Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih ta dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din l*—, lanskoletne 2'—', mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-fi9 tn 30-71 —krat, _ Jugoslovan prte4 opisov as vraCam* Oglasi po tarifi ta dogovora. Oprava »Ljubljani. Gradišče4, tel.30-68. Podružnica » Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, teL 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Sek. rač.i Llubllana 15 62L St. 166 Ljubljana, sreda, dne 22. julija 1931 Leto II. Pripravljanje dobe resničnega miru Drugi dan londonske konference — Državniki so včeraj nadaljevali posvetovanja o finančnem položaju Nemčije — Glasovi o novih ameriških predlogih Angleški zunanji minister Hendcrson. ena izmed vodilnih osebnosti na sedanji londonski konferenci. Stoletnica belgijske dinastije Bruselj, 21. julija. AA. O priliki stoletnice dinastije se je napotil kraljevski par z vsemi ministri v Veurne, kjer je bila odkrita spominska plošča o prihodu Leopolda I. v Belgijo dne 16. julija 1831. Odtod se je peljal kraljevski par v Ostende. Tu je bil z velikimi svečanostmi odkrit spomenik Leopolda II. Nova zasilna odredba v Nemčiji Berlin, 21. julija. AA. VVoltf poroča: Predsednik Hindenburg je podpisal najnovejšo zasilno uredbo. Po tej uredbi se bodo za neplačane davke plačevale obresti 5 do 12 odstotkov, računajoč od vsakih 15 dni. Izvzeti so primeri, kjer je bila dovoljena odgoditev. Francoska spomenica o carinski uniji Pariz, 21. .julija, d. Spomenica, ki jo je francoska vlada predložila včeraj stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu, opisuje stališče Francije v vprašanju avstrijsko - nemške carinske zveze in prihaja do zaključka, da carinski režim, ki ga je hotel uvesti protokol od 19. marca 1931, ni združljiv s členom 88. saintgermainske mirovne pogodbe in z ženevskim protokolom št. 1 od 4. oktobra 1922. Ta neskladnost obstoji v več točkah. Zadošča pa, če jo sodišče ugotovi v eni sami točki, da se izreče v negativnem smislu. Abesinija je dobila ustavo Addia Abeba, 21. julija. AA. Abesinski kralj je podelil v prisotnosti diplomatskega zbora dn inozemskih novinarjev svojemu narodu ustavo. S tem v zvezi bosta sklicani 2 zakonodajni zbornici. Člane zbornic bodo imenovale pokrajino, potrdil pa jih bo cesar. Prestolonasledstvo je vezano na sedanjo dinastijo. Veliki neredi v Španiji Madrid, 21. julija. AA. Iz Seville poročajo, da je delavstvo proglasilo generalno stavko. Mod orožniki in izgredniki so bili spopadi. V Barceloni so bili včeraj veliki ueredi o priliki rokoborbe. Množica je hotela zanetiti ogenj na areni in se je spopadla z redarstvom. Madrid, 21. julija. AA. Po včerajšnjih neredih v Sevilli je bilo ugotovljeno, da je zahteval spopad med stavkujočimi in policijo tri mrtve. Dva od njih sta stavkujoča delavca. Močno gibanje v Hitlerjevi armadi Dunaj, 21. julija, d. Po Dunaju se širijo vesli, da hitlerjevci in liugenbergovci pod vodstvom stalilhelma pripravljajo puč, da vpostavi-jo v Nemčiji fašistično diktaturo. Iz Berlina te vesti demantirajo in povdarjajo, da bi z alarmno pripravljenostjo, ki je ' ila odrejena že prejšnji teden, vsak poskus puča že v kali zatrli. Te vesli pa le nočejo utihniti, posebno ker se, je izvedelo, da bo Hitler znanega pučista majorja Pabsta v krat c e m imenoval za svojega štabnega načelnika in voditelja svojih napadalnih čet. Na vsak način pomeni vstop majorja Pab-sla v Hitlerjevo hišo v MUnchenu začetek novega terorist čnega vala v Nemčiji. Zdravilo proti raku London, 21. julija. A A. Na seji britske impe-rijalne družbe za borbo proti raku so sporočili, da so iz seruma proti raku sestavili zdravilo, ki ž njim imunizirajo bule po tej bolezni. Črnci pojedli komisarja Bruselj, 21. julija. A A. Iz Leopoldvilla v belgijskem Kongu poroča upravnik neke tainoš-uje vasi, da so kanibali ubili komisarja Ballota in ga požrli. Vlada je poslala v vas kazensko ekspedicijo, ki je postrelila s strojnimi puškami °0 domačinov. Krivci so bili aretirani. London, 21. julija. AA. Po daljši snočnji seji se je konferenca sedmih držav sestala na novo posvetovanje davi ob 10. uri v zunanjem ministrstvu. Seja je trajala več ur. Prihodnja seja bo najbrž popoldne. Po snočnji seji se je vršila v spodnji zbornici na čast dr. Briininga in Curtiusa večerja. Prisotni so bili ministrski predsednik MacDonald, zunanji minister Hen-derson, zakladni minister Snowden in permanentni podtajnik za zunanje zadeve sir Robert Vansittart. Državniki so razpravljali ob tej priliki o položaju. Nocoj pogosti ministrski predsednik MacDonald francoske ministre. Dopoldanska seja je trajala skoraj tri ure. Po seji so objavili ta-le komunike: »Ob desetih dopoldne se je sestala v zunanjem ministrstvu mednarodna konferenca in razpravljala o metodah mednarodnega finančnega sodelovanja, s pomočjo katerega naj se obnovi v najkrajšem času zaupanje v gospodarsko stabilnost Nemčije. Konferenca bo razpravljala o nadalj-nih odredbah, ki bodo potrebne, da se trajno popravi finančni položaj nemške države na trdni podlagi.« Sklenili so, da se bodo finančni ministri držav, ki so zastopane na konferenci, sestali danes popoldne z dr. Briiningom, da bodo nadaljevali razpravo o tem vprašanju. Seji bo predsedoval ministrski predsednik MacDonald. V poročilu o konferenci pravi »Daily Mail«, da je pomembno, da je London ponovno postal središče mednarodne diplomacije. V sedanji krizi je London dal svetu lep primer trdnosti in samozataje-vanja. Anglija ima vsa potrebna svojstva, da izloči mednarodne spore in obndvi dobro voljo. »Daily Newsc piše, da bi bilo dobro in pametno, posoditi Nemčiji denar, ki ga v resnici potrebuje. List nadaljuje, da stopa Evropa sedaj v dobo resničnega miru in gotovosti, da bodo vse storili, da se odstranijo zapreke, ki sta jih postavila bojazen in narodni ponos na pot njenega gospodarskega razvoja. Gotovo je, da sedanja konferenca ne more storiti vsega. Za to nima časa. List končuje, da mora konferenca najti sredstva, ki bi prepričala svet, da bodo problemi, ki jih ne bo rešila sedaj, rešeni vsaj v bodoče. Amerika pripravlja nove predloge Washington, 21. julija. AA. Državni podtajnik Castel je izjavil novinarjem, da bodo amerški delegati na seji londonske konference predložili nove ameriške predloge. Ti predlogi so konkretni in imajo svrho, najti nadomestilo za mednarodno posojilo Nemčiji v znesku 100 milijonov funtov. Predsednik Hoover je odobril te predloge, o katerih so razpravljali več dni. London, 21. julija, d. Francoski načrt za pomoč Nemčiji je stopil nekoliko v ozadje, ker so začeli Američani operirati z novim predlogom, ki ga imenujejo: Drugi Hooverjev načrt. Po tem načrtu naj bi se ustanovil poseben garancijski odbor, ki naj bi za dve leti jamčil za vse inozemske kredite v Nemčiji. Dalje naj bi se nemški dr-' žavni banki dovolil kratkoročni, najbrže 3 mesečen rediskontni kredit, ki naj bi politiko kritja nemške državne banke spravil v normalno stanje. Po tem bi se londonska konferenca odgodila do septembra, da bi nemška vlada mogla nadaljevati svojo sanacijsko akcijo in svoja prizadevanja za sodelovanje s Francijo. Danes plenarna seja konference London, 21. julija. AA. Konferenca ministrov je danes sklenila poveriti izdelavo osnutka načrta za mednarodno finančno delovanje posebni komisiji, v kateri so finančni ministri držav, ki so na konferenci. Komisija se je sestala danes popoldne ob 3-30 pod predsedstvom ministrskega predsednika Mac Donalda in v prisotnosti kan-celarja Briininga. O rezultatu posvetovanj bo poročala plenarni seji konference, ki so sestane v sredo dopoldne. Upajo, da bodo razpravljali na tej seji v nemški prošnji za kratkoročni kredit 1500 milijonov nemških mark, ki naj bi ga dale emisijske banke, Hendcrson noče dajati pojasnil London, 21. julija. A A. Spodnja zbornica je priredila zunanjemu ministru Hen-dersonu tople ovacije. Henderson je izjavil, da je londonska konferenca ministrov posvečena finančnemu položaju Nemčije. Druga pojasnila o tej konferenci je Henderson odklonil. Francoski ministri povabljeni v Berlin Berlin, 21. julija. AA. Službeno objavljajo, da je Bruning po sestanku v Parizu povabil predsednika francoske vlade La-vala in zunanjega ministra Brianda, da obiščeta Berlin. Dva tabora v nemškem tisku Berlin, 21. julija. AA. Zaradi Bruningo-vega in Curtiusovega potovanja v Pariz je ves nemški tisk razdeljen v dva tabora. Del tiska odobrava potovanje v Pariz, drugi pa pravi, da Bruning ne bi smel potovati v Pariz, ker s tem trpi ponos Nemčije, rezultatov pa itak ni dosegel. Sumljivo italijansko posojilo Albaniji Rim da albanski vla^i deset milijonov frankov brezobrestnega posojila — Italijanska kontrola nad finančno upravo dežele Rim, 21. julija, n. Finančni sporazum, ki ga je Italija sklenila z Albanijo, ima, čeprav ga fašistovski tisk proglaša za lojalen akt, ki bo ojačil sodelovanje med obema državama, vendar nekaj nepojasnjenih določil, ki so velikega pomena. Do sedaj je Italija dala Albaniji že nekaj posojil. Italijanska industrija, z družbo SVEA na čelu, že nekaj let izvaja velika javna dela v Albaniji. V prvi vrsti gradi luko v Draču in železniško progo Drač-Tirana. Poleg tega pa gradijo tudi celo vrsto cest in mostov čez reke Mati, Drim, Sumbi, Semeni in Vojušo. Za vsa ta dela je garantirala albanska država. Prav tako tudi nekatera druga podjetja raziskujejo ozemlje in iščejo rud in petroleja. Med tem pa je zaradi finančnih in gospodarskih težav albanska vlada prišla v stisko in ni mogla več izpolnjevati prevzetih obveznosti na-pram tem italijanskim industrijskim podjetjem. Iz tega težkega položaja Albanije je našla italijanska vlada neobičajen izhod in je Albaniji dovolila nove kredite v obliki brezobrestnega posojila v znesku 10 milijonov zlatih frankov. S tem denarjem bodo krili deficit albanskega državnega proračuna, odnosno obresti in anuitete albanskih dolgov. Ko so pred kratkim poročali o tej projektirani finančni transakciji, so fašistovski listi med drugim trdili, da bo dala italijanska vlada Albaniji posojilo po 6°/o obresti, garancije pa da bodo za to posojilo naknadno določili. Sedaj, ko so vse modalitete te finančne transakcije že določene, se vidi, da bodo pri albanski vladi ustanovili posebno paritetno itali-jansko-albansko komisijo, ld bo razpolagala s tem posojilom in določala, kako se bo uporabilo. Potemtakem so potem prav to tiste garancije. Poleg albanske emisijske banke, ki ji predseduje Italijan, bo odslej obstojala še italijanska kontrola nad finančnim poslovanjem albanske vlade. V kratkem pa nameravajo poslati v Albanijo celo vrsto italijanskih organizatorjev, ki bodo delovali za tehnični, go- spodarski in kulturni napredek Albanije. Uradno poročilo o tem posojilu naglasa, da je fašistovska vlada tudi ob tej priliki pokazala, kako hoče iskreno pomagati albanskemu narodu. Posojilo bo Albanija povrnila šele tedaj,- ko ji bodo gospodarske razmere to omogočile. »Giornalle dltalia« opisuje koristi, ki jih bo od tega posojila imel albanski narod, in našteva ceste in mostove, ki se bodo zgradili, rudno bogastvo in gozdove, ki se bodo eksploatirali, industrijo in po-. Ijedelstvo, ki se bo dvignilo, prosveto itd. Obenem list naglasa, da spričo tega samostojnost Albanije ne bo v ničemer ogrožena. Nejasen političen položaj v Romuniji Dr. Maniu pozvan v avdijenco h kralju — Za jesen se pričakujejo pomembne politične spremembe Bukarešta, 21. julija, n. Listi vsestransko komentirajo novo odločitev dr. Manina, ki odpotuje jutri v Sinajo, kjer ga bo sprejel kralj Karel v posebni avdijenci. Po avdijenci se bo v Bukarešti udeležil poroke princese Ileane. V avdijenco ga je povabil kralj po svojem osebnem tajniku. Dal mu je sporočiti, da bi ga rad videl med svojimi svetovalci. Verjetno je, da se Maniu ne bo več povrnil na čelo nacijonal-no-kmetske stranke, marveč da bo kot bivši politik in državnik postal kraljev svetovalec. Iz druge strani sicer nagiašajo, da ni izključena Maniujeva vrnitev v politično življenje, posebno če mu bo kralj obljubil, da se ne bo zgodilo to, zaradi česar se je Maniu razočaral in umaknil. Listi nagiašajo, da se bo poroka princese Ileane vršila po obredu rimsko-kato-liške cerkve. Poroki bodo prisostvovali načelniki vseh strank, da s tem izpričajo, da se je izvršila po volji vsega ljudstva. sAdeverul« napoveduje za jesen pomembne spremembe v romunskem političnem življenju. Za te spremembe, pravi list, sta značilni dve avdijenci pri kralju vojvodova in Maniujeva. Pogoste avdijence voditeljev nacijonalno-kmetske stranke pri kralju Karlu so baje privedle do tega, da bodo odstavili več velikih županov v Er-delju, ki niso Transilvanci. Veliki župan Filipescu odpotuje meseca avgusta v Pariz. »Cuventul« poroča, da se Filipescu ne b» več vrnil, marveč da bo imenovan za romunskega poslanika v Parizu. Sedanji romunski poslanik v Parizu Cesianu pa bo imenovan za dvornega ministra. Bukarešta, 21. julija, n. Vprašanje guvernerja Narodne banke se vedno bolj zapleta. V začetku t. 1. je Mironescova vlada odstavila Burileanuja z mesta guvernerja Narodne banke. On pa je državo tožil pri sodišču in sodišče je izreklo, da mora Buri-leanu priti zopet na svoje staro mesto. Med tem pa je država postavila na njegovo mesto Angelescua. Ko je tudi ta odšel, je vlada imenovala za guvernerja bivšega trgovinskega ministra Manojlescu-ja. Sedaj je Burileanu vložil tožbo pri upravnem sodišču in zahteval, da se imenovanje Manoj-lešcua razveljavi. Upravno sodišče pa tega vprašanje ne more rešiti vse dotlej, dokler kasacijsko sodišče končno ne razsodi o pritožbi, ki je bila vložena proti sodbi glede odškodnine in glede povratka Burileanuja v službo. Počastitev spomina pok. M. Draškoviča Beograd. 