola - ob 18.00 TO SE ZGODI V KUHINJI Plesna predstava. Plesni Studio LAI Vstopnine ni! Kino Odeon 18.30 Brez imena LIFFE po LIFFu Režija: Cary Fukunaga 20.30 Sherlock Holmes Režija: Guy Ritchie_ Sobota, 13. februar 2010 Kino Odeon 18.00 Sherlock Holmes Režija: Guy Ritchie 20.30 Brez imena LIFFE po LIFFu Režija: Cary Fukunaga NeDEUA, 14. FEBRUAR 2010 VABIMO VSE ČAROVNICE, PRINCESKE, BATMANE, VITEZE TEROSTALEPRAVLJIČNEJUNAKE!!!!! V nedeljo, 14.2. Društvo prijateljev mladine Izola pripravlja pustovanje v SGTš Izola, in sicer: ob 15.00 uri se zberemo na ploščadi pred 5GT5, ter se odpravimo na povorko po Izoli. Da preženemo zimo, imejte s seboj čimbolj glasne piščalke! od 16.00 do 16.00 ure pa bo rjanje v dvorani SGT5 pod vodstvom animatorjev iz Studia Anima. Pridite v čimvečjem številu, saj imamo letos težko delo, ker se zima ne bo dala kar tako odgnati! Kino Odeon 18.00 Sherlock Holmes Režija: Guy Ritchie 20.30 Brez imena Režija: Cary Fukunaga Ponedeljek, 15. februar 2010 Kino Odeon 18.00 Sherlock Holmes Režija: Guy Ritchie 20.30 Brez imena LIFFE po LIFFu Režija: Cary Fukunaga Torek, 16. februar 2010 Kino Odeon 18.00 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes Režija: Nancy Meyers 20.30 RETROSPEKTIVA: FRANCI SLAK EVA Režija: Franci Slak Scenarij: Ana Rajh Igrajo: Demeter Bitenc, Janez Bončina Benč, Miranda Ca-harija, Marko Derganc, Emil Filipčič, Tomislav Gotovac, Majda Grbac, Erland Josephson, Katarina Klemenc, Zoran Klemenc Eva živi sama, z dvema odraščajočima otrokoma. Nič posebnega se ne zgodi v njenem življenju, v ozkem prostoru med urejenim domom, službo v arhitektnem biroju in stanovanjem nekaj let mlajšega prijatelja. Otroka sta vedno bolj samostojna, srečanja z Mladenom pa so, kot kaže, že zgolj stvar navade... Nova delovna naloga pomeni za Evo svež zagon, saj se kot projektantka loti načrtovanja celic v novi zaporniški zgradbi. Odslej se vse odvija v na videz odmaknjenem svetu, ki prej spominja na film, kot na običajno življenje. V tem svetu išče Eva novih, radikalnih rešitev, pa čeprav za ceno svoje “neomejene” svobode. Sreda, 17. februar 2010 Kino Odeon 18.00 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes Režija: Nancy Meyers 20.30 Razmetane postelje LIFFE po LIFFu Režija: Alexis dos Santos Četrtek, 18. februar 2010 Kulturni dom Izola - ob 18.00 POJDIMO SE GLEDALIŠČE Predstava za otroke. KUD Gledališče STEPS vstopnine nn Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola (pod stopniščem cerkve Sv. Mavra) Vabimo vas na otvoritev razstave mlade akademske slikarke Lare Marconi, ki bo v četrtek, 11.2. 2010 ob 19.00. Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00 do 5. 3. 2010. Org.: 01JSKD Izola, oi.izola&jskd.si, 05/66 31 390_ Center za kulturo,šport in prireditve Izola "V minuti je veliko dni..." Otvoritev razstave Biljane Babič bo v soboto, 13. februarja ob 19.00 v Mali dvorani Kulturnega doma. V kulturnem programu se nam bodo predstavile plesalke orientalskih plesov Galerija Al^a / Kristanov trgi MART/N KRPAN ET TEMPUS PRAETERIUM Mateja Perušek, kolaži Dušan Zekovič - Haze, skulpture galerija INSULA SMREKARJEVA20izou,tel.05/641 5303 Vabimo vas na ogled razstave 0104977 SIMON KASTELIC “You like this.” Razstava bo na ogled do 15. februarja. Manziolijeva palača »Carezzando la luna« avtorice Chiare Vecchi Gori iz Trsta. Prireditev organizira Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola GALERIJA MEDUZA KOPER TINA COTIČ STOLI-oblikovanje______ GALERIJA LOŽA KOPER HERMAN PIVK Hotel BMP razstava fotografij____________ Mestna knjižnica Izola • Stena ustvarjalnosti - svoje slike v tehniki decoupage razstavlja Irena Debevc. • Vitrina ustvarjalnosti - na ogled ročna dela Anice Apat ter skulpture - Kuracije avtorice Sanje Tosič. • Središče za samostojno učenje in Borza znanja na ogled ilustracije Grimmovih pravljic avtorice Sonje Pišlar. • Pravljične ure vsak torek ob 17.00: Mestna knjižnica Izola vabi otroke na potovanje v pravljično deželo. Potovanje nje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke. Potovanju po pravljični deželi sledi ustvarjalna delavnica. • Francoščina za otroke vsak četrtek od 15:30 do 16:15 Mestna knjižnica Izola vabi osnovnošolske otroke na tečaj francoskega jezika. