LETO III. = ŠTEV. 8
VELIKI SRPAN 1923.
JADRANKA
-. Izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. -- ----Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 30 Din.
Dren in oprava: Via Mola 492,1. = Družinski list. = Odg. urednica: Marica Stepanta i&regorit).
1P
m
4*§f
o®
Vspored:
--—:oo:-
1.	Hjacinte. Aleksandra.
2.	Tam na polju... Fr. Ksaverija O.
3.	O higijeni človeškega telesa. BI. T.
4.	Izlet v mladost. Svatopluk Cech.
5.	Poet Ivka Vasiljeva.
6.	Nova zadruga. M. Stepaučičeva.
7.	Trnje in osat. Rovauova.
8.	črtomirstvo. Fran Žgur.
9.	Grinte. M. Gregoričeva.
10. Poletni večeri. Fr. Ksaverija.
t**
F*
Ž** p*
jr*
JAD
LETO III. — ŠTEV. 8	Glasil	o odločnih in neustrašeni}	i.	VELIKI SUPAN 1923.
Aleksandra:
Hjacinte.
Fr. KSAVEMJA O. :
Tam na polju....
Kako je vaš vonj, opojnotežak ! Kako je vaš vonj rnamljivosladak, prelepe hjacinte !
Iz kelihov vaših demonsko preži v me dvoje zelenkostosinjih oči, o, strastne hjacinte 1
Iz vašega šrca se zvijajo, sikajo v me kače strupene, se čudno svetlikojo, o, zlobne lijaciute !
Tam na polju tam na trati čriček čričrli...
Tam na polju, na livadi pesemca zveni...
Tam na. polju, na dobravi fantič vriska mi,
Na tem polju so pomladi mojih dni — ...
BI. T. :
O HIGIJENI ČLOVEŠKEGA TELESA.
(Nadajev. in konec). Popolnoma n. pr. zadostuje raztopina kuhinjske soli, kateri tudi pri dene mo nekaj metinega olja. Mnoge, s toliko reklamo priporočane ustn vode, imajo le ta pomen, da nekaj bolje pokrijejo neprijetni duh, ki se nekaterim pojavlja iz grla in da puste za nekaj časa v ustih prijeten okus. Razkuževalne moči pa nimajo večje, kakor solna raztopina. Kadar je res treba razkuževalno vplivati, na pr. pri gnojnih vnetjih zobnega mesa. pri vratnici i. t. d., pride skoraj le eno najizvrstnejši3' razkuževalno sredstvo v poštev, to je ustna voda peroxyd, ki jo z uspehom tudi stalno lahko uporabljamo. Pri uporabi te ustne vode se pojavi v ustih in grlu mogočno penenjie, s katerim se sluznica mehanično očisti, obenem pa vpliva pojavljajoči se kisik mogočno razkuževalno.
Sedaj k (higijeni rok! Pravzaprav je samo ob sebi umljivo. cla si roke tolikokrat očistimo, kolikorkrat si jih onesnažimo, vsaj pa vsakokrat pred jedjo. Posebno pozornost je obračati na nohte, V zanohtni nesnagi se razhčne bolezenske kali naj-trdovratnejše drže. Pri otrocih, ki so lazili po tleh, se j>e' n. pr. v zanohtni nesnagi eksperimentalnim potom konštatiralo bacile tuberkulose. V kakšni nevarnosti so torej taki zanemarjeni otroci, ki si — kar je obča
otroška navada — roke pogostoma vtikajo v tista! Treba je torej tudi nohte temeljito snažiti in sicer nam služi v to krtačica za roke. Ž njo, z milom in z gorko vodo si roke in nohte temeljito osnažimo in obenem tudi razkužimo. Snaženje nohtov je nekaj tako važnega, da moramo že otroke na to navaditi. Vsakemu otroku, ki hodi v šolo, mora biti nekaj samoobsebi umevnega, da si vsak dan večkrat, na vsak način pa zjutraj, pred obedom in večerjo očisti roke in nohte s krtačico in milom. Čistost in snažnost nohtov ni tedaj le znak kulture, temveč obenem ena najvažnejših žalitev liigijene. Pri nas se vobče roke mnogo manj gojijo, kakor v drugih deželah. K higijeni rok spada tudi, da so nohti gladko po-striženi in da ne presegajo prstov. Človek ni žival roparica in ne rabi krempljev.