21. julija. 1. Na novem pokopališču so danes dopoldne slavili spomin pokojnega ministra Milorada Draškoviča. Spominske slavnosti so se udeležili kraljev odposlanec general Veljkovič, trgovinski minister dr. Kumanudi, dvorni maršal dr. Diiuitrijevie in mnogo uglednih Beograjčanov. Pravilnik k zakonu o agrarni reformi Višina odškodnine za razlaščene gozdove — Način plačevanja — Splošne določbe londonska konferenca Mednarodno konferenco, ki jo je sklicala angleška vlada v zve/.i z, akcijo za finančno pomoč Nemčiji, je otvoril v ponedeljek zvečer angleški ministrski predsednik z govorom, v katerem je orisal postanek konference ter izrecno poudaril njen dalekosežni pomen. Po njegovem govoru sta podala načelne izjave tudi francoski ministrski pred-Bednik Laval in nemški državni kancelar Briining, ki sta orisala stališči Francije in Nemčije. Govori vseh treh državnikov kažejo, da so se zbrala zastopniki prizadetih držav v Londonu s trdno dobro voljo, da najdejo podlago za sporazum, ki naj omogoči trajno mednarodno gospodarsko sodelovanje in zopet vzpostavi ozračje medsebojnega zaupanja med narodi, bre--. katerega je vsak sporazum iluzoren in le košček papirja. Dasi se vršijo londonska posvetovanja na mnogo širši podlagi, nego je bila podlaga pari.s-.ti ostankov, ni vendar ta konferenca nič drugega nego nadaljevanje pariških razgovorov med franc iškimi in nemškimi državniki. More se sklepati dalje in reči, da so .nor>'-> biti vse težkoče bistvene narave zač 'voljivo rešene le v Parizu. Te ležltoče j v gla nem politične narave, se nanašaj na vprašanje politični’i garancij s strani Nemčije, ki naj ponorijo nredvs m Francijo. Znano pa je, da je zavzemala Francija napram londonski konferenci odklonilno stališje ravno v zvezi z vprašanjem teh garancij! Dejstvo, da se Francija londonske konference udeležuje, je kot tako najboljši dokaz, da je te garancije * strani Nemčije že dobila. Ce je francoski ministrski predsednik v svojem govoru kljub temu omenjal med francoskimi pogoji tudi politične garancije, je ta zahteva bolj tehnične nego politične narave v pravem pomenu te e-sede. To se pravi, da je hotel francoski ministrski predsednik poudariti s tem, da morajo tudi politične garancije figurirati kot element splošnega sporazuma, ki se ima skleniti v Londonu, prav kakor bodo fi-gurirale v njem gar-i. !je čisto finančne narave, proti katerim se bo dalo Nemčiji veliko mednarodno posojilo. Po vsem izgleda torej, da bo londonska konferenca predvsem tehničnega značaja. Na njej se ima na širši podlagi konkretizirati in formulirati to, kar je bilo načelno rešeno že v Parizu. In sem spadajo tudi že prej omenjene politične garancije. Uradni komunikeji, ki so bili izdani v Parizu o rezultatih francosko-nemških razgovorov, so namreč izrecno omenjali, da se je sporazumno določilo, da bo Francija slavila v Londonu tudi take pogoje. Spričo pretežno tehničnega značaja londonske konference se more skpro z gotovostjo računati, da bodo pogajanja gladko uspela. Neuspeh bi mogel povzročiti le kak resen poskus, da bi se vprašanje političnih garancij, ki je bilo brez dvoma rešeno že v Parizu, znova postavilo na dnevni red bodisi z namenom, da bi se popolnoma eliminiralo, bodisi z namenom, da bi se razširilo v splošen pretres mirovnih pogodb v smislu znanih nemških zahtev po njihovi reviziji. V eni in drugi smeri vodi en del svetovnega časopisja tudi izven Nemčije (v Ameriki in Angliji) močno kampanjo. Če bi Francija ne odnehala, naj se Amerika in Anglija odločita ,da rešita Nemčijo končnega poloma sami brez Francije — je geslo te kampanje. Jasno pa je, da je vsa ta kampanja le bolj akademskega značaja. Predvsem je uspešna pomoč Nemčiji brez Francije težko izvedljiva, kajti v Angliji sami se opaža začetek resnih finančnih tež-koč. Toda tudi če bi se izvedla, bi konferenca s takim izidom ne vzpostavila onega zaupanja med narodi, ki se označuje kot eden izmed njenih bistvenih ciljev. Državnikom, ki so se sestali v Londonu, ne bo preostalo torej ničesar drugega, nego da načelni pariški sporazum med francoskimi in nemškimi državniki glede političnih garancij potrdijo ter dajo tem garancijam sporazumno tako konkretno obliko, kot bo najbolje odgovarjala vsem interesom, ki so v igri, in s tem bistvenim interesom miru. Iz vseli teh razlogov moremo računati, kot že rečeno, ako ne s končnim, vendar pa z gladkim uspehom sedanje važne londonske konference v onem obsegu, ki je dosegljiv. Njen uspeh, naj bo tudi samo v ozkem obsegu, bo imel za razvoj vse Evrope najblagodejnejše posledice, kakor bi na drugi strani povzročil njen neuspeh tako novo napetost, kakršne ni bilo več po 1. 1914. in katera bi napravila tudi razorožit-veno konferenco popolnoma iluzorno. Brzojavna centrala v Šenčurju Ljubljana, ‘21. julija. AA. Na poSti v Šenčurju pri Kranju je bil« otvorjena brzojavna in telefonska centrala. VREMENSKA NAPOVED Dun&jj, 21. julija, d. Hladno vreme, spremenljiva oblačnost, od časa do časa padavine, slasti v Severnih Alpah. Beograd, 21. julija. AA. Minister za poljedelstvo je v sporazumu z ministrom za šume in rudnike ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal pravilnik o višini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozdove in o zadevnem postopku. I. Kako se določi odškodnina in postopek. Cl. 1. 1. Gozdovi (gozdna zemljišča s sestavinami) strogega starega zaščitnega značaja (zaščitni pasovi visokih leg, zaščitni pasovi ob javnih prometnih sredstvih in hudourniških področjih, plazovih itd.) in vse ostale neplodne površine v sestavu teh gozdov se bodo razlastile brez pravice do odškodnine. 2. Ako navedeni gozdovi še niso izločeni na podlagi gospodarskih osnov, je potreben predhoden postopek po 8 18 zakona o gozdovih. čl. 2. 1. Odškodnina za druge gozdove (gozdna zemljišča s sestavinami) se bo določila na podlagi čistega katastrskega dohodka po stanju na dan 27. februarja 1919. 2. Gozdovi I. in II. razreda starega čistega katastrskega dohodka bodo tvorili prvi razred agrarne cenitve, gozdovi III. in IV. razreda starega katastrskega dohodka bodo tvorili II. razred agrarne cenitve. V. in VI. razred starega čistega katastrskega dohodka bo III. razred agrarne cenitve, VII. in VIII. razred čistega katastrskega dohodka pa IV. razred agrarne cenitve. 3. Cena I. razreda se odredi tako, da se bo stari čisti katastrski dohodek gozdov II. razreda katastrske bonitete, izražen v kronah pomnožil s količnikom 200. Tako dobljena vsota je dinarska cena za I. razred agrarne cenitve. 4. Cena II. razreda se določi tako, da se vrednost I. razreda zmanjša za 20Vo. 5. Cena III. razreda se ugotovi s tem, da se vrednost II. razreda zmanjša za 20%. 6. Cena IV. razreda se določi tako, da se vrednost III. razreda zniža za 50“/». Cl. 3. Odškodnina po gornjem členu velja za normalno porasle gozdove, stare nad 100 let in najboljše vrste lesa ter brez posebnih težkoč za razlastitev. 2. Ali so razlaščeni gozdovi podnormalno porasli, kolikšna je njihova starost, kakšna jim je vrednost lesa in ali obstoje posebne težkoče za razlastitev, bodo določile manjšo vrednost od primera do primera posebne komisije. Ta cene bo veljavna za obračun. Cl. 4. Za opravljanje del po čl. 3, 5, 8 in 9 tega pravilnika bo ban imenoval komisije, ki bodo sestavljene iz dveh kvalificiranih gozdarskih veščakov. Eden teh bo sreski gozdarski referent dotičnega sreza, eden pa poljedelski strokovnjak banske uprave. Komisijam bodo predsedovali sreski načelniki srezov, kjer so gozdovi. Cl. 5. 1. Te komisije bodo poskrbele oziroma določile na licu mesta tele podatke: a) o potrebi agrarnih subjektov v zmislu § 24 zakona, upoštevajoč pri tem število članov zainteresiranega kolektivnega telesa ln o velikosti in stanju gozdov, ki so jim bili doslej lastniki. b) o razpoložljivih gozdnih površinah v zmislu § 24 zakona, pri čemer je treba paziti na njihovo gospodarsko stanje, gospodarsko pripadnost in na potrebe gozdne industrije, za katere je treba primerno izvesti načela čl. 1 in 2. zakona z dne 15. marca 1929 1. o zaščiti domače lesne industrije, tako da se ji po možnosti zajamči primerna kapaciteta tehničnega lesa iz lastnih gozdov, c) o možnosti ustanovitve novih gospodarskih celot z ozirom na dosedanjo in novo posest agrarnih subjektov. 2. Razen tega bodo komisije poskrbele zem-ljeknjižne izpiske, izvlečke Jz lastninskih listin in lastninskih knjig zemljških zajednic, popise rodbin zainteresiranih vasi oziroma upravnih občin, ter naj sestavijo pregledne načrte velikih gozd lih posestev. Cl. 6. Veleposestniki so dolžni, da predlože komisijam popolne gospodarske podatke, kontrolne knjige in ostalo gradivo za cenitev z vsemi načrti. Cl. 7. Pri novo ustanovljenih kolektivnih telesih, kakor tudi pri že obstoječih, ki bodo izpopolnjena z novimi posestvi, tvori osnovo za ustanovitev oziroma za izpopolnitev popisa vseh upravičencev celokupno število prebivalcev rodbin, ki stalno prebivajo v dotičnih občinah ali vaseh. Cl. 8. 1. Komisije bodo sestavile o svojem delu zapisnik, v katerega morajo poleg podatkov po čl. 3 in 5. tega pravilnika vstaviti opombe in zahteve agrarnih subjektov in veleposestnikov. 2. Komisije morajo zapisniku priložiti vse gori navedene listine in načrte. Cl. 9. 1. Na osnovi tako zbranih podatkov in načel v zmislu čl. 1, 2, 3, 5 in 7. tega pravilnika bodo komisije za vsako gozdno veleposestvo, za katero se zahteva razlastitev, predložile utemeljen predlog: ' a) o površini, ki jo je treba razlastiti v korist vsakega posameznega subjekta, b) o ocenitvi manjše vrednosti v zmislu čl. 3 tega pravilnika. 2. Na ta način utemeljene predloge morajo komisije predložiti brez zavlačevanja preko pristojne banske uprave ministrstvu za poljedelstvo, da jih reši v zmislu § 24 zakona. Cl. 10. Odškodnina za gozdna zemljišča (krčevine) imovlnskih občin, ki so bila na osnovi dosedanjih zakonov o agrarni reformi že poljedelsko kultivirana, se bo določila po odredbah 8 28 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Cl. 11. Odškodnina za gozdne paSnike in za druge površine, ki jih je mogoče obdelati in ki se nahajajo v sestavu gospodarskih jedinic, se bo določila po predpisih 8 28 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Cl. 12. Odškodnina za zgradbe in za druge gradbene objekte, ki so potrebni za upravo, ekonomijo in izkoriščanje gozdov, ki *e naj razlastijo, se bo določila na podlagi i 34 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Cl. 13. 1. Ce se vsa površina ali pa samo en del gospodarske enote razlasti v korist nekaterih agrarnih subjektov, bodo dotičnl subjekti participirali pri plačanju odškodnine po stanju in površini gozdov, ki so mu pripadli. 2. V kolikor bodo obstajali upravičeni razlogi gozdno-gospodarskega značaja zoper razdelitev razlaščenega gozda, ne glede na površino, se bodo zadržali odnosni agrarni subjekti. Cl. 14. 1. Izvzamejo se iz razlastitve vse naprave za predelavo lesa in drugih gradbenih objektov, ki služijo veleposestniku v industrijske svrhe, kakor tudi za eksploatacijo preostalega dela gozda. 2. Za gradnjo gozdnih cest, potov in skladišč kakor tudi za njihove objekte se ne plača nikaka odškodnina. 3. Višina odškodnine se ugotovi na podlagi cen, ki bi se mogle doseči s prodajo samo onih delov naprav objektov in instalacij za predelavo lesa, ki se lahko uporabijo za aplanacijo gozdov vobče (železni materijal in konstrukcije, tekoči material, stroji in ostali uporabljivi deli instalacij za predelavo lesa). 4. V koliko te naprave, instalacije in drugi objekti ne pridejo v poštev za agrarne subjekte, sme lastnik gozda v roku pol leta od dneva pravne veljave razlastitvenega odloka odstraniti te naprave. Instalacije in ostale objekte v svojo korist. Ce lastnik tega ne stori, pripadejo te naprave, instalacije in ostali objekti brez odškodnine dotičnim agrarnim subjektom. 5. Ce bi bile te naprave, instalacije in ostali objekti potrebni tudi za eksploatacijo razla- ščenega gozda, kakor tudi za ostali del gozda, ki bo ostal veleposestniku v svobodno uporabo, je dolžan dotični veleposestnik dovoliti vso porabo vseh navedenih naprav proti odškodnini in na način, ki se sporazumno ugotovi. 6. V primeru spora po 4. odstavku tega člena je obvezen sklep paritetnega razsodišča štirih članov. Predsednika imenuje pristojna banska uprava. II. Način izplačila. Čle. 15. 1. Glede na posebni značaj gozdnega gospodarstva se lahko prizadetim agrarnim subjektom dovoli odgoditev plačevanja anuitet, če nastopijo za to upravičeni razlogi. 2. Obrazložene prošnje za odgoditev plačila je treba v roku enega meseca dni pred dospelostjo plačilnega roka poslali prešo sreekega načelstva banski upravi, ki bo o tem razsodila. 3. Te prošnje 6e lahko ponove, če bi tudi po podaljšanem roku obstojali isti razlogi. Čl. 16. Vse ostale odredbe za izplačilo odškodnine, vsebovane v zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, veljajo tudi za razlaščene gozdove. III. Sklepna določila. Čl. 17. 1. Tiste gozdne površine in gozdovi, ki so na podlagi sklepa državnih oblasti že izločene za potrebe agrarne reforme, se lahko zaokrožijo odnosno komasirajo v mejah prirod-nih gravitacij, ki bodo najbolje ustrezale rentabilnosti gozdnega gospodarstva agrarnih subjektov in lastniku preostalega dela gozda. 2. Pri tem je treba stremeti za tein, da novo določene meje obsegajo najmanj toliko površine, kolikor je je že izločene. Čl. 18. 