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Lutke v knjižnici V torek sta naše malčke z lutkovno igrico po Andersenovi pravljici Kra-Ijičč na na zrnu graha razveselili vzgojiteljici iz vrtca Ježek v Luciji, Snežana Angel in Ljubica Rebol. Ob Mozartovi glasbi, ki je otroke pospremila v pravljič ni svet, ter z zanimivimi lutkami in sceno, narejenimi v njuni domači delavnici, sta pripovedovali o tem, kako je izgubljeno kraljično čez devet pernic žulilo drobno grahovo zrno. Otrok je bilo okrog 30, tudi nekateri starši so se jim pridružili. Po pravljici smo nekateri iz blaga, papirja in gumbov naredili svoje kralje in kraljič ne, drugi pa so se živahno igrali. Vabljeni k naslednji pravljič ni urici v torek, 16. februarja ob 17h! (šp) viwihivc 12 —------------------------Spominov se ne pozabi- Ze zdavnaj so bili na Zahodu seje izmenjala vrsta izvrstnih glasbenikov. Zdaj so vsi okrog Abrahama. Bendi danes nastanejo tako: nekaj fantičev, okuženih z glasbo, ujame v določeni zvrsti svoj skupni imenovalec. Prva kitara se običajno sposodi, zatem pa žlahta tako ali drugače primakne kak sold. Pa greš pod stadion k Severju ali kam drugam in že gladiš čisto svojo novo ljubico. Enako je z ostalimi instrumenti. Nekoč je bilo povsem drugače. Tudi takrat, ko je sonce padalo v morje, nekje pri Gradežu in se je v debati dveh mulcev rodila ideja o ansamblu, ki takrat ni mogel dobiti drugega imena kot - Zahod. Takrat se kitaram večinoma še sanjalo ni o stiku z elektriko, bobni (sodi iz Delamarisa) pa so sprva namesto z opnami doneli tudi z nategnjenimi plastičnimi vrečami. K sreči je zatem pogled segel tudi čez Škofije in v Trstu odkril trgovini Mikac in Rossoni, ki sta fante omamili z električnim zvokom in iz njihovih staršev izvabili, najbrž tudi s švercem, pridobljene lire. Skupina Zahod leta 1978 (od leve): Silvo Bizjak, Marjan Knez, Bogdan Gerk, Drago Rožnik in Ivo Marc (foto: Marino Gasparini) V »Zahod« so sprva zrli Ivo Marc (bobni), Marjan Knez (bas), Branko Vuga (klaviature), Silvo Bizjak (kitara) in Drago Rožnik - Parolca, ki je pred kratkim praznoval petdeset let, kar je bila dobra priložnost za nov zbor muzikantov. Prvotna zasedba se je sicer kmalu spremenila: za klaviature je stopil Tomaž Kovačič, bobnarske palčke je vihtel Robert Matika, svoj glas pa je na preizkušnjo dal Bogdan Gerk. Na nek način je bil »Zahod« neke vrste Mali tobogan za takratne golobradce, saj so se skorajda vsi zatem bolj ali manj aktivno ukvarjali z glasbo (eni se še danes). Vendar zdaj pri večini kitara vse bolj izgublja status ljubice in preredko zarohni, pa tudi takšni zbori, ki fante povrnejo v mladost, žal niso pogosti. Parolci pa ob jubileju -bodi zdrav in še večkrat nam s svojimi vložki prikliči Hendrixa, Santano in druge mačke dobrega starega roka! B.v. Skupina Zahod leta 2010 (z leve): Drago Rožnik - Parolca, Silvo Bizjak, Tomaž Kovačič, Bogdan Gerk, Robi Matika in Marjan Knez. 'M '%* Kulturni praznik je v lasti vseh generacij Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Domu upokojencev Izola, kjer so se stanovalcem pridružili tudi člani Društva invalidov Izola. Uvodoma so skupaj zapeli slovensko himno, nato jih je pozdravil direktor Ljubo Klanjšček in povedal kako pomembno je obeležiti ta kulturni praznik. Barbara Guzič je prebrala nekaj besed o življenju in delu našega velikega pesnika in sledile so pesmi, ki so jih recitirali tako stanovalci, kakor člani društva invalidov. Pozdravila jih je tudi njihova predsednica Jolanda Tedeško in podala željo o nadaljnjem sodelovanju in izmenjavanju. Sledile so pesmi domske pevske skupine Val morja pod vodstvom Marjetke Popovski, posamezni stanovalci pa so tudi sami zapeli. Proslava je potekala v prijetno sproščenem vzdušju, stanovalci so bili veseli obiskov, ki so sodelovali z njimi skupaj na domski proslavi slovenskega kulturnega praznika ur Prešeren je povsod Ob mesecu slovenske kulture se vrstijo številne prireditve tako doma, v zamejstvu in tujini, kjer živijo naši slovenski rojaki. Marjetka Popovski je s svojo kitaro in nastopom sodelovala na teh proslavah: v sredo, 3. februarja na prijetno organizirani proslavi za člane Društva invalidov Izola, v četrtek, 4. februarja pa v Zadru na Hrvaškem in takoj naslednji dan v Bosni v Tuzli. Odpotovala je na povabilo slovenskega kulturnega društva