3. ŠTEVILKA delegatska tribuna VII. LETO 12. MAREC 1981 glasilo skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana moste-polje sklicujem 38. sejo družbenopolitičnega zbora, ki bo v ponedeljek, dne 23. marca 1981 ob 12. uri v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 in predlagam naslednji .. x • dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — skupnega zasedanja zbora združenega dela (36. seja), zbora krajevnih skupnosti (37. seja) in družbenopolitičnega zbora (36. seja) z dne 25. februarja 1981 — 37. seje družbenopolitičnega zbora ž dne 25. februarja 1981 3. Poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 4. Poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 sprejetega 10. junija 1981' in predlog dopolnitve akcijskega načrta 5. Poročilo o realizaciji programa samoprispevka II v Ljubljani in izhodišča za pripravo programa tretjega samoprispevka v Ljubljani 6. Predlogi in vprašanja delegatov - PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC, s.r. ( ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------\ Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem skupno zasedanje zbora združenega dela (38. seja) t in zbora krajevnih skupnosti (39. seja), ki bo / v sredo, dne 25. marca 1981 ob 16,30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 /I. in predlagam naslednji dnevni red: l.Izvolitevkomisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - skupnega zasedanja zbora združenega dela (36. seja), zbora krajevnih skupnosti (37. seja) in družbenopolitičnega zbora (36. seja) z dne 25. februarja 1981, - 37. seje zbora združenega dela z dne 25. februarja 1981, - 38. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. februarja 1981 3. Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 4. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev 5. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto )981 6. Prdlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 7. Predlog odloka o spremembah odloka o davkih občanov 8. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 9. Predlog odloka o davku na promet nepremičnin 10. Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah 11. Osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje 12. Predlogsrednjeročnega programa obnove ter postavitev novih spominskih obeležij NOB in socialistične revolucije v občini Ljubljana Moste-Polje 1981-1985 13. Poročilo o delu Postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 14. Poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o stanju v DO Zidar Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana in predlog sklepa o dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana 15. Poročilo o realizaciji programa samoprispevka II v Ljubljani in izhodišča za pripravo programa tretjega samoprispevka v Ljubljani PREDSEDNIK 16. Predlogi in vprašanja delegatov SKUPŠČINE OBČINE ^______________________________________________________________________________________________________Marjan MOŠKRlC, s.r. ^ GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE PREDLOG ( " N Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.............. in zbora krajevnih skupnosti dne..............sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 6. člen Upravni organi v skladu z z'akonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, kijih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna. 7. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 8. člen Če se med izvrševanje proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine prenese neuporabljena sredstva v proračunsko rezervo. v J 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za (eto 1981 znašajo 218.169.000,00 ln se razporedijo: " za razporeditev v posebnem delu proračuna 160.005.000,00 " za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1.693.000,00 " za skupne mestne potrebe v Ljubljani 23.549.000,00 - za intervencije v gospodarstvu 32,922.000,00 . Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem ^ posebnem delu proračuna, kije sestavni del občinskega prora- 2. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto na podlagi dogovora z lubljanskimi občinami razporeja s svojim proračunom za financi-ranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Mostenje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsako-ratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana 18 4 0C* vse^ l?kočih prihodkov in jih nakazuje največ do zneska 3. člen Od prihodkov po 1. členu tega odloka, znižanih za odstopljene Pj^hodke mesta Ljubljana se vlaga 1 % prihodkov v rezervni sklad Dcine — izločena sredstva rezerv. 4. člen de/Z razPorejen‘h prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem 1 , u proračuna, dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim “Porabnikom: ___ upravnim organom občine, mesta in regije 2 Pravosodnim organom ^ družbenopolitičnim organizacijam " krajevnim skupnostim Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno nazaj, za stev 06 namene Pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sred- 5. člen ra.^Porabniki morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena v prosu Unu občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, Vrv, l ? Predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi, tji^^btiiki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obvez-PoJu ^ presegajo zneske, določene za leto 1981 razen, če se s ebnim aktom občinske skupščine drugače določi. 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 11. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene, če ugotovi, da realizacija ne doteka po planu, vendar največ do 10 % ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 12. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev za na-1 mene iz 1. točke 29. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000,00 dinarjev. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb odloča izvršni svet skupščine občine. 13. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje v prvem trimesečju 1981 (Ur. list SRS št. 1/81) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 14. člen Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik izvršnega sveta skupščine občine, pomožni odredbodajalec pa je član izvršnega sveta, ki ga na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet. 15. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SR Slovenije. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januaija 1981 leta dalje. PREGLED IN RAZPORED PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1981 Vrata PRIHODKI Plan 1981 Gl .namen ODHODKI Plan 1981 1 Davek na dohodek in davek ol Dejavnost organov DPS 67,2o5«ooo • iz osebnega dohodka 123,233.ooo o2 Ljudska obramba 7,o2?.ooo 2 Prometni davek, davek na o3 Dejavnost DPO ll,216.ooo dohodek od premoženja in davek od premoženja 79,262.ooo o4 NegospodaninvestiCij e 35,519.ooo o7 Kult.-prosv.dejavnost 637.000 3 Takse 8,386.ooo 08 Socialno skrbstvo 6,469i.ooo o9 Zdravstveno varstvo 216.ooo 5 Prihodki po posebnih predpisih 3,248.000 lo Komunalna dejavnost 4,lo3.ooo 11 Krajevne skupnosti ll,894.ooo 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 4,0*0.000 12 Skupne mestne potrebe 23,5*9.ooo 16 Intervencije v gospodar- stvu 13,o26.ooo 17 Tekoča prorflč. rez.in obveznosti iz prej.let 2,693.ooo 18 Krediti, vezana, izločena sredstva: - rezervni sklad l,693.ooo - Izločena na pos.rač. omej. 32,922.ooo SKUPAJ PRIHODKI ?18,I69.000 SKUPAJ RAZPOREDITEV 216.169.ooo PREGLED PREDVIDENIH PRIHODKOV PRORAČUNA OBČIH* LJUBLJANA BOSTE - POLJE ZA LETO 1981 PRIHODKI Realizacije 198o Plan 1981 3 1 2 i 2 3 4 1. DAVEK NA DOHODEK IN DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA - davek iz OD delavcev 25,696.773 3o,2o8.ooo us - davek iz OD od kmet.dejev, . 1.3o8.6o5 l,31o.6oo loo - davek iz OD od nam.oprav, obrtnih in drugih gospodar, dejavnosti 52,414.851 6o,77o.ooo 116 - davek it OD od sam.oprav. negoapodaraklh dejavnosti 22,o96.63o 25,2oo.ooo 114 - davek iz OD avtorskih pravic 4,680.033 5,o95.ooo lo9 - davek iz a kup.doh.občanov 630.169 650.000 lo3 SKUPAJ VRSTA 1 lo6,827.061 123,233.000 119 ?. PROMETNI DAVEK, DAVEK HA PREMOŽENJE IN NA DOHODI* OD PREMOŽENJA - prometni davek od proeeta proizvodov 22.699.o81 27,225.ooo 12o - od prometa alkoholnih pija« 20,099.282 29.82o.ooo - od prometa brezalkoholnih pijač 968.401 ' 1,000.000 175* r od plačil za storitve 2,528.268 2,645.ooo lo9 - .davek od prometa nepremičnin " 7,326.558 7,ooo.ooe 99 - davek na dohodek od premoženja 1,247.299 l,2oo.ooo 96 - davek na dohodek od atavb 1,890.256 9,000.000 .1-6 davek od iger na srečo 420.518 462.ooo 11» - davek na dedličin. in darila 969.353 1,100.000 lo3 - davek od stavb 3,477.o34 4,710.000 135 - davek na tov.oest.mot. in priklopna tar kombi vozila 271.ooo 2,100.000 775 SKUPAJ VRSTA 2 61,493.050 79,262.000 129 3. TAKSE - upravne • takee za tdr.var.fcivali -p komunalne - sodne 2,465.284 3,438.84o 8.646 3,o85.9o4 2.400.000 2.950.000 2o,ooo 3.016.000 97 86 231 98 SKUPAJ VRSTA 3 8,998.674 8,386.000 93 5. PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH - denarne kazni 3,o41.}8o 3,248.ooo lo7 SKUPAJ VRSTA 5 3,o41.38o 3,248.ooo lo7 6. PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI PRIHODKI > - prihodki upravnih organov 2,5ol.827 3,7oo.ooo 148 - drugi prihodki 442.627 340.000 77 SKUPAJ VRSTA 6 2,944.454 4,040.000 137 SKUPNI PRIHODKI 185,304.619 218,169.000 119 PREGLED RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 1981 Glavni in natančnejši namen Poraba 198o Osnutek Predlog 3 : 2 .4:2 1 2 3 4 5 6 GLAVNI NAMEN - 01 DEJAVNOST OR- GANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI A - SKUPŠČINA OBČINE Seje skupščine in njenih teles 29.837 55.000 36.000 184 121 Tisk skupščin skega gradiva, objave oglasi 185.185 300.000 219.ooo 162 118 Proslavev tekmovanja 465.082 600.000 566.000 129 121 Delegatska tribuna l,o63.546 1,000.000 l,255.ooo 94 118 Zbornik občine 149.798 2oo.ooo 177.ooo 133 118 Medobčinske eveze 81.183 80.000 96.000 99 118 Občinski praznik 396.o72 450.000 468.000 114 118 Priznanja občine 124.949 ' 130.000 148.000 lo4 118 Reprezentanca in protokol 57.000 67.000 67.000 118 118 Potni stroški in nadomestila delegatom 17.696 30.000 21.000 170 118 Nadomestila funkcionarjem l,o54.199 l,427.ooo l,234.ooo 135 117 Nadomstila predsednikom komisij 3o6.56o 42o.ooo 362.000 137 118 OD delavcev sekretariata skupšči ne l.o"7! .000 1.3o7.ooo 1.254.000 122 117 SKUPAJ A 5,oo2.1o7 6,066.000 5,9o3.ooo 121 118 V B - IZVRŠNI SVET Članarine, študije,cenitve 179-ol2 250.000 212.000 14o 118 Tisk, objave, oglasi 31.715 40.000 38.000 126 119 Reprezentanca in protokol 58»ooo 68.000 68.000 117 117 Potni stroški 1.314 2.000 2.000 152 152 Nadomestila funkcionarjem 3,113.529 4,482.000 3,643.ooo 144 117 Nadom.za že sistem., a šele v 2.pol.80 zas.dela in nal.sekr. za občo upr., pror. in skupne zadeve 2oo.ooo SKUPAJ B 3,383.57o 4,842.000 4,163.ooo 143 123 OD namestnikov funkcionarjev - - 450.000 - - G- OBČINSKI UPRAVNI IN DRUGI DRŽAVNI ORGANI Upravni organi občine - OD 21,715.ooo 26,4l9.ooo 25,4o?.ooo 122 117 Upravni organi občine-materialni ■" izdatki 7,8o8.ooo 8,281.ooo 9,132.ooo I06 117 Upravni organi občine-sklad skupne porabe l,o29.ooo 1,000.000 l,215.ooo 97 118 Amortizacija osnovnih sredstev ' - 2oo.ooo 2oo.ooo ■ - - Postaja milice-redna dejavnost 1 ,lo9.ooo l,757.ooo l,757.ooo 158 158 Postaja milice-sklad skupne porabe 12.ooo 27.000 27.000 225 225 Postaja milice-sklad opreme 366.000 230.000 230.000 63 63 Svet občin Ljubljanske regije 60.000 7o.ooo 7o.ooo 117 117 Skupnost slovenskih občin 238.000 271.ooo 271.000 114 114 Sodišče združenega dela 875.000 1,o4o.ooo 1,o4o.ooo 118 118 \ Družbeni pravobranilec samoupravljanja 598.4oo 7o7.ooo 7o7.ooo 118 118 Temeljno sodišče Ljubljana lo,292.ooo 12,145.ooo 12,145.ooo 118 118 118 Temeljno javno tožilstvo 1,784.ooo 2,lo6.ooo 2,lo6.ooo 118 SKUPAJ C 45,886.4oo 54,253.ooo 54,3o?.000 118 118 D - OSTALO Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - redna dejavnost - l,481.ooo l,481.ooo - " Preventiva in vzgoja v cestnem prometu 152.922 19o.ooo 19o.ooo 124 124 INDOK- Informativna dejavnost 7o.ooo 82.000 82.000 117 117 LRP - "Glas Ljubljane" 305.000 354.ooo 354.ooo 116 116 Provizija za storitve v plačilnem 225*ooo prometu 111.ool 225.000 2o3 2o3 Stalna konferenca mest Jugoslavije - 5o.ooo — SKUPAJ D 638.923 2,332.ooo 2,382.ooo 365 SKUPAJ 01 54,911.ooo 67,493.ooo 67,2o5.ooo 123 122 GLAVNI NAMEN 02 - LJUDSKA OBRAMBA 182 Teritorialna obramba 878.ooo l,895.ooo l,595.ooo 216 Funkcionalna dejavnost ljudske obrambe 2,125.ooo 7,606.000 5,432.ooo 358 256, SKUPAJ 02 3,oo3.ooo 9,501.090 7,o27.ooo 316 23^ GLAVNI NAMEN 03 - DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ <* '■■■ "ijB Občinska konferenca SZDL 2,668.000 3,15o.ooo 3,15o.ooo 118 118 ZZB NOV - občinski odbor l,16o.ooo 1,369.000 1,369.000 118 118 ZRVS - občinski odbor 564.ooo 666.000 666.000 118 118 ZSMS «. občinska konferenca l,3H.ooo l,547.ooo l,547.ooo 118 1-18 Občinski odbor RK 4o6.ooo 48o.ooo 48o.ooo 118 118 Občinska zveza prijateljev mladine 43o.ooo 3ol .000 3ol.000 7o 70 Dom občinskih družbenih organizacij 5o7.ooo 59o.ooo 59o.ooo 116 116 Občinsko glasilo "Naša skupnost" 2,754.ooo 3,o53.ooo 3,o53.ooo 111 111 Odbor II. grupe odredov 5o.ooo 60.000 60.000 !2o ^ SKUPAJ 03 9,85o.ooo ll,216.ooo ll,2l6.ooo 114 11» GLAVNI NAMEN 04 - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Sanacija spomeniškega kompleksa Urh 5oo.oo9 - - Investicijski izdatki za šole in vzgojno varstvene zavode 9,899.377 3,3oo.ooo 3,3oo.ooo 33 Nakup kadrovskih stanovanj 2,566.134 - - ^fiapevek skupnosti za družbeni Standard občine Ljubljana Moste-f°lje •' ^anciranja gradnje postaje ofinac.naložb na podr. kulture spominov in tovarištva financiranje sanacije Ljubljan- ■tega gradu £ftje nfegativne razlike v ceni Dnevnik lnraVa računalniške opreme za ene »f0rniacijski sistem za notranje nadeve v SRS ter LO ^veenost do samoupravne stanovanjske ^Pnosti Ljubljana Moste-Polje 916.972 ^financiranje nakupa prostorov lj.8°^i5če združenega dela v Ljub- 3. 1)8111 49otooo ^Plačilo anuitet 3,o37-889 lnanciranje adaptacije elektro-^alacije v sodnem poslopju bvlnanc.obnov. spomenika in spomin-zk 8 Piošče v KS Kodeljevo 8o. anciranje izgradnje RTC Krvavec 4,000.000 6,000.000 • " ' C, 61000.000 : : i v efe v rt 150 * ■fr • J 150 9,418.7o5 2,823*000 2,823.000 50 50 - - 1,450.000 - - 412.000 474.000 474.000 115 115 1,000.000 - - - - - l,675.ooo l,675.ooo — — bni 6,897.ooo 5,447.000 Sfin* ooo financiranje adaptacije ŠD Polje 300.000 Zavri?8110* adaptacij e posl .prost, g _ 0a za družb.plan. Ljubljana 5o7*H8 iaie ^irtoj® sanacije Jelovškpve St« eri'^e 58o.ooo -*ee*8^Va za nakup računalniške opre-N^aobčinsko upravo 5»5oo.ooo ''»M, 692.000 lo,580.000 l,27o.ooo 1,000.000 692.000 lo,89o.ooo l,27o.ooo 1,000.000 500.000 500.000 37,2o8.2o4 35»oo9.ooo 55,519.ooo 141 342 141 558 NAMEN 06 - ZNANSTVENA DEJAVNOST •Ooo?anclrand® študije "Ljubljana Oo1* 1 i u 800.000 p A J 06 800.000 tegjam* 07 - KULTURNO PROSVETNA obeležij NOV in socialis-rev°lucije v KS 325.000 384.000 Oy evanje grobov in grobišč borcev 214.ooq 255.ooo 584.000 255.000 118 118 118 118 t u J 07 559.ooo 637.000 637.000 118 'Uvni namen os - socialno skrbstvo *>®noV?*n'*'ne» denarne pomoči in zdrav- carstvo udeležencev NOV 5,586.oo5 ^do118^81^11® borcem za severno alovenskim dobrovoljcem 218.o4o 3,996.ooo 258.000 4,066.000 118 12o Enkratne denarne pomoči udeležencem NOV 548.726 400.000 400.000 115 115 Sosedska pomoč za udeležence NOV Pomoč za zdravljenje udeležencev 284.100 330.000 330.000 116 116 NOV 414.644 496.000 496.000 12o 120 Oskrbnine družinam, katerih hranilec je v JLA 6ol.549 741.000 741.000 123 123 Preživninsko varstvo kmetov 169.466 178.000 178.000 lo5 lo5 S K U P A J 08 5,422.530 6,399.ooo 6,469.ooo 118 119 GLAVNI NAMEN 09 - ZDRAVSTVENO VARSTVO • Stroški fluorografske akcije 260.379 - - - Mrliško ogledna služba 58.361 42.000 42.000 72 72 Zdravstveno zavarovanje kmetov 167.26o 174.000 174.ooo lo4 104 SKUPAJ 09 486.000 216.000 216.000 44 44 GLAVNI NAMEN 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST Geodetska dela 864.747 f 1,o42.ooo l,o42.ooo 12o 120 Urbanistična dokumentacija 2,728.246 2,7oo.ooo 2,700.000 99 99 Služba za varstvo okolja 68.065 73.ooo 73.ooo llo llo Rušenje in odstranjevanje nedovolje-nih Rradenj in sanaci.la terena 286.000 286.000 415 415 S K U P A J 10 3,73o.ooo 4,lo3.ooo 4,lo3.ooo llo 110^ GLAVNI NAMEN 11 - KRAJEVNE SKUPNOSTI Vrnitev krajevnega samoprispevka 60.000 60.000 60.000 loo 100 Krajevpe skupnosti-sredstva za funk- ctonalno dejavnost 8,799.7oo H 0 v* 00 0 0 0 8,725.000 118. 99 Ataiertl-zaci^a osnovnih sredstev _ 400.000 _ - Sredstva za funkcionalno dejav- — nost novih krajevnih skupnosti /644.7oo/ - l,35o.ooo - 2o9 Sredstva za referendum in volitve 412.820 - 459.000 — lil Vzdrževanje družbenih prostorov 75o.ooo 900.000 900.000 12o 1 Zo SKUPAJ 11 lo,o22.52o 11,344.000 11,894.000 113 110 GLAVNI NAMEN 12 - SREDSTVA ZA SKUPNE MESTNE POTREBE Združbna sredstva za skupne negos- podarske investicije v mestu - 5,919.ooo 5,o85.ooo - - Prispevek proračunu skupščine mesta Ljubljane 2o,373.ooo 18,o7o.ooo 18,464.ooo 89 S K U P A J 12 2o,373.ooo 23,989.ooo 23,549.ooo 118 'SUVNI NAMEN 16 - INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU | -2 J > ^financiranje izgradnje Zaloške ®e«te v okviru desetletnega progra- izgradnje cest v Ljubljani 8,64o.000 6,800.000 6,800.000 79 79 Skupnost za pospeševanje kmetijske Proizvodnje l,4oo.ooo l,652.ooo 1,652.000 118 118 Ramenska gj-edstva, zbrana iz nas-, °va turist.taks in taks od prometa 6 Perkiarji in kopitarji 3,o61.154 ,Obveznost iz garancije za Tulon 800.000 3,448.ooo 800.000 3,448.ooo 800.000 113 loo 113 loo Veterinarsko higienska služba 91.000 326.000 326.000 358 358 P A J 16 13,992.154 13,o26.ooo 13,o26.ooo 93 93 OUVNI NAMEN 17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA in obveznosti iz prejšnjih LET 'Tekoča proračunska rezerva 1,623.44o r, 693.000 l,693.ooo lo4 lo4i 2^znosti iz prejšnjih let 1,398.532 1,000.000 1,000.000 72 72 A J 17 3,o2l.972 2,693.000 2,693*000 89 89 &4VNI NAMEN 18 - KREDITI, VEZANA w IZLOČENA SREDSTVA ^ločitev na sredstva rezerv /Kti?