1. Vse gospodarske osnove in ostali taksacijski operati z vsemi načrti, ki so bili do zdaj sestavljeni za razlaščene gozdove in gozdna zemljišča, bo prodal lastnik brez odškodnine agrarnim subjektom odnosno sreskenni načelstvu, v čigar področju se razlaščeni gozdovi nahajajo. 2. Če se razlasti samo en del teh gozdov, se postavijo lastni elaborati in načrti na razpolago sreskemu načelstvu v svrho prepisa listih podatkov, ki se nanašajo na razlaščeni gozd, brez pravice do odškodnine. Čl. 19. Ce so potrebe agrarnih interesentov tolikšne in je razpoložljivih gozdov tako malo, da se morajo razlastiti vse do maksimuma, določenega v čl. 24 zakona, ima veleposestnik v smislu čl. 13 v zvezi s čl. 24, odstavek 4 zakona pravico opcije, vendar tako, da s tem ne onemogoči izročitve preostalih gozdov namenu, v katerega se razlasti iz gospodarskih razlogov. Čl. ‘20. 1. V kolikor obstoje pogodbe glede eksploatacije razlaščenih gozdov, se prepusti dogovoru strank, ali bodo še dalje ostale v veljavi. 2. V primeru nesporazuma bodo ekeploatatorji izkoristili samo etat za eno gospodarsko leto, ki si zaključi do 1. aprila 1932, z obvezo, da bodo primerno plačali novemu lastniku. Čl. 21. Uprava in nadziranje nad razlaščenim gozdom se bo vršilo po značaju kolektivnih enot po obstoječih zakonih. Čl. 22. Predpisi tega pravilnika veljajo v vseh primerih, v katerih gre za razlaščene gozdove. Čl. 23. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tistega . Težavno vprašanje je tudi cesta v Tunjice. Del te ceste v dolžini 400 metrov je za vožnjo skoro nemogoč. Leži namreč v globokem jarku pod znanim kamnolomom in ima izredno velik vzpon. Vsako posipanje in popravljanje v tem delu ceste je brez koristi, ker voda ob prvem deževju zopet vse razdene. Predlaga se torej preložiti cesto v dolžini 400 metrov in sicer tako, da se bo odcepila od seflanje nad kamnolomom in šla po ozemlju treh posestnikov, ki so že obljubili odstopiti zemljo deloma brezplačno, deloma pa za majhno odškodnino. Novi del ceste bi imel veliko manjši vzpon in bi bil zgrajen na trdnejšem ozemlju. Bansko upravo se sklene prositi za načrle in 50 odstotni prispevek. Cesta bi se potem proglasila za banovinsko. Mestna klavnica ne odgovarja več potrebam mesta niti higijenskiin predpisom. Tovarnar g. Tone Knaflič je ponudil, da jo odkupi za vsoto 40.000 Din. Pripravljen jo je prepustiti nato še občini v dveletno brezplačno uporabo, dokler se ne zgradi nova. Nato jo bo pa podrl. Nova klavnica bi se zgradila na občinskem svetu v Podgori ob Bistrici. Ponudba g. Knaf-liča in predlog, da se dajo napraviti načrti za novo klavnico, je bila sprejeta. Predolgo se že vleče vprašanje postavitve spomenika v svetovni vojni padlim Kainniča- Kamnik, 21. julija. V ponedeljek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici četrta letošnja občinska seja, za katero je vladalo med občinstvom veliko zanimanje, zlasti radi vprašanja Meščanske korporacije. Odbornikov je bilo navzočih 17. Sejo je otvoril župan g. Franc Kratnar in po ugotovitvi sklepčnosti ter kratkem poročilu takoj prešel na glavno točko dnevnega reda: Izvedba agrarne reforme. Ker se novi zakon o agrarni reformi tolmači na splošnem tako, da bi po njem tudi posestvo Meščanske korporacije, ki obsega nad 4000 ha rodovitnega sveta, moralo biti deljeno, se potegujejo za njegove pašnike in gozdove vse okoliške občine. Kamniška mestna občina ugotavlja, da je posestvo, ki je v zemljiški knjigi označeno kot last mesta Kamnika, nerazdeljivo, in ga pod pogojem, da spada res pod novi zakon (kar je pa malo verjetno) odločno reklamira zase. Ker vlada za to vprašanje veliko zanimanje ne samo med kamniškimi občani, ampak tudi med prebivalstvom vseh okoliških občin, ki bi se rade okoristile z novim zakonom, bomo o tem še natančneje izpregovorili. Za Meščansko korporacijo je prišel na vrsto obračun za leto 1930. Preglednika računov gg. Stergar in Kramar sta pregledala obračun in našla vse v redu. Proračun ni bil niti pri izdatkih niti pri dohodkih prekoračen. Predlagani absolutorij je bil soglasno sprejet. Glede tlakovanja mestnih ulic se je ugotovilo, da bi bil asfaltni tlak, kakor ga imajo v paškem, za 30 Din cenejši pri kvadratnem me- Hranilnii Celje -1 :a Dravske ban .iubljana - Ma oirine iribor Pupila O rno varni denarni zavodi Dravske banovine, ki tudi jamči za vse njihove obveznosti z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. - - - Sprejema ijo vloge na knjižice in tekoči ra- čun z najvišjim obrestovanjem. Dovoljujejo kredite, posreduje as v vseh denarnih posli! o Najbolj v« trna naložba prihn inkov! nom. Ker ni upanja, da bi se v doglednem času zbrala vsota 50.000 Din, ki bi komaj zadostovala za dostojen spomenik sredi mesta, predlaga g. Stergar, da se za 15.000 Din, ki so že zbrali v ta namen, postavi na pokopališču na Žalah dostojna spominska plošča z reliefom. Rešitev bo padla na seji Matice živih in mrtvih. Na predlog, da bi se železni most čez Bistrico že v letošnjem letu prepleskal, ker je tega že nujno potreben, se ugotovi, da je cestni odbor že vstavil primerno vsoto v letošnji proračun, ki pa še ni potrjen. Občina se obveže, da prispeva 10.000 Din k stroškom za asanacijo vasi Nevlje, Vrhpolje in Olševek. Za popravilo ur na cerkvenih stolpih občina ne more ničesar prispevati. Otroški bazen v- kopališču se bo zgradil že letošnjo jesen. Občina ima že potrebni les zagotovljen. V občinsko zvezo je bila na ponovno prošnjo sprejeta Pengor Frančiška iz Podgore. Po izčrpanem dnevnem redu je g. župan zaključil sejo. Ponesrečeni bogoslovec Janko Pirnat podlegel poškodbam 22-letni bogoslovec Janko Pirnat, o katerem smo včeraj poročali, da se je v nedeljo smrtno-nevarno ponesrečil z avtomobilom in da so ga prepeljali v celjsko javno bolnico, je včeraj zjutraj podlegel svojim poškodbam. V ponedeljek popoldan ga je še obiskala njegova mati, ki so jo brzojavno poklicali, Pirnat pa je ves čas ležal v nezavesti. Truplo so včeraj popoldan z avtomobilom odpeljali v Spodnje Jarše pri Kamniku, kjer ga bodo pokopali. Prerano preminulemu mladeniču blag spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Požar v »Žuljavi vasi« — Galjevici Nesrečna družina je rešila samo svojih sedem otrok Ljubljana, 21. julija. V bližini dolenjskega kolodvora je velika naselbina, ki šteje okoli 150 ličnih, leseno izdelanih hiš in hišic, v katerih prebiva okoli 800 prebivalcev. Danes okrog 15. ure je izbruhnil požar v hiši Ivana Hrastnika, ki je uslužben kot ključavničar v remizi mestnega tramvaja. Ko so prebivalci opazili dim in dognali, da je v hiši nastal ogenj, so se zelo prestrašili, ker sloji tam na glavni cesti hiše tik poleg druge in so lesene, pa le ometane. Nekdo je s kolesom takoj odhitel na stražnico javit požar. Železniški načelnik E. Antosijevič pa je med tem telefonično že obvestil mestne gasilce, ki so 20 minut nato prihiteli na lice mesta, ravno ko je bila nevarnost največja, da se vnamejo še tri sosednje hiše. Te bi se bil« tudi vnele, če bi ljudje ne polivali sten z vodo, ki so jo požrtvovalni okoličani prinašali od vseh strani. Gasilci so takoj pripravili motorno brizgalno in v dobre pol ure požar pogasili. Poleg njih pa so prihiteli na pomoč tudi gasilci prostovoljnega gasilnega društva na Barju pod vodstvom njihovega požrtvovalnega načelnika Ivana Vrbinca. Barjani so črpali vodo iz Galjevice, mestni gasilci pa iz hidranta mestnega vodovoda. Požar je nastal baje v kuhinji. Lastnikova žena je zakurila v štedilniku in nato je odšla na vrt okrog hiše. Kmalu pa je pritekel za njo njen sinček in ji povedal, da gori. Vsa prestrašena je stekla v kuhinjo in videla, da gori. Vnel se je gotovo dimnik ali kakšna lesena reč v zidanju. Uboga žena je rešila le svoje otroke, ki jih ima 7. Le kaj malega so rešili drugi. Ogenj se je strašno naglo širil. Uboga družina, ki je sedaj brez strehe, je bila zavarovana za 25.000 Din, vendar pa je škoda precej večja. Oprave in obleke niso imeli zavarovane. Na pogorišču se je zbralo mnogo ljudi, ki so sočustvovali z nesrečno družino. Dve hudi nesreči pri mlatilnici Enemu je stroj odtrgal roko pri laktu, drugemu je iztrgal kost do lakta Bogojina, 21. julija. Žalik Ivan iz Gančan je pred dnevi podajal snopje v mlatilnico. S snopom pa je. stroj potegnil fanta za seboj in mu roko pri laktu odtrgal. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. Šebjan Štefan iz Dobrovnika je pomagal pri mlačvi v Gomilicah. Takoj pri prvem "snopu, ki ga je spuščal v mlatilnico, ga je pograbilo tudi za roko. Grozen krik je prestrašil delavce in mladi enaindvajsetletni Štefan je pokazal okrvavljeno roko, ki ji je stroj do lakta iztrgal kost. 1 e nesreče spravljajo ljudi v bojazen, da si skoraj ne upajo na mlatilnico. Lizol — ker se je sprla z zaročencem Ljubljana. 21. julija. Snoči okoli 21. ure je samska delavka Antonija Friškovec, roj. leta 1900. na Drenovem griču,, pristojna na Vrhniko, stanujoč« v baraki ob Masarvkovi cesti, izpila v samomorilnem namenu večjo količino lizola in obležala v nezavesti v Turkovi župi v Komenskega ulici. Sreča je hotela, da jo je našel šofer Franc Hribar, uslužben pri Turkovem podjetju, ki je takoj poklical rešilni avto in jo dal odpeljati v bolnišnico. Tam so ji iapraH želodec in jo nato oddali v domačo oskrbo. Kakor se je ugotovilo, si je nesrečna Antonija hotela končati življenje, ker se je sprla s svojim zaročenc«m. JUGOSLOVAN Jz Dravske banovine Prva podpora gosp. bana za pogorelce v Nadlesku Ljubljana, 21. julija. Že v ponedeljek zjutraj ua prvo telefonično obvestilo sreskega načelnika v Logatcu o veliki požarni katastrofi v vasi Nntflesek je gosp. ban dr. Drago Marušič nakazal /a pogorelco kot prvo pomot' znesek 30.060 Uiti. Županstvo iu sresko načelstvo sta liila isti dan obveščena o izvršitvi tega nakazila. Usoda geodetskega oddelka na ljubljanski univerzi Ljubljana, 21. julija. h geodetskega jtečaja« nastali kullurno-gfodetski oddelek, ki radi svojega ustroja ni vžival splošnih simpatij, se bi moral postopoma umakniti splošnogeodetskemu oddelku, ki je glede na položaj in potrebe naše države neobhodno potreben oddelek. Z minulim šolskim letom je obstojal }. letnik čistogeod. oddelka in II., III. in V. letnik kullurnogeodetskega oddelka, z nastopajočim šolskim letom pa bi /.o obstojal I. in II. letnik čistega geodetskega oddelka in le še III. in IV. letnik kul-turnogeodetskega oddelka. Fakultetna seja tehniške fakultete pa je nedavno sklenila, da se jeseni ne ntvorita več I. in II. letnik čistogeodetskega oddelka. Stanje, nastalo s tem sklepom, je to-le: kulturnogeorletski oddelek je v likvidaciji, geodetskega oddelka (jeseni I. in II. letnik), pa sploh ni več. Ukinjenje je izvedeno via faeti. Ta ukinitev ni našla posebno ugodnega odmeva ne v univerzitetnih, ne v strokovnih in drugih krogih, še manj v študentskih vrstah, kajti pomisliti je treba, da je bilo na oddelku 130 slušateljev in da je bil eden najštevilnejših oddelkov na tehn. fakulteti. Z neotvoritvijo II. letnika so zlasti prizadeti dosedanji slušatelji I. letnika, ki ne morejo nadaljevati študij, ki so si ga izbrali. Vsiljuje se nam vprašanje, kakšna je usoda geodetskega oddelka po tem sklepu, in še bolj, kakšna je usoda 130 slušateljev oddelka. S tem ukrepom tehnične fakultete menda ja ni zopet sproženo vprašanje ukinitve š« drugih oddelkov ali fakultet na naši univerzi?! Vse to zahteva, da odločilni Cini tekj v javnosti pojasnijo predvsem usodo Heouetskega oddelka na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani, — Prizadeti. Celje * Nastop novega predstojnika mestne poli-eije. Včeraj popoldan je prispel v Celje novi predstojnik mestne policije g. Gustav Puš in prevzel posle. Dosedanji predstojnik g. Gerzi-niS odpotuje danes v Maribor, da tam nastopi mesto predstojnika mestne policije. * Osebna vest. Za uradniškega pripravnika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju je imenovan g. Georgij KudaSev. * Smrtna kosa. V ponedeljek je v Gaberju St. 152 jn. V njej je bila ura ter različna druga drobnarija. Dobi se pri predstojništvii mesta« policije. d Uradne ure ua banski upravi. V uradih kraljevske banske uprave Dravske banovine ter !' ' ' nili državnih upravnih oblastev, kakor I"' i. nih in banovinskih zavodov so do ; I.:. delavnikih uradne ure od 7 in pol do i. i .ml in od 16 do 18.; ob sobotah pa od 7 in pol do. 13. d Uradne ure za stranke pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani so vsak torek in petek od 10. do 12. ure. V izven* uradnih dneh, oziroma urah, se stranke no bodo sprejemale. d Sprejem v železniško službo. Direkcija drž. železnic Ljubljana objavlja, da so vsa mesta v administrativni službi zasedena in se vsled tega v njenem območju ne morejo upoštevati nobene prošnje za sprejem v to službo in so vse tozadeven osebne intervencije poedineev pri direkciji brezuspešne. Pač pa sprejme prometno-komercijaliii oddelek direkcije 30 do 40 kandidatov za vlakosprenmo službo (vlakovodje, prtljažniki, revizijski sprevodniki). Kandidati za ta mesta morajo izpolnili vse pogoje, navedene v 2 in 3 zakona o državnem saobračaj-nem osobju z dne 1. julija 1931. Razven tega morajo reflektanti na službo vlakovodje imeli najmanj 4 razrede srednje šole ali drugo enakovredno šolo, za službo prtljažnika in revizijskega sprevodnika pa najmanj 2 razreda srednje šole ali drugo enakovredno šolo. Pravilno kolekovane prošnje naj se vpošljejo na prometno komercijaliii oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani. d Nov pravilnik za hranilno in čekovno službo pri postali. Z rešenjem gospoda prometnega ministra je odobren namesto dosedanjih odredb za izvrševanje poštne čekovne služba iz 1. 