Lipa v Zadru, kjer so pripravili letno skupščino in nadaljevali s kulturnim programom, s katerim so počastili slovenski kulturni praznik. Po pozdravu predsednice društva Darje Jusuf, je sledilo prebiranje Prešernovega življenja, recitatorji pa so brali svoje pesnitve v slovenskem jeziku. Drugi del proslave pa je bil namenjen slovenski ljudski pesmi, kjer je Marjetka odigrala in zapela skupaj z vsemi obiskovalci, ki so prišli v zadarsko mestno knjižnico. Povabilu so se odzvali tudi predstavniki drugih narodnostnih manjšin. Prišli so iz hrvaške, srbske, bosanske, makedonske, italijanske in madžarske narodnostne manjšine ter povedali, da se velikokrat skupaj srečujejo in tudi organizirajo skupne prireditve. Zgodaj zjutraj pa je dolga pot vodila proti Splitu, Metkoviču, Mostarju, Sarajevu in po snežnem vremenu do Tuzle, kamor je prispela na proslavo Slavnostne akademije pol ure pred pričetkom. Sprejem in proslava je bila v hotelu Tuzla, kjer je bosanska nacionalna televizija posnela nekaj izsekov s proslave in intervju z organizatorjem slovenskim kulturnim društvom Tuzla in gostjo iz Slovenije, Marjetko Popovski. Po pozdravu predsednika društva Branka Součka in predstavnika slovenske ambasade v Sarajevu je pozdravil tudi predstavnik Centra za bosansko kulturo. Sledila je slovenska himna, ki jo je zapel ženski pevski zbor »Sloven-čice». To je bil njihov prvi nastop, s katerim so navdušile, saj so zapele še nekaj slovenskih pesmi. Predstavili so se tudi učenci Šole slovenskega jezika in deklamirali Prešernovo poezijo in slikarska sekcija, nato pa je sledil Marjetkin nastop slovenskih ljudskih pesmi, s katerim so pevsko potovali čez celo Slovenijo. Obe slovenski društvi sta izpeljali kulturni program zelo tankočutno in prijetno. Prepletala se je lepo in čisto izgovorjena slovenska beseda skupaj s slovensko pesmijo. Razveselili so se lepe slovenske majolke ter istrskega refoška in malvazije, še posebej pa so se zahvalili knjigarni Libris, ki jim je preko Marjetke podarila številne knjige ob tej priložnosti in dodala pisne pozdrave in pohvalo za ohranjanje slovenskega jezika. Še posebej pa je veljala zahvala pevki Marjetki za njeno sodelovanje, nastopanje in kulturno gradnjo mostov s slovensko matično domovino. kd No. 336 11 II 2010 Cultura e politica Ma è proprio vero, come fu sottolineato alla vigilia della giornata della cultura in Slovenia, alla cerimonia centrale di Lubiana, che esiste uno scollamento profondo tra mondo culturale e politica istituzionale? Tra coloro che sono chiamati a “produrre ” cultura e coloro che vengono definiti o, addirittura, si autodefiniscono “élite politica”? Conosciamo almeno tre definizioni della cultura, anche nel nostro piccolo mondo Isolano. Innanzitutto in quanto arricchimento delle facoltà intellettuali individuali, perseguito attraverso l’acquisizione critica di cognizioni ricavate dallo studio e dall’esperienza. La seconda accezione comprende il complesso delle acquisizioni, delle esperienze, dei comportamenti che caratterizzano il tipo e il grado di sviluppo delle qualità intellettuali e morali di un determinato ambiente, di un determinato gruppo sociale, di una determinata epoca. Infine il significato sociologico, per cui la cultura rappresenta il complesso dei valori che includono le conoscenze, le credenze, la morale, le abitudini e le stesse istituzioni di una comunità. Noi, appartenenti alla Comunità Italiana possiamo ben dire che ci riconosciamo pienamente in tutte e tre le accezioni: dal sentimento individuale e collettivo dell’appartenenza a determinati valori che come Comunità esprimiamo e sviluppiamo. Ne abbiamo avuto una dimostrazione proprio in questi giorni, quando siamo accorsi - individualmente e come collettività - per celebrare a Palazzo Manzioli la nostra appartenenza comune a questi valori, pur nell’ambito di una ricorrenza che avrebbe potuto e, forse voluto, escluderci in quanto destinata ad un 'altra comunità nazionale. Lo scollamento iniziale, invece, crediamo di averlo percepito a livello cittadino, dove nè ilpotere politico, nè quello amministrativo, nè quello istituzionale sono riusciti ancora a liberarsi di un 'interpretazione statica e unilaterale del fattore cultura, preferendo identificarla soltanto con l’area