^®aa sredstva za kompenzacije, Kn^0Vne rez i°8Podarstvu l,375.62o l,693.ooo ovne rezerve in intervencije v 25,369.624 3o,85o.ooo l,693.ooo 32,922.ooo 123 J35 123 129 P A,J 18 26,745.244 32,543.ooo 34,615.000 135 129 UpAJ RAZPORED PRIHODKOV 183,304.619 218,169.000 218,169.000 116 119 OBRAZLOŽITEV h^utek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za >vop {^81, katerega sestavni del je pregled in razporeditev prihod-l9gjeJ>tt objavljen v Delegatski tribuni št. 2, z dne 6. februarja V, liala Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je o njem razprav- na skupnem zasedanju zborov dne 25. februarja 1981. odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za obul Sl je usklaien z resolucijskimi določbami, z dogovorom o PH~?Vaniu splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 ter s p°mbami, ki so bile posredovane ob obravnavi osnutka. Uhr„pn‘ proračunski prihodki občine bodo po oceni davčne Zfuiial‘ 218.169.000, kar jeza 19 % več kot v letu 1980. Po tyes(ltvi z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in čutJ* *eto 1981 je razporeditev prihodkov v posebni del prora-din 180,005.000 din, v tekočo proračunsko rezervo 1,693.000 g0s'Z“ skupne mestne potrebe 23,549.000 din ter za intervencije v fPdarstvu (kmetijstvo, blagovne rezerve) 32,922.000 din. tZ*r 9g proračuna za leto 1981 ima v primerjavi z osnutkom ^lednf e spremembe: Sredstva glavnega namena 01-dejavnost organov DPS se znižujejo za 288.000 din in znašajo 67,205.000 din (indeks 122). Vse pripombe, ki so bile podane v zvezi z neprimerno postavljenimi indeksi tega glavnega namena, so v predlogu proračuna upoštevane. V namenu 01-B je odprta nova postavka, kjer so posebej prikazana sredstva za nadomestilo OD za že prej sistematizirana, a šele v drugi polovici leta 1980 zasedena dela in naloge sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve. Poleg tega smo v istem namenu odprli dve novi postavki, in sicer 450.000 din za zagotovitev sredstev za OD dveh namestnikov funkcionarjev (sklep skupščine z dne 25. II. 1981 višina teh sredstev je po sklepu IS z dne 3. III. 1981 uravnana na obdobje 7 mesecev leta 1981) ter 50.000 din za delovanje stalne konference mest Jugoslavije. Spremembo v primerjavi z osnutkom beležimo še pri sredstvih za OD delavcev sekretariata skupščine, kjer pa gre le za prenos Iz namena 01-C v namen 01-A, pri čemer ostaja razmerje nespremenjeno. Skupno znižanje glavnega namena 01 se prerazporedi v glavni namen 11 - sredstva za funkcionalno dejavnost novih KS. V celoti so upoštevane tudi pripombe v zvezi s sredstvi glavnega namena 02-ljudska obramba, pri katerem se sredstva znižujejo za 2.474.000 din, od tega za 300.000 din pri osebnih dohodkih delavcev Štaba za TO, za 1,174.000 din pri osebnih dohodkih referentov za SLO v KS ter za 1,000.000 din pri sredstvih za sofinanciranje skladiSč in drugih objektov. Pretežni del teh sredstev je namenjen za pokrivanje obveznosti glavnega namena 12 - skupne negospodarske investicije v mestu. V predlogu proračuna ni upoStevana pripomba, da je potrebno zagotoviti sredstva za odkup zemljiSč .Joti spominov in tovarištva",kar Se ni znana viSina obveznosti Zaradi tega bo potrebno najti reSitev v rebalansu proračuna za leto 1981. Glavni namen 04 - negospodarske investicije se povečuje za 510.000 din v postavki odplačilo anuitet. IzvrSen je bil namreč končni obračun izgradnje OŠ Leopolda Mačka-Boruta in podpisan aneks k osnovni pogodbi. Po končnem obračunu del je priSlo do podražitev v skupnem znesku 1,020.148 din. Drugi obrok tega zneska bo potrebno zagotoviti v proračunu za leto 1982. V istem glavnm namenu se zniža postavka 6,897.000 din (enotni informacijski sistem) za 1,450.000 din, za isti znesek pa se odpre nova postavka za sofinanciranje naložb v kulturi. Te so: oprema za nove prostore knjižnice Moste 300.000 din, drobni inventar in spo-minskoobeležje v Domu španskih borcev 450.000 din, nakup instrumentov za pihalni orkester papirnice Vevče 200.000 din, sofinanciranje rekonstrukcije invalidskega doma 300.000 din ter sredstva za dokumentarne posnetke občine 200.000 din Sredstva glavnega namena 08 - socialno skrbstvo se povečujejo za 70.000 din Zaradi kasnejšega izplačila v osnutku proračuna ni bila pravilno prikazana realizacija za leto 1980. V zvezi s pripombami na višino sredstev za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, ki se v predlogu proračuna povečujejo za 550.000 din, podajamo v obrazložitev naslednji izračun: I. PORABA SREDSTEV ZA FUNKCIONALNO DEJAVNOST KS V LETU 1980: 1. Sredstva za osebne dohodke - tajniki - administratorke - računovodje - tajniki DPO - čistilke 3.121.992 1.530.904 714.408 285.502 375.190 Skupaj sredstva za OD 6.027.996 SKUPAJ IZPLAČANA SREDSTVA V LETU 1980 (tč. 1-3) 8.797.696 II. IZRAČUN SREDSTEV ZA FUNKCIONALNO DEJAVNOST KS V LETU 1981: 1. Sredstva za osebne dohodke - poraba v letu 1980 +17 %> ■ = (6.027.996 manj 714.408) + 17% 2. Sredstva za materialne izdatke, minulo delo in sklad sk. por. 6.217.000 - poraba v letu 1980 + 18 % 3. Delo z delegacijami 1.605.000 - poraba v letu 1980 + 18 %> 4. Informiranje občanov 301.000 - poraba v letu 1980 + 18 % 602.000 5. Funkcionalna dejavnost novih KS 1,350.000 6. Amortizacija osnovnih sredstev 400.000 7. Izvedba referenduma in volitev SKUPAJ SREDSTVA ZA FUNKCIONALNO 459.000 DEJAVNOST KS V LETU 1981 10,934.000 Iz gornjega izračuna je razvidno, da sredstva za funkcionalno dejavnost KS v povečani višini 10,934.000 din zadostujejo za pokritje potreb v zvezi z osebnimi dohodki delavcev v KS, ki se po odbitku honorarjev za računovodje, povečujejo za 17% v primerjavi z letom 1980, kakor tudi za materialne izdatke, minulo delo in sklad skupne porabe (indeks 118), delo z delegacijami (indeks 118) in informiranje občanov (indeks 118). Hkrati s tem so zagotovljena tudi sredstva za funkcionalno dejavnost novih KS (indeks 209), amortizacijo osnovnih sredstev ter izvedbo referenduma in volitev (indeks 111). V glavnem namenu 12 - združena sredstva za skupne negospodarske investicije v mestu so v znesku 5,085.000 zajeta naslednja sredstva: 800.000 din za Muzej revolucije, 400.000 din za KPL Krematorij (končni obračun del), 400.000 din za RTV - razširitev programske zasnove, 1,000.000 din za sofinanciranje Zoološkega vrta, 300.000 din za sanacijo spomeniške hiše Lipoglav in 2,185.000 din za komunalno opremo doma upokojencev Moste. 2. Druga sredstva - mat. izdatki, minulo delo, SSP 1.360.000 - delo z delegacijami 255.000 - informacije občanov 510.000 Skupaj druga sredstva 2.125.000 3. Nove krajevne skupnosti 644.700 V gbvnem namenu 16 - veterinarsko higienska služba so sredstva v višini 326.000 din (indeks 358) tako visoka zaradi povečanega obsega dejavnosti (steklina) Cer zaradi nabave novega kamiona za veterinarsko postajo Posavje. O predlogu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 je razpravljal izvršni svet občine na 127. seji dne 3. marca 1981 in ga predlaga skupščini občine v sprejem # SREDSTVA KRAJEVNIM SKUPNOSTIM N A MEN 1980 1981 I N D E X A. Osebni dohodki 6,027.996 6,217.000 105 materialni izdatki in druga nadomestila 1,560.000 1,605.000 118 delovanje" delegatskega sistema ' 255.000 501.000 118 informiranje občanov 510.000 602.000 118' B. Sredstva novim krajevnim skupnostim 644.700 1.550.000 209 SKUPAJ: 8,797.696 10.075.000 115 \ C. Sredstva amortizacije , - 400.000 D. Sredstva za referendum - 459.000 SKUPAJ: 8,797.696 10,954.000 124 PREDLOG SREDSTEV ZA FUNKCIONALNO DEJAVNOST IN DELOV. DEL. SISTEMA V LETU 1981 Zap. St. KRAJEVNA SKUPNOST I. BESNICA BIZOVIK J. DO IŠKO 4' HRUŠICA - FUŽINE 5. KLOPCE 6. KODELJEVO 7. LIPOGLAV 8. MOSTE 9- NOVE JARŠE (JOŽE MOŠKRIČ - CIRIL) to. POLJE 11- ŠMARTNO OB SAVI 12. ŠTEPANJSKO NASELJE (25. MAJ) 15- VEVČE-ZG. KAŠELJ 14• ZADOBROVA - SNEBERJE ZADVOR 16 • ZALOG 17. SKUPAJ: 18. DUŠAN KVEDER-TOMAŽ 19. Karel destbvnik-kajuh 2°. nove fužine 21. NOVO POLJE 22. SELO ' . 23. ŠTEPANJSKA VAS SKUPAJ: .SREDšTVA_ZA_FyNKCIONALNg_DEJAVNOST_IN_DEJAV._DEL£G. SISTEMA OD za zapoal. v KS material, izdatki amortizacija SSP IN MIN. D. delo z delegacijami informiranje občanov SKUPAJ 284.1o2 82.6oo 12.000.- 24.000 4o2.7o2.- 292.998 82.6oo «. 12.000.- 24.000 411.598.- ?o7.161 82.6oo 12.000.- 24.000 425.761.- 3o7.161 82.6oo 12.000.- 24.000 425.761.- 266.393 82.6oo 12.000.- 24.000 384.998,- 460.715 lo4.600 24.000,- 47.000 636.315.- 266.393 82.6oo 12.000,- 24.ooo 384.993.- 460.715 lo4.6oo 24.000,- 47.000 636.315.- 46o.715 lo4.6oo 24.000,- 47.ooo 636.315.- 46o.715 lo4.6oo 24.000,- 47.000 636.315.- 291.399 82.600 12.000,- 24.000 4o9.999.- j 460.715 lo4,6oo 24.000,- 47.000 636.315.- 324.13o 97.600 I8.000.- 35.000 474.730.- 324.liB 97.600 18.000,- 35.000 474.728.- \ 324.13o 97.600 18.000,- 35.ooo 474.13o.- \ 460.715 lo4,6oo 24.000,- 47.000 636.315.- 460.715 6.217-000 1.6o5«o\>o 400.000.- 301.000.- 602.000 9.125.000,- 99.6o5.- 97.61: I8.000.- 28.4oo 243.605.- 99.6o5.- 97.6o<> 18.000,- 28.460.- 243.605.- 47.74o,- 82.600 12.000.- 17.4oo,- 159.740.- /• 99.6o5.- 82.6oo 12.000.- 17.4oo 211.605.- lo3.84o,- 97«6oo 18.000,- 28.4oo 247.840,- °9.6or'.- 550.000 555.6oo 96.000,- 148.4oo 1.35o%ooo%- SREDSTVA ZA VOLITVE IN REFERENDUM 459.000.- / ■ ■ ■ ■ - ■■ - - - - - - ; PREDLOG UKREPOV ZA ODPRAVO POMANJKLJIVOSTI V DELU UPRAVNIH ORGANOV Pri oblikovanju teh ukrepov so bile izvršnemu svetu in upravnim iganom vodilo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v analizi ^nstituta za javno upravo, v poročilu o delu za leto 1980, ter v azpravi v skupščini občine. Ob tem pa je bila prisotna tudi obvez-ost, da je potrebno nanehno izboljševati kakovost dela ter izbolj-atl °dnos do delovnih ljudi in občanov in utrjevati zavest, da ^ Pravni organi in delavci, ki delajo v teh organih delujejo v njiho-ern interesu in da jim morajo s svojim delom čimbolj olajšati resničevanje pravic in izpolnjevanje obveznosti. V vseh upravnih organih bomo povečali učinkovitost in racionalnost dela: Pden izmed ukrepov v tej smeri je nova odredba o delovnem r-asu in uradnih urah, ki je stopila v veljavo 1. marca in ki določa, da so uradne ure 2x popoldne in sicer v ponedeljek in __ sredo od 13. do 17. ure. tem bomo poostrili obveznost, da delavci v uradnih dnevih ne bodo odsotni zaradi opravljanja dejanj v upravnem postopku •zven uradnih prostorov. ^ upravnih postopkih bomo dosledno sami priskrbeli potrdila o dejstvih, v katerih vodimo uradno evidenco sami ali kakšen drug ®rgan, samoupravna organizacija ali skupnost. Od strank ne domo zahtevali potrdil, če za njihovo izdajo ni podlage v zako- St ° potrebnimi dopolnitvami odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah, bomo odpravili ugotovljene pomanjkljivosti - predvsem neustrezno opredeljeno delovno področje _ p kretariata za občo upravo. * *1 UM1111 nnrnimih /Ml IM ACtnlnm Jnli. X: — Izboljšali bomo sistem nagrajevanja ter samoupravne akte uskladili z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih organov. H. Posamezni upravni organi bodo odpravili pomanjkljivosti s sledečimi ukrepi: I. SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO bo koordiniral delo in opravil strokovna opravila pri izdelavi skupnega obrambnega načrta delovnih skupnosti upravnih organov 2. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO, PRORAČUN IN SKUPNE ZADEVE bo — svoje delo prilagodil obveznostim, ki mu jih v zvezi z opravljanjem nadzorstva nad uporabo predpisov v upravnem postopku nalaga zakon. Tekoče bo analiziral stanje in pojave na tem področju ter pri tem posebno pozornost posvetil in-štruktažnemu delovanju. V zvezi s tem so v programu dela za leto 1981 že opredeljene posamezne konkretne naloge. — izdelal načrt strokovnega usposabljanja delavcev v upravnih organih občine Ljubljana Moste-Polje glede na nove akte o sistematizaciji del in nalog, ter vodil akcijo za usposobitev de-lavcevv skladu s pravilnikom o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov, ki ga je izdal republiški sekretar. 3. SEKRETARIAT ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA - V postopku za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za izdajo gradbenega dovoljenja, smo ugotovili da Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljana, že prej na zahtevo investitorja določi oz. spremeni namembnost zemljišča za gradnjo objekta in redno rabo objekta. Investitor priloži izris iz katastrskega operata ,Jiiša in dvo- rišče" in podobno. Vse to je bilo zaznamovano tudi v zemljiško knjigo. Geodetski upravi smo predlagali sestanek na katerem smo se dogovorili, da Geodetska uprava mesta Ljubljane izda izris pred spremembo kmetijskega zemljišča. - Pri obravnavi plana Soseske za urejanje stavbnih zemljišč za obdobje 1981—1985 in izdelavi zazidalnih načrtov za posamezne krajevne skupnosti in soseske je skupaj z Zavodom za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, Sosesko in našim sekretariatom izdelan mrežni plan za izdelavo in sprejem zazidalnih načrtov po posameznih krajevnih skupnostih, soseskah. - Sekretariat bo seznanil Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem da bo po uradni dolžnosti iskal poprejšnje sanitarno in poprejšnje požarno soglasje k lokacijskemu dovoljenju- S pristojnima inšpekcijama se bomo dogovorili da en dan v tednu rešuje naše vloge. - Zaradi poenostavitve postopkov bo upravni organ v mesecu marcu 1981 poslal predlog Geodetski upravi SML in Ljubljanskemu geodetskemu biroju, naj za izdelavo delilnega načrta ne pošiljata strank na tuk. upravni organ po potrdilo, „da občina ne nasprotuje delitvi". Izdaja takega potrdila je v nasprotju z določili ZUP-a, ki določa, da upravni organ izdaja potrdila o dejstvih o katerih vodi uradno evidenco ali, če tako določa zakon - kar se ugotovi v posebnem postopku. (171. 172. člen ZUP). Pripominjamo,da je upravni organ za geodetske zadeve, Geodetska uprava SML in to skupno za vse ljubljanske ohčine, dočim premoženjsko-pravni organ vodi postopke in opravlja zadeve s področja premoženjskopravnih razmerij. 4. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENO EKONOMSKI RAZVOJ - bo v okviru svoje pristojnosti opozarjal OZD, TOZD in dmge samoupravne organizacije in skupnosti na pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njihovega ustavnega položaja in vloge v družbi; - opravljal bo nadzor nad zakonitostjo delovanja SIS za pospeševanje kmetijstva, Razvojno gospodarske skupnosti občine, Sklada skupnih rezerv gospodarstva; - Da bo spremljanje gibanj na področju gospodarstva celovitejše, bo komite v bodoče intenzivno spremljal ne le finančna gibanja, pač pa tudi statusne spremembe organizacij združenega dela, organsko sestavo sredstev za delo, njihovo izkoriščenost, gibanje cen v OZD in druge elemente, ki vplivajo na uspešnost poslovanja. Glede na to, da v uradnih obvestilih (SDK, Zavoda za statistiko) takih podatkov ni, bo komite predlagal Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana enoten pristop zbiranja teh podatkov na ravni Ljubljane. — Na področju gozdarstva bo komite intenzivneje spremljal in se zavzemal za čuvanje in gojenje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom na svojem območju (Krimsko—Mokrški predel) ter povečal družbeno skrb za vse gozdove, še posebej pa za gozdove mestnega območja in za varovalne gozdove v hudourniških predelih in ob vodotokih. 5. KADROVSKA SLUŽBA — bo skupaj s komitejem za družbeno planiranje pripravila ustrezno organizacijsko rešitev za vzpostavitev in usklajeno spremljanje zaposlovanja v občini. 6. KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na osnovi programa dela, srednjeročnih planskih dokumentov ter analize Inštituta za javno upravo, je potrebno doseči na področju dela in pristojnosti Komiteja za družbene dejavnosti: — Preoblikovanje službe za SIS družbenih dejavnosti in povezovanje delavcev službe z deli in nalogami na upravnem področju in ne samo za skupščine SIS. — Nujno programsko skladnost programa dela Komiteja s programi skupščin SIS na ravni občine, mesta in republike, s posebnim poudarkom na strokovnem oblikovanju gradiv, poenotenju sistema informiranja in tehniki obveščanja. — Delegatsko povezati upravni organ z ustreznimi upravnimi organi v mestu. — Pospešeno urediti vprašanje grobišč in grobov borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja. -Uskladiti upravni postopek v referatu za zadeve borcev NOV. Zahtevnost del in nalog v Komiteju za družbene dejavnosti, dodatne naloge na osnovi določil družbenega dogovora o varstvu, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB, nujnost tesnega sodelovanja z organizacijami združenega dela posebnega družbenega pomena in učinkovitega delovanja upravnega organa navzven, utemeljuje razpis del in nalog namestnika predsednika komiteja 8 temeljno nalogo povezovanja služb v okviru komiteja in koordinacije službe za SIS s programi skupščin SIS na vseh ravneh. predlog SREDNJEROČNI PROGRAM OBNOVE TER POSTAVITEV NOVIH SPOMINSKIH OBELEŽIJ NOB IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1981-1985 KRAJEVNA SM VNOSI : BESNICA Zap. štev. Opis delovne naloge Ocena vredn. investicije Realizaci ja 1 2 3 4 ^ 1. Postavitev spominskega obeležja-plošče vsem padlim borcem z območja Pte/cjanj 3o.ooo.- 1981 - 82 2. Postavitev spominskega obeležja-plošče padlim borcem, ki so pokopani na pokopališču Javor 3o.ooo,- 1981 J 1. Na zunanji strani obzidja pokopališča v Bizoviku bo vzidana spominska plošča, kjer so belogardisti leta 1942 ustrelili pripadnike OF: Bricelj Ivano iz Bizovika, Lukane Pavlo iz Dobrunj in Klemenčič Franca iz Sadinje vasi 2o.ooo.- 2. Spominsko obeležje partizanoma Orlu in Kastelicu, doma iz Škofljice. Oba so na Orlah ujeli in.po hudem mučenju ustrelili pod gozdom v Bizoviku. Obeležje bo stalo ob športnorekreacijskem središču v Bizoviku. 2o.ooo,- KRAJEVNA SKUPNOST DOLSKO 1. Postavitev spominskega obeležja, posvečenega I. konferenci SKOJ-a za območje Dolskega in kamniško-zasavskega okrožja v letu 1942 lo.ooo.- 2. Postavitev osrednjega spomenika vsem padlim žrtva m fašističnega nasilja z območja KS Dolsko 2oo.ooo.- KRAJEVNA SKUPNOST HRUŠICA - FUŽINE l. Poimenovat ie osnovne šole v Hrušici po družini Ke.fer iz Hrušice. Alojz Kefer, oče in njegov sin Alojz sta bila ustreljena kot aktivista OF, sinova Ladislav in Marjan pa sta padla v NOV. Na pročelju šole bo vzidana spominska plošča s posvetilom 2o.ooo.- KRAJEVNA SKUPNOST KLOPCE 1. Postavitev spominskega obeležja-plošče v spomin vsem padlim v NOV in umrlim v koncentracijskem taborišču So.ooo,- KRAJEVNA SKUPNOST KODELJEVO 1. Redno vzdrževanje spominskih obeležij KRAJEVNA SKUPNOST LIPOGLAV 1. Postavitev spomenika v spomin padlim borcem, ustreljenirp talcem in umrlim v koncentracijskem taborišču z območja KS Lipoglav predrač. 32o.ooo.— 2. V naselju Pance postaviti spominsko obeležje trem padlim borcem Tomšičeve brigade 2o.ooo.- 1981 1982 l!l82 1981/82 1981 1985 m >-)">< i°8 . ' 13 1. V domu občanov, posvečen španskim borcem bo vgrajena spominska plošča padlim v NOV, ustreljenim in umrlim v koncentr.taboriščih iz KS Moste ni ocene v ^ 2. V novih prostorih knjižnice Jožeta Mazovca postaviti njegov doprsni kip Soo.ooo. 3. Na stanovanjski hiši Partizanska 46 vzidati spominsko ploščo v spomin na predvojno delovanje tov. Josipa-Broza Tita, ki se je občasno v tej hiši zadrževal in zasnoval številne akcije, ki so jih izvrševali predvojni revolucionarji 4. V tiskarni bratov Tuma, Pod ježami št. lo so od začetka okupacije do januarja 1945 tiskali za centralno tehniko OF in Glavno poveljstvo NOV'. Ponarejali so okupatorjeve dokument e listine, tiskali osebne izkaznice, živilske karte in obveznice ljudskega posojila. Spominska plošča bo vzidana na zgradbi bivše tiskarne Pod ježami št. lo 2o.oon. 5. Obnova bunker ja - tiskarno "Truga", Pod Ježami 17. Odbor Centralne tehnike i- pravi program sanacije financira 'J i 2o.ooo. KRAJEVNA SKUPNOST DUŠANA KVEDRA - TOMA/A 1. V novi osnovni soli postaviti doprsni kip Dušana Kvedra Tomaža 3ou.• -o. KRAJEVNA SKUPNOST PCh JE 1. Ureditev spominskega parka pri osnovni šoli Edvarda Kardelja, kjer bodo postavl jeni doprsni kipi predvojnim revolucionarjem iz e širšega poljskega območja ru o« erm KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V tej KS planirajo pet novih spominskih obeležij in to: .» 1. Na hiši Dovč Ivana, sedaj Dragar Ivanke, Kovačeva ul. 1 je bila javka GŠ NOV Slovenije, kjer so se sestajali člani Leskošek Franc, Boris Kidrič, Boris Kraigher, Matija Maček in drugi. Tja so prihajali tudi kurirji štaba. 25.ooo.~ 2. . Na hišii Klcpčič Franca, Zabretova ul.9/a, kjer je Rozman G usti imel zaprisege NZ, Dovč Ivan, član KP iz Šmartna, sestanke SKOJ, tečaji prve pomoči in pletenje oblačil za 25.ooo,- partizane 1981-82 do 1983 V 1981 1983 1985 in »J- 83 198^ '?io 19^2 do 1983 J 3. Na hiši Petač Valentina, sedaj lastnika Leban Ivana, Kovačeva ul. 15. V tej hiši je bil bunker, v katerem so se zadrževali člani OŠ NOV in drugi vodilni člani OF. Tu je delovala ciklosti?iwfr?radio sprejemnik. Hišo so bg močno poškodovali, gospodar PetaČ je bil ustreljen kot talec, njegova žena pa je v Kašperjevi hiši osamljena in bolana od la- 25.ooo,-kote umrla. 4. Na.hiši Kašper Jožeta, sedaj lastnika Hrast Radota, Zabretova ul. lo/C je bil bunker za ilegalno ciklostil.tehniko, ki je delovala od julija 1941 do julija 1942, nato so z delom prekinili zaradi vohunjenja bg. Oba bunkerja sta til a grajena po nalogu in 25.ooo.- načrtih CK KPS. 5. Ob sedanjem športno rekreacijskem središču v Šmartnem bo postavljen spominski kamen z vzidano spominsko ploščo in imeni šestih to-varišev-doma iz Ižanske c. Kot terence jih je izsledila črna roka in jih pobili nekje ob Savi. Pokopani so bili na mestu, kjer bo spominski kamen. Žrtve so kasneje prekopali 25.ooo.- na neko pokopališče KRAJEVNA SKUPNOST ŠTEPANJSKO NASELJE 1. Redno vzdrževanje spomenikov na območju KS štepanjsko naselje KRAJEVNA SKUPNOST VEVČE - ZGORNJI KAŠELJ 1. V Gašperlinov! hiši na Vevčah je bil sedež stavkovnega odbora, ki je vodil stavko 1936 - 1937 v papirnici Vevče. Na tem mestu so zbirali in razdeljevali tudi hrano družinam stavkajočih. Spominsko obeležje bo na Gašperlinovi hiši. 2. V tovarniški hiši Vevče št. ,, kjer stanujejo Kožuhovi, je bil sedež sindikalne podružnice vevških papirničarjev.-Tu je bil ustanovljen odbor OF terena Vevče. Na tej hiši bo vzidana spominska plošča. .* "<^V KRAJEVNA SKUPNOST ZADOBROVA - SNEBERJE 2o.ooo.- 2o.ooo.- 1. Redno vzdrževanje spomenikov do 1982 tlo i'1P 3 \f " u ftS gsfcgo'^'6 f^acf m 9 S. e Erg d ,• ',__: '• . c go a g'o n SSBF-e »iiiii acvcasiBi ■ J-.