Tudi glede nog ne moremo dovolj naglašati potrebo snažnosti. V tem oziru nas prekaša in nadkriljuje Orijent, dočim se v zapadnih deželah noge le malo goje. In vendar bi morali ravno mi zelo paziti na noge, ker jih oklepamo v tesine čevlje, ki jim zabranjujejo izhlapevanje in prezračevanje, medtem ko je v tem oziru Orijentalec s svojimi sandalami mnogo na boljšem. Zaradi tega tako pogosto čujemo tožiti o potnih nogah, vendar so dotičniki te nadlo-
ge sami krivi. — Vsak večer umijmo si noge z milom in uporablja j mo nogavice kvečjemu skozi dva dni. Kdor ima mokrot ne noge, umiva naj jih dvakrat na dan in nato drgne s čistim špiritom, tudi naj vsak dan oblije sveže nogavice. S to priprosto metodo bo zanesljivo odpravil svojo nadlogo; tudi se mu ne bo več pripetilo, da bi se noge po daljši hoji ogulile. — če se pa noge iliudo pote, kar je zelo nadležno, potem je treba izdatnejših sredstev, ki jih more or-dinirati le zdravnik.
K higijeni nog spada tudi, da nosimo prikladno obuvalo, kajti premnoga nadležna obolenja, kakor ozeblino in kurja očesa, so le posledica neprimernih čevljev, ki noge preveč tiščijo in ovirajo krvni obtok. Tudi v tem oziru vzemimo si kot vzor Ameri-kiance, ki tudi liri najbolj bedasti modi nikdar ne pozabijo na praktične momente in na kornoditeto. Amerikanski čevlji so se1 že zelo razširili po Evropi. Naglašati pa je treba, da amerikanski čevelj nikakor ni neokreten in bogve kako širok, kakor se splošno misli. Nasprotno, v amerikanski fiazoni dobimo tudi najbolj elegantne' koničaste damske čevlje. Amerikanska fazona se ozira le na obliko noge. Saj če pogledamo nogo, vidimo, cla tvori na notranji strani tja do konca palca skoraj ravno črto in da se potem zaokroži čez ostale prste proti zunanji strani. Nato ste ozira Amerikanec pri svojih čevljih, katerih notranja plat je vedno ravna. Zunanja plat se potem lahka poljubno zaokroži do najbolj ozkih in koničastih čevljev, če je seveda tudi noga primerno gracilna; a kljub teimr taki čevlji niš bodo nikdar tiščali. Če se pa, delajo čevlji tako, kakor pri nas, da postanejo na svojem spodnjem koncu ocl obeh strani enako koničasti, potem seveda morajo tiščati na palec in mala zverižene noge, kakor jih tako često vidimo. Vsled anatomično popolnoma neprimernih čevljev je lepa noga, dandanes prava redkost.
Lasje imajo svojo posebnohigijeno, in ta je za ženski spol posebne važnosti, kajti lepi lasje so poseben kras ženskega telesa. Predvsem j« treba lase redno česati, cla se preveč
ne zapletejo, ker sicer trpi njih hranitev. Glavniki ne smejo biti pre-gosti in ne smejo imeti preostrih zob. Tudi krtače ne smejo biti pretrde. Najboljši so močni redki glavniki s topastimi zobmi. Pri česanju s takimi glavniki je prav priporočljivo, da včasih nalaliko pritisnemo na glavi -no kožo. Ta na to takoj reagira in se boljše zalije ® krvjo, vsled česar postane tudi hranitev las boljša. Ž ga t i lase je zelo škodljivo. Lasje postajajo vsled žganja suhi in trhli, izgube svoj lesk, se cepijo na koncu in tudi preje in raje osive. Enako kvarno je pudmnje Jas, ki je sedaj pač manj v navadi, kot svoj čas, ker zamaši prah kožine žlezice in zinojne odprtine in okuži kožo. Pri friziranju je gledati na to, da se frizura često menja, tako da las ne navijamo in ne upogibamo vedno na istem mestu.