umanistico-letteraria. Per cui alla cerimonia dell ’8 Febbraio - Giornata della cultura Slovena - tra i presenti hanno brillato per la propria assenza proprio gli addetti alla cultura e, in maniera totale, gli appartenenti alla cosiddetta “elite politica”. Che gli uni e gli altri si sentano, ciascuno per la propria parte, superiori a quanto istituzionalmente la città è in grado di produrre e creare nel settore culturale? Se così è, dobbiamo constatare che la situazione è grave: due categorie che dovrebbero risultare portanti nello sviluppo civile della società preferiscono forse ritirarsi nella propria torre e osservare da lontano i piccoli e modesti godimenti del popolo? Silvano Sau Presentato il “Dizionario del dialetto isolano” di Silvano Sau Davanti ad un pubblico che non poteva essere contenuto nel salone di Palazzo Manzioli è stato presentato il “Dizionario del dialetto Isolano - Raccolta di parole e modi di dire della parlata isolana di ieri, di oggi e, forse, di domani” di Silvano Sau. Ad accompagnare la presentazione dell’interessante libro le canzoni in dialetto di Enzo Hrovatin su versi di Dorina Beržan. Presenti il Console generale di Italia a Capodistria Marina Simeoni, il deputato al parlamento sloveno Breda Pečan e il vicesindaco Bojan Zadel. Silvano Sau ha spiegato come è nato il Dizionario e ha parlato dell’opera principale che lo ha ispirato, le “Voci della parlata isolana nella prima metà di questo secolo”, di Antonio Vascotto. Il dialetto, ha affermato citando una frase di Federico Fellini, è la testimonianza più viva della nostra storia. Pur evolvendosi e subendo contaminazioni, il dialetto rimane importante veicolo dei valori e dei contenuti culturali della nostra vita civile. Impaginato da Andrea Sumenjak, caporedattore de II Mandrac-chio, il libro in oltre 300 pagine, contiene più di 5000 lemmi, espressioni dialettali e considerazioni sul passato delle nostre terre. Seguono una ricca presentazione di 76 antichi toponimi del comune di Isola e 150 proverbi isolani e istriani. L’opera è impreziosita da disegni originali di Marjan Motoh che vuole così rendere omaggio alla sua città adottiva. E un omaggio ad Isola ha voluto farlo anche Enzo Hrovatin che, accompagnandosi con la chitarra, ha cantato tre proprie canzoni in dialetto isolano composte su versi di Dorina Beržan. Il volume di Sau è il 23.esimo pubblicato dalla nostra casa editrice, come ha voluto sottolineare Sumenjak, e alla fine della serata è stato distribuito a tutti i presenti. Premiazione dei vincitori delPll.esimo concorso letterario e d’arti figurative In occasione della Giornata della cultura si sono svolte a Palazzo Manzioli le premiazioni dei vincitori all’undicesimo concorso letterario e di arti figurative, sorto per avvicinare i giovani delle scuole alla creatività e alla scrittura in lingua italiana. Il concorso ha visto una partecipazione massiccia dei bambini della scuola materna e degli alunni delle classi dalla prima alla quinta. I temi proposti Spaziavano nei diversi modi di vivere da parte dei giovani il proprio ambiente fisico e la realtà circostante. I premiati della scuola materna, che hanno presentato un lavoro figurativo, sono Rok Tisnikar dell’Aquilone giallo, Philos Sophia K. Ferie dell’Aquilone azzurro, Luana Penca dell’Aquilone blu, Natalija Geržentič dell’Aquilone rosso, Matijaž Petrič dell’Aquiolne verde e Xava Tajroska dell’Aquilone arancione. Nella categoria dei disegni degli alunni delle prime due classi della scuola elementare ha vinto il primo premio Rok Rustja, mentre Amadej Prelc e Ajdar Muratosi si sono aggiudicati rispettivamente il secondo e terzo posto. Per i componimenti letterari degli alunni delle classi terza, quarta e quinta hanno vinto Niki Lorenzo Pugliese Radica, Lorenzo Silvane e Petra Šurla Toth. Tre i premiati pure nella categoria dei componimenti degli alunni delle classi dalla sesta alla nona, che sono nell’ordine Pia Chersicola, Arianna Posega e Kirn Vižintin. Due sono invece i lavori premiati tra i temi pervenuti da parte della Scuola media Pietro Coppo: ne sono autrici Sara Tomažič (secondo posto) e Sara Podreka (terzo posto). I premiati hanno ricevuto un diploma e una borsa libro. Tutti i partecipanti riceveranno un libro. Nel corso della serata si sono