«# V ny [i. - j d d1 A; IIlIl-n-VnTritiS l a4iiIJJ'niQ I.: te pDP0AtaA- irnr - P nn; Q • .rO! n d n' MC bn& 1 Sl R- EilP Ut; V/. r 0 pfE- lil le. 8 ,* ■ . , __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:___________________________________ ■ n nna • rg! sAm A n d n' Mn ■ g n <3 n,v DVD-.U u,"dPL[-i n #581^5 □ D , aB n /'- 77 Uj| rJgj x Q iLu-jjrars: 4ip d novebc|a zazidalnega načrta za MS 10 NOVO POUE iti noveiacija skupinske lokac. dokumentacije za ms 103-4 tehnični del ( arhitektonsko zazidalna situacija MS 103/4 u3 »Stojiči stonovonjskt hiSt ■Ei i hite In servisne delivnke . r--:--- - dim nočrtovone stanovanjske hit« IM) " 19V/ E3 »stol«, jovni Objekti Q.. , HH predvideni jovni objekti Q/; O »nji, gazo ....... nitja zazidalnih otokov ________ območje jovnih zgradb In uredit« eooooi mejo krajinskega parka zajčja dobravo i ' : Številčni podatki o prebivalcih Ll; r : list št 5 m 1=1000 I 18. člen Zaklonišča so lahko povsem vkopana v zemljo ali pa za pol etaže dvignjena nad okoliški teren in primerno nasuta. Priporočljivo jih je kombinirati z otroškimi igrišči, vendar tako, da v nobenem slučaju ni prizadeta osnovna funkcija zaklanjanja. 19. člen Ob vsakem posegu v gozdne površine je potrebno načrtovati in izvajati gradnje in ureditve tako, da se v največji meti ohranjajo zelene površine in obstoječe drevje. — Oblikovanje 20. člen Ograje okrog privatnih zemljišč so lahko le: — živica, rezana v višini 110, 150 ali izjemoma 2 m in ojačana na notranji strani parcele z žično ograjo enakih ali manjših višin, — iz grmovnic sestavljena, neregularna meja enakih ali različnih višin, — iz naravnega materiala sestavljena lesena ali zidana ograja, višine 110 cm nad okoliškim terenom. 21. člen Vse žive meje, grmovnice in drevje morajo biti tako zasajene in vzdrževane, da ne zmanjšujejo svetlobnega ptofila ceste in pločnikov. 22. člen Tlorisne dimenzije stanovanjskih zgradb so v načelu podane v grafičnem delu načrtov. Možna so odstopanja + 2 m. v kolikor te ndve dimenzije niso v nasprotju z najmanjšimi razmiki med objekti in sosednjimi zemljišči ter komunalnimi napravami. 23. člen Slemena teko v principu v smeri daljših stranic zgradbe. Strehe naj bodo v naklonih 20 do 25°. barva kritine pa tjava do temnordeča. Odgovori na pripombe k novelaciji zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 10 Zajčja dobrava, ki jih je pripravila delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov: ZDRL Mirko Mrva Soseska Ivan Mihovec Meta Rus KS Zadobrova Gorazd Ajdič Janez Grum KS Novo Polje Vladimir Mohar SOB Ljubljana Moste-Polje Miro Dešman Sanja Traunšek 1. vprašanje: Predlagam, da se cesta IX preuredi za slepo ulico, oz. na območju Zajčja dobrava samo za pešce. Brunček Franc IX/15 44,/d vprašanje: Cesto IX naj se uredi kot enosmerno cesto. 2. seja Skupščine KS Novo Polje Odgovor: Se ugodi. l./a vprašanje: Vprašujem, kdaj bo cesta V. v Novem polju asfaltirana? Marn Jožica, V/8 Odgovor: Vprašanje se ne nanaša na javno razgrnitev novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 10 Zajčja dobrava. 2., 4., S., 10., 17/a, 44/c vprašanja Spodaj podpisani lastniki vrstnih stanovanjskih hiš, stanujoči na c. VII in Zadobrovški cesti dajemo naslednje pripombe na novelacijo zazidalnega načrta soseske MS 10 Zajčja dobrava. Na zemljišču pare. št. 215/1 k.o. Slape so bile po prvotnem zazidalnem načrtu iz leta 1967 predvidene zelene površine. Ko smo spodaj podpisani kupovali stanovanjske hiše, nam je bilo pri Podjetju za urejanje stavbnih zemljišč SOSESKA Ljubljana zagotovljeno, da bodo te zelene površine ostale in je bil to bistveni razlog, da smo se odločili za nakup prav teh vrstnih hiš. Po novelaciji zazidalnega načrta, ki je zdaj v postopku javne razgrnitve, pa je na -navedenem zemljišču predvidena gradnja stanovanjskega dvojčka. Vsi spodaj navedeni stanovalci bi bili z gradnjo stanovanjskega dvojčka močno prizadeti ter se zato tej gradnji protivimo in ne soglašamo s predlogom novelacije zazidalnega načrta. Predvideni stanovanjski dvojček je situiran tako. da nam bo zaprl ves pogled proti jugu ter metal senco na naše stanovanjske hiše in vrtičke. Lastniki vrstnih hiš na cesti VII od štev. 7 do št. 13 smo že tako dovolj prizadeti ker je naše funkcionalno zemljišče pred hišo že tako zmanjšano, daje komaj možen dovoz do garaž. Vrstne hiše, ki stoje v isti liniji z našimi, t.j. cesta VII od št. 35 do št. 45 imajo velike vrtove, pred naše hiše in vrtičke, ki so že tako ali tako minimalni pa se zdaj želi postaviti stanovanjski dvojček, katerega gradnja je glede na lego tet višino in tloris objekta, za nas popolnoma nesprejemljiva. Podpisani smo ogorčeni nad takim urbanističnim načrtovanjem, ki jemlje stanovalcem že tako skromne zelene površine, ki nam zapira razgled in jemlje sončno svetlobo ter nas utesnjuje med zidove hiš. Prosimo naslovni upravni organ in KS Polje, da upošteva naše pripombe in da se iz novelacije načrta izbriše stanovanjski dvojček ter da na zemljišču pare. št. 215/1 k. o. Slape ostanejo zelene površine. Prizadeti stanovalci smo enako pripombo naslovili tudi na skupščino občine Ljubljana Moste-Polje. Andolšek Stanko, C. VI/33 Fajon Bogdan. C. VII/31 Čebela Jože. c. VII/13 Cetinski Slavka, c. VII/11 Župec Franc. c. VII/9 Guzina Milorad, c. VII/7 Kavšek Pavel, Zadobrovška 19 Petrovič Mihaela in Ed, Zadobrovšk 17 Kadivec Marija, Zadorovška 13 Tomažič Jože, c. VII/35 Zrnec Dušan, c. VII/37 Amon, c. VII/41 Stupica, c. VII/43 Petrič Mihela. Edvard, Zadobrovška 17 Jarc Anton, c. XIII/11 Horvat Jurij. c. XIII/13 4. vprašanje Ugotavljam, da je zelena površina na parceli 215/1 k.o. SIr.pe postala navadno smetišče in je takšno stanje treba tako ali drugače spremeniti. Podpis« nečitljiv 5. vprašanje Poseg v gozdiček, kjer leži parcela 215 je treba obravnavati kot spremembo namembnosti celega zelenega otoka. Podpis nečitljiv 10. vprašanje Pri predlogu spremembe namembnosti parcele št. 215/1 k.o. od zelene površine na zazidljivo zemljišče z vrisanim dvojčkom, m« zanima vzrok, oz. razlog te spremembe. Tu očitno ne gre za „plombo“ ampak za poseg v zeleno površino kot edina izjema na tem področju. V neposredni bližini je namreč nekaj podobnih ali celo večjih površin, za katere pa ni predlagana sprememba namembnosti. Menim, da se mora kompleks zelene površine obravnavati v celoti če se smatra za potrebno spremeniti namembnost, ne pa izvzeti le določen del površine, ki niti ni največji v tem okolišu, niti najbolj primeren za gradnjo. Če gre v tem primeru za ozek osebni interes posameznika nasproti širšemu interesu večjega števila prebivalcev tega področja, nasprotujem takemu posegu, ki lahko služi v bodoče kot primer za podobne posege v sicer strnjeno naselje vrstnih hiš „Zajčja dobrava=. Čebela Jože, c. VII/13 Guzina Marinka, Mihael, c. VII i 17./a vprašanje Vedno sem bil ih sem za rešitve, ki so v korist širšega kroga krajanov, širšemu interesu družbe. Ne gre mi pa v račun, zakaj cesta med i:išama v Novem Polju na cesti VII, med št. 13 in 31, komu v korist in s kakšnim namenom. Pas med hišama je širok le 4 m, cesta pa naj bi šla domala čez mojo hišo. Poznam prvotni osnutek pred začetkom gradnje vrstnih hiš. Po tem osnutku je bil predviden širši pas, cesta pa je bila razcepljena na parceli 215/1 v gozdni pas. Za to imam tudi dokumente. Prvotni osnutek je bil precej sprememnjen in tudi izgradnja vrstnih hiš je drugačna. Vem, da s spremembo zazidalnega načrta spreminjamo vse, kar je doslej veljalo. Bogdan Fajon, c. Vll/31 44./c vprašanje Skupščina se ne strinja z gradnjo dvojčka v zelenem pasu. 2. seja skupščine KS Novo Polje Odgovor: Se ugodi. IS., 12., 18., 24. vprašanje Razloge, s katerimi se spodbija zazidljivost parcele št. 215/1 k.o. Slape katere lastnica sem, podanih v knjigi pripomb in tudi ustno posredovanih na zborih občanov KSNovoPolje 4/11 1980 (na katerega nisem dobila vabila in za njega nisem vedela - čeprav sodim, da nisem bila izpuščena namerno) zavračam in utemeljujem z naslednjim: 1. lokacija predvidene hiše ne posega v gozd; hiša je locirana izključno na travniku in ne terja odstranitev niti enega samega drevesa. Zato ocenjujem informacijo podano na zborih občanov s strani enega izmed lastnikov hiš na cesti Vil., po kateri so prisotni razumeli, da se bo posekal precejšen del gozda, da se bodo s tem načela pljuča Ljubljane in tako naprej, kot zlonamerno in kot Preračunano zavajanje občanov (dokaz: primerjava lokacije v načrtu s terenom). 2. Gozd ob parceli 215/1 ni bil nikoli v ..zelenem pasu". Zato tudi sklicevanje na zeleni pas štejem za neutemeljen (dokaz: Pojasnilo predstavnika LUZ-a na zborih občanov). 3. Soseska, niti nobena druga pristojna institucija ni lastnikom hiš na cesti Vil nikoli z nobenim dokumentom, niti r - noben drug način zagotovila, da na omenjeni parceli ne bo dovoi, 'na gradnja (če takšen dokument obstaja, naj ga pritožniki prilože). V urbaniziranem okolju, kakršno je tudi Novo Polje, so spremembe načrtov pač nujne (to potijuje tudi dopolnitev zazidalnega načrta za sosesko MS 10). Prepričana sem, da takšne spremembe lastnikom že obstoječih gradenj niso všeč. Sodim pa, da v primeru, če bi bil privatni interes prevladujoč, Novo Polje ne bi bilo urbanizirano naselje, kakršno je danes. 4. Zavračanje gradnje z utemeljitvijo, da bo le-ta stala preblizu obstoječih hiš, je izraz sebičnosti tistih, ki so si hiše že postavili, “ažurnem, da si vsakdo želi imeti pred seboj travnik in gozd. Posebno' še, čegaježe plačal nekdo drug. Sicer pa njihova trditev sploh ni točna: po načrtu je novogradnja oddaljena od najbližje vrstne hiše 22 m, kar je več, kot pa so običajne razdalje med hišami °d njihovih vrtov pa 10 m; sicer pa je možno to gradnjo še za nekaj metrov odmakniti. Takšno je mnenje strokovne službe, ki pripravlja načrt (dokaz: primerjava načrta s terenom). 5. Soglašam pa edino s stališčem pritožnikov, daje potencialno ogrožen celoten gozd, dodajam le, daje ogrožen izključno in samo od njih. Vsaj njihovi dosedanji posegi v gozd to materialno dokazujejo (dokaz: ogled gozda bi bila edintifikacija lastnikov odpadnega mdteriala). Sicer pa si dovoljujem ..resnične" interese pritožnikov ^ma konkretno predstaviti: 1. Omenjeni lastniki so doslej posekali vsaj eno več kot deset et staro drevo in tudi sicer uspeli uničiti del gozda (dokaz: ogled, ZaPisnik poravnalnega sveta KS Polje). 2. Skozi gozd na mojo parcelo so si pritožniki nasilno utrli pot za avtomobile tovorne prikolice in traktorje. 3. Iz nekdanjega gozda so napravili smetišče. 4. Gozd jim služi za skladiščenje gradbenega lesa, peska, gnoja, vrtnih odpadkov in tako naprej. 5- Zbuldožerjiizrivajo odpadnLmaterial s svojih parcel v gozd. 6. Travnik ob gozdu si brezpravno prilaščajo meter za metrom, z leta v leto; na ta način so si nekateri posamezniki uspeli svoje vrtove, oz. zelenice krepko potegniti v tuje parcele. 7. Dovolili so si tudi predstavljati mejne kamne na moji parceli vdokaz: že navedeni zapisnik). Vse to je mogoče dokazati z ogledom. Postavitev hiše na sporni lokaciji, bi torej imelo za pritožitelje povsem konkretne posledice; ukinila bi njihovo izsiljeno pot preko moje parcele, onemogočila uporabo gozda za prej navedene namene, zrinila njihove vrtove v meje po katastrskem načrtu in še kaj. Želim, da se prizadeti sestanemo, ugotovimo kje je sicer različne interese vendar le mogoče uskladiti v zadovoljstvo vseh in se tovariško pogovorimo. Golmajer Cvetka, Novo Polje, c. II/9 Predlagam, da se zgradi trim steza v Zajčji dobravi, da se izvaja • organizirana telovadba, oz. telesna aktivnost v. okviru športnih prostorov nove šole v Zajčji dobravi ali stare šole v Polju. Morda bi se avtobusno postajališče na Zadobrovški cesti lahko pomaknilo bliže cesti I. Podpis nečitljiv Cesta 1/4 Kot soseda tov. Jože Čebela bi imela še dopolniti naslednje: Ko smo kupovali vrstne hiše je bilo rečeno s strani Zidaija, da je zeleni pas namenjen že navedenim vrstnim hišam in je bilo takrat to zemljišče že Zaračunano v ceno vrstne hiše, ker nam bi bil dostop do hiše z zadnje strani možen le samo čez to parcelo. Cetinski Slavka Podpisani Andrej Tavželj, kupec parcele št. 215/1 k.o. Slape imam pripombo na zazidalni načrt MS 10 Novo Polje. Na parceli 215 k.o. Slape je vrisan dvojček. Ker je to parcela, ki je zelo velika (1 200 kv. m) je možnost dveh posameznih hiš. Prosim, če to pripombo upoštevate in vrišete dve individualni hiši namesto dvojčka. Andrej Tavželj Glavarjeva 47, Ljubljana Odgovor: Sanacija dvojčka posegaj obstoječe zelene površine, ki so bile opredeljene že s prvotnimi zazidalnim načrtom za obravnavani zazidalni otok (Glasnik 11/67). Glede na sklep Skupščine KS in mnenje strokovnih služb bi bilo poseganje v le-te zaradi interesa posameznikov družbeno opravičljivo. Ta odločitev bi lahko imela za posledico posege v zelene površine tudi s strani drugih zainteresiranih posameznikov. 3., 20. vprašanji Spodaj podpisana Jordan Ivanka in Alojz, st. iz Novega Polja c. 111/21 naprošava, da se na parceli št. 130 vriše kot zazidalna parcela, kot je že bila v prvotnem načrtu iz leta 1?67. Jordan Ivanka, Alojz Podpisani Badonič dr. Vladimir zainteresiran graditelj stanovanjske hiše prosim, da se me upošteva kot kupca parcele 130 k.o. Slape, ker sem omenjeno parcelo kupil od Jordan Alojza in Ivanke, c. III/21a. Prosim odbor za zazidalno zemljišče, da me upošteva pri sedanji obravnavi razgrnitve zazidalnega okoliša. Badonič dr. Vladimir Povšetova 59, Lj. Odgovor: Se osvoji. 9. vprašanje Predvidena gradnja ceste v Novem Polju med železnico in c. I predstavlja dodaten vir že tako neznosnega hrupa s strani železnice. Predlagam, da se namesto ceste gradi protihrupni nasip. dr. M.Štuklec Odgovor: Cesta na tem mestu je potrebna za povezavo JZ dela naselja z Zadobrovško cesto, hkrati pa služi za dovoz železniških naprav med obstoječimi tiri. ll./a,44/b - vprašanji Predlagamo, da bi iz zazidalnega načrta brisali povezavo med cestama XI in XIII, kakor tudi povezavo med ostalimi cestami. Predlog utemeljujemo s tem, da zaradi varnosti udeležencev v cestnem prometu ne bi smeli povečati števila križišč. Moramo misliti na to, da smo v gostem stanovanjskem naselju, kjer imamo tudi otroke in starejše občane, kolesarje kakor tudi veliko število brezobzirnih voznikov motornih vozil, ceste so pa že tako ozke in nepregledne in bi omenjene poti samo povečale število nesreč in žrtev v prometu. Projektanti in odgovorni organi naj upoštevajo naše mnenje in prilagodijo načrt realnim življenjskim potrebam tukajšnjih krajanov. Po našem mnenju ni sprejemljiva obrazložitev, da so te poti potrebne zaradi bližnjice do vrtca, šole ali sosednje ceste, saj je nekaj korakov naprej asfaltirana Zadobrovška cesta z urejenim pločnikom, ki vodi v isto smer. Na drugem koncu naših kratkih cest pa je še ena cesta, ki ima tudi isto funkcijo, zato prosimo, da ne bi po nepotrebnem samo zaradi realizacije izdelanega načrta razmetavali težko pridobljena denarna sredstva naše družbe in sprejemali načrte želja temveč načrte dejanskih potreb v skladu z našimi možnostmi. Občani prizadete ulice kot celote smatramo, da obstoječe cestno omrežje zadostuje potrebam za medsebojno komuniciranje in povezavo. Priloga s podpisi na 20. strani Povezovalne poti naj ostanejo, morajo pa biti namenjene samo peš prbmetu. 2. seja skupščine KS Novo Polje Odgovor: Peš poti so potrebne iz prometno varnostnih razlogov in zaradi bližnjih peš povezav med stanovanjskimi objekti južnega dela sosesk? in centrom soseske (šola, vrtec, trgovina). 17./b, c vprašanje Ne gre mi pa v račun, da komaj dobro vpisane parcele v kataster še zahtevajo spremembe, konec koncev parcela 215/1 ni .imela nikdar dostopov in smo morali vse prevoze prek nje drago plačati. Po novem, naj bi imela ta parcela dva dostopa! Sicer pa menim, da zazidalni načrt ni popoln in morda še premalo domišljen in ga bo morda potrebno že jutri spet s pomoto krajanov sprejemati novega seveda! Lastnik že tolikokrat zapisane parcele spremembe namembnosti ne drže za svbje potrebe; ta že zida, vendar objekt, čeprav bo nov v zazidalnem načrtu ni označen tako, kot drugi novi bodoči objekti. Oprostite, morda sem malo zašel. Vrnil se bom še enkrat k cesti, za katero resnično ne vem, komu v korist. V škodo meni in soseda, pa marsikomu in ne navsezadnje prometni varnosti, redu in čistoči prav gotovo. Bogdan Fajon Novo Polje, C VII/31 Pripis k prej navedenemu Podpisani podpiram tolmačenje tov. Fajon Bogdana. Ob tem pa še dodajam, ker sem sosed tov. Fajona, da imava oba že tako pičlo odmerjene parcele (jaz: stavbno in vrtno zemljišče v skupni izmeri 205 kv. m) in iste geometrijsko izmerjene in za katere plačujemo dajatve. Poleg tega smo vrtičke opremili tudi z ograjami in podobno, kakor tudi nesmiselnost poti med dvema vrstnima hišama, ki sta med seboj oddaljeni le 4 metre. Jože čebela, c. VII/13 Stanovanjska enota na cesti VII/2 je bila v obsegu zemljiške parcele že močno okrnjena ob modernizaciji, oz. razširitvi obeh navedenih cest — Zadobrovška cesta in cesta VII, tako da se je površinska kvadratura prvotne parcele močno zmanjšala. S predlagano rešitvijo se ne bi pojavili dodatni problemi z urejanjem obeh trikotnikov zemljišča ob novi peš poti, ki sta praktično brez pravega funkcionalnega pomena. Menim, da je sedanji moj predlog sprejemljiv in možen izvedbe, | saj zazidalnega načrta namensko sploh ne spreminja, prav gotovo pa ga funkcionalno in estetsko dopolnjuje. Z dodelitvijo dela zemljišča po tem predlogu, bi pa nam stanovalcem izboljšal sedanje stanovanjske in življenjske razmere, ker bi povečan nezazidan prostor predstavljal neko vrsto protihrupne zaščite. Prepričana pa sem, da nam mora biti vsem, tako tistim, ki so odgovorni za realizacijo urejenih bivalnih in življenjskih razmer v stanovanjskem okolju in nam, ki predstavljamo potrošnike teh j dobrin, enoten cilj - čimboljša, predvsem pa racionalna rešitev neke spremembe. V upanju za rešitev v obojestransko korist vas tovariško pozdravljam. Vida Bogataj, Novo Polje, c. VII/2 Odgovor: Se ugodi. 21., 3. vprašanje Podpisani Jože Gros, lastnik parcele 417/1 Novo Polje, dajem pripombo na zazidalni načrt MS 10 Novo Polje, in sicer na karto ,.zbirni načrt obstoječih in predvidenih komunalnih napeljav”, ker na tej karti ni vrisana stanovanjska hiša, kakor je na ostalih kartah. Prosim za vris. T _ _ . Zelo nepravilno se mi zdi vse v zvezi s prehodi iz c. 8 k šoli. Od prejšnjih štirih prehodov sta ostala dva od tega eden na parceli 42» /1, ki je najmanjša v celi ulici. Že v prvem načrtu na tej parceli ni bilo vrisane hiše, po vaši izjavi tov. Mrva zaradi tega, ker sc vam je zdela parcela premajhna. No, sedaj pa je parcela naenkrat dovolj velika za hišo in prehod. Zares čudno. Na parcelah, ki so od 50 % do 100 % večje od moje se jih pa ne da narediti. Vtis imam, da večje parcele ne smejo biti ogrožene. Ali pa na njih mogoče živijo vplivnejši ljudje in se njihova parcela ne sme zmanjšati za 5 %, moja pa se lahko za preko 10 %. Tako mi ostane vsega skupaj komaj 550 kv. m. Ali je to pošteno, tov. ing. Mrva? Groš Anton, Novo Polje, c. VIII/24 Odgovor: Se ugodi. 22., 32. vprašanje Podpisani Bogo Lotrič, stanujoč Novo Polje, c. VI/6, lastnik parcele 450/4 prosim, da se na tej parceli vriše stanovanjski objekt tako, kot je vrisan v obstoječem zazidalnem načrtu MS> 10 Zajčja dob,ava- Bogo Lotrič Odgovor: Se ugodi. 19. vprašanje Sem lastnica stanovanjske hiše, zgrajene na zemljiški parceli št. 248 k.o. Slape. Ugotavljam, da del prostega nezazidanega zemHišča moje hiše ne zadošča vsem funkcijam stanovanjskega objekta. Zato predlagam sledeče spremembe, ki so povezane s programom zazidave, ki je prikazana v trenutno razgrnjenem zazidalnem načrtu za zazidalni otok MS 10. Poševno predvidena peš povezava do trgovskega centra se premakne proti vzhodu za cca 4 m in se ista uredi vzporedno z gradbenimi linijami obstoječe in prikazane zazidave in zemljišče are. št., ki se na ta način sprosti in dodeli zemljiški pare. št. 248 .o. Slape, kot del funkcionalnega zemljišča k stanovanjskemu objektu št. 2 ob cesti VII. Svojo prošnjo utemeljujem z dejstvom, da je moj stanovanjski objekt lociran ob križišču dveh najbolj prometnih cest (Zadobrovška cesta, cesta VII kot izhod na Industrijsko cesto čeprav zaenkrat še neuraden, vendar obremenjen z izredno vozno frekvenco) smo stanovalci ogroženi s hrupom, kar bo dograditev centra in nove dodatne peš poti Se potencirala. Lastnika pare. št. 450/4 Lotrič Bogo in Boža prosiva, nai se n* to parcelo vriše bodoča stanovanjska hiša, velikosti 14,55 x 9,70 in v obstoječem zazidalnem načrtu je namreč vrisana v velikosti 12 X 9 m, v predloženem novem pa je ni več. Bogo Lotrič, Novo Polje, c. VI/6 Odgovor: Se ugodi. 