1923. in Pravilnika za izvrševanje poštno-hranilne službe iz I. 1926. nov skupni Pravilnik za hranilno in čekovno službo pri poštah. S tem pravilnikom so izpremenjena mnoga dosedanja določila, zlasti še računska. Slovenski prevod tega pravilnika izide te dni. Izdal ga bo svetnik poštne direkcije dr. Janko Tavzes. Novi pravilnik bo potreben vsem poštam, kakor tudi računoimetnikom in tistim, ki žele otvoriti čekovni račun ali pa nalagati denar pri poštni hranilnici. d Vpisovanje ua tehniško srednjo šolo v Ljubljani in na delovodske in strokovno-obrtne šole tega zavoda bo od 1. do 5. septembra. Pred 1. septembrom se ne sprejme nobene prijave. d Razpisana služba. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti II. reda Terbegovci—Mostje—Paclnje od km 10.000 do km 15.950. Prošnje1 je vložiti' najkasneje do 20. avgusta 1931. pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. d Za pogorelce v Nadlesku. 10 dolarjev je daroval za pogorelce v Nadlesku naš naročnik gospod Kollander Avgust, doma iz Poljčan, ki je dospel kot vodnik naših rojakov iz Amerike iz Clevelanda v Slovenijo na izlet. Prizadeti Pogorelci prejmejo dar v upravi Jugoslovana, Ljubljana, Gradišče 4. Da bi plemeniti darovalec imel še mnogo posnemalcev! d Opozarjamo na današnji oglas trgovine barv iu lakov. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. fiOO d Če si hočete zavarovati posul rt n insko podporo v slučaju smrti svojcev, pristopite k »Vzajemni pomoči«, reg. pom. blag. v Ljubljani, Borštnikov trg 3, I. 103.1 Vse dobre lastnosti ima »PAN« ovratnik. 1629 d Vsem čebelarjem sporočamo, da je bilo naše društvo od velesejmske uprave vabljeno, da razstavi na letošnjem jesenskem velesejmu svoje pridelke in orodje. Odbor je vabilo sprejel in bo pripravil vse potrebno, da bo naša stroka na razstavi častno zastopana. Odbor Čebelarskega društva vabi zato vse svoje člane, ki se hočejo razstave udeležiti, da se takoj pri-jvijo in sporoče, kaj in koliko bluga bodo razstavili, da si pripravimo primeren prostor. Razstavili bomo med, vosek in razne čebelarske posebnosti. Jesenska razstava bo od 29. avgusta do 9. septembra. Vsem, ki se bodo prijavili, bomo poslali podrobna navodila. Prijave pošljite na naslov Josip Verbič, profesor v Ljubljani, Streliška ulica 32 ali pa na društvo. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Lažni sodni uradnik iz Ljubljane. Pri posestnici Ani Hrovatovi v Krajnem brdu št. 8, občina Krašnja, se je zglasil pretekle dni Ivan Lepšina, roj. 1. 1903. v Brežicah, ključavničarski pomočnik po poklicu, iu se predstavil za sodnega uradnika Slavka Žnidaršiča iz Ljubljane. Lepšini se je posrečilo, da je na goljufiv način izvabil od Hrovatove 850-50 Din. d Vlom včevljarsk« delavnico v Novi vasi. Neznan vlomilec je odprl s ponarejenimi ključi ali z vitrihom delavnico čevljarskega mojstra Ivana Lorbeka v Novi vasi pri Studencih in je odnesel več parov moških in ženskih čevljev v skupni vrednosti 3818 Din. Vlomilec je poleg čevljev odnesel še druge manjše predmete, katerih vrednost še ni znana. d Vlomilec pobegnil iz magistralnega zapora. V klet kapucinskega samostana v Ptuju je vlomil okoli polnoči Ivan Strasser, roj. 1. 1897. v Pobrežju pri Ptuju, zaposlen pred kratkim kot prodajalec sladoleda v Ormožu. Strasser ni imel sreče, ker so ga očetje kapucini zasačili in oddali v zapore mestnega načelstva, odkoder pa je1 neznaiiokam pobegnil. Za Strasserjem je izdana tiralic«. CiubljcLVMa ■ Tragična smrt tir. Stanka Novaka. V torek Je umrl v ljubljanski bolnici gosp. dr. Stanko Novak, tajnik banske uprave. Njegova nenadna smrt je presunila vse njegove številne znance, prijatelje in tovariše, ki so pokojnika poznali kot simpatičnega, ljubeznivega in priljubljenega moža in uvaževanega jurista. Pokojnik je bil postavljen pred 14 dnevi za namestnika obolelega sreskega načelnika v Ptuju. Med tem si je inficiral neznatno rano in si zastrupil kri. Moral je v bolnišncio, kjer 11111 pa niso mogli več rešiti mladega življenja. Bil je star 40 let in zapušča soprogo in otroka. Blag mu spomin, žalujočim globoko sožalje! ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Kristina Bayr, roj. Vidic, vd. Dečman, 94 let stara, zasebnica, Ambrožev trg 10. Blag ji spomini Žalujočim naše sožalje! ■ Stenografična tekma na Christofovem učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska cesta 7, se je vršila pretekli torek. Tekme se je udeležilo lepo število gojenk. Narekovanje je trajalo pet minut z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vodila strokovna učiteljica gospa prof. Robidova. Tema nareka je bila Cankarjev »Ministrant Jokec«. — Prva je bila gdč. Obilčnik Nada iz Reke, druga gdč. Benčina Silva iz Trsta, tretja gdč. Habjan Marica iz Dolenje vasi pri Kranju, četrta gdč. Gril Berta iz Ljubljane in peta gdč. Ufak Milena iz Ljubljane. — Lepo in hitro delo mladih stenografinj je vse presenetilo ter zavodu zaradi uspeha, s katerim je zaključil 28. šol. leto, čestitamo. Kakor smo poučeni, ima več absolventinj zavoda že službe, mnoge pa imajo službe zagotovljene. ■ Najboljši liker sveu »Gromožovka« Maribor, Maistrova. 1334 ■ Nedostojno vedenje v javnem lokalu. Radi nedostojnega vedenja je bil aretiran samski delavec Vinko G., ki je v neki gostilni v Zgor nji feižki v pomanjkljivi obleki hodil od mize do mize in se nespodobno obnašal, da so se gostjo zgražali. ■ >MOTOH< KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ S samokresom je streljal nanj. Posestnik Ivan Marinko iz Verovškove ul. 5 je prijavil policiji, da je oddal nanj Matija T., kovaški mojster, iz bližine dva strela iz samokresa, ne da bi ga zadel. Marinko je izjavil, da je streljal T. nanj, ker je šel čez ulico na njegov svet odstranit žleb, ki je bil tako napeljan, da je vsa voda tekla čez Verovškovo ulico pod njegov pod in od tam v hlev, kjer je bila živina. Policija je T. samokres zaplenila, ker ni imel orožnega lista. ■ Nočni napad na Lepi poti. Samskega kovača Josipa Kunstlerja, stanujočega na Lepem potu, so okoli 0-30 ure ponoči napadli pred Kavčičevo vilo štirje delavci in ga tako obdelali, da je moral iskati zdravniške pomoči. Domnevni napadalci so bili iz Trnovega In jih je policija takoj po Kunstlerjevi prijavi aretirala, a takoj tudi izpustila, ko so dokazal) svojo nedolžnost. B Dve tatvini. Pavlu Razporu, delavcu pri slavbeniku Tomažiču, je bila nkradena v Mencingerjevi ulici na Tomažičevi stavbi iz hlačnega žepa rjava listnica z več listinami v skupni vrednosti 00 Din. — Dijaku Ivanu Močanu, Apikova ul. 6, je bila na telovadišču Sokola III. ob Dunajski cesti ukradena srebrna žepna ura vredna 400 Din. ■ Najditelj, ki se je sam nagradil. Kakor smo že poročali, je izgubil Frane Jakopin, stanujoč na Cesti na Loko št. 17, iz Rožne doline proti domu temnosivo usnjato listnico 8 1100 dinarji in raznimi dokumenti. Dokumente, iz-vzemši treh potrdil gospodarske pisarne Tribuč, so našli in vrnili oškodovancu, listnico z gotovino si je pa neznan naidilelj 'obdržal za nagrado. Maribor m Adresar mesta Maribor. V založbi Podravske lisikarne (prej vAžbe«) je pravkar izšel že dolgo pogrešani Adresur mesta Maribor z novim mestnim načrtom. Adresar stane 47 Din. Podravska liskama p« je obenem izdala tudi posamezne načrte mesta Maribora, katere prodaj« po 10 Din. 111 Prvi nastop Sokola v Slivnici. Dne 8. septembra t. 1. bo v Slivnici pri Mariboru prvi javni nastop tamkajšnjega novega sokolskega društva. • 111 Premestitev. S prvim avgustom je premeščen od tukajšnjega policijskega predstojni&lva k policijskemu ravnateljstvu v Ljubljano gosp. Ludvik Macarol, podnadzoihik policijskih agentov, uradnik IX. skupine. 111 Obmejni promet v prvi polovici leta. V prvi polovici letošnjega leta je na severu prišlo in odšlo 43.827 Jugoslovanov, 44.567 Avstrijcev, 15.164 Čehoslovakov, 7089 Nemcev in 8007 drugih, skupaj 118.664 oseb. V tranzitnem prometu je v tem času potovalo preko našega ozemlja 25.875 oseb. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Tranzitni promet v juniju. V mesecu juniju je v trami ta e«! promelu potovalo preko našega severnega ozemlja #286 oseb, in sicer na progi Maribor— Rakek 1596, na progi Rakek Maribor 1597, na progii Prevalje—Maribor 226, na progi Maribor—Prevalje 917, na progi Prevalje—Labud 855, na progi Lahud —Prevalje 1084, na pro^i Prevalje—Kotoriba 43 in na progi Kotorjba—Prevalje 568. ni še vedno »Marbiirg«. Na Radvanjski cesti, kjer kopljejo jarek za novi kanal, stoji tabla z napisom; Ceela zaprta. Pod tem napisom pa: » Asfaltujvtemehmung C. Ficke 1, Marburg «. I).< Upanio, da bo tabla kmalu iaginJla. V rhnika Priobiitev vojnega razporeda za vrhniško občino. V nedeljo 26. jul. naj se zbero vsi vojaški obvezniki roj. letnikov 1881. do 1909. pred Gasilnim domom ob 8. uri in ne ob 9., kakor je bilo javljeno. Kdor je dobil dve po-zivnici, velja ena zanj, druga pa za živino in vozila. Kdor od teh letnikov ni dobil poziva, pa ima voj. knjižico na občini, mora vseeno priti, da ne bo imel potem sitnosti in potov. Nenadoma je preminul posestnik in svoje- časni oskrbnik Lenarčičeve tovarne g. Franc Prek. V petek je odšel v ljubljansko bolnico, da bi ga operirali na zastareli kili. ki se mu je začela že gnojiti. Pomoč pa je bila že prepozna. V nedeljo ob 11. je zatisnil.oči za večno. Pokojnik, ki je imel blago srce in usmiljenje do trpečih, jo bil dolgo let občinski odbornik in svetovalec. Njegovo truplo bo prepeljano na Vrhniko in pokopano na domačem farnem po-kopališi 11. Preostalim naše iskreno sožalje. (■ašeiija vasi Nadlesk pri Starem trgu so se udeležili tudi gasilci iz Verda s svojo motorno brizgalno. Tudi vrhniški gasilci so bili že pripravljeni za odliod; iz nerazumljivega nam razloga pa je župni tajnik g. H. ukazal, naj ostanejo doma, češ, da itak ne more biti nič posebnega. sicer bi itak dobili telefonično obvestilo. ali bi jih pa obvestil sel. Ribe je lovil. Neki mlad fant je v petek zvečer ujel na trnek okoli 4 kg težkega sulca. Imel ga je skoro že na suhem, a se mu je utrgala vrvica in sulec je bil rešen. Svarimo mladino. naj ne poskuša na skrivnem loviti ribe, ker je to tatvina. Delavski tabor na Vrhniki. Že ves teden so bili nalepljeni po Vrhniki plakati, na katerih je bil napovedan za nedeljo 19. julija delavski tabor pri Sv. Trojici. Ker je i>il združen s sv. mašo, se je v resnici zbralo ob 9. uri na prijaznem gričku precej ljudi. Med mašo je prišel k prirediteljem orožnik tukajšnje orožniške stanice g. Muha in jim sporočil, da se shod ne more vršili, ker ga niso prijavili. Zbranim ljudem je nato g. Koprivc Matic naznanil, da se shod ne more vršiti, kljub teinu, da so imeli take shode že na večjih krajih. Danes pa zaradi »reruin novaromc shoda ne smemo imeti. Tu je g. K. M. mislil najbrže na 6. januar. Vprašamo tega gospoda, kdaj sploh so bili tisti časi, ko se je prirejalo shode in tabore, ne da hi bili ti prijavljeni. Vedeli bi tudi radi, s kakšno pravico sinejo še danes prirejati tabore ravno krščanski socijalisti, kakor so razglašali plakati, saj je že Vsakemu človeku znano, da strank in partij ni več iii večina naroda tudi želi, da jih še dolgo ne bi bilo. Take prireditve ne dosežejo drugega, kakor umetno vznemirjenje ljudstva. Sicer pa g. K. že poznamo še od tedaj, ko je nosil znake razpuščenih organizacij. K. V Trbovlje Na sobotnem sestanku zaupnikov 11. skupine je bilo sklenjeno, da napravijo rudarji v nedeljo 26. t. 111., t. j. na praznik sv. Ane, izlet na Sv. Planino, kjer bo služba božja. Izleta se udeleži tudi Delavska godba. — Izvoljeni so bili dalje zastopniki, ki se bodo udeležili mezdnih pogajanj 21. t. m. v Ljubljani. Dalje je II. skupina sklenila, da posreduje pri rudniku radi reduciranih rudarjev pri podjetju Dukič, ki naj bi jih rudnik sprejel v delo. Občni zbor krajevne protituberkulozne lig« bo v soboto 25. t. m. ob 6. uri v šoli na Vodah. Udeležba naj bo polnoštevilna, ker se problem tuberkuloze ne tiče samo že obolelih, marveč vsega prebivalstva. Loke pri Zagorju Elektrika. V novoustanovljeno električno zadrugo^ na Lokah se je vpisalo že lepo število zadružnikov, ki si žele električno razsvetljavo. Zanimanje za električno zadrugo je veliko in kakor smo obveščeni, so vse priprave v polijem teku, tako da bodo v štirinajstih dneh pričeli že s hišnimi inštalacijami. Čitajte »Jugoslovana«, ki ga dobite vsak dan v kolportaži v Kisovcu na Lokah. Kolportažo oskrbuje kolporterka iz Zagorja. »Jugoslovan« je najcenejši slovenski dnevnik, stane ob delavnikih in tudi ob nedeljah samo 1 dinar, prinaša pa vse zanimive domače in tuje vesli. Deževno vreme. Po tolikih dneh suše, ki je precej škodovala fižolu, zlasti pa povrtnini, je v nedeljo ponoči pričelo polagoma deževati. Včeraj pa je deževalo s kratkimi presledki ves dan, tako da so naši studenci zopet dobili vodo in je začel potok Medija polagoma naraščati. Kamnik Rekorden poset kamniškega kopališča je bil brez dvoma v nedeljo. Vse kabine, katerih je sicer 60, so bile že v prvi popoldanski uri oddane, tako da gostje, ki so prišli r avtomobili »11 s popoldanskima vlakoma, niso debili več prostora, kar je gotovo napravilo nanje slab vtis. Kaj hočemo, sedaj smo še začetniki, zato naj nam gostje zaenkrat oproste. Kopališka uprava mani zagotavlja, da bo poskrbela, da bo odslej vedno dovolj kabin rezerviranih in tuje goste, kii naj še nadalje ostanejo naklonjeni našemu lepemu kopališču in ga pogosto obiščejo! Cenjene goste in posetnike kopališča prosimo, da vse nedtjataitika iiu pritožbe glede cen, postrežbe itd. v,piše jo v pritožno knjigo. Kopališka uprava jim bo zato jako hvaležna. Nov rekord Kamniškega vlaka. Kamniški vlak, ki je menda že po vsej Jugoslaviji zaian zaradi svoje obupne počasnosti, je