esibiti in un breve programma culturale gli alunni della scuola elementare. CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA Non c’è più religione Con una manifestazione intitolata “Osmizza culturale ” è stata celebrata alla casa di Cultura di Isola la Festa della cultura slovena che ricorre I'8 febbraio, anniversario della morte del poeta France Prešeren. A d aprire la manifestazione, il Coro virile diretto da Mirjana Bonin, che ha presentato una serie di canti popolari sloveni. Bravissime le quattro giovani violiniste della scuola di musica di Isola, accompagnate dalla pianista Lada Kos. Božidar Brezavšček ha declamato alcune poesie di Prešeren, mentre la connazionale Astrid Brenko, accompagnata a! pianoforte da Claudio Chicco, ha declamato la famosa ballata di Prešeren “L'uomo de! fiume" (Povodni mož). La famiglia Batista di Capodistria ha presentato un putpuri di canti popolari sloveni, mentre il chitarrista Martin Milotič, allievo della scuola di musica di Isola, si è esibito in un tango. In tempi ormai abbastanza lontana sindacati da noi erano considerati gli economi dei lavoratori. Infatti, procuravano le scorte invernali a prezzi dichiaratamente agevolati. In realtà erano prezzi dei grandi magazzini dove ognuno poteva andarci senza l’intervento dei sindacati. Oltre a questo i sindacati organizzavano gite e feste varie. Queste ultime, se la memoria non c’inganna, erano ben gradite dai lavoratori convinti che si trattasse di una beneficenza. In realtà la cosiddetta beneficenza la pagavano tutti quelli che risultavano sul foglio paga. Si trattava di una ben congegnata vendita di fumo. Poi i tempi sono cambiati e con i tempi sono cambiati pure i sindacati che ora si nascondono dietro sigle varie. Questi hanno trovato ripudiante il fare gli economi. Hanno detto che si devono battere per un migliore tenore di vita dei lavoratori. Sacri intenti. Però come frutto di questa loro lotta abbiamo visto un’enorme fioritura di “tycoon” capaci addirittura di far fallire aziende che la stona non ricorda di averle mai viste fallire. Ciò che ha creato e crea una sempre più marcata disoccupazione e di conseguenza una sempre più grande povertà. È vero che i nostri sindacati ultimamente sono impegnati a portare lo stipendio minimo a un livello un tantino superiore dell’attuale. Però c’è l’avversità dei datori di lavoro. Crediamo che il tutto finirà con una ulteriore diminuzione dei posti di lavoro, certamente non di quelli degli operatori sindacali. Gianfranco Siljan Riunito il Consiglio della Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana con a!punto centrale dell’o.cLg. la nomina del nuovo direttore de! Centro Culturale Italiano “Carlo Combi" in seguito al bando di concorso pubblico. Su proposta del Consiglio digestione dell’Ente e della Presidenza delta CAN Costiera la direzione è stata affidata all’unanimità ad Andrej Bertok. Prima de! voto il neoeletto direttore ha illustrato ai consiglieri presenti il suo indirizzo di programma per il prossimo periodo, sottolineando la necessità di elaborare un piano strategico di promozione e di sviluppo globale della Comunità Italiana. Un compito -come ha ribadito - che deve comprendere azioni volte a promuovere la nostra Comunità quale fattore positivo che comporta un valore aggiunto per tutto il territorio tramite l’individuazione di valori comuni condivisi. Nel corso della seduta il Consiglio ha discusso ancora delle necessità di affrontare con maggiore decisione il postulato costituzionale e la normativa di legge per quanto riguarda l’applicazione delle norme sul bilinguismo e sulla conoscenza della lingua minoritaria in quanto lingua ufficiale de! territorio nazionalmente misto. SCUOLA SPORT SCUOLA SPORT SCUOLA Il Palazzetto dello sport ha ospitato lefinali del Campionato nazionale dijudo per gli alunni delle scuole elementari, organizzati quest’anno dalla scuola elementare Dante Alighieri. Piazzati ai primi tre posti i due concorrenti del nostro Istituto. L'evento sportivo ha avuto il patrocinio del Ministero dell 'istruzione e dello sport e dell 'Istituto nazionale per lo sport Planica, mentre la parte organizzativa è stata affidata allascuolaisolana. Hanno partecipato più di 100 concorrenti provenienti dalle scuole dell 'intero