Listek. 57 — Priče božjega bitja ali slučaji, ki niso slučaji. Po dr. Kellerji z dovoljenjem poslovenil J. B. I. zvezek. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani 1886. 12, 76 sttv Knjižica ta obseza 44 dogodeb. Ker je pisana v lepi poljudni slovenščini in je lična v vsakem oziru, priporočamo jo vsem prijateljem nabožnega berila. Cena ji je 25 kr., s pošto 5 kr. več. Dobiva se pri založniku Dragotinu Hribarji, v Ljubljani na Bregu št. 10, pri Blazniku in v Katoliški bukvami. — Janez Giontini v Ljubljani je znano Malavašičevo povest »Erazem Predjamskin. izdal nedavno v četrtem natisku. Cena ji je 20 kr. Lepi vspeh, kakeršnega je Giontini # dosegel z imenovano Malavašičevo knjižico, moral bi biti našim pisateljem kažipot, S kakšne domovinske predmete jim je obravnavati v povestih, namenjenih preprostemu narodu. Kersnikove povesti. Mislimo, da nam ne bode nihče ugovarjal, ako rečemo, da ga ni boljšega in bolj priljubljenega pripovedovalca v Slovencih, nego je Janko Kersnik. Nihče izmed mlajših naših pripovedovalcev ne zna povesti tako lepo osnovati, tako zanimivo r" -zamotati, mično razviti in harmonično završiti, kakor on. Ljudje, kateri nastopajo v njegovih povestih, to so pravi ljudje, a ne presiljene marijonete ali sentimentalni izrodki puste domišljije. Prizori, katere nam riše Kersnik, zajeti so iz resničnega življenja,' dejanje se razvija psihološki brez skokov in pretiranosti in karakteristika delujočih oseb je do pičice popolna. Njegovi Medeni in Koreni žive" po vseh slovenskih trgih in mestih; politične uradnike, kakeršen je pl. Ruda, pozna vsak izmed nas; njegovi Hrasti in Boleti so stari naši znanci. Kdo še ni videl davkarskega adjunkta Josipa Megle ali sodnikov Petra in Majarona? Kdo še ni srečal v svojem življenji koketne Elze, ali ljubeznive Boletove Milice, modrega gospoda Janeza ali ognjevitega''kaplana Antona? To so vam ljudje, po katerih žilah teče rudeča kri, katerim bije v prsih človeško srce; to vam niso smešni nestvori « fantastičnih pisateljev, ki nam duhovitost svojo kažejo s tem, da nam razgrinjajo never- -jetne prizore in rišejo ljudi, katerim se po žilah pretaka — črnilo a ne kri! Veseli nas', da so Kersnikove povesti našle priznanja tudi zunaj naše domovine. Njegov »Cvclamen«, njegov »Ponkrčev oče« in njegova »Rojenica« so preloženi že na nemški jezik; »Rojenica« in »Ponkrčev oče« izšla sta tudi v češkem prevodu. Zlasti pa ugajajo Kersnikove povesti našim bratom Srbom. Tako n. pr. so izšli Kersnikovi »Luterski ljudje" že leta 1884. v srbski »Narodni biblijoteki« bratov Jovanovičev. — »Stražilovo« , najboljši in najskrbneje uredovani leposlovni list srbski, priobčil je lani Kersnikovo sliko iz domačega življenja »Mačkova. očeta« in povest ,,Mohoričev Tone". Oba ta dva Kernikova spisa sta zajedno izšla na srbski jezik preložena tudi v leposlovnem listu »Bosenska Vila«, ki izhaja v Sarajevu. Baš te dni pa smo dobili pismo od srbskega književnika, da letos' izide v »Stražilovu« Kersnikova povest »Agitator«. Čestitamo dičnemu pripovedovalcu našemu na tem lepem vspehu. —¦ Letos priobči gospod Kersnik v našem listu kriminalno ' povest »Testament«. Ndnjo opozarjamo danes svoje bralce ter omenjamo samo to, da, . kar se tiče zanimivosti in mikavnosti, mogel se bode »Testament« vzporejati z izbomimi \ Jurčič-Kersnikovimi «Rokovnjači«. „Gospod Mirodolski". Klasična^ ta povest Stritarjeva, katero je lani gospod D. Ivan Trinko v laškem Vičlmu preložil na italijanski jezik ter jo objavil v videmskem časopisu »II cittadino italiano«, izide letos tudi v srbskem prevodu. Preložil jo je š pisateljevim dovoljenjem na srbski jezik g. Veljko M. Lukič v Karlovcih. ,,Rogača" 1. številka II. 1. nam je došla v teku meseca decembra na ogled ter nas iznenadila s svojo ukusno obliko in izbornim zabavnim gradivom. Z veseljem izjavljamo, da je »Rogač« list, katerega moremo najtopleje priporočati cenjenim čitateljem; zlasti mnogobrojne izvirne ilustracije, s katerimi soli dovtipe, zaslužijo vse pozornosti; skratka .