nedavno postavil nov rekord v svoji »polževi dirki«. Neki gospod je pred par dnevi v hotelu pri Mikliču pred večjo družbo ugotovil, da se je z mešancem, ki odhaja ob 18'09 iz Kamnika vozil v Ljubljano točno 1 uro 46 minut. Res za vlak zavidanja vredna hitrosti Koliko časa bo še Kamniški vlak v zabavljanje in *;podli ko vsemu najemu potujočemu občinstv? Blagodejni dež je vendarle prišel v ponedeljek popoldne. Bila je res že skrajna sila. Zdelo se je že, da so vsi poljski pridelki domala uničeni, zlasti na ravnini proti Homcu in Mengšu. Sedaj pa so si naši roko odprle nebeške zatvor-nice, iz katerih se je vlil obilni dež, katerega je zemlja že težko pričakovala. Nekaj časa je divjal tudi velik vihar, ki je lounil drevje, na kopališču pa je prevrnil srednji paviljon in odnesel streho pri verandi >butfet«-«. Ubil j« tudi »teklo pri ©Možnici, večje Mode pa ni napravil. »Jugoslovanovo« družabno potovanje v Pariz v / Kopija svetišča v Angkor Katu s svojimi do 50 m visokimi kupolami in prekrasnimi kamenitimi okraski na mednarodni kolonijalni razstavi v Parizu. Uredništvo »Jugoslovana« sprejema prijave za družabno potovanje v Pariz v dneh od 10. do 19. avgusta še do 25. t. m. Vse potrebne informacije daje ustno in pismeno uredništvo »Jugoslovana«. Smrtna nesreča očeta štirih nepreskrbljenih otrok Pri premikanju skale je drog razbil lobanjo cestarju Zakrajšku na Dol. Ponikvah Pogumen reševalec Zagorje, ‘21. julija. V nedeljo predpoldne je bilo že precej kopalcev v Savi, med njimi tudi 181etni R. Ker pa mu tok Save ni znan, se je nenadoma pričel potapljati. To je opazil plavač Burkeljc, ki je takoj skočil R-ju na pomoč ter ga rešil smrti. Pred tedni pa je Burkeljc rešil iz savskih valov g. St. H. Burkeljc je letos že marsikomu rešil življenje, kajti ob prostem času je vedno pri Savi, ter ima prav pdsebno veselje s tem, da koga potegne iz Save na breg. Za svojo pogumnost v Savi, kadar je treba komu v pomoč, zasluži vse priznanje. V divjem diru v obcestno ograjo Avtomobilska nesreča Zagrebčanov pri Trebnjem Trebnje. ‘20. julija. Lepa solnčna nedelja je privabila v našo okolico več izletnikov. Bili so večinoma Ljubljančani in Zagrebčani, ki prihajajo v vedno večjem številu na izlete v našo okolico. Med drugimi se je pripeljala v Trebnje tudi večja družba Zagrebčanov z elegantno limuzino. Napravili so nekaj izletov v našo lepo okolico in se mudili in preživeli nedeljo v naših krajih. Proti večeru so se vračali proti Zagrebu. Kakor zatrjujejo očividci, je avtomobil že takoj iz Trebnjega vozil z velikansko brzino. V nekaj minutah iz Trebnjega oddaljeni vasi Kamna Gora je pa svojo blazno vožnjo drago plačal. V vasi 1e železniški prelaz vicinalne železniške proge Trebnje—Št. Janž. Ko je avtomobil po klancu * velikansko brzino privozil na prelaz, ga je silovito dvignilo od tal. Šofer je izgubil oblast nad volanom in avto je zavozil v obcestno železno ograjo. Potnike je vrglo iz avtomobila in je prav srečnemu slučaju pripisati, da so dobili le lažje poškodbe, dočim se je avto močno poškodoval. Slučaju se je tudi zahvaliti, da je avto vrglo v ograjo sicer bi zavozil po meji in bi bile posledice za potnike hujše. Avlo so prepeljali mehaniku v Trebnje v po-ravilo, potniki so pa nadaljevali svoj izlet iz rebnjega proti Zagrebu z večernim vlakom. Nesrečo je zakrivil šofer, ker je prehitro vozil. Na lem mestu je cesta za avtomobile skrajno nevarna. Nameščena je sicer svarilna tabla, ki pa ne pomaga in jo potniki ne uvažujejo ter brezobzirno vozijo z brzino, da se človeku ježijo lasje, ako pomisli, da taki brezvestni Šoferji tvegajo ne samo svoje, ampak tudi življenje potnikov. Oblast naj bi vse take voznike neusmiljeno kaznovala. In nastal bi red tudi ned šoferji-dirkači. Ptuj fjlodalni kvartet Glasbene Malice v Ptuju bo priredil v soboto 25. t. m. ob ‘20. uri v minoritski cerkvi koncert. Spored je zelo pester. O. pater Ciril bo zaigral na orgije Regerjev Beuediutus, g. Šedlbauer Bachov Sarabando, g. Logar pa Andante iz Mendelssohnovega kon-certa. Kvartet, v katerem igrajo še gg. Hasl in Pavletič, pa ho zaigral poleg Haydna in Dvo-faka znameniti Adagio iz Beethovnovega F-dur kvarteta ter Borodinov Nocturno. Koncerta, ki bo nudil vsem obilo umetniškega užitka, naj nihče ne zamudi. Pristanek potniškega letala. Potuiško letalo, ki obratuje med Trstom in Dunajem, je v ponedeljek med popoldansko nevihto izgubilo orientacijo in je moralo v bližini Pluja pristati. V aeroplanu je bilo H potnikov. Letalo so naše oblasti zaslražile. Sprememba pri Zadružni elektrarni. Dosedanji obratovodja Zadružne elektrarne g. Kru-pan je bil odpuščen. Baje se je odpoved izvršila brez vzroka in proti določilom zakona. Srednjeveške manire. Poročali smo že svoje-časno, da so na nekem tukajšnjem veleposestvu v’ rabi srednjeveške manire. Uvedel jih je »in grofa Josipa Herbersteina, Gundeger Herberstein, ki je prišel iz Avstrije in se tu na-»tanil. Hotel je pri nameščencih in delavcih uvesti tudi srednjeveško batinanje, tako da je vsa zadeva prišla pred oblast. Ker je v ozadju tudi narodno sovraštvo, bi bilo pač umestno, da bi se ljudem, ki ne zaslužijo naše gostoljubnosti, odvzela dovoljenja za bivanje v naši državi. Pofovanfe p© zvezdi večernici 140. Pridno so Dušan, Danica in Cučiruči nosili iz rakete na prosto dele radio-postaje in jo sestavljali. Tretjega dne so že stali stolpi z antenami, četrtega aparati, petega je prvič zabrnel v raketi stroj, od katerega je bil napeljan tok v stroje in — priprave so bile dovršene. Ko bi pa bilo treba govoriti, se je Dušan spomnil, da mora prou^ti. Se znake za klicanje, dolžino valov itd. Po kratkerfi iskanju je vse našel v raketi in se vneto poglobil v učenje. Trebnje, ‘20. julija. Na Dolenjih Ponikvah pri Trebnjem se je v soboto pripetila strašna smrtna nesreča, katere žrtev je postal državni cestar Franc Zakrajšek. Po nalogu cestne uprave je s tremi drugimi delavci gradil obcestni nasip na Dol. Ponikvah. Potrebno je bilo prestaviti ob cesti samo $e velikansko kamenito ploščo, ki naj bi bila postavljena ob nasipu in bi bila obenem nekak tlak na nasipu. Zato so ploščo prevezali z verigo in so jo z močnim drogom premikali ob nasipu. Delo je bilo skrajno nevarno in težavno. Skala je visela na šibki verigi, premikali »o jo pa, oprti ob velik drog, štirje delavci, med katerimi je bil tudi ponesrečeni Zakrajšek in njegov oče. Treba je bilo le še poslednjega sunka in skala bi bila nameščena. Vsi štirje so zagrabili za drog in ga z vso silo pritegnili in krenili v stran. Ponesrečeni Zakrajšek je držal drog prav na koncu. Čim so skalo dvignili, se je zaradi velikanr ske leže in nasprotno delujoče sile veriga strgala. Posledice so bile strahovite. Vsi štirjo so padli vznak, skala se je pa zavalila na svoje mesto. Pri tem je pa konec droga z vso sili udaril po glavi Franca Zakrajška in ga zrušil na tla. Počila mu je lobanja na treh mestih, obenem ga je pa siloviti sunek vrgel še ob nasip z glavo naprej. Ostali trije so bili nepoškodovani. Ko so videli, da se nesrečnež ne gane, so mu Ljubljana, '21. julija. Delavec Albin Pobega, stanujoč v Resovi baraki v Kosovski ulici it. 6, je prijavil policiji, da je s-noči ob 21. uni, ko je hotel v barako, našel na pragu do 5 tednov staro dele ženskega spola, 1 je bilo povito v.plenice in.zavito v rjav svilen šal. Otroka takoj potem, ko so ga našli, aeročili v Dečji dom kraljice Marije. Policija je dognala, da j. ul roli a tam odložila neka Antonija Kodarinova, posestnica * Lopara, ki j- pred kratkim prišla /. otr .oni v Jugoslavijo. Njen mož Anton je bil pred d ema letoma obsojen v Italiji radi političnega delikta na 10 let težke ječe. Moral je takoj v zapor in prepustiti ženo s tremi otroki usodi. Medtem se je zala Antonija zaplela v Ijubav-no razmerje z nekim samskim kmetom, sedaj Prekmurje Ogenj Je nastal na podstrešju Olajeve hiše v Murski Soboti. Gospodinja je kurila za kruli in je tako močno zakurila, da se je od razgretega dimnika vžgalo seno, ki je bilo, okrog njega. Začeli so goreti tudi drugi predmeti na podstrešju. Kmalu so pa opazili nevarnost in so še o pravem času ogenj pogasili. Tatvine. Pred dnevi so vdrli neznani zlikovci v skladišči postaj Beltinci in Murska Sobota, sedaj so pa zopet obiskali postajo v Pu- cinoih. V skladišču je imel trgovec iz Lemerja g. HackI blaga v vrednosti 8000 Din, ki so ga tatovi vsega odnesli. Napredovanje. V Murski Soboti zelo priljubljeni major g. Boič je napredoval v podpolkovnika. Čestitamo! Laško Smrt uglednega Laščana. V soboto so pripeljali iz Gradca pokojnega mesarskega mojstra in hotelirja iz Mežic na Koroškem g. Aniona V o vod o. ki se je tamkaj zdravil. Ranjki je bil star 45 let. Poročen je bil z go. Marijo Vom-polšek iz Černič pri Brežicah. Bil je v Mežici nad ‘20 let. Pogreb, ki se ga je vdeležilo nad 300 ljudi, je bil dokaz njegove velike priljubljenosti. Na pogrebu sta bili laško in mežiško gasilno društvo. Žalostinke je svirala železničarska gocT-ii iz Zidanega mosta. N. p. v m. Tahiu« kolesa. Te dni je neznan uzmovič ukradel v Debru nad Laškim pismonoši Laporniku skoro novo službeno kolo. priskočili na pomoč in ga dvignili na nasip. Nudili so mu takoj prvo pomoč. Nihče ni mislil, d je nesrečnež tako strašno poškodovan in da ima počeno lobanjo. Celo govril je še in izjavi), da se je le nekoliko pretresel. Sam ni čutil bolečin. Nenadoma je pa klecnil z nogami in ni mogel več sprejeti ponudeno mu čašo žganja za okrepčilo. Takoj so ga prepeljali z vozom na dom in poklicali zdravnika iz Trebnjega. Zdravnik dr. Ciril Dereani je ugotovil, da ima nesrečnež prebito lobanjo. Stanje ponesrečenca se je hitro poslabšalo in bolnik je padel v globoko nezavest. Poklicali so še zdravnika is Novega mesta. Ta je ukaza), naj Zakrajška takoj odpeljelo v bolnico. Prepeljali so ga nato z reševalnim avtomobilom prostovoljnega gasilnega društva v ljubljansko bolnico, kjer so pa ugotovili, da zanj ni več pomoči. Rešilni avto ljubljanske rešilne postaje ga je prepeljal na dom v Dol. Ponikve, kjer je nesrečnež danes zjutraj v popolni nezavesti preminul. Tragična smrt mladega nioža očeta štirih nepreskrbljenih otrok je vzbudila globoko sočustvovanje z nesrečno družino. Zakrajšek je bil državni cestar. Ponesrečil se je v svoji službi, katero je opravlja) šele nekaj let. Bil je vesten in marljiv delavec ter splošno priljubljen, iz ugledne rodbine Zakrajškove iz Dol. Poni-kev. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! delavcem, stanujočim v Resovi baraki v Kosovski uilici, ki je pred tremi meseci dopotoval v našo državo. Posledice lega rnemerja so bile, da je Antonija pred mesecem pogodila deklico in po porodu odšla z njo v Jugoslavijo, da poišče očeta, s katerim je zanosila. Ta pa jo je zavrnil, češ da ni .nikdar imel opravka z njo. Kodarinova je M: >vala v ruski baraki pri kolodvoru pri Sobadiiuu, kamor ■ i minulo noč ni več prišla. Najbrže je ona san :i pustila otroka pred stanovanjem nezvestega ljubčka in odpotovala nazaj v Italijo. Da je ojtr-k res od Koda-rinove, je priča zasebnica Ana Renarjeva, stanujoča v Resovi baraki, s katero sta snoči ob ‘20. uri govorili pred barako. Kiodarinova je imela takrat otroka še pri sebi, zavitega v rjav svilen šal. Kako je deklici ime, ni zna*io. Bučka Seja občinskega odbora. Zadnja seja občinskega sveta se Je vršila v nedeljo 12. t. m. Otvoril jo je župan g. Kaplar. Savniška občina zahteva, naj se siesko načelstvo prestavi iz Krškega v Sevnico. O. župan je zahtevo sev-niške občine prečital in dal predlog na glasovanje. Odborniki pa so ta za občino Bučko neprikladen predlog odklonili. Zasebnica Terezija B. je prosila za občinsko podporo. Odbor je tudi to prošnjo odklonil. Kaj znancev že zasula je lopata. Umrl je po daljši bolezni posestnik Janez Selak iz Cepa pri Bučki, star 70 let. Pokojnik je bil prava dolenjska korenina, vedno živ in vesel, vsakemu pa tudi pripravljen kakorkoli pomagati. Bil je jako močan človek, a težke nesreče so ga uničile. Sin France, ki se je udeležil svetovne vojne, je prinesel domov bolezen; dve leti je bolehal in nato umrl. Najhujši udarec za Selaka pa je bil nesrečen konec najmlajšega sina, ki si je pri vojakih nakopal malarijo; vrnil se je domov bolan, oče mu je preskrbel leno, a že po 10. mesecih je podlegel malariji, zapu-stivši starega očeta, mater, ses tro, ženo ln nebogljeno dete. Te nesreče so zrušile krepkega Selaka. Naj mu bo lahka zemljica domača! Težko prizadetim žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje! Razširjajte Jugoslovana! Zagonetna nesreča kolesarja Nesreča ali maščevanj«;? Jesenice, 19. julija. V petek zvečer po »šihtu« se je peljal s kolesom Pristov Jakob, zaposlen v tukajšnjih tovarnah Kranjske industrijske družbe, domov na Bled. Stanuje namreč na Bledu, kjer je njegova žena uslužbena kot oskrbnica neke vile. Vozil se je s kolesom domov po cesti ptoti Lescam in od tu na Bled. V petek pa Se je Pristovu pripetila huda nesreča. V bližini vasi Potoki pod Javornikom so ga našli v obcestnem jarku, kjer se je nesrečni Pristov zvija) v hudih bolečinah. Prenesli so ponesrečenca v Mulejevo gostilno, poklicali zdravnika gospoda dr. Fr. Kogoja, ki je ugotovil, da ima ponesrečenec zlomljeno hrbtenico. Odredil je takojšnji prevoz v tukajšnjo bolnico bratovske sklad niče in mu tu nudil prvo pomoč. V soboto zjutraj so ga na odredbo zdravnika prepeljali v ljubljansko bolnico. Kako se je nesreča pripetila, je težko dognali. Nekateri govore, da ga je neki kolesar dohitel in zadel s svojim kolesom v Pristova; ta pa je radi močnega sunka odletel preko kamnite ograje mostu v jarek. Priletel je s hrbtom med kamenje, ki mu je