Paese. In apertura hanno parlato la preside della scuota Simona Angelini, Iztok Babič della Federazione di judo e il vicesindaco Bojan Zadel. Gli alunni hanno eseguito un breveprogramma culturale, poi sono seguite legare vere e proprie che hanno visti gareggiare battersi a coppie alunne e alunni divisi nelle rispettive categorie di peso. A Ila fine sono stati premiati con medaglie i primi tre classificati nelle rispettive categorie. Due i concorrenti presentati dalla Scuola elementare Dante Alighieri, Ioana Buzoiu che si è classificata al terzo posto nella categoria fino ai 36 chilogrammi e Dean Maslo che si 'e aggiudicato una medaglia d’oro nella categoria oltre i 63 chilogrammi. Si dice e non si dice... Qualche parolina sul sostantivo “evidenza”. Ricordiamo che significa la qualità di tutto ciò che si comprende a primo aspetto, senza bisogno di prova. Non sono belle le locuzioni: mettere in evidenza, in bella evidenza. Si dirà meglio: in vista, sott’occhio, in mostra (secondo i casi). Non si dica “evidenziare” ma: tener sott’occhio, far rilevare, mettere in mostra. G.S. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tei, fax: (+386 5) 616 2130, 616 2132, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) ATTIVITÀ COMUNITARIE Manifestazioni culturali Sabato, 13 febbraio 2010, Isola - ex Scuola Italiana BALLO DELLE BAMBOLE - incontro mascherato per bambini e ragazzi. ore 15.50 - Raduno delle mascherine davanti alla Trattoria Istria (alle Porte). Si raccomanda la puntualità! ore 16.00 - Partenza del corteo che farà un giro per le vie di Isola. Poi tutti si recheranno nella sala al primo piano dell'ex Scuola Italiana, gestita dalla CI Dante Alighieri. Qui tracrostoli, fritole e altri dolci, sarà assicurato il divertimento per tutte le mascherine. Organizzazione: CI D. Alighieri. Sabato, 13 febbraio 2010, ore 20.30, Teatro Tartini di Tirano Vili GRAN BALLO DI CARNEVALE - Musica da ballo con i BEST COMPANY ed il dj ADRIANO ROJ, esibizione dei ballerini delle scuole di ballo. Premiazione delle maschere. Sarà organizzato il trasporto con l’autobus, partenza da Isola alle ore 20.15 e rientro previsto alle 1.30. Organizzatori: CI G. Tartini di Tirano, CI S. Santorio di Capodistria e la CAN di Isola. La manifestazione è cofi-nanziata nell'ambito del programma culturale della CAN di Pirano, Isola e Capodistria. Patrocinatori della manifestazione il Ministero per la cultura della RS ed i Comuni di Pirano, Isola e Capodistria. Domenica, 14 febbraio 2010, ore 16.00, Palazzo Manzioli FESTA DI CARNEVALE - Ballo in maschera per ragazzi, con giochi, balli e ricchi premi per le più belle mascherine. Presentazione dei lavori eseguiti durante il laboratorio creati-vo-figurativo “Da qua a... carnevai” con la mentore prefissa Fulvia Grbac. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi. Venerdì, 19 febbraio 2010, ore 19.00, Palazzo Manzioli Conferenza PENSA GLOBALE, AGISCI LOCALE: CONSERVA LA NATURA A ISOLA e inaugurazione della mostra LA RICCHEZZA DELLA LAGUNA. L’armo 2010 è l’anno internazionale della diversità biotica. In quest'occasione l’Istituto della RS per la tutela della natura ha allesti- to la mostra dedicata alle ricchezze della laguna di Strugnano. Robert Turk e Tina Trampuš presenteranno la natura a Isola e nel Parco regionale di Strugnano. La conferenza si svolgerà in lingua italiana e in lingua slovena. Organizzazione: CANIsola e Istituto della RS per la tutela della natura. Sabato, 20 febbraio 2010, ore 18.00, Casa di cultura di Isola In occasione del mese della Cultura, la CI D. Alighieri di Isola presenta L’ALLEGRO ZIBALDONE, spettacolo di varietà con la Compagnia Filodrammatica, l’EtnoTeatro, il Gruppo Folk, i Cantanti di musica leggera e i Minicantanti. Conduce Elena Bu-bola. Organizzazione: Centro Cultura, Sport e Manifestazioni - Isola. Uscite gruppi culturali Sabato, 13 febbraio 2010, ore 18.00, Portogruaro (VE) LUNGO I BORDI 2009/2010 (II edizione). Inaugurazione della mostra, presso la Quadreria Comunale Luigi Diamante ad Alvisopoli di Fossal-ta di Portogruaro (VE). Per la CI P. Besenghi degli Ughi partecipano Re-migio Grizonič per la fotografia ed Ivica Stefančič per la pittura. Presenti alla manifestazione pure i gruppi di Gorizia (Italia), la CI G. Tartini di