Pod umetnim lasovjem, osobito če je morda še niapojemo z različnimi pomadami in tinkturami, koža kaj slabo transpirira, nadi česar se razvijejo razne kožne bolezni; iz istega vzroka so škodljivi vložki, ki so še sedaj v modi. Vložki, ki so napravljeni tudi iz žice, pa lahko nevarno ranijo kožo. Vse to velja seveda v prvi vrsti za ženske lase, ki so vsled svoje1 dolžine občutljivejši. — Rezati lase nima nikakega smisla, s tem postane pač posamezni las nekoliko debelejši, a obenem drevenejši, lasi še: samo in hranitev las pa se s tem prav nič ne izboljša. Ostriči lase ima smisel le po bolezjnih, pri katerih — kakor po legarju in šenu izpadejo skoraj vsi lasje. S tem, da v takih slučajih lase ostrižemo, skrbimo za boljše prospevanje nanovo rastočih mladih las. — Lase, tudi če ne postajapo premastni, treba je od časa do časa, vsaj vsak mesec enkrat, temeljito oprati in očistiti. V ta namen služi najbolje kako mehko ind.iferentno milo. Izvrstno je na primer Sargovo tekoče glicerin-sko milo, ki se dobi v steklenicah, še pripravmejši pa je milni špirit (Sei-fenspiritus). Lase razčešemo tako, da nastane1 preča poleg preče iti v vsaki preči nainažemo gtavino kožo z milnim špiritom. Tega nikakor ni treba veliko vzeti, važno pa je, da ga dobro zamažemo v kožo. Najbolje nam v to služi kos flianele ali bombaža. Nato začnemo glavo izmivati s toplo vodo, tako toplo, kakor jo prenesemo, tedaj vsaj toliko, kolikor znaša telesna toplota : 30° R. Najbolje je, da eden vliva vodo čez glavo, drugi pa pere z rokami lase in glavo, pri čemer se pojavlja obilo pen. Vodo vlivamo toliko časa, da pene po-
polnoma izginejo. Nato sledi kratek poliv s hladno vodo (ne mrzlo vodo, temveč prestano, kakoršna je n. pr. oina iz vodovoda, če stoji ves dan v sobi). Ta razloček med toplo in hladno vodo je izvrstno dražilo za lasišče, ki krepi lase in oživi kožo, tako da ta izdatneje hrami lase. Umivanje las samo z mlačno vodo, kakor je po navadi običajno, oslabi in omlahuje lase. Potem je treba lase posušiti, in to se vrši kaj lahko in hitro s tem, da zavijamo glavo v pogrete brisalke in lase — če treba
— še nekoliko paiiljaino. Ta iliigijeni šk a toaletna procedura je tako pri prosta, da jo prav lahko izvajamo doma. Nekateri lasje imajo lastnost, da izgribe po izpiranju vso maščobo in dobe drugo barvo. Takim lasem je treba umetno pridejati nekoliko maščobe. Najboljša mast za lase, naravni masti najbolj podobna, ki las ne onesnaži z maščobo, je ricino-vo oljie. To olje tudi inima nikakega neprijetna duha. Kdor ga želi parfu-mirati, mu pridene par kapljic ber-gamotnega ali rožinega olja.
IZLET V MLADOST.
Ceski spisal Svatopluk Cech. Poslovenil S. S.
{Nadaljevanje in konec.)