25. vprašanje Prosim, da v zazidalnem načrtu MS 10 Novo Polje na pare. $<• 274/4 dovolite dozidavo 4 m h končni vrstni hiši. pisjcar Andrej Odgovor: Se ugodi tako, da se prizida cela enota vrstne hiše. 26. vprašanje V načrtu komunalnih naprav predlagam vrisanje potrebnih komunalnih naprav, ki sedaj niso vrisane, vendar pa so potrebno (varstvo podtalnice). Ugotavljam, da ni predviden priključek k hišam Polje 427 (na koncu c. VII) Novo Polje c. 1/57 in Polje 478. Slednji dve hiši zazidalni načrt ne zajema zato predlagam, da bi zazidalni načrt obsegal področje do rezervata za avtocesto, saj bi na ta način tudi lažje obravnavali celotno območje KS. Vladimir Mohar Novo Polje, c. 1/57 Če bo sedanji načrt sprejet prosim, da se moje zemljišče in hiša oceni po sedanji vrednosti in se naj izplača. Meni pa omogoči graditev nove hiše v drugem kraju, ker pod stara leta ne bi rad živel na cesti, katera je vrisana v sedanjem načrtu. Tomšič Matija Odgovor: Priključek komunalnih vodov se projektno obdela. 27. vprašanje Na zazidalni načrt MS 10 dajem sledečo pripombo: Prehod od šole in VVZ preko ceste Vlil in X do gozda naj se čimprej uredi, ker so otroci, ki hodijo v šolo in vrtec izpostavljeni nevarnosti za življenje. Nadalje cesta X mora imeti hodnik za pešce in to na vzhodni strani. Za gradnjo nove trgovine, pa se strinjam z načrtom,ki ga ima investitor trgovine. Podpisi Odgovor: Pred ureditvijo poti je potrebno sprejeti zazidalni načrt, zato lahko Soseska na pobudo KS vključi realizacijo poti v svoj plan. Ko bo pridobljena vsa tehnična in upravno pravna dokumentacija, se bo pristopilo k izvedbi poti. Glede ceste X se pripombi ugodi. 29. vprašanje Sem lastnik stanovanjske hiše Novo Polje, c. XV/17 in sem po rednem upravnem postopku pridobil potrdilo o (nečit.) gradbene dokumentacije. Novi zazidalni načrt me oškoduje, ker bistveno menja lokacijske pogoje. Odpravljamo lokalno cesto, ponovno zarisanje tras pomeni za status mojega lastništva (nečitljivo). Zatorej ne morem sprejeti določb novega zazidalnega načrta. Podpis nečitljiv Predlagane prečne cestne povezave cest Berčonova — Zdešaijevain Novo Polje, c. VIII-X po mnenju prizadetih krajanov kakor tudi zbora, niso potrebne. Krajevna skupnost predlaga, da se poiščejo drugačne ustreznejše rešitve. RS Zadobrova_Snebeije Odgovor: Po novelaciji zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 10 Zajčja dobrava je predvidena' lokalna povezovalna cesta v opuščenem rezervatu industrijske ceste in služi izključno za povezavo Berčonove, Zdešaijeve in zahodne vzporedne ceste z Zadobrovško cesto. Zaradi prometno tehničnih pogojev komiteja za promet in zveze SML navezava zgoraj navedenih cest posamezno na Zadobrovški cesti ni možna. 35. vprašanje V zvezi z novo obdelanim zazidalnim načrtom podrotia MS 10 Novo Polje se prizadeti lastniki parcel Kokalj Maijan, Zupančič Franc in Ovca Jože ne strinjamo z novovrisano cesto preko omenjenih parcel. Mislimo, da že obstoječa cesta zadostuje do obstoječih in novovrisanih hiš. Rekonstrukcija naj se izvede na že obstoječi cesti s priključkom na Zadobrovško cesto pri avtobusni P°staj1, Kokalj Marjan Zupančič Franc Ovca Jože Odgovor: Navedena peš pot je obstojala že po osnovnem zazidalnem načrtu (Glasnik 11 /67) in jo s predloženo novelacijo zožujemo na 1,20 m. 31. vprašanje Čas za ogled načrtov je neprimeren. O načrtih pa tole: Tole je že četrti načrt tega območja, ki ga vidim. Po vsakem načrtu je bilo zgrajenih nekaj objektov. Vsak načrt je bilo treba Plačati! V vsakem načrtu se da dutiti individualne interese kljub paroli, »višjih družbenih interesov". Pri nobenem načrtu niso bile upoštevane pripombe »navadnih” občanov. Trenutno prikazan načrt se mi zdi premalo preštudiran. Menim, da bi moral Projektant pred dokončno izdelavo načrta na teren, v stik s Prizadetimi občani. Razstavljene načrte razumem kot predlog zazidalnega načrta, ki šele čaka potrditve. Od kod nekaterim dovoljenje, da po tem načrtu že zakoličujejo parcele? Podpis nečitljiv Bučanova pot 7 Odgovor: Razgrnjena dokumentacija predstavlja prvo novelacijo osnovnega zazidalnega načrta, ki je bil sprejet v letu 1967 (Glasnik Odgovor: Se ugodi. 37. vprašanje Pripomba na parkirni prostor na cesti VIII hišne št. 11 na parceli 418/9 in 8 je bil parkirani prostor, ki pa so ga lastniki omenjenih parcel enostavno vzeli in priključili svojim parcelam. Postavila sta ograjo. Na LUZ-u, kije odgovoren nu je odgovoril, da to ni dovoljeno. Prosim, da se to uredi. Ing. Mihovec mi je tudi odgovoril, aa parkirni prostor ni odkupljen. T.van Svetek, Novo Polje, c. VIII/11 Odgovor: V novelaciji zazidalnega načrta ostanejo z osnovnim zazidalnim načrtom predvideni parkirni prostori in bodo realizirani hkrati z rekonstrukcijo ceste VIII. 39. vprašanje Podpisani solastniki zemljišč in stanovanjskih hiš na njih, kot neposredno prizadeti sosedje, nasprotujemo dovozni poti, ki predvideva povezavo stanovanjskega objekta, ki naj bi stal severno od pare. št. 428/13 k.o. Zadobrova z novo predvideno cesto, ki naj bi povezovala cesto X in Zadobrovško cesto. Predlagamo, da ostane hišni cestni priključek za hišo, ki naj bi stala severno od pare. št. 428/15 tam, kot je določeno sedaj v veljavni urbanistični dokumentaciji, t.j. direktno proti zahodu na Berčonovo pot. 33. vprašanje Podpisana Trtnik Angela, stanujoča Zdešaijeva 5, sporočam, da Se ne strinjam s tem, da bi bila speljana cesta preko mojega em^'Šča" Trtnik Angela Odgovor: »e ugodi. 33., 43./b vprašanje Podpisani Tomšič Matija iz Zdešaijeve 26 sporočam, da se ne strinjam, * " ................... ' ~ J 1 paiCLina 31. TUJ / X Ul 1113111 Lrai VVli T*w/ u jv mnunu V *«* huuah Festa, Ta cesta bo koristna le tovornjakom za kurivo promet. Meni Je njiva in sadovnjak življenjskega pomena. njv^am, glede sedanjega projekta kateri v obravnavi Po moji pesta. Ta cesta bo koristna le tovornjakom za kurivo promet. Meni Je njiva in sadovnjak življenjskega pomena. . Opominjam, dasem zemljo na parceli 410/5 vso presejal v »robino 60 cm. Na njivi pare. št 405/1 sem pripeljal 15 Ovornjakov zemlje in ravno tako vso presejal. Obrazložitev: Z razgrnitvijo novelacije je stanovanjska hiša, severno od pare. št. 428/13 vrisana kot nova možna lokacija, kar pa ni res. V lokacijskih dokumentacijah, ki jih je v letu 1971 izdelal LUZ za Krajnc Teodora in Izidoro in za Pregelj Mitja in Ljudmilo, je ta stanovanjski objekt že vrisan. Prav tak pa tudi cestni priključek zanj, in sicer v zahodni smeri direktno na Berčonovo pot. Ne gre torej za novelirano lokacijo stanovanjske hiše, temveč le za novelirano dovozno pot. To pa je v celoti nepotrebno, saj je izvoz določeh na Berčonovo pot neprimerno ustreznejši. Izvoz na Berčonovo pot meri 18 m v dolžino in je zanj potrebno le 33 kv. m zemljišča. Izpodbijam cestni priključek na predvideno povezavo Ceste X -Zadobrovška meri v dolžino cca 150 m in je zanj potrebno cca 600 kv. m zemljišča, kar predstavlja velikost večje stavbne parcele zaradi česar je to ekstremno neprimeren predlog. Ob nakupu zemljišč smo morali kupci Pregelj (pare. št. 428/13), Krajnc Teodor (428/1), Tomšič (par. št. 428/4) in Kraut (pare. št. 422/12) kupiti v solastnino zemljišče pare. št. 428/14 zaradi ureditev skupnega dovoza. To rešitev je zahtevala urbanistična dokumentacija. V skladu z njo smo morali ustrezno orientirati pe le hiše, ampak zlasti izrabo in lego vrtov, pešpoti in vhodov. Enako sta uredila okolje svoje hiše Sorozsy Jože in Anica. Izpodbijani cestni priključek grobo preseka ambient najbolj mirnega dela prostora med našimi tremi hišami. Hiša Sorozsy Jožeta in Anice bi bila z izpodbijanim cestnim priključkom poleg Zadobrovške c. dodatno oklenjeno z novo cesto, spalni del stanovanjskih hiš Pregelj in Krajnc pa odmaknjen od nje le 4 korake. Izpodbijani cestni priključek poteka v celi dolžini deloma po gozdni deloma po travniški površini in predstavlja grob poseg v varstvo naravnega okolja. Še zlasti, ker se z njim posega v zaščiten gozdni pas ob Zadobrovški cesti. Priključek na Berčonovo pot je neprimerno bolj naraven in logičen, ker posega v naravo v najmanjši možni meri. Izpodbijan priključek je v nasprotju tako z družbeno naravnanostjo glede varstva okolja in krajinskega parka, kot tudi z načelom racionalne izrabe zemljišč, saj zahteva 10-krat večjo površino le za en hižni priključek na cesto. Z izpodbijanim cestnim priključkom in razumljivo s prometom na njem, bi se bistveno spremenila mikroklima te ožje lokacije, zlasti glede rastlinja in živali v zaščitenem gozdu. Zbor občanov je dne 6. 11. 1980, v razpravi ob razgrnitvi predloga novelacije ovrgel predlagano cestno povezavo med cesto X in Zadobrovško cesto. Posledica tega je jasno tudi opustitev izpodbijanega cestnega priključka. Menimo, da so naše pripombe in predlogi več kot utemeljeni in jih je nedvomno treba upoštevati. ftegeg M|tja Ljudmila Sorozszy Jože in Anica -Krajnc Teodor in Izidora Odgovor: Se ugodi. 40. vprašanje Pripombe na osnutek novelacije programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta MS 10 Zajčja dobrava. Podpisani lastniki hiš Bizilj Breda, Zadobrovška 31,Šmavc. Janez in Vida, Zadobrovška 31/a, Mrgole Franc, Zadobrovška 33, Zalaznik Rozalija, Novo Polje, c. VI/4, Lotrič Bogo in Boža, Novo Polje, c. VI/6, dajemo na zgoraj navedeni osnutek sledeče pripombe: 1. V tem osnutku je vrisana lokalna cesta, ki naj bi povezala zgornje lastnike hiš in parcel z izvozom na cesto VI. Glede na to, da imajo hiše Zadobovška 31, 31/a in 33 že urejene izvoze na rekonstruirano Zadobrovško cesto, hiši Novo Polje, c. VI/4 in c. VI/6 pa gravitirata na obstoječo cesto Nepredvidena lokalna cesta ni potrebna. Z realizacijo te ceste bi bil popolnoma onemo gočeri izvoz iz hiše na št. VI/4, ker je izvoz poglobljen in izpeljan na cesto VI. Hiše na Zadobrovški cesti pa imajo garaže zgrajene tako, da so prilagodili izvoze na Zadobrovško cesto in ni možnosti, da bi jih spreminjali. Dejanska situacija je namreč taka, da nihče nima realnih pogojev za izvoz na predvideno lokalno cesto. Zato prosimo, da se vrisana lokalpa cesta izbriše. 2. Predlagamo, da vrisana pravokotna parkirišča na cesti VI spremenite v vzdolžna ob cesti VI, kar bo omogočalo normalen izvoz iz hiš VI/4 in VI/6. Potrebam uporabnikov predvidenih parkirišč (staršem, ki pripeljejo otroke v VVZ Novo Polje) bodo ustrezala tudi vzdolžna parkirišča, saj otroke zjutraj le pripeljejo in popoldne odpeljejo. Prosimo, da naše pripombe upoštevate. Podpisani Odgovor: Se ugodi. 41. vprašanje Podpisani prebivalci ceste VIIIinX. prosimodelegate omenjene KS, da nam po uradni poti izposlujete ureditev trajnega prehoda in dovozne poti med Četo X in Staro občinsko cesto, in sicer med hišnima št. X/31 in X/33. Ta prehod je obstajal že od nekdaj, kar je razvidno iz priložene mapne kopije, vendar ga je občina črtala z odobritvijo izgradnje osmerčka od vrstne hiše št. X/33 do X/47, leta 1970. Od tega časa do danes smo prebivalci omenjenih ulic koristili prehod med hišama X/31 in X/33, vendar je lastnik hiše X/31 Zemljak Jože že pred leti ogradil večji del te površine, ki je sicer po urbanističnem načrtu bila predvidena za otroška igrišča, sedaj pa to počne tudi lastnik hiše X/33 Mihajlovič Dušan z ograditvijo ostalega prostora. S tem seveda želi preprečiti vsak dostop prebivalcem naselja do bližnjega gozdička in edinih rekreacijskih površin katere koristi celotno naselje. Najmlajši prebivalci naselja — otroci in mladina so si na tem področju uredili začasna igrišča in ta nameravamo posodobiti, vendar bi njihovo veselje bilo resno prizadeto, če bi dopustili ukinitev tega prehoda, saj bi morali prehoditi kilometerske razdalje namesto sedanjih 100 m, ki nas loči od tega prostora. Naša ulica s podaljškom Zdešarjeve ulice je izredno dolga in bi morali za dostop do rekreacijskih površin koristiti cesto X, Zdešaljevo in Zadobrovško cesto, kot dostop s severne strani oz. cesto X, cesto XV, Zadobrovško cesto in cesto XIII z južne strani kar predstavlja kilometrske razdalje. Ti dostopi so nevarni zlasti za najmlajše krajane, ki bi bili izpostavljeni nevarnosti prometnih nesreč. S tem bi bili prizadeti tudi starejši krajani, ki se radi sprehajajo po bližnjem gozdičku, saj bi bili praktično odrezani od teh, življenjsko važnih rekreacijskih površin. Podpisani smo mnenja, da je s tem naša prošnja zadosti utemeljena in nimamo nobenih pomislekov, da nam boste to v najkrajšem času uredili ter s tem preprečili negodovanja krajanov in prepire z lastnikoma spornih dostopnih površin. Podpisani smo pripravljeni kriti tudi stroške razlastitve, čeprav smo mnenja, da bi te stroške morala kriti občina, saj nam je ukinila pot, ki je obstajala stoletja. S tovariškimi pozdravi! , . X1 _ stanovalci Novo Polje, c. VIII in X — 50 podpisov Odgovor: Se ugodi. / 42. vprašanje Podpisani Sever Peter, stanujoč Novo .Polje, c. XVI/4 se pritožujem na novi urbanistični načrt, ki ste ga dali v javno razpravo. V času razprave tega načrta sem bil odsoten, tako da sem komaj pred dobrim tednom zvedel za pritožbo zoper ta načrt. V ta novi načrt so vrisali novo peš pot, ki ni bila v mojem načrtu na pare. št. 549/7 k.o. Zadobrova, zoper nje se moram pritoževati. Nikoli se ne bi pritožil, če ne bi imeli na drugi strani dovolj prostora za to peš pot. Prostor ima na št. 541/1 k.o. Zadobrova. Vložil sem na LUZ za novi prizidek, ki bi segal do sedanje meje, ta prizidek bi mogli že vrisati v novi urbanistični načrt. Prizidek bo služil kot za majhno obrt, služil za predelavo mesa. Vlogo sem vložil že pred 7 meseci, to tudi sami veste, da se tmdim da imam nekaj soglasij, saj tudi sami lahko pregledate pod katero št. me vodite 26357. Za zbrisanje te poti vas lepo prosim, da mi ugodite in vas lepo pozdravljam. Sever Peter Novo Polje, c. XVI/4 Odgovor: Se ugodi. 6., 8., 11/b, 13., 14., 16., 23., 43/a, 44/a — vprašanja Spodaj podpisani Zuržina Miro, c. XI/2 predlagam varianto 3 za zidavo trgovine. Prvo se komunikacije preveč približajo mojemu objektu. Drugo trgovina naj bi bila zgrajena v velikosti, da bi zadovoljevala bližnjo okolico za daljši čas. „ .... Zuržina Miro Nujna je gradnja samopostrežne trgovine, ki naj ne bo na gozdni površini temveč tam, kjer je že sedaj. Zaželena je tudi trim steza v gozdnih površinah Zajčje dobrave. Podpis nečitljiv Občani podpisniki odločno protestirmo proti gradnji trgovine na lokaciji med cesto XIII in XV, kjer je obstoječi park. Predlagamo, da bi trgovino gradili po prvotno sprejetem zazidalnem načrtu za sedanjo trgovino na že določeni lokaciji med cestama XI in XIII. Čudimo se odločitvi občine in urbanistov, ki je v popolnem nasprotju z odlokom o zaščiti zelenih površin in gozdov. Priloga s podpisi na 20 strani Spodaj podpisani Kocijan Jože, c. XI/2a, predlagam varianto B za zidavo trgovine. Prve 4 garaže se preveč približujejo mojemu objektu, ravno pod vrisanimi garažami je moja kanalizacija in pa sosedova iz 4/A katera je priključena na glavni odtočni kanal in bi lahko prišlo do poškodbe kanalizacije. Kanalizacija je v globini cirka 1 m in bi se strinjal, da za mojo stranjo ostane 28 parkirnih prostorov in vrisane 4 garaže. Kocijan Jože Spodaj podpisani (podpis nečitljiv) iz ceste XI v Novem Polju predlagam varianto B 2 A za zidavo samopostrežne trgovine mislim, daje preblizu stanovanjskih hiš in premajhna lokacija Gradnja samopostrežne trgovine za Novo Polje: park naj ostane, trgovina pa naj se naredi, kjer je že obstoječa, vendar po sodobnih načelih samopostrežnih trgovin. »Marjan Cerar Novo Polje, c. IV/38 V Novem Polju je predlagana nova - alternativna lokacija za trgovino v parku med cesto XIII in XV. Občani in KS (svet so se na večjih sestankih zavzeli za lokacijo med c. XI in XIII). Občinski organi in projektant ponujajo novo lokacijo, kot edino mogočo. (Prvotna je premajhna, Mercator se z njo ne strinja, baje tudi sanitarna inšpekcija, itd A Občina predlaga, da se občani odločijo demokratično za eno od lokacij. V tem primeru gre za zavestno demagogijo in za manipuliranje z ljudmi. Če ni mogoča izbira ne vem o čem, naj se odločimo in kako? Na to naj odgovorijo pristojni organi občine. Vprašujem, ali niso tudi občinski organi (Zavod za urbanizem) dolžni očuvati zelene površine-park in v tem primeru že tako razredčene površine v Zajčji dobravi in iyprašujem, kako bomo opravičili rušitve hiš občanom (1972), ki so zidali v parku ko občina danes leta 1980 predlaga, da zidamo trgovino v parku (pa četudi je lastnik tega zemljišča Mercator). Ta primer ponovno dokazuje, da neglede na dogovore in sklepe KS -nekaten ljudje na občini vodijo svojo politiko mimo nas in skupnih interesov. Vprašujem zakaj in v čigavem interesu? Preričan sem, da bo ob mojem pisanju nekdo pripomnil, da pišem v svojem imenu in zaradi lastnih (ozkih) interesov, kot so poskušali dokazovati že v dosedanjih razpravah. . .p. 4. Na podlagi zgoraj navedenega sklepa KSZadobrova je bil dne 16. I. 1981 ob 8. uri ponovno sklican sestanek med obema KS, sanitarno inšpekcijo SML, komitejem za promet in zveze SML, ZDRL in SOB Ljubljana Moste-Polje, kjer je bilo ponovno ugotovljeno, da lokacija trgovine pod varianto A iz sanitarnih in prometno tehničnih pogojev ni možna. Navajamo razloge, ki so pripeljali do odločitve, kot jo navajamo v zgornjem delu odgovora. Varianta A a) parkirišča so preblizu stanovanjskih objektov, b) predvideni trgovski objekt bi motil stanovalce vzhodno od Zadobrovške česte, c) trgovino je možno graditi le v zmanjšanem obsegu in ne bi zadovoljla perspektivne potrebe stanovanjskega zaledja, d) Omogočen je dovoz robe z večjimi tovornjaki in priklopniki, e) vzdolž lokacije je položen kanalizacijski vod, ki bi ga bilo potrebno prestaviti, ^ ‘ f) neposredno prizadeti mejaši predvidene lokacije trgovine se z lokacijo ne strinjajo. Varianta B a) varianta omogoča perspektivno velikost površine trgovine, b) trgovina je locirana v večji oddaljenosti od obstoječih stanovanjskih objektov in s tem sanitarno-tehnično sprejemljiva, c) dovozi (robe in parkirna mesta) do trgovine so ugodneje locirani, d) lokacija trgovine se nahaja v vzhodnem delu obstoječega gozdička, ki je bil kot zelena površina opredeljen z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 10 Zajčja dobrava (Glasnik 11 /67) se predstavlja za zaščiten zelene površine po odloku o zavarovanju krajinskega parka Zajčja dobrava (Ur. list SRS, št. 55/72) katerega zahodna meja poteka po vzhodni meji soseske MS 10 Zajčja dobrava, e) Funkcionalno zemljišče trgovine ne posega preko diagonalne peš poti skozi gozdiček (v izmeri JV—ŠZ), 0 pri realizaciji trgovine je možno očuvati precej odraslih dreves. V kolikor se za lokacijo trgovine za obstoječo trgovino ne bo moglo pridobiti vseh potrebnih soglasij, je zbor krajanov mnenja, da se nova trgovina lahko locira v gozdičku med cestami XIII in XV ter z dostopom iz c. XV. r.c ~ , c , K KS Zadobrova - Snebet]e Trgovina naj se zgradi na lokaciji po varianti B. KS Novo Polje Odgovor: i Osvoji se varianta B za lokacijo trgovine iz naslednjih razlogov: 1. Saitarna inšpekcija ne da soglasja za lokacijo trgovine pod varianto A; za varianto B smo pridobili soglasje. 