Pirano e gli ospiti di Portogruaro. Sabato, 20 febbraio 2010, alle ore 18.00, Portogruaro (VE) LUNGO I BORDI 2009/2010 (II edizione). Inaugurazione della serata di poesia, presso la Quadreria Comunale Luigi Diamante ad Alvisopoli di Fossalta di Portogruaro (VE). Per la CI P. Besenghi degli Ughi partecipano i poeti, Edo Zanco e Zarja Ražman. Presenti alla manifestazione pure i poeti di Gorizia (ITA), la CI G. Tartini di Pirano e gli ospiti di Portogruaro. Attività sportiva - ricreativa Venerdì, 12 febbraio 2010, ore 17.00 - all’Hotel Ambasador di Abbazia PREMIAZIONE DEI MIGLIORI SPORTIVI DELL’ANNO, che fanno capo alle istituzioni italiane operanti in Slovenia e Croazia. Organizzazione: UI - UPT. ----------------------- Predzadnja--------------- GOJKOVE SKRIVALNICE in ODKRIVALNICE Gojkove uganke postajajo zanimivi sprehodi v bližnjo zgodovino Izole, predvsem v tista petdeseta in šestdeseta leta, ki se jih mnogi še dobro spominjajo. Tako je bilo tudi ob uganki prejšnjega tedna, ko smo objavili fotografijo te male hišice takorekoč v središču Izole. Prvi je tokrat odgovoril Dušan Milanič, najbolj podroben odgovor pa je poslal Marjan Bole: “Položaj hiše izdaja ozadje, ki bi ga bilo treba “skriti”, če bi hoteli prejeti manj odgovorov. Hiša se je nahajala na mestu, kjer [e danes Gostinjski šolski center. Ge se vrnem na fotografijo in tiste čase, povem lahko, da je bila ob tej hiši (levo, če gledamo fotografijo) nekoč mestna plinarna. Ne vem, če ste kdaj v Mandraču napisali kaj o tej plinarni. V hiši v katero sem se vselil 1954 leta, takrat Voltova 2 ali Via Ale-sandro Volta 2, kmalu potem preimenovana v Premrlovo 2, je bila plinska napeljava in tudi števec za porabo plina, vendar takrat plinarna ni več delovala. Ne vem niti kdaj je nehala delovati. Ob hiši na fotografiji je bil tudi Veslaški klub “Izola”. KRIMINALNE Ženske so enakopravne Zadnje čase se veliko govori o nasilju v družinah in kot po defoltu so pripovedi o tem v moškem spolu. Vsake toliko se sicer pojavi tudi kakšen klic vpijočega v puščavi, ki pravi, da niso nasilni samo moški a nihče tega ne jemlje zares. Izolani smo to končno tudi dokazali. Izolski policisti so namreč obravnavali kaznivo dejanje nasilja v družini in ob tem nasilni ženski izrekli prepoved približevanja. Patriarhatu je odklenkalo. Baker ima ceno Z izolskega podeželja so policisti dobili prijavo občana, ki mu je neznani storilec vlomil v delavnico pomožnega objekta. Policisti so ob ogledu kraja ugotovili, da je neznani storilec res vlomil v objekt in iz notranjosti ukradel različne bakrene surovine. Odpadi bodo malo bolj založeni, prodajalec pa bo imel za rundo. Le kaj bo mešal Neznani storilec je vlomil v lokal na Belvederju in iz notranjosti ukradel glasbeno mešalno mizo. Da je ni zamenjal za mešalec za beton? Ustrašil seje Neznani storilec je vlomil v poslovni objekt na Rudi, iz katerega pa ni ničesar ukradel, saj ga je očitno pregnal alarm. Očitno nima težav s sluhom imel pa bo težave z zakonom. Seje izgubil? Policisti so imeli v postopku tujca, za katerega so ugotovili, da nima dovoljenja za vstop na Schengensko območje. Ugotovili so, da je ilegalno prišel v Italijo, od tam pa v Izolo. Tujcu je bil izdan plačilni nalog zaradi kršitve Zakonu o tujcih, nato so ga vrnili italijanskim varnostnim organom. Slaba ponudba? Izolan je v eni od trgovin, zaradi nezadovoljstva s postrežbo, na zaposlene kričal in jih zmerjal, ob odhodu pa je še razbil okensko steklo. Za kršitev javnega reda mu bodo policisti izdali plačilni nalog, za povzročeno škodo pa bodo podali kazensko ovadbo. Priučen kemik Policisti so na podlagi odredbe za hišno preiskavo preiskali stanovanje mlajšega moškega. Pri preiskavi so našli laboratorij za gojenje sadik konoplje in nekaj teh sadik. Zoper mladeniča bo podana kazenska ovadba. Očitno je ni gojil za industrijsko predelavo v platno. Statistika V preteklem tednu so policisti obravnavali še štiri poškodbe vozil na parkiriščih, dve prometni nesreči z materialno škodo in tri kršitve javnega reda v zasebnih stanovanjih. Alko: 0,34; 0,68; 0,74; slednja dva sta bila pridržana. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 3S4 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Ko so veslaški klub preselili tja kjer je danes so si te prostore delili Jadralni klub “Burja “ in Nogometni klub “Izola”, pred to stavbo je namreč nogometno igrišče (danes parkirni prostor). Med nogometno tekmo je bila najeta batana na vesla, ki je pobirala žogo iz morja. Sicer je bila morska stran zavarovana z deskami, vendar so “visoke žoge Tudi tokratno vprašanje gre nazaj “ končale v morju. Odgovor lahko v zgodovino našega mesta. Iz zbir-še dopolnim s podatkom, da je v ke fotografij Izole šestdesetih let je hiši na fotografiji vse do odstrani- Gojko tokrat izbral to fotografijo. tve živela družina Gregorič (zna- Ali veste, kje je bil ta sprehajalec? nega izolskega nogometaša Dorka Odgovore pošljite na naslov: ured-Gregoriča op.ur.) nistvo@mandrac.si. MALI OGLASI Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199 ODDAMO -Belveder nad Izolo Oddamo dwo-sobno stanovanje za daljši čas. tel 040 399 819 - Na Ljubljanski ulici, v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Informacije na tel.: 051-634-390 - Dvosobno opremljeno stanovanje v Luciji oddam za daljše obdobje od 1.3.2010 dalje tel 040 618 533 -Oddam 1,5 sobno opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši. tel 040 732 666 - Stanovanje v Izoli v centru oddam. Velikost 58 m2,4.nadstropje, pogled na morje, neopremljeno, tel 070 872 901 - Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738 - Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju za dve osebi do 1.6.2010. tel 041 818 675 Delo -Delila bi z nekom svoj prostor, namenjen svetovalni dejavnosti v Luciji. Inf.na št. 040-331-044 - Inštrukcije - V času šolskih počitnic in skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina) - Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332 Vozlu IN PLOVILA - Prodam Fiat Punto 16V dynamic, letnik 2004, rdeč. cena po dogovoru tel 040 845 933 - Kupim električen voziček, tel 031 835 969 - Hyndai Lantro, 1.1997, vozen, registriran + 4 nove zimske gume za 250 EUR prodam. 041 933 630 - BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568 -Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077 - Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728 - Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 Kmetija - Prodam Olje ekstra deviško naravno iz ekološko čistega okolja, cena 11,00 EU/liter / domači refoškcena 1,50 EU/liter. Informacije po Mobi-ju 040 251-335 ali 040 570-652 - Prodam extra-deviško oljčno olje po ugodni ceni. tel 041 818 675 - Prodam oljčno olje 041 713 870 Razno -Imate morda ročni pletilni stroj,pa ga ne potrebujete več ? Tel. 031 275 873 (Irena) - Prodam hladilnik, tel 040 752 708 - Prodam moške gojzarje št 41 za 50 EUR. tel 040 542 390 - Prevajanje krajših besedil iz italijanščine, francoščine, španščine, angleščine, hrvaščine, srbščine, bo-sanščine in češčine v slovenščino. Pokličite 031 413 233, zvečer. - Prodam pralni stroj gorenje - brezhibno ohranjen - cena 70 EUR. tel 031 640 711 Starejšemu paru se je izgubila leto dni stara, siva muca s košatim “veveričjim” repom. Doma je na Velikem trgu, tik ob svetilniku. Kdor jo je videl, ali ve kaj se ji je zgodilo, naj nama sporoči na tel. 040 241 351 ali 041 695 989 NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 \f* -H nlb® 2 fN ! 3 www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Prešerno v konec zime V kulturnem domu so ob kulturnem prazniku pripravili kulturno osmico. Obisk ni bil bogve kaj ampak osmica je bila vendarle dokaz, da Prešeren ni pozabljen. Dan pred tem pa je bila celo Manziolijeva palača premajhna za vse, ki so hoteli na predstavitev slovarja izolskega dialekta, katerega avtor je Silvano Sau. V Kortah pa so Prešernovo proslavo pripravili na osnovni šoli, kjer so nastopili učenci, pianistki Glasbene šole Izola in Zenski pevski zbor KD Korte. Nekateri pa so bili bolj za telesno kulturo. Okrog 100 Izolanov, članov SK Izola, je na Zoncolanu tekmovalo za pokal Iva Špilerja. Ponovno srečanje članov nekoč zelo popularne izolske skupine Zahod pa ni bilo namenjeno Prešernu ampak prazniku Draga Rožnika - Parolce. Abraham je bil. Tudi tokrat se je Pust priplazil skoraj do kulturnega praznika. Komaj smo preživeli ponedeljkov praznični dolgčas, že nas čaka pustna žalost, saj v Izoli menda ne bo nobene prave veselice. Še dobro da so nas tudi letos obiskali kurenti. Motohov kot