$8 Listek. »Rogač« je zabavno-šaljiv lisi, kakeršnega doslej še nismo imeli, kajti uredništvo se trudi m mnpgo mnogo žrtvuje, da vestno izpolnuje svojo dolžnost ter zabava čitatelje svoje ; nadejamo se torej, da ga bode tudi čestito občinstvo podpiralo z mnogobrojnimi naročili ter si, tako,ohranilo..jedini slovenski šaljivi list. »Rogač« izhaja vsacega meseca 10. in 25. dan ter "stoji vse leto 3 gld. 20 kr., poluleta 1 gld. 60 kr., četrt leta 85 kr. Naročnina naj se pošilja upravništvu »Rogača« v Ljubljano. Prvo številko pošilja upravništvo na željo brezplačno in franko na ogled. ,v .Avgust Dimitz f Dne 11. decembra 1886. je po kratki bolezni umrl v Ljubljani tom: ¦ .;. . ¦: -. h ¦ iT . .... mož, ki je po .svojem uradnem dostojanstvu, po svoji izredni učenosti, po svoji dejanski ljubezni 'do žnanstva in umetnosti, kakor tudi po svojem blagem srci in plemenitem značaji zavzemal odlično mesto v deželi kranjski; umrl je c. kr. finančni nadsvetovalec in finančni direktor Avgust Dimitz ter bil pokopan dne 13. decembra v Ljubljani pri sv. Krištofu. . Avgust Dimitz, sin računskega svetovalca, bil je poi-ojen dne 16. avgusta 1827. leta v Ljubljani, kjer je zvršil leta 1845. srednje šole ter, po dovršenih pravoslovnih študijah leta 1850. stopivši v državno službo, živel in služboval ves čas svojega življenja in ves cas pri istem uradu, pri katerem je dospel na najvišji vrhunec. V finančnih in zlasti v pristojbinskih stvareh, pravijo, daje bil veščak, kar je pokazal tudi s knjigo svojo »Hand-buchdes Gebiihrengesetzes« (1. 1860). A dasi vesten in natančen , uradnik, vendar je našel poleg mnogih svojih uradnih opravil skromno in tiho živeči Dimitz še dovolj časa Intenzivnemu delovanju na polji domače zgodovine. Leta in leta je neumorno preiskaval kranjske arhive, izpisaval zgodovinske vire ter sad svojega truda priobčeval v raznovrstnih Spisih in razpravah, natisnenih po različnih časopisih (»Laibacher Zeitung«, »Blatter aus Krain« i. dr.) in zlasti v zborniku »Mittheilungen des historischen Vereins fiir Krain«. Zgodovinskemu društvu kranjskemu je bil Dimitz mnogo let odbornik, tajnik in duša vsega društvenega delovanja. Naposled po večletnem učenji in pripravljanji se je Dimitz lotil glavnega dela svojega, spisal je zgodovino dežele kranjske pod naslovom: »Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Mit besonderer Riicksicht auf Cultur-entwicklung, Laibach 1874 — 76," 8° pri Kleinmavrji in Bambergu v štirih knjigah. Ogromno delo, v katerem je nagromadena čudovita množina zgodovinskega gradiva. Toda v tem, ko se veščak čudi temeljitosti, razsežnosti in pridnosti pisateljevi, zanima tudi men j kritičnega bralca lepa dikcija in vznesena pisava Dimitzeve zgodovine, ki nam v slikovitih podobah predstavlja politično in kulturno zgodovino Kranjske. Res je, da pisatelj stoji na svojem posebnem stališči in da do malega vse blagodejne vplive na deželo našo izvaja največ od nemškega naroda, toda gorko mu bije srce tudi za našo Avstrijo in ožjo domovino Kranjsko in z lepimi besedami slavi na mnogih mestih vse kreposti in vrline naroda slovenskega, povzdiguje zasluge velikih njegovih sinov in zlasti o pričetkih novoslo-venske književnosti ni še nobeden Slovenec pisal tako korenito, tako lepo, kakor Nemec Dimitz. — Leta 1883. je izdal slavnostni spis »Die Habsburger in Krain«, ki je prišel tudi v slovenskem prevodu Cimpermanovem na svetlo pod naslovom »Habsburžani in dežela Kranjska«. Lani je priobčil iz velike zgodovine svoje prav dober posnetek pod imenom ¦ »Kurzgefašste Geschichte Krains mit besonderer Riicksicht auf Culturentvvicklung, Laibach 1886, 8, 147« pri Bambergu. Bil je vrhu tega prejšnje čase šest let urednik uradne »Laibacher Zeitung«, pisal je prezanimive feljtone o domovinskih stvareh vsem v na'i deželi izhajajočim nemškim listom itd. Zlasti moramo pa omeniti, da je bil Dimitz tudi velik prijatelj lepe knjige, da je sam rad zlagal pesmi in da je prav dovršeno na nemški jezik preložil več slovenskih pesmij, zlasti Preširnovih, Cegnarjevih in Valjavčevih. V osebnem občevanji je bil pokojni Dimitz skromen m ljubezniv in zlasti v znanstvenih stvareh ga nikoli nisi brez vspeha prosil pomoči; radodarno je posojal knjige iz bogate svoje knjižnice ter dajal dobre prijateljske svete takim,