2. Skupščina KS Novo Polje predlaga lokacijo trgovine po varianti B. 3. Zbor krajanov KS Zadobrova je sprejel sklep, da se v kolikor se za lokacijo trgovine pod varianto A ne pridobi vseh potrebnih soglasij, strinjajo z lokacijo trgovine po varianti B. 45. vprašanje Stranka Zajec Cirila je ustmeno podala pripombo, da želi na zemljišču pare. št. 548/2 k.o. Zadobrova graditi individualno stanovanjsko hišo. Zajec Cirila Kopna pot 4 Odgovor: Se ne ugodi, ker predmetno zemljišče ni vključeno v območje zazidalnega otoka MS 10 Zajčja dobrava, pač pa predstavlja zelene gozdne površine (odlok o spremembah in dopolnitvah GUP-a, Ur. list SRS št. 7/80).! SEKRETARIAT ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA POROČILO ^ o delu Postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 V___________________________________/ Poročilo o delu postaje milice Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 je le delni prikaz našega dela med letom. Zajema gibanje kriminalitete, stanje javnega reda in miru, obravnavanje delovnih nezgod, požahpv in stanje prometne varnosti. Zaradi boljše preglednosti smo za posamezna področja podali primerjalne podatke za prejšnja leta. Pri tem bi radi opozorili, da se vsega našega dela ne da meriti s številkami. Miličniki so za varnost občanov in njihovega premoženja in za varovanje naše socialistične samoupravne družbe storili mnogo več. S širjenjem varnostne kulture pri občanih in s številnimi preventivnimi ukrepi smo na vseh področjih našega dela vplivali na izboljšanje varnostne situacije v občini. Dejavnike družbene samozaščite smo sproti opozarjali na negativne pojave v družbi. Tu imamo v mislih tudi številne preventivne ukrepe, ki so bili med letom usmerjeni v varstvo z ustavo določenega reda in so od naših miličnikov zahtevali mnogo naporov. Na kratko želimo nakazati nekatere probleme, s katerimi so se miličniki srečevali pri svojem delu in so dostikrat odločilnega pomena za uspešnost našega dela. GIBANJE KRIMINALITETE V primerjavi s prejšnjim letom se število kaznivih dejanj ni bistveno spremenilo. Skupno je obravnavanih 1148 kaznivih dejanj, kar je za 8 manj kot v letu 1979. Kriminalni delikti se pojavljajo največ v strnjenih naseljih. Izven urbanega območja smo obravnavali nekaj premoženjskih deliktov in gozdnih tatvin. Struktura kaznivih dejanj se je v preteklem letu bistveno spremenila. Tatvin je za 115 več kot v preteklem letu. Od skupnega števila kaznivih dejanj je tatvin 30 %. Število goljufij se je od 30 primerov povečalo na 51. Posilstva in drugi seksualni delikti so v porastu od 9 primerov v letu 1979 na 23 v letu 1980. Zmanjšalo se je število tatvin delov motornih vozil od 86 na 27. Število vlomov se je zmanjšalo od 184 na 115 v primerjavi s preteklim letom. Odvzemi motornih vozil so se zmanjšali pd 27 na 14. Pravtako so se zmanjšale nezakonite vselitve od 35 na 20 primerov. Premoženjski delikti so v porastu tudi zaradi nesamozaščitnega obnašanja občanov. Avtomobilisti v vozilih na vidnem mestu puščajo vrednejše predmete kot so: radioaparati fotoaparati, obleke z denarnicami, ženske torbice in podobno, kar je za storilce lahek plen. Večkrat storilci pri vlomu v avto zaradi tega naredijo na vozilu še večjo materialno škodo, ker nasilno odpirajo vrata ali razbijajo šipe. V velikem porastu so tatvine na gradbiščih. Tu storilci predvsem kradejo orodje in gradbeni material. Do teh tatvih prihaja predvsem zaradi nesamozaščitnega obnašanja delavcev na gradbiščih, ker ti ne pazijo dovolj na predmete, ki so jim zaupani. V letu 1980 so miličniki našli in oddali uradu za najdene predmete 60 koles, za katere nismo dobili prijave o tatvini in tudi nismo mogli ugotoviti lastnikov. Oškodovancem, ki pogrešajo kolesa, priporočamo, da si najdena kolesa ogledajo na uradu za najdene predmete, kije za Ljubljano pri Skupščini občine Šiška. . V porastu so tudi vlomi v kleti in shrambe. Občani v kleteh . shranjujejo vrednejše predmete in orodje, nevedoč, da je to lahek plen za storilce, ker so kletne shrambe slabo zavarovane. Kot . samozaščitni ukrep predlagamo občanom in hišnim svetom, da zlasti v nočnem času zaklepajo vhode v stanovanjskih zgradbah in kleteh. Vrednejše predmete naj občani shranjujejo na primernejšem mestu in ne na mestih, kjer storilci lahko pridejo do njih. Pogosto se občani ncsamozaščitno obnašajo, ker ku -jo predmete sumljivega izvora. Storilci tatvin često za bagatelne vsote prodajajo kolesa, avtomobilske dele, radijske aparate, fotoaparate, smuči, orodje in drugo, občani pa to kupujejo, namesto, da bi storilce prijavili. Občane opozarjamo na žepne tatvine in tatvine iz ženskih torbic, katere se najpogosteje pojavljajo na avtobusih mestnega prometa, ob vstopanju na avtobus, na avtobusnih postajališčih, v trgovinah in tržnici. Storilci žepnih tatvih izkoriščajo gnečo in nepazljivost občanov in tako neopazno izvršujejo tatvine. Na porast kaznivih dejanj vpliva ncsamozaščitno obnašanje občanov, ki pogosto ob zaznavi negativnih kriminalnih pojavov, ne ukrepajo tako kot bi morali. Širša družba prav gotovo zaznava določene negativne pojave, pa jih okolje prikriva ali pa so določeni organi kot so komisije za družbeni nadzor, samoupravne delavske kontrole, komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugi, premalo delavni oziroma svoje funkcije ne opravljajo v skladu s pooblastili. V zadnjih letih smo obravnavali veliko kaznivih dejanj, ki sojih storili mladoletniki. Vprimeijaviz letom 1979, ko smo obravnavali 459 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, smo v letu 1980 obravnavali 301 mladoletnega prestopnika. Kljub temu, da je število obravnavanih mladoletnikov v letu 1980 nekoliko manjše, mora biti ob dejstvu, da gre tu za mlade ljudi, še vedno zaskrbljujoče. V preteklem letu smo skupno obravnavali 21 požarov, kar je za 4 več kot v letu 1979. Do požarov še vedno prihaja zaradi malomarnega ravnanja z lahko vnetljivimi tekočinami in snovmi, zaradi dotrajane ali slabo izvedene električne napeljave in preslabega nadzora staršev nad otroki, ki se igrajo in niso dovolj podučeni o nevarnosti, ki jih lahko povzroči njihova igra. Kot vsako leto, smo tudi v preteklem letu obravnavali požare, ki so nastali zaradi nepazljivega varjenja. Do največjega požara je prišlo pri popravilu strehe na hali za popravilo električnih lokomotiv v Mostah. Tu je požar zanetil neprevidni delavec, ki je pri varjenju zanetil lahko vnetljivo snov. Požar v telovadnici osnovne šole Edvard Kardelj v Polju je zanetil učenec z odvrženim cigaretnim ogorkom, ki je zanetil blazine in drugo telovadno orodje v shrambi, zaradi česar je prišlo do večje materialne škode. V letu 1980 smo obravnavali 21 delovnih nezgod v organizacijah združenega dela, pri katerih so bili delavci lažje ali težje poškodovani, eden delavec pa je izgubil življenje. Pri vseh delovnih nezgodah je značilno, da se delavci niso držali predpisov o varstvu pri delu, da niso bili dovolj seznanjeni z varnostnimi ukrepi pri delu ter malomaren odnos do dela in nezadostna kontrola upoštevanja predpisov o varstvu pri delu. Od skupnega števila 1148 obravnavanih kaznivih dejanj so številna zlasti naslednja: - tatvine - vlomi - poškodovanje tujih stvari - vlomi v avtomobile - vlomi v železniške objekte - tatvine delov motornih vozil - tatvine koles - tatvine koles s pomožnim motorjem - tatvine iz avtomobilov - goljufije - poneverbe - žepne tatvine - nezakonite vselitve - nasilniško obnašanje - uboj - poskus uboja - huda telesna poškodba - lahka telesna poškodba - posilstvo in drugi seksualni delikti - tatvina avtomobilov - drzna tatvina - rop - zatajitev davščin in drugih dajatev - ponareditev listin Pregled uspešnosti raziskave po letih: 20 10 1 2 3 23 23 4 7 2 13 18 e^ed gibanja števila kaznivih dejanj po letih: Pre: 19 1976 1977 1978 1979 1980 959 887 1064 1047 1156 1148 JAVNI RED IN MIR StanjeJavnega reda in miru se je v preteklem letu v primerjavi z letom 1979 bistveno poslabšalo. Zabeležen je trend rasti intervencij v stanovanjih in javnih lokalih. Najpogostejši vzrok za kršitve javnega reda in miru je vinjenost storilcev prekrškov. Zaradi kršitev javnega reda in miru so poleg storilcev prizadeti tudi njihovi družinski člani. Kršitelje smo zaradi kršitev opozarjali in prijavljali sodniku za prekrške. Večkratne storilce kršitev javnega reda in miru smo prijavljali temeljnemu javnemu tožilstvu zaradi nasilniškega obnašanja. Miličniki so bili tekom leta veliko angažirani pri varovanju prireditev. Večjih kršitev javnega reda in miru na organiziranih javnih shodih in prireditvah ni bilo. Pri kontrolah prijavljanja in odjavljanja občanov za stalno in začasno bivanje v naši občini smo ugotovili, da je na posameznih naslovih prijavljeno vet^e število občanov, ki pa tu ne stanujejo. Delovne organizacije ob sklenitvi delovnega razmerja z novim delavcem zahtevajo od njega le, da pokaže potrdilo o prijavi, dejansko pa ne preverijo ali ima delavec resnično stanovanje na tem naslovu. Hišni sveti in stanovalci v naseljih se pritožujejo, da v stanovanjih živijo kot podnajemniki občani, ki niso prijavljeni. Stanodajalci se s tem, da podnajemnikov ne prijavijo, izognejo plačilu družbenih dajatev in obveznosti, ki jih morajo stanovalci plačevati za komunalne storitve. Iz leta v leto opažamo, da se gostinci ne držijo predpisov o prepovedi točenja alkohola vinjenim in mladoletnim osebam. Poostrili smo nadzor nad tem in zaradi točenja alkohola vinjenim predlagali v kaznovanje 33 gostinskih delavcev, ki so točili alkohol že močno vinjenim osebam ali mladoletnikortr. Pregled podanih predlogov o kršitvah javnega reda in miru: Leto število kršitev 1975 1976 1977 1978 1979 1980 871 1116 1029 933 823 1281 Zaradi kršitev javnega reda in miru smo v preteklem letu odpeljali v pridržanje 454 vinjenih kršilcev. Pridržanja smo odredili le v tistih primerih, ko drugače ni bilo mogoče zagotoviti reda in je bilo pričakovati, da bodo kršilci s kršitvami nadaljevali. 354 115 89 75 46 27 27 38 38 51 11 8 Pregled javnega reda in miru po vrstah: Vrsta kršitve leto pretepi, drzno vedenje nedostojno vedenje proti miličnikom 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1975 1976 1977 1978 število 120 105 107 115 137 89 35 50 45 61 1979 84 1980 97 klateži 1975 105 1976 117 1977 59 1978 42 1979 36 točenje alkohola vinjenim 1980 50 in mladol. osebam 1975 34 1976 . 43 1977 25 1978 42 1979 21 1980 33 pretepi v stanovanjih 1975 140 1976 ■ , 146 1977 102 1978 269 1979 233 1980 331 igranje na srečo — hazard 1979 28 1980 31 nedostojno vedenje na javnem kraju 1980 374 ostali prekrški 1975 434 1976 555 1977 309 1978 413 1979 444 1980 373 Pri delu so bili miličniki angažirani tudi pri odkrivanju oseb, ki posedujejo orožje, in zanj nimajo ustreznega dovoljenja. Orožje smo zasegli tudi osebam, ki so imele za to dovoljenje, pa so huje kršile javni red in mir, grozile z orožjem ali so obstajale druge okoliščine za nezakonito uporabo in posedovanje tega orožja. Pregled zaseženega orožja in streliva: pištole 1978 7 kos 1979 5 kos 1980 5 kos lovske puške 1978 3 kos 1979 1 kos 1980 2 kosa naboji 1978 113 kos 1979 116 kos .1980 124 kos noži 1980 8 k 's bokseijl 1980 3 kos PROMETNA VARNOST Na območju občine Ljubljana Moste Polje je bila prometna varnost v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 ugodnejša. Zmanjšalo se je število prometnih nesreč, predvsem s smrtnim Izidom in s telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo. Za izboljšanje varnosti udeležencev v cestnem prometu smo miličnike usmerjali predvsem na tista področja dela, kjer zaradi kršitev prihaja največkrat do prometnih nesreč. Preventivno delo miličnikov in vzgoja udeležencev v prometu sta bistvena pogoja za izboljšanje prometne varnosti. Miličniki so opravili razgovore z vodilnimi delavci in osebami, ki so odgovorne 28 promet v TOZD in Krajevnih skupnostih. Opozorili smo jih na vzroke zaradi katerih prihaja največkrat do prometnih nesreč in predlagali ukrepe in rešitve za izboljšanje prometne varnosti. Predlagali smo jim, da je potrebno problematiko družbene samozaščite na področju prometa obravnavati v družbeno političnih organizacijah in v zvezi s tem sprejeti tudi ustrezna stališča in ukrepe. Se posebej smo jih opozorili na vključevanje komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v delovnih organizacijah in Krajevnih skupnostih na obravnavo prometne varnosti. Miličniki so se angažirali glede obveščanja občanov o problematiki na področju prometne varnosti preko glasila NAŠA SKUPNOST in glasil v delovnih organizacijah in jih opozaijali na nevarnosti, ki jim pretijo v prometu. Vsako leto smo ob začetku šolskega leta obravnavali več Prometnih nesreč z udeležbo šolskih otrok. Zaradi tega smo zaradi zagotovitve varnosti otrok opravili razgovore z vodstvi osnovnih šol jn jih opozorili na preventivno delo s starši in otroki ob začetku šolskega leta. Pravtako smo dali pobudo Krajevnim skupnostim, da nam z narodno zaščito pomagajo varovati otroke na poti v šolo. Predlagali smo tudi kritična mesta, kjer so večkrat prometne nezgode z udeležbo otrok. Krajevne skupnosti so to pobudo sprejele z razumevanjem. Zaradi našega precejšnjega angažiranja ob začetku šolskega leta in pomoči pripadnikov narodne zaščite v začetku šolskega leta nismo beležili nobene hujše prometne nesreče z udeležbo otrok. Na podlagi analize preizkusov znanja prometnih prepisov poklicnih voznikov motornih vozil v delovnih organizacijah je ugotovljeno, da je znanje teh zelo pomanjkljivo. Zaradi tega predlagamo, da delovne organizacije posvetijo večjo pozornost vzgoji in izobraževanju ter preizkusu znanja teh delavcev, saj se bo le na ta način lahko zagotovila boljša prometna varnost in zmanjšale posledice. Pri tem naj se delovne organizacije povežejo s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Moste Polje. Dosedanji preizkusi znanja so pokazali, daje pozitivno testiralo le 34,3 % voznikov. Največ nepravilnih, odgovorov je bilo glede poznavnja prometnih predpisov, poznavanja prometnih znakov in ravnanja v križišču. Te ugotovitve morajo biti v bodoče vodilo delovnim organizacijam pri oblikovanju programov in vsebini izobraževanja za poklicne voznike motornih vozil. Pešci so med prometnimi udeleženci najbolj ogroženi. Varnostna kultura pešcev je še vedno na nizki stopnji. Iz statističnih podatkov prometnih kršitev je razvidno, da so vzroki hudih prometnih nesreč pogosto v zavestnih kršitvah pešcev. Te kršitve se kažejo v neupoštevanju prometnih označb, prečkanju ceste izven prehodov za pešce, neprevidni hoji po cesti, prečkanje ceste izza avtobusov, prečkanje prehodov za pešce pri rdeči luči na semaforju in prečkanje železniške proge na prepovedanih mestih. Na varnost prometa vplivajo tudi objektivni vzroki, ki v več primerih prispevajo k slabši prometni vernosti. Pri novi trgovini MERCATOR v Slapah ni parkirnih prostorov. Kupci parkirajo na cestišču na Zaloški cesti, kjer je tudi avtobusno postajališče, cestišče je ozko, brez pločnikov. Vozila zakrivajo pregled voznikom, da ti ne opazijo pešcev. V bližini je tudi odcep ceste za Slape. Vse to pogojuje nevarnost za pešce, ki med parkiranimi vozili prečkajo cesto. Predlagamo, da se na tem odseku Zaloške ceste uredi pločnik in parkirni prostori. Na Rjavi cesti v Polju smo v preteklih letih obravnavali več prometnih nesreč z materialno škodo, z lažjimi in hujšimi telesnimi poškodbami. V letu 1980 pa je bil na Rjavi cesti en otrok huje telesno poškodovan, pešakinja pa je tu pri prometni nesreči izgubila življenje. Vzroki prometnih nesreč so neprimerna hitrost voznikov glede na stanje ceste, ki je ozka, brez pločnikov In prehodov za pešce. Predlagamo, da se cesta zapre s fizično zaporo. Najprimernejši kraj je pri vzgojno varstvenem zavodu na Rjavi cesti. Prometno varnostno problematičen je tudi del Zadobrovške ceste od križišča s Cvetličnopotjo do križišča s Snebersko cesto. Prometno je Zadobrovška cesta precej obremenjena s tovornimi in osebnimi vozili. Na tem delu smo v preteklem letu obravnavali več prometnih nesreč med njimi so bile tudi tri smrtne žrtve. Za izboljšanje prometne varnosti predlagamo izboljšanje osvetlitve cestišča, ureditevpločnikov in semaforizacijo križišča Zadobrovške in Sneberske ceste ter ureditev avtobusnih postajališč na cesti. Na Zasavski cesti smo v preteklem letu obravnavali več prometnih nesreč s hudimi posledicami. Na prvem mestu glede vzrokov prometnih nesreč na tej cesti je prekoračitev dovoljene hitrosti in neprimerna hitrost. Kljub pogostim radarskim kontrolam na tej cesti se stanje ni bistveno izboljšalo. Šmartinska cesta od tovarne ŽITO do Šentjakobskega mostu je ozka, brez hodnikov za pešce. Cesta poteka skozi naselje, kjer je veliko prečkanj cestišča in avtobusnih postajališč. Iz vseh teh vzrokov obstaja nenehna nevarnost za prometne nesreče z udeležbo kolesarjev in pešcev. Z izgradnjo Fužinskega naselja se bo promet na Zaloški cesti močno povečal, zaradi česar se bo prometna varnost na tem delu poslabšala. Na tem delu Zaloške ceste ni hodnikov za pešce, kolesarske steze, vozišče pa je ozko in neosvetljeno. Zaradi povečanega prometa na Zaloški cesti se bo pretok vozil bistveno poslabšal. Na Kajuhovi ulici pri mostu za pešce čez Grubaijev prekop smo obravnavali več prometnih nesreč, kjer so bili povoženi pešci. Pešci prečkajo cesto izven prehoda za pešce, izza avtobusa mestnega prometa na postajališču, namesto, da bi prečkali cestišče na bližnjem zanamovanem prehodu za pešce. Za odpravo te nevarne karambolne točke, predlagamo dograditev avtobusnega obračališča na koncu Pesarske ulice v Stepanjskem naselju in podaljšanje avtobusnih prog 5 in 9 Štepanjsko naselje. S tem bi potniki ne izstopali na Kajuhovi ulici ampak v samem Stepanjskem naselju. Oviro v prometu predstavljajo parkirani tovornjaki na mestnih ulicah in cestah. Zaradi tega bi bilo potrebno urediti parkirišče za tovorna vozila s spremljajočimi objekti. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč: - neprimerna hitrost — prekoračitev hitrosti - vožnja pod vplivom alkohola — neupoštevanje promet znakov - izsiljevanje prednosti v križiščih — neprevidno prečkanje ceste — neprevidna hoja po cesti — nenaden prihod na cesto. po periodičnem obračunu za prvo polletje 1980 po periodičnem obračunu za čas od 1. 1.-30. 9. 1980 21,977.310,00 din po ZR za leto 1980 32,638.406,75 din Med vzroke za tako veliko izgubo ter njeno neprekinjeno rast vse od 1978. leta dalje je predvsem šteti: - neurejeno poslovanje v temeljni organizaciji združenega dela , kakor tudi v DO, — neizpolnjevanje pogodb o prevzetih delih tako v pogledu rokov kakor tudi glede kvalitete, Kršenje načela nagrajevanja po delu, delovna nedisciplina in slabi medsebojni odnosi, neizpolnjevanje nalog IPO in drugih vodstvenih delavcev, neangažiranost in neučinkovitost delovanja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, številni drugi vzroki, ki v skupnem spletu neurejenosti učinkujejo negativno. Neurejeno poslovanje TOZD je izkazano že v tem, da na Zaradi neupoštevanja cestno prometnih predpisov smo proti kršiteljem podvzeli gradbiščih niso vodili gradbenih knjig, ali pa so jih vodili - naleti — napake v križiščih Prometne nesreče: Leto skupaj smrtne s teles, poškod. z material, škodo - 1975 727 12 109 558 1976 708 5 137 506 1977 810 19 312 479 1978 377 17 251 126 — 1979 312 15 177 120 1980 282 8 220 43 ' naslednje ukrepe: Ukrepi 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Pred. za uvedbo po. 653 1514 1157 2033 2105 2129 mandatno kazno. 1896 1576 914 1696 4593 4429 znesek denar, kazni 97.710. 122.780,- 59.650,- 97.440,- 366.400.-349.150,- plačilni nalogi • 4844 501 768 750 vinjeni voz. mot. voz. 103 104 99 181 249 363 vinjeni po v. prom. ne. — 31 87 56 39 42 odvzeta voz. dovo. — 156 101 151 148 361 opozorjeni - - - - 4425 5336 Zaradi prekoračitve hitrosti smo pri radarskih kontrolah izrekli naslednje ukrepe: predlogi za uvedbo postopka o prekršku 34 mandatne kazni 500 din 68 100 din 543 50 din 1309 plačilni nalogi 138 opozorila 379 STANOVANJSKE RAZMERE S prihodom mladih miličnikov na našo postajo milice se porajajo novi nerešeni stanovanjski problemi. Trenutno imamo 5 miličnikov, ki so brez stanovanja, 3 miličniki pa živijo z družinami v premajhnih stanovanjih. Prosimo Skupščino občine, da obravnava stanovanjsko problematiko delavcev postaje milice Moste in oddelka milice Polje in jo ustrezno reši. KOMANDIR POSTAJE MILICE Janez Zakrajšek POROČILO začasnega kolegijskega poslovodnega organa o stanju v DO ZIDAR KOČEVJE - TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je dne 10. 12. 1980 na seji zbora združenega dela in istega dne na seji Zbora krajevnih skupnosti sprejela sklep št. 010-2-/80-01 začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da je TOZD GS Ljubljana v sestavi DO Zidar Kočevje hudo oškodovala družbene interese s tem, da je kršila določila 3. in 6. točke 620. člena Zakona o združenem delu. Z uvedbo ukrepov začasnega družbenega varstva je bil odstavljen individualni poslovodni organ, začasno omejene nekatere pristojnosti DS pri določanju poslovne politike in ukrepov za izvajanje poslovne politike, pri odločanju o najetju kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem in začasno omejeno izvrševanje samoupravnih pravic‘delavcev v Komisiji za delovna razmerja. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je sprejela omenjeni sklep na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. Prfed izdajo predloga za sprejem sklepa o uvedbi ukrepov o začasnem družbenem varstvu je družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotovil, da TOZD GS Ljubljana'že tretje leto posluje z izgubo, in sicer: po ZR za leto 1978 2,490.000,00 din po ZR za leto 1979 1,860.000,00 din malomarno, s čimer je bil kršen Zakon o gradnji investicijskih objektov. Zaradi te opustitve ni mogoče ugotavljati porabe materiala, produktivnosti, izrabe delovnega časa in drugo. Posledica te neurejenosti in opustitev tromesečnih planov kot primerjave z letnim gospodarskim načrtom se izkazuje tudi v zamudah pri obračunavanju in potrjevanju situacij in realizacije kakor tudi v nekontroliranem gibanju osebnih dohodkov. Roki za dokončanje objektov so bili prekoračeni, čemur je sledil izpad realizacije. Vzroki zamud dokončanja gradenj so bili predvsem v neodgovornem in nediscipliniranem delu, slabi organizaciji dela, počasnem odpravljanju napak na objektih in opuščanju kontrol, angažiranju zasebnih obrtnikov, kooperantov in nekontroliranem delu v podaljšanem delovnem času. Samoupravni organi so sicer sprejemali sklepe in ukrepe za izboljšanje stanja in izvajanje sanacijskega programa, vendar se ni izvajala kontrola realizacije teh sklepov. Začasni kolektivni poslovodni organ, ki ga je imenovala Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 10. 12. 1980, je dne 11. 12. 1980 prevzel svojo dolžnost. Zatečeno stanje je bilo težko in v veliki anarhiji. Na eni strani neažurirana dokumentacija po gradbiščih, vrsta napol dokončanih objektov, pretežna večina proižvonih delavcev brez dela, popolna nelikvidnost, nobenih novih prevzetih del in povrhu še huda zima. Zato se je začasni kolektivni poslovodni organ najprej angažiral na naslednjih področjih: - pri zaustavitvi nadaljnjega naraščanja izgube, — pri ažuriranju gradbene dokumentacije in obračunskih situacij za posamezne objekte, - pri dovršitvi zaključnih del na posameznih objektih, — pri zaposlitvi delavcev, — pri preureditvi razmer v poslovanju v samskem domu v Zalogu, - iskanju izhodišč za sanacijo. V tem času so bili nedokončani ali obračunsko nezaključeni naslednji objekti: 1. Osnovna šola Dolsko, 2. Osnovna šola Velike Lašče - telovadnica, 3. Objekt „Autoservis“ Mercator, kooperant Gradisa, TOZD Ljubljana okolica, 4. Objekt A, B, 29039 Mercator, kooperant Gradisa, TOZD Ljubljana Okolica, 5. Stanovanjska stolpnica ,,Y“ v Novih Jaršah, kot kooperant Gradisa, TOZD Ljubljana okolica, 6. Silosi na asfaltni bazi v Črnučah, kot kooperant SCT, 7. Stanovanjski bloki v Kosezah v Ljubljani, 8. Stanovanjski bloki v Kočevju na Turjaški, 9. Adaptacija v Vojni bolnici, 10. Slikopleskarska dela v Mladiki. Zaradi zamujanja pri izvajanju del so bile pred zaključkom sporazumno prekinjene pogodbe za objekte pod tč. 3., 4., 5., 8., poračuni pa so ostali nezaključeni. V času delovanja ZKPO so bili tehnični prevzemi na objektih pod tč. L, 2. in 8. V zadnjim letu se je število zaposlenih zmanjšalo za preko 100 delavcev, kar pomeni polovico. Izgube TOZD sama ni v stanju pokriti kakor tudi ne celotnea delovna organizacija. S sedanjo kadrovsko zasedbo in obstoječimi materialnimi pogoji ni v stanju prevzemati nova dela. Tu je problem še v tem, ker so investicije močno zmanjšane in je pridobivanje novih del otežkočeno. Pri poizkusu ugotavljanja sanacijskih možnosti, in to: - v okviru lastne DO, — v okviru pripojitve k neki drugi DO, - v okviru sanacije iz lastnih in skupnih rezerv ter najetja sanacijskega kredita je ZKPO prišel do zaključka, da sanacija ni možna, da sta bila doslej dva sanacijska programa neuspešna in da so motnje v poslovanju tako obsežne, da je v danih razmerah edini izhod v uvedbi stečajnega postopka, ki bo omogočil dokončanje nezaključenih del in poravnavo z upniki. Zato predlaga začasni kolegijski poslovodni organ Temeljnemu sodiščuv Ljubljani, da izvede po skrajšanem postopku stečajni ostopek, IS Skupščine pa,da to poročilo sprejme in ga posreduje kupščini občine Ljubljana Moste-Polje v potrditev ter da na osnovi te ugotovitve razreši ZKPO. Ljubljana, dne 6. 3. 1981 Predsednik ZKPO (Stane Ermenc) PREDLOG S_______________________________• ( ' 'N Na podlagi 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) in v skladu z 2. odstavkom 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS, št. 32/80), je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.sprejela SKLEP o dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje TOZD gradbeni sektor Ljubljana V____;___________________:___—^ 3. NIKU BAMBIČU, članu začasnega kolegijskega poslovodnega organa 19.298.95 din. Nadomestila osebnih dohodkov določena v l.,2. in 3. točki so akontacije osebnega dohodka za živo delo. Minulo delo predsednika in članov začasnega kolegijskega poslovodnega organa se vrednosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti SGP Zidar Kočevje TOZD gradbeni sektor Ljubljana. Nadomestili osebnih dohodkov - za živo in minulo delo - pod točko 1. in 2. se obračunava za delovni čas krajši od polnega delovnega časa in sicer za 20 ur na teden, nadomestilo osebnega dohodka pod točko 3. pa se obračunava za polni delovni čas. Rezultat osebnega dela predsednika in članov začasnega kolegijskega poslovodnega organa ter njihov prispevek k rezultatom dela celotnega TOZD ugotovi izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-P.olje po poteku časa za katerega je bil začasni kolegijski poslovodni organ imenovan oz. ob ukinitvi začasnega ukrepa družbenega varstva v skladu z IX. točko sklepa o ukrepih družbenega varstva. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oceni uspešnost, ter predloži predlog nagrade skupščini občine, ki s sklepom določi njeno višino. III. Sklep začne veljati, ko ga sprejmeta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnoti občine Ljubljana Moste-Polje, uporablja pa se od 11. 12. 1980. Številka: PREDSEDNIK Datum: SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE MARJAN MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV i. S tem sklepom se določa nadomestilo osebnega dohodka delavcev, ki opravljajo dela in naloge predsednika in članov začasnega cigana družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje TOZD gradbeni sektor Ljubljana. II. Članom začasnega kolegijskega poslovodnega organa, imenovanim s sklepom o začasnem ukrepu družbenega varstva, se za °pravljanje funkcije v skladu z zahtevnostjo del in nalog, potrebami delovnimi izkušnjami, obsegom dela ter v odvisnosti od drugih Pogojev opravljanja družbene funkcije predvsem pa njenega polena, določijo nadomestilaosebnih dohodkov, in sicer: • STANETU ERMENCU predsedniku začasnega kolegijskega poslovodnega organa 9.649.47 din. • PAVLI RADETIČ, članu začasnega kolegijskega poslovodnega organa 8.989.45 din. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je dne 10. 12. 1980 s sklepom uvedla ukrepe družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje TOZD gradbeni sektor Ljubljana. S sklepom je imenovala tudi začasni kolegijski poslovodni organ, kot organ družbenega varstva ter določila, da TOZD nosi vse stroške za delo in v zvezi z delom tega organa. V sklepu pa skupščina ni določila konkretnih nadomestil osebnih dohodkov, kot to zahteva zakon o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine, ki je začel veljati J. 1. 1981. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva je bil torej sprejet pred sprejemom zakona - zato je bilo potrebno sklep skupščineobčinedopolniti s konkretnimi zneski nadomestil kot akontacij, ter določiti način ocenitve osebnega prispevka imenovanih nosilcev družbene funkcije. Akontacije so izračunane primerno določbam družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškovdelegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem v občinah in mestu Ljubljani na podlagi osnove OD podpredsednika oz. člana izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 1. 7. 1980. ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ZAPISNIK kupnega zasedanja zbora združenega dela (36. seja), zbora y?jevnih skupnosti (37. seja) in. družbenopolitičnega zbora (36. f J®) skupščine občineLjubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 25. I^^arja 1981 s pričetkom ob 16.30 v sejni dvorani skupščine cine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1/L Skupno zasedanje je o tvoril in vodil Matjan MOŠKRIČ, vfosednik skupščine občine v sodelovanju z Ljubom Ji ru UK°VCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom Kod 9;’ predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Antonom KOSCEM, predsednikom družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČ1Č-ŠIFT, sekretar skupščine občine. Predsednik skupščine občine je delegatom predlagal, da se predlog dnevnega reda razširi še z dodatno točko in sicer: — Informacija o požaru v Blagovno transportnem centru. Po takem sklepu so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (35. seja), zbora krajevnih skupnosti (36. seja) in družbenopolitičnega zbora (35. seja) z dne 28. januarja 1981 Predlog družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 in predlog družbenega plana mesta Ljubljdna za obdobje 1981—1985 4. Predlog dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev Hubljanskega območja za obdobje 1981—1985 5. Pred og družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojno izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji 6. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 7. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 8. Kadrovske zadeve: — predlog sklepa o imenovanju delegata v svet osnovne šole Jože MOŠKRIČ — predlog sklepa o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — predlog sklepa o imenovanju delegata v delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Ljubljana Moste 9. Informacija o požaru v Blagovno transportnem centru KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Janka KOŠIRJA, delegata XV. konference delegacij-GRADIS, 2. Adema DELIČA, delegata XI. konference delegacij - ŽG Gradbeno podjetje, 3. Lada ŠEBENIKA, delegata IV. konference delegacij - Indos. Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenga dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 31 delegatov. Odsotnih je 8 delegatov in sicer: en delegat II. konference delegacij - Žito, en delegat IX. konference delegacij - ŽG ŽTO, en delegat XVII. konference delegacij - Obnova, en delegat XXII. konference delegacij - Tiskarna Jože MOŠKRIČ, en'delegat XXIV. konference delegacij - Staninvest, dva delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga, en delegat XXVIII. konference delegacij - Klinični center. Zbor združenega delaje sklepčen. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Cveto KOKALJdelegatsko krajevne skupnosti Dolsko, 2. Feliksa PERŠAKA, delegata krajevne skupnosti Dušan Kveder—Tomaž, 3. Jožeta GRILA, delegata krajevne skupnosti Štepanjsko naselje ni. Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 24 delegatov. Odsotni so 3 delegati in sicer: en delegat krajevne skupnosti Lipoglav, en delegat krajevne skupnosti Vevče—Zg. Kašelj, en delegat krajevne skupnosti Zalog Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po listi prisotnosti in ugotovila: Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 15 delegatov. Odsotnost so opravičili: Nina JEVŠNIK, Jože LESKOVŠEK, Božidar TONI. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Slavka KERZAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Zvone TUSAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske samoupravne komunalne skupnosti Rada Perovšek, predsednica Zavoda za družbeno planiranje, Silvan PRODAN, predstavnik Zavoda za družbeno planirale, Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti, Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela, Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. K2 Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (35. seja), zbora krajevnih skupnosti (36. seja) in družbenopolitičnega zbora (35. seja) z dne 28. januarja 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasednja zbora združenega dela (35. seje), zbora krajevnih skupnosti (36. seja) in družbenopolitičnega zbora (35. seja) z dne 28. januarja 1981 nimajo pripomb in ga v celoti potrjujejo. K3 Uvodno je predlog družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 -1985obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta. Predlog družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 je uvodno obrazložila Rada PEROVŠEK, predstavnica Zavoda za družbeno planiranje. V razpravi so sodelovali: Ivan KOS, delegat krajevne skupnosti Zadobrva-Sneberie, Dušan KRIŽANC, delegat II. konference delegacij - rfr Kolinska, Andrej PODGORŠEK, delegat krajevne skupnosti Novo Polje, Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj, Nebojša Šibič, Delegat krajevne skupnosti Nove Fužine, Valter FERFOLJA, delegat krajevne skupnosti Moste, Slavko GERLICA, delegat družbenopolitičnega zbora, Tone PODOBNIK, delegat družbenopolitičnega zbora, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občine samoupravne komunalne skupnosti, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Andrej ALAUF, delegat krajevne skupnosti Besnica, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti so -soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo družbeni plan občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 —1985 v predloženem besedilu. Pripombe Ivana KOSA, delegata krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje, Slavka GERLICE, delegata družbenopolitičnega zbora, Dušana KRIŽANCA, delegata II. konference delegacij HP Kolinska, Valterja FERFOLJE, delegata krajevne skupnosti Moste in pisne pripombe delegacij krajevnih skupnosti Selo in Kodeljevo se posredujejo Komiteju za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj skupščine občine, ki naj nanje pripravi odgovore. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imajo na predlog družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 naslednjo pripombo: ..Prednostna naloga v razvoju živilske industrije je preskrba v družbeni prehrani. Na tem področju se v zadnjem desetletju ni posvečalo posebne pozornosti zato je sedanji način preskrbe na tem področju pomanjkljiv, iz zdravstvenih razlogov, prav tako ni v skladu s sanitarno tehničnimi predpisi in je preskrba razdrobljena in zelo draga. HP Kolinska kot nosilka izgradnje Tovarne gotove in polpripravljene hrane v Ljubljani se zadolži, da poišče skupno s Koordinacijskim odborom za izgradnjo tovarne nove oblike sodelovanja pri financiranju tako, da se oblikuje nov način zbiranja finančnih sredstev preko konzorcija za izgradnjo tovarne potom optimalne povezave v trajnih dohodkovnih odnosih med primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in končnimi porabniki.1* K4 Uvodno je predlog dogovora o skupnih temeljih planov udležencev ljubljanskega območja za obdobje 1981-1985 (obrazložil Jože KAVČIČ predsednik izvršnga sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Valter FERFOUA, delegat krajevne skupnosti Moste, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščne občine, Silvan PRODAN, predstavnik Zavoda za družbeno planiranje. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1- Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo dogovor o skupnih temeljih planov udeležencev ljubljanskega območja za obdobje 1981-1985 s pridržkom k 15., 16., in 38. členu dogovora za katere menijo, da niso usklajeni s planom občine Ljubljana Moste-Polje in planom mesta Ljubljane ter jih je potrebno uskladiti. Za podpisnika dogovora pooblašča skupščina občine Jožeta KAVČIČA, predsednika izvršnega sveta skupščne občine. Uvodno je predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojno izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji obrazložil Janez LAH, Podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno in delegati družba nepolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ^Prejemajo družbeni dogovor o načelih in merilih za razmeščanje Uvajanja vzgojno izobraževalnih programov usmeijenega •zobraževanja v SR Sloveniji v predloženem besedilu. K6 Uvodno je osnutek dogovora o davčni politiki v letu 1981 obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Matjaž SVET delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj, '°že KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, .ože KOROŠEČ, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje I., refan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Marjan MOŠKR1Č, predsednik skupščine občine, ■»nton LAVRIČ, delegat XXXI. konference delegacij - obrtna u^avnost. . Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora Revnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli SKLEP: Republiškemu sekretariatu za finance se posredujeta naslednji pripombi: Višanje davčnih stopenj ni v skladu s stabilizacijsko politiko, ®®J bo šlo povišanje na račun potrošnikov oziroma občanov. Po drugi strani pa se tudi pojavlja vprašanje, kam bodo šli viški ^branih sredstev, ki bodo nastali v proračunih dmžbenopolhičnih skupnosti kot posledica zvišanja davčnih Povišanje davčne stopnje na kmetijsko dejavnost je dvorezno, M kn ° Prizadene naše najboljše usmerjene kmetije, verjetno 01 bilo bolj pravilno uvesti davek na neobdelano zemljo. Uvodno je osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 obrazložil Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretaga sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občipe, Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Marjan BIŠČAK, delegat krajevne skupnosti Zalog, Ciril ŽIDAN, delegat krajevne skupnosti Polje, Franc KOLMAN, delegat družbenopolitičnega zbora, Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine, Valter FERFOLJA, delegat krajevne skupnosti Moste, MatjažSVET, delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj, Marjan KOPECKV, delegat VIL konference delegacij - Papirnica Vevče. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Pripombe v razpravi in pisna pripomba delegacije krajevne skupnosti Kodeljevo se posredujejo sekretariatu za občo upravo, proračun in skupne zadeve oziroma izvršnemu svetu skupščine občine, ki naj jih bi ocenila in upoštevala pri pripravi predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981. K8 KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve sklepa o imenovanju v svet osnovne šole Jože MOŠKRIČ ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji . SKLEP: V svet osnovne šole Jože MOŠKRIČ, Ljubljana, Jarška c. 34 se imenuje tovariš Štefan RAC iz Ljubljane, Kvedrova 11. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujeta: 2. Milan BENKO iz Ljubljane, Hubadova 5 in 2. Jožica BOLJTE iz Ljubljane, Zdešaijeva 16. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Ljubljana Moste ni bito. Razprave ni bito. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Ljubljana Moste se imenuje Tomislav BUTENKO iz Ljubljane, Zakotnikova K9 L Uvodno sta delegata informirala o požaru v Blagovnem transportnem centru - skladišču Centromerkuija Matjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine in Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Ivan KOS, delegat krajevne skupnosti Zadobrova- Snebetje, Miro KRAŠOVEC, delegat XIV. konference delegacij -Intereuropa, Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli "Slednil SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje menijo, da je v zvezi s požarom v Blagovno transportnem centru -skladišču Centromerkuija potrebno ugotoviti objektivne krivce ih jih kaznovati. Požar v BTC nam dokazuje, da kljub velikim sredstvom, ki so namenjena za protipožarno varnost, to ni zagotovitev večje požarne varnosti predvsem zaradi nezadostne razvitosti družbene samozaščite in malomarnosti. Zato je potrebno povečati odgovornost in krivce radikalno kaznovati oziroma smatrati tovrstno odgovornost kot največjo kršitev delovnih obveznosti. Delegati menijo, da je potrebno z urjenjem preveriti našo dejansko usposobljenost. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo je predsednik skupščine oočine ob 18,40 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. . ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ZAPISNIK 37. seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Poije, ki je bila dne 25. februarja 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela. Zapisnik seje je vodil Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 4. Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin 5. Predlog dodatka št. 1 k družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974:1983 6. Osnutek odloka o odstranjevanju komunalnih in kosovnih odpadkov iz zgradb na območju ljubljanskih občin 7. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvu zraka 8. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda 9. Predlogi in vprašaja delegatov KI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je ugotovila, daje na seji prisotnih 27 delegatov. Zbor združenega delaje sklepčen. K 2, 3 in 4 Delegati zbora združenega dela so se dogovorili, da bodo 2, 3 in 4 točko dnevnega reda obravnavali skupaj. Po takem sklepu je osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov, osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve in osnutek odloka o davku na promet nepremičnin obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Franc FAJDIGA, delega XX. konference delegacij - Emona Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščse občine Ljubo ZABUKOVEC, delegat VII. konference delegacij -Papirnica Vevče Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov nima pripomb, daje pa naslednjo pobudo: Davčne olajšave naj se priznajo tistim občanom, ki bi na novo začeli oddajati tujske sobe. Plačila davka naj se jih oprosti za dobo 10 let. 2. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o spremen*! odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve nima pripomb. 3. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na osnutek odloka o davku na promet nepremičnin. Uvodno je predlog dodatka št. 1 k družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974-1983 obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIV. konference delegacij — Intereuropa Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP. 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog dodatka št. 1 k družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974-1983 v predloženem besedilu. 2. Zbor združenega dela postavlja naslednje delegatsko vprašanje: ..Kateri akti določajo način razdeljevanja bencinskega dinarja, kdo sprejema ključ razdelitve, koliko kdo participira in koliko od tega dobi občinaLjubljana-Moste-Polje? “ K 6 Uvodno je osnutek odloka o odstranjevanju komunalnih in kosovnih odpadkov iz zgradb na območju ljubljanskih občin obrazložil tov. Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora komunalne interesne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Jože KREŽE, delegat XIII. konference delegacij - BTC Adem DELIČ, delegat XI. konference delegacij - ŽG gradbeno podjetje Ljubo ZABUKOVEC, delegat VII. konference delegacij — Papirnica Vevče Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIV. konference delegacij -Intereuropa Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek odloka o odstranjevanju komunalnih in kosovnih odpadkov iz zgradb na območju ljubljanskih občin naslednje pripombe: Splošne pripombe " Naslov odloka mora odgovarjati vsebini, ki je naslednja: — odvoz smeti in odpadkov (iz stanovanjskih in poslovnih prostorov) — odvoz kosovnih odpadkov (iz stanovanjskih in poslovnih prostorov) — odvoz ostalih komunalnih odpadkov. 6. člen: način odlaganja in odvoza smeti bi bilo potrebno urediti sporazumno s krajevno skupnostjo ne pa z odlokom 9. člen: odloka (odstranjevanje fekalnih odplak in vsebine iz cestnih požiralnikov) je težko uskladiti z naslovom ..odstranjevanje odpadkov iz zgradb44. Predlaga se naslednji naziv odloka: „Odlok o odstranjevanju smeti in odpadkov na območju ljubljanskih občin.44 —način odlaganja in odstranjevanja smeti Druge pripombe 1. člen: Prvi odstavek tega člena ni dosleden glede na vsebino odloka. Drugi odstavek je nedosleden glede terminologije. Govori o odstranjevanju smeti, v nadaljevanju pa besede smeti ne zasledimo. 5. člen določa, da je ohlajene ogorke izvajalec dolžan redno odvažati, v 9. členu pa je določeno, da te odpadke (ohlajene ogorke) odvaža komunalna organizacija po posebnem naročilu. 11. člen: Določbe prve alinee niso uresničljive. Dosledna uveljavitev tega določila bi za marsikoga postal resen problem, zlasti tam, kjer so zaposleni vsi družinski člani. Predlaga se, da se črta besedilo: ,.največ dve uri pred pričetkom izmene odvoza44. 14. člen: Iz drugega odstavka naj se črta drugi odstavek, ker lahko povzroči stalne zahteve po odvozu. 21. člen: Postavlja se vprašanje zakonitosti določila 2 tega člena o plačilu in oprostitvah plačila za odlaganje odpadkov. 2. Predlagatelj odloka bi moral obvezno pridobiti tudi stališča komunalnih skupnosti. K 7 Uvodno je osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvu zraka obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. * V razpravi so sodelovali: Jože KREŽE, delegat XIII. konference delegacij — BTC Ljubo ZABUKOVEC, delegat VII. konference delegacij — Papirnica Vevče Maijana FRJAVEC-HAUPTMAN, delegatka XXIX. konference delegacij - Sob Ljubljana Moste-Polje Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Adem DELIČ, delegat XI. konference delegacij - ŽG gradbeno podjetje Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvu zraka naslednje pripombe: Besedilo 10. člena in zadnjega odstavka 14. člena odloka je potrebno uskladiti. 18. člen: Potrebno se bo dogovoriti ali bomo imeli SIS za varstvo zraka ali pa bi to področje prevzela ena izmed že obstoječih SIS. Le v primeru, če skupnosti ne bo, je možna določba, kot jo navaja 18. člen — prvi odstavek. Ta določba naj se uvrsti med prehodne in končne določbe. 24. jSlen: črtati besedi Jiho — sodo“. 25. člen: zadnji odstavek - gre veijetno za tiskarsko napako. K 8 Uvodni osnutek odloka o spremembi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Jože KREŽE, delegat XIII. konference delegacij - BTC Ljubo ZABUKOVEC, delegat VIL konference delegacij - Papirnica Vevče Darjan KOPECKV, delegat VIL konference delegacij - Papirnica Vevče Prane FAJDIGA, delegat XX. konference delegacij - Emona Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji /dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 4. Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin 5. Predlog dodatka št. 1 k družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974-1983 6. Osnutek odloka o odstranjevanju komunalnih in kosovnih odpadkov iz zgradb na območju ljubljanskih občin 7. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvu' zraka 8. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda 9. a) Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane zaradi določitve območja, ki se ureja z ..Urbanističnim načrtom Dol-Dolsko“ ter premaknitve trase tranzitnega daljnovoda Beričevo-Brežice b) Osnutek odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje Dol-Dolsko 10. Predlogi in vprašanja delegatov K 1 Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, je na začetku seje ugotovil, da je prisotnih 23 delegatov in da je seja zbora krajevnih skupnosti sklepčna. K 2 Uvodno je osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marjan MOŠKR1Č, delegat krajevne skupnosti Zadvoi, Nebojša ŠIBlč, delegat krajevne skupnosti Nove fužine in Šrefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana *ma na osnutek odloka o spremembah odloka o varstvenih pasovih Moste-Polje nima pripomb na osnutek odloka o spremembah vodnih virov v Ljubljani jin ukrepih za zavarovanje voda naslednje odloka o davkih občanov in ga sprejema skupaj z naslednjima i pripombe: 3. člen: dosedanji drugi odstavek prvega odstavka, ki glasi: „V tem varstvenem pasu.......postane drugi odstavek. 11. Člen: Navesti rok, v katerem je treba čistilne naprave javne kanalizacije priključiti na centralno čistilno napravo. 14. člen točka d: Zadnji odstavek ni razumljiv. Navede naj se konkretno, katero cesto. K 9 pREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Pismeno delegatsko vprašanje o označitvi prehodov za pešce Pred vhodom v delovno organizacijo je postavila II. konferenca delegacij - HP Kolinska. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče ni več javil za besedo, je predsednik zbora združenega dela ob 20,30 uri zaključil sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v Sekretariatu skupščine občine. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK J*- seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana oste-Polje, kije bila dne 25. februarja 1981 s pričetkom ob 18,50 F P° skupnem zasedanju zborov v sejni sobi št. 74/11 skupščine ° Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 - •* 1 vodil Danilo JURCA, predsednik zbora , Sejo je ofvoril in Revnih skupnosti. pobudama: 1. Postopek za odmero davka za zavezance iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku naj se poenostavi. 2. Občane, ki bi na novo začeli oddajati tujske sobe, naj bi se oprostilo plačila davka za dobo 5 do 10 let. K 3 Uvodno je osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. K 4 Uvodno je osnutek odloka o davku na promet nepremičnin obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na osnutek odloka o davku na promet nepremičnin. K 5 Uvodne obrazložitve predloga dodatka št. L k družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974-1983 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Marjan MOŠKRlC, delegt krajevne skupnosti Zadvor, Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Edvard VRČKOVNIK, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje Valter FERFOLJA, delegat krajevne skupnosti Moste. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na predlog dodatka št. 1 k družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974-1983. 2. Zbor krajevnih skupnosti postavlja naslednje delegatsko vprašanje: Kateri akti določajo način razdeljevanja bencinskega dinarja, kdo sprejema ključ razdelitve, koliko kdo participira in koliko od tega dobi občina Ljubljana Moste-Polje? “ 3. Zbor krajevnih skupnosti soglaša s predlogom delegacije KS Moste, da se določi rok za rekonstrukcijo Zaloške ceste. K 6 Uvodno je osnutek odloka o odstranjevanju komunalnih in kosovnih odpadkov iz zgradb na območju ljubljanskih občin obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Valter FERFOLJA, delegat krajevne skupnosti Moste, Nebojša ŠIBIČ, deleat krajevne skupnosti Nove Fužine, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Frida ŽITNIK, delegatka krajevne skupnosti Bizovik, Ferdo MAŠKE, delegat krajevne skupnosti Zelena jama, Ciril ŽIDAN, delegat krajevne skupnosti Polje in Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora Komunalne skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek odloka o odstranjevanju komunalnih in kosovnih odpadkov iz zgradb na območju ljubljanskih občin naslednjo pripombo: Nesprejemljivo je z odlokom predpisovati način odvoza smeti, ampak naj se to vprašanje uredi sporazumno s krajevno skupnostjo. 2. Zbor krajevnih skupnosti se strinja z naslednjimi pripombami izvršnega sveta skupščine občine: — Naslov odloka mora odgovarjati vsebini, ki je naslednja: a) odvoz smeti in odpadkov (iz stanovanjskih in poslovnih prostorov) b.) odvoz kosovnih odpadkov (iz stanovanjskih in posl. prostorov) c) odvoz ostalih komunalnih odpadkov — 9. člen odloka (odstranjevanje fekalnih odplak in vsebine iz cestnih požiralnikov) je težko vsldaditi z naslovom ..Odstranjevanje odpadkov iz zgradb1*. Predlagamo naslednji naziv odloka: „Odlok o odstranjevanju smeti, v nadaljevanju odloka pa besede smeti ne zasledimo. — 11. člen: Določbe prve alinee niso uresničljive. Dosledna uveljavitev tega določila bi za marsikoga postal resen problem - zlasti tam, kjer so zaposleni vsi družinski člani. Predlagamo, da se črta besedilo: ..največ dve uri pred pričetkom odvoza.1* — 14. člen: Iz drugega odstavka naj se črta drugi stavek, ker lahko povzroči stalne zahteve po odvozu. — 21. člen Postavlja se vprašanje zakonitosti določila točke 2 tega člena o plačilu in oprostitvah plačila za odlaganje odpadkov. — Izvršni svet meni, da bi moral predlagatelj odloka pridobiti tudi stališča komunalnih skupnosti. K 7 Uvodne obrazložitve osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvu zraka ni bilo. V rapravi so sodelovali: Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora komunalne skupnosti, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Valter FERFOLJA, delegat krajevne skupnosti Moste, Marjan MOŠKRIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor in Ciril ŽIDAN, delegat krajevne skupnosti Polje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek odloka o spremdmbi in dopolnitvi odloka o varstvu zraka naslednjo pripombo: Postavlja se vprašanje ali je umestno glede na racionalno gospodaijenje, da se oblikuje popolnoma nova samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka, ali pa je primernejše, da bi prevzela področje varstva zraka kot posebno področje ena izmed že obstoječih samoupravnih interesnih skupnosti. 2. Zbor krajevnih skupnosti soglaša z naslednjimi pripombami izvršnega sveta skupščine občine: — Besedilo 10. člena in zadnjega odstavka 14. člena odloka je potrebno uskladiti. — 18. člen: Potrebno sfe bo dogovoriti, ali bomo imeli SIS za varstvo zraka. Le v primeru, če skupnosti ne bo, je možna določba, kot jo navaja 18. člen prvi odstavek. Predlagamo, da se ta določba uvrsti med prehodne in končne določbe. — 24. člen črtati besedi „liho-sodo“ — 25. člen: zadnji odstavek — gre verjetno za tiskarsko napako. K 8 Uvodno je osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda obrazložil Miro DEŠMAN. član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Ivan KOS, delegat krajevne skupnosti Zadobrava — Sncberje, Marjan MOŠKRIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor in Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora Komunalne skupnosti občine. Po končani 'razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani naslednje pripombe: — Ne v prejšnjem in ne v sedanjem odloku ni govora o sanacijskih programih, zato jih je potrebno izdelati — Postavlja se vprašanje sofinanciranja komunalnih objektov v zaščitenih območjih, saj so stroški njihove gradnje praviloma še enkrat dražji kot na nezaščitenih območjih. Vsa gradnja komunalnih naprav v zaščitenih območjih zaradi visokih stroškov stoji, kar povzroča še večjo ogroženost teh območij. S predvidenimi spremembami bodo pri posameznih organizacijah združenega dela ali tudi krajanih nastali veliki stroški, za katere je vprašanje, če jih bodo zmogli, ali pa se bodo zato morale posamezne dejavnosti opuščati. To pomeni, da se bodo morale premeščati na nove lokacije. — Se enkrat je potrebno objaviti v osnutku prečiščeno besedilo celotnega odloka in ga dati v obravnavo krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela na zaščitenih območjih. 2. Zbor krajevnih skupnosti se strinja z naslednjimi pripombami izvršnega sveta skupščine občine: — 3. člen: Dosedanji dmgi stavek prvega odstavka, ki glasi: „V tem varstvenem pasu ..postane drugi odstavek. — 11. člen: Navesti rok, v katerem je treba čistilne naprave javne kanalizacije priključiti na centralno čistilno napravo — 14. člen točka a: zadnji stavek ni razumljiv. K 9 a) in 9 b) Uvodno je osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane zaradi določitve območja, ki se ureja z Dol-Dolsko“, ter premaknitve trase Beričevo - Brežice in osnutek odloka o Urbanističnim načrtom tranzitnega daljnovoda sprejetju urbanističnega načrta za območje Dol-Dolsko obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Ferdo MAŠKE, delegat krajevne skupnosti Zelena jama, Marjan MOŠKRlC, delegat krajevne skupnosti Zadvor, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji 1. 2. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane zaradi določitve območja, ki se ureja z »Urbanističnim načrtom Dol-Dolsko“, ter premaknitve trase tranzitnega daljnovoda Beričevo-Brežice naslednje pripombe: a) Izdelovalec osnutka odloka ni uskladil tega z »Odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o UP-u in GUP—u (Uradni list SRS št. 7/80). Tako grafični del kakor tudi tekst tega ne opozarja na konflikte različnih interesov na območju UN katere je treba uskladiti. Pri tem mislimo na zazidljivo območje zazidalnega otoka MS 210-Kamnica, katero pa izdelovalec zmanjšuje zaradi prestavitve daljnovoda. b) Izdeovaleč predloga je dolžan upoštevati veljavno urbanistično dokumentacijo in tudi opozoriti na področja, na katerih prihaja do konfliktov, kakor tudi predlagati rešitev teh. c) Do predloga odloka mora MK SZDL razčistiti sporna vprašanja z zemljiškimi skupnostmi občine Ljubljana — Bežigrad in občine Ljubljana Moste-Polje. č) Od predlaganih variant je sprejemljiva varianta UP (120 m), ki predvideva izgradnjo dvofaznega daljnovoda. d) V tekstu je potrebno opredeliti spremembe zazidalnih površin, ki bodo potrebne zaradi vplivov zajezitev na Savi in elektro koridorja. e) V 4. členu se črta besedilo pod točko c), kar pomeni, da za spomeniški območji gradu Dol in cerkve Sv. Helene ni potreben zazidalni načrt, ampak se rešuje z lokacijsko dokumentacijo. Zbor krajevnih skupnosti ima na osnutek odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje Dol-Dolsko naslednjo pripombo: V 5. členu naj se črta besedilo pod točko c), kar pomeni, da za spomeniški območji gradu Dol in cerkve Sv. Helene ni Potreben zazidalni načrt, ampak se rešuje z lokacijsko dokumentacijo. K H) Odlogi in vprašanja delegatov žarJ?e*e8acija krajevne skupnosti „25. maj“ je predlagala, da bi „J®!1.1 zagotovitve pravočasne izgradnje osnovne šole »tepanjsko odb JC ■ izvršn' svet ustanovil 3-članski operativni gradbeni °r> ki bi izvajal, nadzor nad gradnjo, vpr 7®'®8acija krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije je postavila "^nje kaj je s sanacijskim programom za območja vodnih virov, vp^elegacija krsjevne skupnosti Kodeljevo je predložila dve pisni Kako je z izvedbo akcije za podpis sporazuma s PTT in - vra;*evnimi skupnostmi občine Ljubljana Moste-Polje? kakšna bo cestna povezava Fužine — mesto Ljubljana, ker ni Predvidena tudi rekonstrukcija Zaloške ceste od Kajuhove v ^eri centra Ljubljane? " 3-Nove Fužine Moste je asiednja vprašanja: £daj bo urejen kare med Mercatorjem, novo tržnico in jtojčevimi bloki, kateri se ureja že 10 let? M) so storile inšpekcijske službe, da je v petek in zadnjo soboto v Ljubljani enostavno izginilo sveže goveje meso, ki ga 1 bilo možno nikjer kupiti? !™J so storile ljubljanske občine, da bi odločno preprečile araščanje cen v času od januarja do konca februarja 1981? zvezni ukrepi ih njihova stališča nesegajodo naših občin? °že GRIL, delegat krajevne skupnosti Stepanjsko naselje III. p vedal, da njihova delegacija ni zadovoljna z odgovorom »Soseske** glede obračališča mestnega potniškega prometa ob Pesarski cesti, ker se ne spoštujejo že preje sprejeti akti. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik zbora krajevnih skupnosti ob 20,30 zaključil 38. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 37. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, kije bila dne 25. februarja 1981 s pričetkom ob 18,45 v sejni sobi št. 73/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli nasledki dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Uresničevanje politike zaposlovanja v mestu Ljubljani v letu 3. Predlog stališč, sklepov in priporočil o varovanju in izboljševanju okolja v Ljubljani 4. Predlogi in vprašanja delegatov KI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in ugotovila: Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 14 delegatov. Odsotnost so opravičili 4 delegati in sicer: Angelca BUTENKO, Nina JEVŠNIK, Jože LESKOVŠEK in Božidar TONI. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Elda ROGELJ, predstavnica Mestne zveze skupnosti za zaposlovanje, Nuša MARENK-TAVCAR, predstavnica Komiteja za urbanizem in varstvo okolja Skupščine mesta Ljubljane. K 2 Uvodno je uresničevanje politike zaposlovanja v mestu V razpravi so sodelovali: Franc KOLMAN, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Slavko GERLICA, Elda ROGELJ, predstavnica Mestne zveze skupnosti za zaposlovanje, Tone PODOBNIK, Brigita BLAJ, Ciril JERIHA, Franc MANDELJC, Milan PAUNOVIČ in Joža CERAR. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema plan zaposlovanja v Ljubljani v letu 1981 v predloženem besedilu skupaj s predlogi izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane v zvezi z uresničevanjem politike zaposlovanja v predloženem besedilu. Družbenopolitični zbor soglaša s stališči izvršnega sveta skupščine občine in sicer: Izvršni svet ugotavlja, da sedanji način zbiranja podatkov, obdelave podatkov in spremljanja zaposlitvenih gibanj ne daje možnosti ukrepanja ali ugotavljanja vzrokov za nastala gibanja v občini, za kar smo se dogovorili z družbenimi planskimi dokumenti za srednjeročno obdobje. Da bi bilo ukrepanje možno in uspešno, družbeno politična skupnost potrebuje: — trimesečno gibanje zaposlenih po principu TOZD, kar pridobiva Komite za planiranje na osnovi zaključnih in periodičnih obračunov od OZD, TOZD in drugih skupnosti, — trimesečno gibanje zaposlenih po teritorialnem principu, ki jih urejeno ne zbira nobena institucija in zbiranje teh podatkov ni zakonsko urejeno. Na osnovi podatov, ki jih je potrebno urediti in obdelati v naslednjem mesecu po roku, kar naj bi bila naloga strokovne službe SIS zaposlovanja v sodelovanju s kadrovsko službo pri izvršnem svetu skupščine občine. Kadrovska služba je dolžna predlagati ukrepe izvršnemu svetu, če ugotovi odstopanja od sprejetih dogovorov. — Izvršni svet predlaga strokovni službi SIS za zaposlovanje, da pripravi obrazec za zbiranje podatkov zaposlovanja po teritorialnem principu (usklajeno med ljubljanskimi občinami) in predlaga ustrezno spremembo metodologije zbiranja podatkov. 2. Družbenopolitični zbor meni, da je pri zaposlovanju delavcev iz ostalih republik potrebno posvetiti več pozornosti potrebi po znanju slovenskega jezika. Za te delavce hi bilo potrebno organizirati posebne tečaje slovenskega jezika, saj bi se s tem izboljšalo njihovo komuniciranje z občani, prav tako pa bi se lažje vključili v družbenopolitično in samoupravno življenje. K 3 Uvodno je predlog stališč, sklepov in priporočil o varovanju in izboljševanju okolja v Ljubljani obrazložila Nuša MARENK-TAVČAR, predstavnica Komiteja za urbanizem in varstvo okolja Skupščine mesta Ljubljane. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, Tone PODOBNIK, Brigita BLAJ, Franc KOLMAN, Ciril JERIHA, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Alojz NARDIN, Nušš MARENK-TAVČAR, predstavnica Komiteja za urbanizem in varstvo okolja SML, Franc MANDELJC. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbota soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog stališč, sklepov iripriporočil o varovanju in izboljševanju okolja v Ljubljani nima pripomb. K 4 Predlogi in vprašanja delegatov Brigita BLAJ je opozorila na problem v zvezi z izgradnjo osnovne šole v krajevni skupnosti Selo. Menila je, da je bilo o tej šoli govora že ob pripravah na I. samoprispevek, sedaj pa smo v pripravah na III. samoprispevek in bi se bilo potrebno opredeliti, da ne bi prišlo dopolitičnih problemov. Z izgradnjo šole v krajevni skupnosti Selo bi se razbremenile osnovne šole Vide Pregare, Kette-Murn in Karel Destovnik-Kajuh, kamor sedaj hodijo šolarji s tega območja. Delegati družbenopolitičnega zbora so po razpravi v kateri so sodelovali: Anton KOROŠEC, Brigita BLAJ, Tone PODOBNIK in Ciril JERIHA sprejeli naslednje stališče: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje meni, da je potrebno na problem v zvezi z izgradnjo osnovne šole v krajevni skupnosti Selo opozoriti pripravljalce programa III. samoprispevka. Delegat Tone PODOBNIK je v imenu občinske skupnosti za požarno varnost ponovno opozoril na nevarnost, ki grozi, če se vžgejo stare avtomobilske gume v deponiji Kemične tovarne Moste in želi odgovor o ukrepih za sanacijo tega problema. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 20,20 zaključil 37. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ v---------------------------------J Miha LJUBANOVIČ delegat krajevne skupnosti Moste, je na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 23. julija 1980 postavil naslednje delegatsko vprašanje: ..Delegacija KS Moste je pri obravnavi 107. člena osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje, in sicer o predlogu za zagotovitev sredstev za funkcionalno dejavnost Doma starejših občanov v občini, postavila vprašanje, kdaj do dom sploh dograjen in če se bo sploh pričela gradnja v letu 1980, kajti to vprašanje je odločilnega pomena pri družbenopolitičnih pripravah za uvedbo III. samoprispevka v KS Moste in Selo.** Komite 'za družbene dejavnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pripravil naslednji odgovor: Gradnjo doma upokojencev je izvajalec pričel z 1-mesečno zamudo v septembru 1980 in jo mora zaključiti v marcu 1982. V predlogu dogovora o temeljih plana občine je določilo 107. člena dopolnjeno in določa zagotavljanje sredstev za začetek poslovanja in sredstev za direktorja doma v ustanavljanju. Milica KOS, delegatka krajevne skupnosti Dolsko, je na 31. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 8. oktobra 1980 postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Kateri VVZ bo prevzel vrtec v Dolskem, ki naj bi bil dograjen v februarju ali marcu leta 1981? “ Komite za družbene dejavnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pripravil naslednji odgovor: Enoto VVZ Dolsko bo prevzel VVZ Zalog, kar smo se dogovorili skupaj z Občinsko skupnostjo otroškega varstva. O priključitvi enote je obveščeno vodstvo VVZ Zalog in investitor. Breda JANEŽIČ, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše, je na ^31. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 8. oktobra 1980 postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Krajani Jarš smo zadovoljni, ker je bil odprt nov vrtec v Jaršah, smo pa razočarani, ker nima jasličnega oddelka. Ob otvoritvi vrtca je bilo rečeno, da bo vrtec še dograjen, zato nas zanima, kdaj se bo začelo in kdaj se bo nadaljevalo z dograditvijo ter od kod bodo prihajala sredstva za dograditev.*' Komite za družbene dejavnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pripravil naslednji odgovor: Gradnja prizidka za 100 mest je načrtovana v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva in dogovorih o temeljih plana občine. Odvisna pa je od uspešnpsti referenduma za 3. samoprispevek. Pri gradnji VVZ so bile že upoštevane dodatne kapacitete in zato povečani gospodarski prostori in kuhinja. Sredstva za tak dodaten program sta zagotovili Šob Moste-Polje in Sob Ljubljana-Bežigrad. Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti. in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 26. novembra 1980 so delegacije krajevnih skupnosti Štepanjsko naselje I., II, in lil. postavile naslednje delegatsko vprašanje: ,.Postavlja se vprašanje dograditve 6 učilnic k novi šoli. Glede na veliko število otrok v naših krajevnih skupnostih se mora poskrbeti za izgraditev teh učilnic, saj je tudi ceneje, če se to dogradi v sedanji fazi, ko gradnja šole še ni končana.** Komite za družbene dejavnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pripravil naslednji pdgovor: Izgradnja prizidka 6 učilnic je načrtovana v planskih dokumentih Šob in predlagamo vključitev v program 3. samoprispevka. Na osnovi programa priprav na referendum za III. samoprispevek in izgradnjo objektov je Sob že zagotovila v rebalansu proračuna za leto 1980 900.000 din za pripravo programskih osnov in idejnih študij za prizidek in povezala z izgradnjo prizidka tudi ureditev zobne ambulante. Gradnje prizidka ni bilo mogoče vključiti k programu samoprispevka II, ker ni bilo mogoče zagotoviti potrebnih dodatnih sredstev. Obveznosti za dodatne programe so v letu 1980 dosegle 10.000.000 din v proračunu občine. Na 33. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 10, decembra 1980 je Amalija, RUŠANOV, delegatka XIII. konference delegacij — Blagovno transportni center postavila naslednja delegatska vprašanja: 1- Ali so vse Sla v preteklem letu poravnale svoje obveznosti do samoprispevka II? 2. Zakaj niso bili realizirani samoupravni sporazumi o prenosu presežkov vplačanih sredstev SIS za leto 1979? 2. Ce se že izključi financiranje trafopostaj oz. njihovih zamenjav in ekktroprudjučkov izven funkcionalnega zemljišča objektov, nas zanima, iz česa se bo potem financirala oziroma kdo bo to plačal? V razpravi se je pojavilo vprašanje, zakaj se pojavljajo takšne zamude pri gradnji objektov iz samoprispevka? ‘ Komite za družbene dejavnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pripravil naslednji odgovor: SIS družbenih dejavnosti, podpisnic družbenega dogovora o ^financiranju izgradnje objektov družbenega standarda iz Programa 2. samoprispevka so svoje obveznosti načrtovale na osnovi ocenjenih vrednosti objektov in ta sredstva povečale *kdno z dovoljeno rasejo sredstev za skupno porabo. Razlika med "Oženimi in potrebnimi sredstvi je nastala zaradi nepredvidenega "v*8> cen v gradbeništvu in pohištveni industriji. Moramo torej Ugotoviti, da so SIS svoje obveznosti na osnovi svojih načrtovanj in v okviru dovoljene rasti poravnale, odprto pa je ostalo nerešeno vPrašanje razlike med načrtovanimi sredstvi in potrebnimi sredstvi ** posamezni objekt. Vprašanje skušamo razrešiti na ravni mesta Ljubljane v okviru koordinacijskega odbora za družbene dejavnosti ^upščine mesta Ljubljana. Samoupravno sporazumevanje o uporabi presežkov se je v Hubljani m občini močno zavleklo in temu primemo tudi uporaba *zedstev. Do konca leta 1980 se je o uporabi presežkov odločila vzčina TOZD in so tako sredstva uporabljena za izvedbo programa samoprispevka. Odprto vprašanje financiranja trafopostaje in priključkov je bilo Judi posebno vprašanje delovnega razgovora na ravni mesta, kjer so jO (Elektro Ljubljana mesto, Elektro Ljubljana okolica) prevzele ?** obveznosti. Vsako odprto vprašanje pa rešujemo sproti skupaj z ‘”v"Mtitoijem, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in ?*Posrednimi uporabniki. Naloge v letu 1981 pa vključujemo v j*tne in srednjeročne programe ustreznih samoupravnih interesnih ismujanje izvajalcev pri gradnji posameznih objektov “Uravnavamo redno na delovnih razgovorih in sejah gradbenih _________ odborov in operativnega odbora. Zamude nimajo enotnega vzroka, temveč je potrebno zamude specificirati po objektih: — zamuda pri gradnji VVZ Snebeije je nastala po izrecni krivdi izvajalca, ki je moral zato plačati pogodbene kazni, — zamuda pri gradnji osnovne šole in VVZ Nove Jarše je nastala že v fazi projektiranja in je zamuda odgovornost izvajalca. Vprašanje odgovornosti in pogodbenih kazni rešujejo organi skupnosti 2. samoprispevka. Zamuda pri uporabi kuhinje za šolo in vrtec pa je nastala zaradi krivde nosilca projekta relejne kuhinje - HP Kolinska - Tovarna polpripravljene in pripravljene hrane v izgradnji. Moralno in materialno odgovornost ugotavljamo v operativnem odboru pri Sob, — zamuda pri gradnji VVZ Zalog je nastala pri projektiranju in bomo odgovornost ugotavljali ob zaključku gradnje in končnem obračunu, — zamuda pri gradnji VVZ Hrušica je nastala zaradi neurejenih vprašanj zemljišča, o čemer je moralo odločiti Vrhovno sodišče — zamuda pri gradnji 0§ in VVZ Dolsko je nastala po krivdi izvajalca. Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 28. januarja 1981 je delegacija krajevne skupnosti Polje postavila naslednje delegatsko vprašanje: ..Delegacija krajevne skupnosti predlaga, da se prične razmišljati o toplovodni napeljavi v Polju in sicer od soseske Fužine preko bolnice do soseske MS-6 in postavlja vprašanje, do kdaj bi bilo možno ta projekt uresničiti. Vprašanje utemeljujemo z vedno višjo ceno uvoženega goriva in ne nazadnje tudi z nezanesljivo preskrbo. Poleg tega je soseska MS—6 že opremljena z interno toplovodno napeljavo v preko 800 stanovanjih. IPK Ljubljana - TOZD Komunalna energetika Ljubljana je posredovala naslednji odgovor: ..Razvojni načrt daljinskega ogrevanja kakor tudi že zgrajeno vročevodno omrežje na področju Fužin omogočajo širjenje vročevodnega omrežja le do zadnje faze stanovanjskega soseske MS-4,5. Oskrba omenjene soseske MS-6 z daljinskim ogrevanjem je predvidena iz energetskega vira v Dolskem. Gradnja tega energetskega vira in povezovalnega vročevoda Dolsko - Ljubljana je predvideno v obdobju po letu 1985. Ogrevanje soseske MS-6 bo lahko rešeno sočasno s predvidenimi novogradnjami v sosednjih zazidalnih otokih MS-7,8,9.“ Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 17.2.1981 sprejel ODREDBO 0 razporeditvi delovnega rasa v upravnih organih in strokovnih službah občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Ta odredba določa razporeditev delovnega časa in trajanja ter zporeditev uradnih ur v upravnih organih in strokovnih službah >čine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: upravni gani). 2. člen Delovni čas delavcev upravnih organov znaša 42 ur tedensko in razporejen od ponedeljka do petka. 3. člen Spravni organi imajo premakljiv delovni čas, ki traja: " v Ponedeljek in sredo od 7. - 7.30 in od 17. - 17.30 " v torek in četrtek od 7. - 7.30 in od 14. - 15.30 "vpetekod7.-7.30 in od 13,- 15. 4. člen Obvezen delovni čas za delavce v upravnih organih je ^ l Ponedeljek in sredo od 7.30 - 17. v ‘orek in četrtek od 7.30 - 14. v Petek od 7.30,- 13. 5. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za OZD za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe se razporedijo: - v ponedeljek in sredo od 8. - 12. in od 13. - 17. - v petek od 8. - 12. 6. člen Uradne ure v sprejemni pisarni so vsak dan in sicer: - v ponedeljek in sredo od 7.30 - 17. - v torek in četrtek od 7.30 - 14. - v petek od 7.30 — 13. Uradne ure v davčni blagajni in pri delih in nalogah odmere davka na promet avtomobilov, nepremičnin, dediščin in daril so vsak dan, razporejene pa so sledeče: - v ponedeljek in sredo od 8. - 12.inod 13. - 15.30 - v torek in četrtek od 8. - 13. - v petek od 8.-12. 7. člen Delavec lahko v delovnem dnevu dela največ 10 ur. 8. člen V primerih, ko narekujejo funkcije upravnega organa oz. značaj posameznih del in nalog, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ razporedi delovni čas tudi drugače, kot je določeno v tej odredbi. 9. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o delovnem času z dne 24. 8. 1978. Ta odredba začne veljati, ko jo sprejme izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, uporablja pa se od 1. marca dalje in se objavi v „Naši skupnosti". PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA JOŽE KAVČIČ IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ k.__________________________________) SKLEPI 11. seje konference OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje o družbeno ekonomskem položaju mladih I. Stanovanjsko gospodarstvo Glede na nujne spremembe samoupravnih splošnih aktov TOZD in DS, ki jih narekuje zakon o stanovanjskem gospodarstvu, moramo zagotoviti prisotnost predstavnikov ZSMS v okviru vseh skupin, ki bodo pripravljale te akte. V ta namen bomo formirali delovno skupino, ki bo nudila pomoč 00 ZSMS, sproti spremljala in usmerjala njihovo aktivnost ter skrbela za koordinacijo dela z organi in delovnimi telesi drugih družbeno političnih organizacij in občinsko stanovanjsko skupnostjo pri uresničevanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu, predvsem pa pri vsklajevanju samoupravnih splošnih aktov TOZD in DS. Ob tem moramo slediti zlasti naslednjim ciljem: 1. V pravilnikih odpraviti kriterij minimalnega števila let v delovnem razmerju kot pogoj, da delavec sploh dobi pravico, da zaprosi za dodelitev najemnega stanovanja ali stanovanjskega posojila. 2. Da bomo kot prevladujoči kriterij upoštevali stanovanjske razmere in socialno ekonomski položaj delavca prosilca najemnega stanovanja ali stanovanjskega posojila in njegove družine, šele na to pa delovni prispevek delavca oziroma vrednotenje delavčeve prisotnosti v ustvarjanju dohodka. 3. V času oblikovanja samoupravnih aktov o delitvi stanovanjskih posojil oz. najemnih stanovanj se moramo zavzeti za ustrezno upoštevanje lastne udeležbe mladih delavcev pri pridobitvi stanovanjske pravice. Sprejeti dokumenti namreč dopuščajo možnost, da mlade družine, ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo lahko le-to plačajo po vselitvi s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri stanovanjski banki. Takšna opredelitev je za mlade družine vsekakor ugodna in nas obvezuje, da predlagano usmeritev vključimo v samoupravne splošne akte. 4. V osnovnih organizacijah ZSMS moramo takoj pričeti z realizacijo pobude o sklepanju pogodbe o namenskem varčevanju ob prvi zaposlitvi mladih. Sklenitev takšne pogodbe mora predstavljati jasno perspektivo, način in možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Za izpeljavo takšne pobude je potrebno razviti široko razpravo med mladimi v TOZD in DS, pa tudi med učenci in študenti, ki zaključujejo učnovzgojni proces in se nameravajo zaposliti. II. Štipendijska politika za zaposlovanje 1. Ena pomembnejših funkcij štipendijske politike kot sredstva za uresničevanje kadrovske politike je v usmerjanju mladine v izobraževanje v skladu s kadrovskimi potrebami. Čeprav kadrovsko štipendiranje že zavzema prevladujoč obseg v okviru celotnega štipendiranja, pa lahko štipendiranje svojo vlogo usmerjanja odigra samo v pogojih urejenega načrtovanja kadrovskih potreb. Kljub temu, da je bila v letu 1980 glede planiranja kadrov družbena zahteva, da vse OZD in druge samoupravne skupnosti posredujejo SIS za zaposlovanje svoje letne potrebe kadrov, mnogi tega niso storili ali pa plani niso bili usklajeni z dejanskimi potrebami. 00 ZSMS naj pregledajo stanje v svojih osnovnih sredinah in tam, kjer to ni bilo ali pa je bilo slabo opravljeno, v sodelovanju z DPO in samoupravnimi organi to store takoj. 2. Dosedanji odnos med štipendisti in štipenditorji je zgolj formalen, izveden na površno spremljanje dela štipendista preko dokazil o učnem uspehu in slabo organizirani praksi, čeprav je smisel kadrovskega vezanja v aktivnem seznanjanju in sodelovanju v proizvodnem in samoupravnem procesu. Za boljše razvijanje delovnih odnosov med štipendisti in štipenditorji je potrebno takoj pričeti z ustanavljanjem aktivov štipendistov. Njihova dejavnost naj se veže na akcijske programe 00 ZSMS v OZD. 3. Zaradi zelo neugodnega položaja štipendistov, katerih štipenditorji zaradi izgube ne morejo redno izplačevati štipendij, moramo zagotoviti štipendije iz združenih sredstev. Pri tem naj velja diferenciran 'pristop, štipendiranje je treba zagotoviti predvsem tistim kadrovskim štipendistom, ki odgovarjajo tudi kriterijem za podelitev štipendij iz združenih sredstev. 4. Zaradi naglega porasta življenjskih stroškov in padca realnih osebnih dohodkov z9%valorizacijo štipendij,ki pokrivajo komaj 30 — 50 % stroškov bivanja, ne bomo dosegli rasti življenjskih stroškov, zato bi morali štipendije tako iz združenih sredstev kot kadrovske štipendije dvigovati na osnovi izračuna takoimenovane dijaške oz. študentske ,,stroškovne košarice". 5. Glede zaposlovanja in problematike v zvezi s tem, OK ZSMS v celoti podpira akcijski program za reševanje problemov na področju zaposlovanja; ki ga je pripravila strokovna služba samoupravnih skupnosti za zaposlovanje s tem, da se prične izvajati takoj. \ III. Materialni pogoji za delo mladih v krajevni skupnosti Nerešeno vprašanje zagotavljanja materialne osnove za delo KS se odraža tudi v delu mladinske organizacije. Še vedno je veliko število osnovnih organizacij, ki nimajo zagotovljenih prostorskih in finančnih sredstev za svoje redno in uspešno delovanje, kar povzroča, da so 00 ZSMS vse preveč usmerjene k akcijam za pridobivanje sredstev in ne dajejo dovolj pozornosti drugim področjem. OK ZSMS moraugotovitiin oceniti: a) Kako se v posameznih sredinah uresničuje sodelovanje med OZD in KS zlasti pri zagotavljanju sredstev oz. materialne osnove za delovanje. b) Pogoje za organizirano delovanje 00 ZSMS v krajevni skupnosti: — viri in način financiranja 00 ZSMS - prostorske možnosti za delovanje 00 ZSMS. Z realizacijo tega sklepa mora pričeti področna konferenca mladih iz KS takoj. DELEGATSKO TRIBUNO »nih^pno^gb^^L^ib^MisMoste^otje^LjubUaris^ProletoidtsC. RAClC-SlTT^Tdhni^čnrurednik^Stane BKEZOVAR^okoplaov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. It.: 41-660 in 4^544. Priprava ra tisk-Dnevnik - IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine in zborov skupščin občtosUn samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije st.-421-1/72 z dne 8.6.1977. Priprava za tisk. ITMHf!l - bep - Tisk: tiskarna Ijudske.pravice