Tukajšnji dovtipi so zares jako nedolžni. Sicer pa imam grozno poželenje, poskusiti se s tem vitezom žalostne postave za darilo iz te gibčne devojčine roke. Jedina njegova prednost je mladost. O lepoti ni mogoče govoriti; o genija morda še manj. Služba, potrebna, da si napravi svoje ognjišče, plava se v megleni daljavi. In komična sitnost tudi ni vaba za živo deklico. Bilo bi dosti humoristično, ko bi v trenotku ljubezenske pijanosti razprostrl pred seboj robec, padel pred njo na kolena in priznal s lirepenečim vzdihom : Zelo sem zaljubljen v vas !
V plesu nastal je odmor. Stary na-slouil se je z Julijo na odprto okno, skozi katero se je ravno videlo na slikovito Sredogorje, ki se je vleklo na obzorji kakor strjena masa nebotičnih, raznolikih, tcmnomodrih valov. In spredaj štrlel je kviško v ostrem, naježenem obrisu romantični čmerni Zajicov, kakor bi ga bila. slikarjeva roka z jedno smelo potezo načrtala na sivo podlago.
Sedaj gledal je Stary na iste gore drugače, kakor prod uro. Sedaj mu niso migale žalostno v preteklost; zdelo se mu je, da predejo v svojem modrem naročji negotovo slutnjo bodoče sreče.
«Kaka krasota !» vzkliknil je. «Kako vam zavidam, gospodična, takov razgled !»
««Meni bi bil pa zopet ljubši vaš praški razgled : krasne hiše, veselo vrvenje ljudstva, drage kočije, sijajne obleke —»»
«IIrepenite li torej po mestu?»
««Bila bi srečna, ako bi me tja zanesla usoda. Toda taka misel so prazne sanje.»»
«Kdo ve, ne bode li se izpolnila vaša želja ? !»
««Oh, nikakor ! Kako bi prišla tja? Hvaležno moram sprejeti uteho, da so
ne ločim od teli krasnih gor. Danes so zares čarobno krasne. Kakor bi jih izte-sal iz lazurja. Potrpite — pogledam, ali je cerkvica na Kipu bela — veste, smatramo jo kot za proroka vremena —»»
Nagnila se je skozi okno. da bi pogledala po strani k Hipu; toda mej tem jej je padla na v rtič priprosta pahljača, s katero se je igrala.
««Nesreča !»» potožila je v šali.
«Takoj vam nezvesta bo povrnjena.«
««0, ni mi žal po njej . . . Pustite jo tam ... Ali, gospod profesor —»»
Stary bil je že mej vratmi. Hitel je na v rtič' po pahljačo. Gredoč mimo prvega odprtega okna, začul je zadržan smeh konec neke opomnje podučiteljeve : «— kakor David pred skrinjo zaveze«.
Kako David pred sktinjo zaveze ? Zdrznil se je. Besede tg segle so zoprno v njegove misli. Po skušnji, da se govori v družbi navadno o članu, ki jo je ravno zapustil, obračal je ono primero na se. Kri mu je bliskoma stopila v obraz. Kraljev pevec plesal je pred skrinjo zaveze ! Kako je plesal, ni znano, toda gotovo je, da bo malokateri plesalec zmatral primero s plešočim Davidom za poseben poklon.
Toda morda se je ta beležka nanašala na drugo osebo ali na drugo stvar. Nemogoče to ni; toda vendar je prva razlaga mnogo bolj resnici podobna. Oči-viclno dala si je ljubosumnost duška s tem okornim zasmehom. Da je vzbudil smeh, razume se pri teh mladih ljudeh samo ob sebi; morda je razvenel tudi njen smeh v tem tihem zboru? Morebiti jim je res smešno, ako pleše kdo drugače, kakor na njihov robat, neume-ten način.
Eh, kaj ... Stary položil si je roko na čelo in šel na vrtič. Njegov obraz razjasnil se je popolnoma, ko je opazil v oknu svežo postavo Julije, kažoče mu doli mej rosnate zvončke.