zdrobilo eno prsno vretence. Drugi trdijo, da ga je zade) avto. To je bolj verjetno, kajti skoro gotovo bi se ponesrečil tudi drugi kolesar, če bi se nesreča pripetila po prvem mnenju. Obstoja tudi tretja možnost, da 11111 je kak zlikovec namenoma izpodbil kolo iz osebnega maščevanja Morda tudi pomoloma, da je čakal drugega pa je radi teme naletel na Pristova. Vsekakor pa je bil sunek silen, da ga je vrglo preko ograje in je potem padel 9 111 globoko med kamenje. Orožniki z Javornika si prizadevajo da bi nesrečo čim preje razjasnili. Pred 15 leti se je ponesrečil njegov brat v Ameriki. Bil je mednarodni tekmovalec in je v tujini utoni). Rogaška Slatina Sostanovalko okradla. Kako daleč privede človeka brezposelnost in pomanjkanje, priča ta-)e dogodek. V tukajšnji restavraciji »Švicarija« zaposlena natakarica Ana Gašnik je dobila kot sostanovalko brezposelno blagajničarko Ivano V., rodom iz Maribora, ki bi imela nastopiti v kratkem službo natakarice v »Švicariji«. Gaš-nikova je imela v svoji sobi kovčeg z 0000 Din gotovine, ki ga je pa pustila nezaklenjenega Ko je bila Gašnikova v četrtek prejšnjega tedna odsotna, je V. porabila priliko in vzela iz kov-čega blizu 2500 Din. S tem denarjem si je nakupila pri tukajšnjih tvrdkah perilo, toaletne potrebščine, čevlje in nekaj zlatnine, seveda se tudi lotogra)irati ni pozabila. Gašnikova* je tatvino še isti dan zapazila, takoj prijavija na policiji in osumila V., katero je policija naslednjega dne tudi Izsledila ter aretirala, bafe ko •e je odpravljala, da bi odpotovala. Pri zaslišanju je V. sprva tajila, kasneje pa je tatvino priznala. izgovarjajoč ie, da je bila dosedaj brez- Jioselna in brez denarja, kar je mogoče ver-etno, ker se je nahajata v kovčegu še 4000 Din, ki so ostali nedotaknjeni. Seveda so morale tvrdke vzeli vse blago nazaj, ker je bilo še nerabljeno, tako da je oškodovanka dobila 'razen malega zneska, ves denar povrnjen. ’ Nabori. Prošle dni so se vršili v Rogatcu običajni vsakoletni nabori, kamor gredo tudi fantje Iz Slatinske okolice. Opaziti je bilo, da letos ni bilo tako živahno kot marsikdaj v prejšnjih letih. Fantje so se vedli de)oma še dovoij dostojno. S svojim pestrimi šopki na prsih in klobukih ter prepevanjem in muzikantom na cehi so vzbujali splošno pozornost tukajšnjih gostov. Prve dni je š)o vse v redu. zadnji dan so pa le v Ratanji vasi porezali z noži po glavi, tako da si je moral nekdo iskati pri tuk. zdravniku dr. Treotu pomoči, ki 11111 je rane zašil in obvezal. Sarl/o Ljubljana, sreda, 22. julija. 12.15 Plošče. (Sl. pesmi, valčki). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plofcče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.30 p. dr. Roinan Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti: BlaLse Pascal. 20.00 Samospevi: poje g. konservator!«! Drago Burger. 20.30 Slovenska glasba: salonski kvintet. 22.00 časoVna napoved, dnevne vesti, šport. 23.00 Napoved programa za naslednji dau. ' ' Ljubljana, četrtek. 23. julija. 12.15 - PMFe. (Pevske točke: Tauber. ViHker, »lagerji). 12.'45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borz«.' 1&90 Gdč. Carinen Antič, poje narodne in domorodne pesmi, nato plošče. 10.30 Dr. Ulaga; Gimnastična ura. ‘20.0 Vremenska napoved. 20.05 Dr. Čampa: časniki in časnikarstvo. 20.80 Kompo-lioijski večer prof. J. Breanika. ‘21.15 ftlagerje poje Mirko Preiuelč, pri klavirju Stane Muk. ‘22.(X) Prenos plesne glasbi! iz Park hotel« Kazino na Bledu. ‘23.00 Napoved programa za naslednji dan . Zagreb, sreda, 22. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. ‘20.30- Koncert Radio orkestra. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Plesna glasba. > Zagreb, fetrlek. 23. julija. 12.20 Kuhinja. 1*2.30 Plošče. 18.30 Novice. 20.1 b Poročila. ‘20.30 Koncert (Ljubljana). 22.30 Novice. ‘22.40 Po tujih postajah. Beograd, sreda. 22, julij«. 11.30 Plošče-. 12.45 Radio orkester. 12.30 Novice. 19.00 Večerni kom-oert Radio orkestra. 20.00 Predavanje. 20.80 21.00 Glasbene uganke. 21.80 Novice. 21.50 Ruski kvintet. Beograd, četrtek, 28. julija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Plošče. 19.30 Narodne (trio). 20.00 Zdravstvo. ‘20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50-V ečerni koncert Radio orkestra. Praga, sreda. 22. julija. 11.80 Plošče. 12.80 Plošče. 14.30 Plošče. 19.05 Vokalni koncert. 19.30 Brno. 21.0 Poletna narava. 21.10 Praiki kvintet. 21.30 Koncert. Praga, četrtek. 88. julija. 11.80 Plošče.. 12.90 Bratislava. 14.00 Higije.nn. <4.80 Brno. 17.10 Plošče. 19.06 Vokalni konce it. 19.30 Instrumentalni koncert. 20.25 Flavt*. 21.26 Operne »rije. 21.80 Piahijiski koncert. 22.15 Onjfl« Ljubavna pustolovščina nezveste žene žalostna usoda njenega nezakonskega otroka Iz Gostilničarske pivovarne v Laškem Pretečeni teden so se mudili v Laškem inže-.erji tvrdke Novak in Jahn iz Prage, ki imajo nalog, da do 31. julija t. 1. izvršijo strojne načrte, na podlagi katerih se bodo tekom nadalj-nih 14 dni izvršili stavbeni načrti. Takoj nato se bo pričela gradnja ter se bo z delom pričelo nepreklicno meseca septembra t. 1. Že pred dobrim tednom je upravni svet predložil direkciji državnih železnic v Ljubljani potrebne načrte za industrijski tir in se vsak dan pričakuje razpis komisije. Industrijski tir se bo takoj napravil. Vplačila se vršijo redno iu skoro ni nikogar, ki bi se branil vplačali podpisano delniško glavnico. Nova subskripcija s povišanjem glavnice na Din 15,000.000 se vrši proti pričakovanju uspešno. Gostilničarji pa tudi drugi pridobitni krogi dobivajo bolj in bolj zaupanje v to domače podjetje. Pričakovati je, da bo do 15. avgusta podpisana na-daljna glavnica, kakor je bilo sklenjeno na ustanovnem občnem zboru. Zanimivo je, da bo pivovarna v kratkem do-Oila koncesijo za proizvajanje kvasa. Železniški tarifi Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja gospodarske kroge, da Je pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dobiti sledeče tarife po sledečih cenah: 1. Imenik železniških stanica 125, 2. Daljinar I. 300, 3. Daljinar II. 150, 4. Železniška tarifa del I. 100, 5. Železniška tarifa del II. za prevoz potnikov 50, 6. Železniška tarifa del II. za prevoz robe 150, 7. Dodatek k tarifi del II. za prevoz robe 10, 8. Lokalna tarifa 60, 9. Lučka tarifa 50, 10. Dodatek lokalni tarifi 30, 11. Dodatek lučki tarifi 10, 12. Izmena lučke tarife 10, 13. Mednarodne konvencije za prevoz potnikov 40, 14. Mednarodne konvencije za prevoz robe 80, 15. Internacijonaler GUter-Kursbuch —, 16. Jugoslvansko-italijanska tarifa 150, 17. Dodatek k jugoslovansko-ltalijanskl tarifi 100, 18. Jugoslvansko-nemška tarifa zvezek I. 35, 19. Jugoslovansko-nemška tarifa, zvezek II. 125. 20. Jugoslovansko-nemška tarifa zvezek IV. 75, 21. Dodatek k Jugoslovansko-nemškl tarifi —, 22. Jugoslovansko-madjarska tarifa, zvezek I. 80, 23. Jugoslovansko-madjarska tarifa, zvezek II. 180. 24. Priloga jugoslovansko-madjarski tarifi 40, 25. Putokaz jugoslovansko-madjarski tarifi 120, 26. Jugoslovansko-češka tarifa, zvez. I. 58, 27. Jugoslovansko-češka tarifa zvezek II. 325. 28. Azbučnl spisak jugoslovansko-češkl tarifi 325, 29. Dodatek k I. jugoslovansko-češkl tarifi zvezek I. 17, 30. Dodatek k I. jugoslovansko-6eški tarifi zvezek II. 145, 31. Jugoslovansko-grška tarifa 60, 32. Dodatek k jugoslovansko-grški tarifi zvezek I. 30, 33. Proplsl o olakšl-cama k mednarodni konvenciji za prevoz robe 10, 34. Propisl o predmetima koji se uslovno primaju na prevoz 15. pilo v bližini Hotel Palace-Kaštela stavbišče, kjer namerava zgraditi svoj dom. X Krediti za nakupovanje ilta. Upravni odbor Privillgirane agrarne banke je na svoji poslednji seji odobril za odkup letošnje žetve 30.000.000 Din. Denar dobijo zadružne zveze, ki ga bodo nakazale posameznim zadrugam po zakonu o prodajanju pšenice za izvoz. 8 temi krediti bo delo naših kmetskih zadrug zelo olajšano. X Sadje, posebno jaboljka in slive, so zelo dobro uspele, tako kvalitativno kot kvantitativno. Poljedeljsko ministrstvo je izdelalo pravilnik za izvoz In kontrolo vseh vrst sadja. X Ceste In cestni krediti. Za popravo cest v Zetskl banovini Je bil določen kredit 2.500.000 Din. Cesto Beograd—Pančevo—Vršac pa bodo prihodnje leto asfaltirali. X Velik most preko Tise bodo gradili pri Starem Bečeju. Most bo spajal Bačko ln Banat. X Položaj Merkurbanke. Kakor nam je sporočil avstrijski konzul v Ljubljani, pri dunajski Merkurbanki ne nameravajo proglasiti ne moratorija, ne odloga plačil. Takšen razglas Je avstrijska zvezna časopisna služba izdala za vse inozemstvo. V naših listih so se bile namreč razširila razna Inozemska poročila, ki niso bila točna. X Pasivnost italijanske trgovinske bilance. Izšli so uradni podatki o italijanski trgovinski bilanci za prvih šest mesecev t. 1. V tem času so uvozili v Italijo blaga v vrednosti ital. lir Bilančni deficit znaša 1.500,178.359 lir. Finančno ministrstvo pa je izdalo uradno poročilo o deficitu državnega proračuna koncem meseca Junija. Ta deficit je znašal 896,000.000 lir. Notranjih javnih dolgov Je bilo vsega skupaj lir 91.288.000.000 lir. Gospodarske vesti X Davčni oddelek ministrstva za finance je izdal okrožnico vsem finančnim direkcijam, v kateri odgovarja na vprašanje posameznih gospodarskih zbornic o tem, kakšne knjige morajo davčni obvezanci pokazati finančnim organom, Davčni obvezanci so zaradi nadzorstva o opravljenem prometu dolžni pokazati finančnim organom vse svoje trgovske knjige brez razlike. Kakor je te dni odredil davčni oddelek finančnega ministrstva, morajo finančni organi pregledati te knjige s primerno obzirnostjo iu se ne smejo spuščati v nobeno kritiko ali opombe o vodstvu teh knjig in ne smejo zbrati nobenih drugih podatkov razen onih. ki so potrebni za predmet, to je za odmero davka na poslovni promet. Zato morajo finančni organi varovati o tem vpogledu strogo službeno tajnost in smejo vpogled uporabiti samo za poročila svojim nadrejenim oblastvom zaradi odmere davka na poslovni promet. X Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal tole okrožnico: Po čl. 14, točka 4 ni treba plačati skupnega davka na poslovni promet pri uvozu blaga iz inozemstva, ki je v zmislu carinske tarife oproščeno carine, ako ni namenjeno preprodaji. V vsakem takem primeru je moral uvoznik predložiti potrdilo pristojne zbornice za TOI. Ker pa so neki podjetniki, ki prebivajo izven sedeža, pristojne zbornice, nabavili tako blago iz inozemstva pogostokrat v manjših količinah, so bila taka potrdila za vsak posamezni primer vezana s stroški in izgubo časa. Odslej bodo zato zbornice za TOI v takih primerih izdajale posameznim podjetnikom splošna potrdila, ki bodo veljala pol leta. X Za ekskurzijo jugoslovanskih gospodarstvenikov v Prago o priliki praškega velesejma, ki bo od 8. do 13. septembra, se vršijo velike priprave. Naloga te ekskurzije je. da vzpostavi še ožje stike med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi gospodarskimi krogi. Na pobudo našega poslanika v Pragi dr. Kramerja bodo jugoslovanski gospodarstveniki razvrščeni v po-gebne skupine. Vsaka skupina bo prišla s posebno skupino češkoslovaških interesentov v stike. Tako n. pr. se bodo naši izvozniki sestali s češkoslovaškimi trgovskimi interesenti, naši uvozniki pa s češkoslovaškimi industrijci in z ostalimi producenti blaga, ki ga kupujemo na Češkoslovaškem. X Novi podravnatclj Narodne banke. Upravni plenum Narodne banke je Izvolil za pod-ravnatelja banke dolgoletnega uradnika Petra Sreplovioa. G. Sreplovlč Je Bograjčan in je bil doslej šef oddelka. X V srednji Dalmaciji, v okolici Splita Je letos stanje vinogradov odlično. Vinogradniki že dolgo ne pomnijo tako lepo rast. Trta je brez bolezni ln škodljivcev. Takše vesti prihajajo tudi iz Šibenika in od drugod. X Tujski promet na Kastelanski rivljeri. Na Kastelanski rivljeri je letos sila mnogo tujcev. Vsi hoteli in privatna stanovanja so zasedeni. V šolah ln občinskih hišah so nastanjeni ferl-jalci. V kopališču Nehaju Je kolonija dunajske dece. Tam se otroci menjajo vsakih 15 dni. Sokolsko društvo iz Velikega Bečkereka je ku- Novi Sad, 21. julija. Pšenica: nova sremska 76-79 kg 165—167, 79-80 kg 166—168. nova slavonska 78-79 kg 165—167. Moka: bačka, ban. postaja: 0. 00 ‘290—300 2. 270—280, 5. 250 do 260, sremska slav. post.: 0, (K) 270—280, 2. 250 do 260, 5. 240—250. Vse ostalo neizpreme-njeuo. Tendenca: neizpreinenjena. Promet: 72 vagonov. Sombor, 21. julija. Pšenica: nova slavonska 79 kg, 2% 164—165. Rž: nova baška 140—145. .Ječmen: novi sremski in baški, kasa duplikat 107-50—112-50. Koruza: baška 105-107-50, julij 107-50—110, ladja na Donavi 106—108. Otrobi: baški 115—120. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpreinenjena. Promet: 43 vagonov. Les Ljubljana, 21. julija. Tendenca: slaba, brez prometa. Spori Dobave Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. Julija t. 1. ponudbe glede dobave 3 štedilnikov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5 kg pruske kisline in 125 kg vrvi. Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 25. Julija t. 1. ponudbe glede dobave 800 kubičnih metrov gramoza. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe' glede dobave 8000 kg okroglega železa; do 27. julija t. 1. pa glede dobave 200 m gasilnih cevi, 100 kg mizarskega kleja, železnih žičnih tkanin, loceuj-skih žag, steklenega papirja, 200 komadov smrekovih drogov, zobatih koles, 30 komadov bliskovodnih naprav, 1000 komadov toporišč, 20 kg živalnih jermenov, 200 m litoželeznih cevi ter glede dobave 25.000 kg pšenične moke. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2 zobatih koles, kotnega železa, pločevine; do 3. avgusta t. 1. pa glede dobave 300 q apna, 50 kub. metrov gramoza, 3000 kg bencina, 6 komadov nosilcev ter glede dobave tesanega lesa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Borzna poročila dne 21. julija 1931. Devize Ljubljana, 21. julija. Amsterdam 2272-78 do 2279-71, Bruselj 786-51—788-87. Curih 109695 do 1100-25, Dunaj 79308-795-48, London 273’69 do 274-51, Newyork 5629-50—5646-50, Pariz 221-58 do 222-24, Praga 167-01—167-51, Trst 295-07 do 295'97 “ Zagreb, 21. jul. Amsterdam 2272-87-2279-71, Dunaj 793-08-795-48. Bruselj 786-51-7H8-87, London 273-69-274-51, Milan 295'07-295‘97, Newyork kabel 5640-50—5657-50, Newyork ček 5629-50—5646"50, Pariz 221‘25—221-91, Praga 167-01—167-51, Curih 1096-95—1100-25. Beograd, 21. julija. Amsterdam 2272p87 do 2279'71, Bruselj 786-51—788'87, Budimpešta 987-53- 790-49. Bukarešta 33-45—33-55, Dunaj 793-08—795-48, London 273-69-274-51, Milan 295-07—295-97, Newyork 5629-50—5646-50, Pariz 221-58—222-24, Praga 167-01—166-51, Varšava 631-84—633-74, Curih 1096-95—1100-25. Duuaj, 21. julija. Atene 9-205, Beograd 12-59,. Bruselj 99-20, Bukarešta 4'195, London 34-5075, Madrid 66‘85, Milan 37-16, Newyork 711-20, Pariz 27-98, Praga 21-0725, Sofija 5'15, Stockholm 190-25, Kopenhagen 189‘95. Varšava 79'58. Curih, 21. julija. Beograd 9'085, Pariz 20-175, London 24'95, Newyork 514-50, Bruselj 71-70, Milan 26'90, Madrid 47-985, Amsterdam 207-20, Dunaj 72-31, Stockholm 137-50, Oslo 137-30, Kopenhagen 137-45, Sofija 3-725, Praga 15-225, Varšava 57-60, Budimpešta 90'025, Atene 6'65, Carigrad 2’44, Bukarešta 3-055, Helsingfors 12*925. Vrednote Ljubljana, 21. julija. 7% Bler 78, vse ostalo neizpremenjeno. Zagreb, 21. julija. Državni papirji: inv. .pos. 83-50—85, 4% afer. obv. 46—49. 7% Bler 75-50—76. $% Bler 85 50—88, 7% pos. Hip. b. 76-50-79, 6% begi. obv. 61-50-62-50. vojna škoda ar. 37050-372, kasa 370-50-372. uit. avg. 370 d., uit. dec. 374—378. — Banke: Hrvatska .50—60, Praštediona 957-50—965, Jugoslovanska Union 150—155, Jugo 67—68, Ljublj. kred, 120—123, Narodna 6350—6500, Srbska 190—192, Zemaljska 120—122. — Industri ja: Sečerana Osijek 225—235, Trboveljska 220 do 235, Slavonija 200 d.. Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d., (Intimami 110—115. Slaveks 25 d., Danica 65—70, Drava 235—356, Nar. mlin. 15 blago, Isis 40—46, Dubrovačka 300 d., Jadr. pl. 460—520. Oceania 190 —205. Beograd. 21. julija. 7% inv. pos. 85 bi.. 7?ž Bler 75-76, 7% pos. Hip. b. 76 d.. 6% begi. obv. 61'50, vojna škoda 366-50—368, uit. jul. 367. uit. nov. 378 d., uit. dec. 378—380, Narodna banka 6400—6450. Dunaj, 21. julija. Bankverein 14-45, Prioritete 93, Trbovlje 2855, Leykam l-fl0. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu Newvnrk. 21. julija. 8% Maire 86-87, 7% Blaire 72—74, 7% pos. hip. b. 72—75. Žito Ljubljana, 21. julija. Tendenca: čvrsta, bre* prometa. PO DEVETEM KOLU Ožje državno prvenstvo se bliža. Lige se bodo kmalu zaključile. Favoriti stopajo v finis. borba postaja vedno bolj napeta. Danes se spodtakne ta, Jutri pride na vrsto drugi. Presenečenja so na dnevnem redu. Preteklo nedeljo bi Hajduku kmalu spodletelo. Ze je mislil, da ima sigurno zmago. Ni računal na finis Ilirije, ki je po trdovratnem odporu . »mojstra z morja« izsilila iznačenje. Rezultat 3 : 3 je mogočno odjeknil po vsi državi. Prinesel Je Iliriji in vsemu slovenskemu nogometu sijajno rehabilitacijo. Začudil je visok poraz Bačke v Osjeku. Sia-vija Je prekrižala vse račune Bački, ki more le še na čudežen način doseči prvo mesto v vojvodinski ligi. Smejoči se tretji je Mačva, ki ima sedaj 4 točke več kot Bačka in ji po človeških računih nikdo ne more odvzeti zmage v svoji ligi ter udeležbe v ožjem tekmovanju državnega prvaka. Soko je zmešal Jugoslaviji štreno. Vprašanje drugega v beogradski podsaveznt skupini Je ostalo odprto. Končni finis bo še zelo oster. Se pet nedelj in liglne tekme bodo končane. Igrajo še (v mestu prvo imenovanega): I. liga. 26. julija: Hašk — Primorje, Hajduk — Gradjanski. 2. avgusta: Gradjanski — Ilirija. 9. avgusta: Hajduk — Concordla, Primorje - Gradjanski, Hašk — Ilirija 23 avgusta: Primorje — Ilirija, Concordia — Gradjanski, Hajduk — Hašk. II. liga. 26. julija: Soko — BSK, Sašk — Jugoslavija, Jug — Slavija. 9. avgusta: Jugoslavija — Slavija, Sašk — BSK, Jug — Soko. 16. avgusta: Jugoslavija — BSK, Slavija — Soko, Jug — Sašk. 23. avgusta: Slavija — BSK, Jugoslavija — - Jug. III. liga. 26. Julija Mačva — PSK, Obilic — Vojvodina, Bačka — Gradjanski, Slavija'— Sand. 2. avgusta: Bačka — Mačva, Vojvodina — Sand, Slavija — Obilič, PSK — Gradjanski. 9. avgusta: Bačka — Vojvodina, Mačva — Sand, Obilič — Gradjanski, Slavija — PSK. 16. avgustaš Slavija — Mačva, Vojvodina — Gradjanski, Bačka — Obilič, PSK — Sand. 23. avgusta: Mačva — Gradjanski, Slavija — Vojvodina, Bačka — PSK, Obilič — Sand. Uspešno plavalno prvenstvo v Splitu V nedeljo se je v novem plavališču JSK Jadrana v Splitu vršilo plavalno prvenstvo splitskega podsaveza. Nastopil Je samo Jadran. Doseženi rezultati so izborni. 50 m prosto Juniorji: 1. Birimiša 29'1, 2. Brainovič 29'2, 3. Prvan 29’4. 3 X mešano dame: 1. Jadran I 4:52'1, 100 m hrbtno seniorji: 1. Gazzari 1:23’5. 100 m prsno juniorji: 1. Birimiša 1:25, 2. Matošič 1:32. 50 m prosto juniorke: 1. čulič 41'4, 2. Mrku-šlč 43*5. 100 m prosto sen.: 1. Senjanovič 1:02'7, 2. Bonačič l:0T7. 100 m hrbtno jnniorji: 1. Nadali 1:28'9, 2. Prvan 1:29*1, 3. Ivič 1:29 4. 200 m prsno seniorji: 1. Midžor 3:11'9, 2 Radoš 3:23’4. 100 m prosto daine: 1. Roje 1:20'6, 2. Godina 1:31'9, 3. Senjanovič 1:33"4. 4 X 50 prosto juniorji: 1. Jadran 1:57’5. 4 X 200 m prost seniorji: 1. Jadran I. (Ivaniševič, Bonačič, Gazzari. Senjanovič) 10:08!! 200 m prsno dame: 1. Mrkušič 3:36'8, 2. Ka-literna 3:45'4. 200 m prosto juniorji: 1. Brainovič 2:29'5, 2. Ivič 2:44’1. 4 X 50 prosto juniorke: 1. Jadran. 400 m prosto seniorji: 1. Senjanovič 5:26'8, 2. Bonačič 5:33'4. 3 X 49° m mešano juniorji: 1. Jadran I 4:024. 100 m prsno juniorke: 1. Mrkušič 1:43'3. 4 X 150 prosto dame: 1. Jadran 6:008. 3 X 10® m mešano seniorji: Jadran 3:51’2. Morski vrag eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Za počitnice berite »V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 20 —, vezan Din 26—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4. Gramofonske plošče po 3 Din izposojuje „SLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2. 1501 O4omane s v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, peresnice, žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri Franc Sajovic, Ljubljano, Stari trg 6 Nogavice, rokavice, volna in bombai t ■ajoeneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska uUfi» la SUui trs. Vrtne zč klopne stole prodaia pisarnaTribuč na Glincah — tel. 2605 Priporoča se naravni doma£i tvrdke ..Malina * J. z o. z. Ljublfana VII Medvedova ulica 4 Pozor! Pozor! Pleskarska in ličarska Jela za privatnike in nove stavbe z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno Ivan Genussi, pleskar, Lublana, Igriška ul. 10 Postrežba točna! Cene solidne! 1593 ^akulatuHrni^^ se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Pisarniike prostore obstoječe iz treh do štirih prostorov cestne ali parterne v cen-trumu mesta išče zavarovalna družba za takoj ali najkasneje 1. november. Pismene ponudbe na upravo ..Jugoslovana'1 pod šifro , Stalno". 1660 barve, lake in lirneže dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri „Lustra“ V. Laznik Ljubljana GotpoueiiLa cesta 12 poleg restavracije , Novi Svet“ 1520 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker |e zaloga majhna. tosi km prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30’—, v platnu vezan 35-—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4 Za slaščičarje Najfinejša nougat masa in modelir-marcipan kg & Din 60*— nudi tvrdka 1858 Fr. Dolinar« Ljubljana - Poljanska cesta 19 Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V. No. 3750/13. 2020—3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za preložitev cestnega ovinka v »Košnici« pri Celju pri km :M banovinske ceste Celje—Laško II. javno pismena ponudbeno licitacijo mi dan 4. avgusta 1931 ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 218.427-20 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah< in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. julija 1931. * I. No. 7170/1. 1099—3—2 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi člena 86. do 105. zakona o drž. računovod-etvu dobavo kuriva za budž. leto 1931/32 in sicer za sledeče urade: nj « & S JSB rt 8 g Banska palača, Bleivvei- Sl O) s £ ■ -vi"« i Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljar/. dne 16. jul. 1931. * I. No. 7171/1. 2000-3-2 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi člena 86. do 105. zakona o drž. računovodstvu dobavo kuriva za budž. leto 1931/32 in sicer za sledeče urade: Sresko načelstvo Celje „ Brežice „ Čabar „ Dol. Lendava „ Gornjigrad „ Kamnik „ Kočevje „ Konjice „ Kranj „ Krško „ Laško „ Litija „ Ljubljana „ Ljutomer „ Logatec „ Maribor 1. br. „ Maribor d. br. „ Murska Sobota „ Novo mesto Prevalje * Ptuj „ Radovljica „ Slovenjgradec „ Šmarje pri J. Sreska izposrtava Škofja Loka Obm. žel. komisarijat \akek „ Jesenice „ Maribor Okrožni inšpektorat Maribor________ Skupaj 1624 56 520 Drva morajo biti suha, zdrava bukova, v cepljenih polenih po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč, zložena paralelno brez križev; premog pa trboveljski v kosili. Vsled pomanjkanja prostora se bo dobava pri nekaterih sreskih načelstvih izvršila v več obrokih. Licitacija se bo vršila v petek dne 7. avgusta 1931 ob enajstih v sobi štev. 21 banske palače na Bleiweisovi cesti štev. 10. Ponudbe se morajo glasiti glede cene za vsak urad posebej, istotako glede cene posebej za drva in posebej za premog. Razen tega je navesti ceno »franko namembna postaja« in ceno »franko sedež urada«. Rok za izvršitev vseh dobav se določa do 30. avgusta 1931. Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100' • v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo kuriva« je vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti kavcijo 10 % skupne vrednosti ponujene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nairg pristane. Vsa natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu banske uprave v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. jul. 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 207/31—4. 2039 Dražbenl oklic Dne 13. avgusta 19 31 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Sele, vi. št. 20. Cenilna vrednost: 102.769 Din 90 p; najmanjši ponudek: 68.513 Din 25 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slovenjgradec, dne 3. julija 1931. •j« E 430/31—9. 2414 Dražbenl oklic. Dne 2 0. avgusta 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorje, vi. št. 480. Cenilna vrednost: 66.582— Din; najmanjši ponudek: 44.388‘— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si- cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 16. julija* 1931. Konkurzni razglasi S9/31-3. ^ m, Sklep. Konkurzna zadeva I. N. Peteršiča, trgovca v Ptuju. V konkurz dovoljujočem sklepu in kon-kurznem oklicu od 22. junija 1931 S 9/31—1 na 6. julija ob enajstih pri okrajnem sodišču v Ptuju določeni prvi zbor upnikov se preloži na 3. avgusta 1931 ob enajstih. Tam na 3. avgusta 1931 ob enajstih določeni ugotovitveni narok se preloži na 3. septembra 1931 ob enajstih. Za oglas konkurznih terjatev do 30. julija 1931 določeni rok se podaljša do dne 3 0. avgusta 1931. Okrožno sodišče v Mariboru, oild. III., • dne 15. julija 1931 •j. Sa 23/31-2. 2040 793. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini dolžnika Moravec Josipa, trgovca z gumeno robo v Mariboru, registrovanega pod firmo Jos. Moravec v Mariboru. * Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 3. septembra 1931 ob polenajstih. Rok za oglasitev do 2 8. avgusta 1931 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. julija 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 7111/11. 2046 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 1931. ob enajstih nabavo: kotnega železa raznih dimenzij jn 120 plošč rebraste pločevine. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkeija drž. rudnika Velenje, dne 18. julija 1931. •j; Štev. 7077/IT. 2047 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 3. avgusta 1931. ob enajstih nabavo: 3000 kg benzina 726/30, 500 m8 rečnega gramoza, ca 60 m'1 plohov od 50 cm naprej. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 18. julija 1931. Štev. 2595/31. 2045 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno, tretjo licitacijsko prodajo okoli 669 plm3 v režiji izdelanega hrastovega tehnično porabnega lesa v Krakovem pri šumski upravi v Kostanjevici. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s 100 Din kolkom in 10%-nim vadijem, je vložiti najkesneje do -3. avgusta 1931. do enajste dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 1, kjer se bo tega dne vršila licitacija. Obrazci ponudb, splošni prodajni pogoji in vsi pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi v Kostanjevici. Direkcija šum v Ljubljani, dne 20. julija 1931, Razne objave 2050 Objava. Izgubila sem železniško legitimacijo za znižano polovično vožnjo na drž. železnicah, izdano od direkcije drž. železnic v Ljubljani na ime: Leben Rozina, sedaj učiteljica v Slov. Bistrici. Proglašam jo za neveljavno. Leben Rozina, s. r. 2042 Objava. Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdaao dne 13. oktobra 1927 od polic, uprave v Zagrebu na ime: Petkovšek Vinko, rodom iz Planine pri Rakeku. Proglašam jo za neveljavno. Petkovšek Viikt, i. r. * -15 ll JŠ E •g g a| premog ton 4« 100 56 58 78 72 62 53 98 138 78 20 5 24 42 25 63 50 70 68 18 18 108 58 40 18 20 20 39 6 60 106 2 104 12 58 10 40 2,0 5 32 4 16 11 10 150 P. Kipson: 20 Marsove skrivnosti (Romati.) Neko noč je sedel na kovinski stol, prijel obe kon-denzatorjeve končne kroglje v roke in gledajoč v nebo zaželel, da pride silna nevihta. Pod vplivom vijoličasto žarečega iluida, ki je izhajal iz njegovih oči in prehajal v nebo, so se nenadoma tam zaceli kopičiti črni oblaki, začelo je bliskati se in strahovito grmeti in nastala je silna nevihta. Utrgal se je oblak in vihar je lomil velika drevesa kot užigalice. Toda po tem poskusu je moral brahmin dva dni ležati v postelji, kajti bil je popolnoma onemogel. Le z največjo energijo je premagal smrtno utrujenost, ki ga je bila prevzela. Spoznal je resnico starega izreka, ki se nahaja v svetih knjigah vseh narodov in tudi v Vedah in v Zend-Avesti, da namreč čarovnik, ki si pokorava duhove, to se pravi nadnaravne moči, postane vedno njih žrtev. Med tem so menihi, fakirji in brahmini v bližini in daljini na povelje Trinavata molčali, se postili in mislili z vso energijo samo na skrivnost Selambrunske kupole, v kateri se je na ta način nabirala strahovita moč, ki jo je srkal vase kondenzator. Ves čas je Trinavat delal astronomske račune. Prišel je do zaključka, da človeška volja hiti naprej samo s polovično hitrostjo luči. Če bi torej poslal inženjerja Roberta na Mars, bi se imel bati samo dveh stvari: prvič da bi se pri silni vročini, ki bi nastala v plasteh ozračja pri hitrosti poleta, sežgal, in drugič, da bi se pri padcu na Mars ne razbil. Te dve stvari sta mu delale velike težave. Večkrat je potoval v Kalkuto in pisal je tudi raznim astronomom in jeklarnam ter se točno informiral. Nato je dal konstruirati veliko granato, tako obsežno, da je prav lahko v njej ležal človek. Bila je vlita iz vana-dijskega jekla in imela je zelo debele stene. V tej granati se je nahajala druga, iz azbesta, in v tej tretja, iz lesa. Za to je dal naročiti v Kaliforniji les posebnih borovcev, takozvani rdeči les (redvvood), ki niti ne gori, niti ne trohni. Trinavat je računal, da v takšnih oklopih Robert ne bo trpel škode. Razen tega je imela granata v notranjosti mogočna jeklena peresa, ki bi v slučaju udarca r.a prednji del granato avtomatsko odprla, tako da bi mogel Robert iz nje iziti, ko bi bila dosegla Marsovo površje. Nekega večera sta fakir Bichara in njegov pomočnik prinesla na nosilnici navidezno mrtvo telo inženjerja Roberta Garela. Kako je bil spremenjen! Imel je upadlo lice in koža je bila vsa usnjata. Fakirji so ga preparirali na poseben način, tako da bi mogel brez vsake nevarnosti za življenje prenašati daljno in naglo potovanje, in sicer v tem stanju navidezne smrti. S pomočjo rastline »pusti«, ki povzročuje slabokrvnost in suši telo, kakor tudi z drugimi, deloma strupenimi sredstvi, ki dajejo telesnim organom navidezno smrt, so ga obdelovaU dolgo časa, tako da je od vsega življenja v telesu ostala samo iskra, ki je tlela v možganih, enako kot pod debelo plastjo pepela tli ogenj še dolgo časa in ne vgasne. Trinavat je dal nosilnico z Robertom postaviti v bližino kondenzatorja. Nato so ga zašili v veliko rjuho ter ga previdno položili v jekleno granato ter jo zaprli. To so nato vtaknili v azbestovo in to slednjič v jekleno ter jo z vijaki zaprli. Nato so granato položili na leseno mizo. Trinavat je nervozno hodil okoli kondenzatorja. Bil je tako razburjen, da je govoril s samim seboj: Na Mars si si vedno želel, pa pojdi tja, saj Ti tako izpolnim najsrčnejšo željo! Jaz pa se rešim nevarnega tekmeca in meni ostane akumulator, s katerim zavladam vsemu svetu. Pogledal je na žepno uro, štel minute, opazoval nebo in naenkrat dal znamenje z gongom. Tu so zadoneli vsi gongi po svetišču in od vseh strani so prihiteli fakirji in menihi, na pol nagi ter so počenili po tleh. Bilo jih je mnogo tisoč, tako da so bila vsa dvorišča polna. Vsi so gledali nemo in nepremično v kupolo, v kateri se je svetil akumulator kot majhno solnce. V tem čudnem svitu je izgledalo vse naravnost peklensko: na pol nagi, zagoreli od solnca, ki so srepo strmeli v višino. Dolge sence ka-menitih slonov so padale na zidove in ljudi. Vse je bilo tiho in pošastno. Trinavat je stal pri odprtini kupole, pred akumulatorjem, in pred njim je ležala skrivnostna granata. Pogledal je dol na tisoče, ki so mu bili pokorni, nato pa na uro. Njegova ura je bila prišla. Sedel je v aparat, prijel obe krogli z rokami, začel gledati v granato in občutil pri tem neznansko moč. Zdelo se mu je, da prehaja iz kondenzatorja skozi njegavo telo energija de-settisočev, ki ga poživlja in jača. Njegova inteligenca se mu je zdela naravnost božanstvena. Videl je sedanjost, preteklost in prihodnost, kot tri zlate posode, postavljene pred njega, drugo poleg druge. Tedaj si je zaželel, da bi stopil v zvezo z Marsom. Tesneje se je oklenil z rokami fiuidične krogle in njegave povečane punčice so v največji ekstazi sipale žarke vijoličastih bliskov na granato. »Statisti svetovne zgodovine« Pod tem naslovom piše Filip Bredel v zagrebškem »Morgenblatt«-u o tehničnih pripravah za razne svetovne ali mednarodne konference med drugim: »Tehnično začno pripravljati konferenco, čim so diplomati določili kraj in čas konference. Čas za priprave je včasih jako kratek, tako da morajo silno hiteti, da je o pravem času vse v redu. Za nastanitev udeležencev skrbe navadno poslaništva v glavnih mestih tistih držav, kjer se vrši konferenca. Poslaništvom sporoče želje glavnih udeležencev glede stanovanj. Ko je to v redu, najamejo še po 100 ali pa še po več sob za prideljeno osobje. Ce pa se vrši konferenca v kraju, kjer ni poslaništev, skrbe za stanovanja posebni nastanjevalci. Ta posel pa ni lahek, ker je treba paziti na to, da je vsakemu ministru ves njegov aparat vedno in hitro na razpolago. Ministrov tajnik ne sme stanovati po celo uro daleč od ministra proč in steno-grafinja mora biti tudi vedno pri roki. Zato se je razvila navada, da nastanijo celo delegacijo te ali one države v enem samem hotelu, da je aparat' vedno skupaj in pa tudi raznim indi-skrecijam se najlažje ognejo na ta način. Za nastanjevalci pridejo tehniki, ki urede vse potrebno za brzojavno in telefonsko službo. Telefoni morajo biti vsi spojeni direktno z glavnimi središči. To delo opravlja na stotine tehničnih moči. Tehnično delo navadno še ni končano, ko začno prihajati razni ministrski uradniki z ■ ogromnimi zaboji spisov, potem pa prvi časnikarji. Na prtljago morajo uradniki jako skrbno paziti, da se kaj ne izgubi. Spisov vzamejo a seboj rajši več kot' manj, da je vedno vse pri rokah. Pa tudi male knjižnice raznih pomožnih knjig jemljejo s seboj, da brzo najdejo vse potrebne podatke. Ko je vse to končano, takrat pa pridejo di-plomatje sami z vsem svojim spremstvom telefonistov, tajnikov, tolmačev, civilnih policajev in tipkaric in konferenca se prične... Težki možje Kopališče in letovišče v Marijanskih lažnih — Marienbad — slovi po vsem svotu posebno med debeluharji in debeluškami, ki bi se radi iznejnli na prijeten način svoje preobilne zaloge masti in dobili »vitko linijo«< Kdor pa hoče shujšati, mora natančno zasledovati in nadzorovati, koliko hujša od dne do dne, če sploh hujša. Zato se hodijo debeluharji pridno tehtat k možu, ki opravlja ta svoj posel že leta in leta in ki si je pridobil v cenitvi teže tega ali onega gosta že tako prakso, da se njegova cenitev le redkokedaj ne vjema popolnoma s tehtnico. Ta mož, piše se Reinisch, pozna vse »težake« v kopališču zelo natanko. Letos je najtežji mož v Marijanskih lažnih neki Nemec, ki tehta 4 in pol centa. Mož je fabrikant in je 62 let star. Tudi oženjen je in ima dva otroka. Njegov prednik pa je bil neki Egiptovec, ki je tehtal 252 kil. Reinisch pripoveduje, da je bil »težak« iz Egipta v Marijinih lažnih zadnjič leta 1914.; sedaj je menda že umrl. Ta možakar je shujšal v kopališč vsako leto za 20—30 kil; pozimi pa se je zopet za ravno toliko zredil... Tudi neka indijska kneginja se je dajala vsak dan tehtati, kadar je bivala v Marijanskih lažnih. Ta ženska je nosila sredi čela ogromen rubin, spremljala sta jo pa do tehtnice vedno dva gospoda. Gospod Reinisch ji je vedno povedal brez tehtanja, samo na oči, koliko tehta. Tudi pokojni angleški kralj Edvard VII. je bil reden gost v kopališču; ta je tehtal 95—100 kil, a javno se ni dal nikdar tehtati, pač pa je imel doma v hotelu svojo lastno tehtnico. Ranjki cesar Franc Jožef je pa tehtal 80 kil — tudi to Pogajanja ▼ Parim pred prihodom nemške delegacije Od leve na desno: franooski državni podtajnik Franfois-Poncet, poslanik Zedinjenih držav Edge, ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Stimson, francoski minister za zunanje zadeve Briand, angleški minister za zunanje zadeve Henderson, francoski ministrski predsednik Laval, frau-ooskl finančni minister Flandin in francoski minister za proračun Pietri. Ozemlje »Gran Pajonel«, visoka s travo obra-ščena planota, nam je še čisto neznana; mi vemo le, da prebivajo tam neki indijanski rodovi, drugega pa ne vemo o tej planoti nič. Neznani so nam tudi kraji »Gran Chaco« med Paraguajem in Bolivijo. Najmanj znani pa so nam kraji ob veliki reki Amazonas, kjer poznajo »bele može« samo iz pravljic in pripovedk. Neznano nam je tudi, kje izvira reka Orinoko v južni Ameriki. Prava uganka so za nas tudi kraji v osrednji Aziji, deli severne Sibirije, deli severne Kanade, puščava Gobi, visoka planota Tibet in veliki deli libijske puščave. Kljub letalom in avtomobilom lahko rečemo, da bo še dolgo trajalo, predno bomo poznali celo zemljo. Na drugi strani pa vidimo, kako prazna je govorica, da je zemlja premajhna za toliko ljudi kot jih živi danes — prostora je na svetu za vse, še preveč! Z elektriko pomnožena žetev Pred nekaj meseci so začeli v Nemčiji delati poskuse s toplimi gredami, ki jih ogreva elektrika. Taka naprava je zelo enostavna. Najprej si nasiplješ v jamo materija!, ki ne propuščal toplote (n. pr. ogorke od koksa). Na to plast nasiplješ plast rodovitne prsti, na to pa električni kabel. Vrhnja plast obsUji iz cvetlične zemlje. Dosedanji vspehi elJctro-kulture so zelo ugodni; posrečilo se ' na enako veliki ploskvi pridelati petkrat več pridelka 'kakor z navadna kulturo. Na sliki zgoraj vrtnar, ki meri toplot« zemlje, spe ’^j pa električni aparat, ki razvaja tooloto. ve g. Reinisch. Reinisch je tehtal vsak dan tudi jugoslovansko kraljico Marijo, ko je bivala v Marijanskih lažnih. Kraljica Marija se je hodila tehtat vsak dan v spremstvu dveh gospej. G. Bernard Shaw — 75-letnik Sloviti angleški pisatelj in dramatik Bernard Shaw bo slavil 2ti. julija latos svojo 75-letnico. Njegove satirične veseloigre so znane po vsem svetu. Shavv je irskega pokolenja in se je v Angliji šele jako kasno mogel uveljaviti. 74 let star pustolovec Bruseljska policija je iskala že dolgo 741etne-ga Sigmunda Kellerja iz Črnovic v Bukovini, ki je prav predrzno osleparil nekega draguljarja v Bruslju. Sigmund Keller je namreč prišel 15. aprila t. 1. k draguljarju, kjer si je izbral 3 karate težak briljant, zlato uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 50.000 frankov, plačal pa je blago s čekom, glasečim se na \vestminstersko banko v Londonu. Kmalu pa se je pokazalo, da je ček ponarejen in da pri banki noben Sigmund Keller ni znan. Izkazalo se je tudi, da nastopa ta pustolovec tudi pod drugimi imeni: Charles Sormar iz Su-bertona v Angliji in kot Fred Halter iz New-County-ja. Te dni pa je starega grešnika zalotila in prijela dunajska policija. Pri preiskavi so dognali, da ima mož na svoji vesti še celo vrsto drugih sleparij, eno bolj premeteno od druge. Na Dunaju se je izdajal za premožnega lastnika bogatih rudnikov in si je sposojal denar, kjer si je le mogel, dokler ga ni ovadil mlad mož, ki mu slepar ni mogel vrniti izposojenega denarja. ieznane dežele V najnovejšem času je angleški raziskovalec neznanih dežel Bertram Thomas začel objavljati rezultate svojega znanstvenega potovanja po dosedaj neznani arabski puščavi in bo s tem izbrisal zopet veliko belo liso iz zemljevida Arabije, kajti pred njim še ni noben Evropejec stopil v te kraje, čeprav je od njega prepotovano ozemlje dvakrat tolikšno kot Francija Po neki stari pravljici je namreč puščavski pesek zasul vsa nekdaj cvetoča mesta v teh krajih, kjer vladajo dandanes sami »zli duhovk. Nihče pa ni vedel povedati, ali se nahaja v teh krajilj kakšna zelena oaza ali pa če živi tam kakšen pastirski rod. Thomas je sedaj vse to doslej neznano ozemlje prepotoval in ga bo obširno opisal. Zelo malo znani so tudi kraji ob južnem tečaju. Največ zaslug za preiskovanje teh krajev ima brez dvoma ameriški admiral Byrd, a tudi on še ni mogel dognati, ali so ti kraji ena celina ali pa sta to dve deželi, ki jih loči večno zaledenela morska ožina. Tudi tega ne vemo, kako so nastale tamošnje višave in kakšen vpliv ima južni tečaj na naše vreme. Prav malo poznamo tudi južno Ameriko. Švedski princ — gledališki igralcc Na sliki vidimo švedskega princa Sigvarda v njegovi vlogi v S h a \v-o vi igri »Junaki«; zgoraj v kotu vidimo sliko princa. — Princ Sigvard je vnuk švedskega kralja in je sedaj angažiran na gledališču »Dramatiska Theatren« v Stockholmu. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulloa 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Uilan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koimaa. — Val t Ljubljani