«Tam ! Tam !»
Pobral je pohljačo, toda ni je podal gori. Nesel je to igračo nazaj v sobo. Po poti jo je razprostrl; pahljača je bila čisto bela, le sredi je imela za olepšavo en sam moder, nežen cvet. Potočnica ljubezni ! Pritisnil je na njo hitro vroč poljub.
Vrnivši se zopet k plesu, ozrl se je enkrat hitro bistro okrog; ujel je nekoliko zasmehujočih pogledov, uprtih s pričakovanjem na njegovo nogo in podučitelj, zasačen pri pomenljivem namigljaji, pobesil je oči in zardel. Sta-i v posnemal je nato ples ostalih gospodov, zibaje se nemarno z mesta na mesto v zares medveji hoji. Toda pri tem šinila je znova kri v obraz : prikazala se je pred njegovim duševnim pogledom poskakujoča postava kraljevega psalmista...
Naposled oznanil je stari učitelj, za-piraje šumno klavir, da je plesna ura končana.
Toda razvnela družba ni imela veselja raziti se. Gospodje so predlagali, da bi se beseda končala z zastavno igro. Dame privolile so z veseljem — pa pod jedinim pogojem, da hi bila pri izplačevanji zastav popolnoma izključena menja poljubov.
Smešno je pisati o vas, ve nične, duha in pojezije prazne, v trapastih «ga-lanthomih« z dostojno zavestjo sočutja sestavljene igre za dvajsetletno deco i Smešno je pisati o vas in vender ste tako tesno zvezane z milimi spomini naše mladosti, te skromne mladosti treznega stoletja, ki ne pozna pisanih turnirjev pred očmi ponosnih krasotie, čudovitih junakov z darilom drage roke na čeladi, potujočih pevcev ljubezni !
Stary potapljal se je nekaj časa le polagoma v šaljive valčke te zabave. Toda kmalu zgrabil ga je curek blaznosti. Norčeval se je ž njimi, smejal z njimi, nevedoč zakaj. Vedna dotika z Julijo napolnjevala mu je srce z blaženostjo. Ostali so goljufali skupno v tajnem sporazumi jen ji. Kako razkošna je taka zarota s prekrasno devojko ! Ti zaupni, veseli pogledi, katerim zmisel poznajeva le midva, te skrivne dotike rok, ta pridržan smeh, katerega vzrok je najina skupna tajnost ! Ta tajnost je sicer zelo majčkena, toda v njej okušamo sladko slutnjo imenitnejših in razkošnejših tajnosti.
Prišla je vrsta na kupovanje zastav. Gospod profesor imel si je svojo zastavo zaslužiti v nedostojni ulogi slepe miši. Postavili so ga z zavezanimi očmi zadaj k družbi in devojke napadale so ga kakor drobni tiči privezano sovo; tako je imel trpeti, dokler bi se mu ne posrečilo zasačiti v urnem obratu kake nagajivke. Toda sova vedela je naprej, katero pograbi. Dovolil si je zvijačo :
oprostil se je neopaženo prevezo na očeh toliko, da je mogel videti v veliko zrcalo, ki je viselo ravno njemu nasproti. Prenašal je potrpežljivo bocke-nje ostalih in prežal v srečnem pričakovanji le na jedno krasno ptico — to ulovi v naročje, pritisne lahno na srce in morda, ako bode sreča mila, odnese s seboj za vedno.
Naposled prikazal se je v zrcalu njen prekrasni obrazek. Bližala se mu je od zadaj po prstih, s sklonjeno glavo, z na pod odprtimi usti, z nagajivim bleskom v očesu. Že se je hotel obrniti po njej; toda mahoma omahnile so mu roke. Zapazil je v zrcalu, kako je z rožnatim prstkom opisala nad njegovo glavo v zraku lahen krog, kakor bi obrisala glorijo svetnika. Vender je označila s tem očividno le svetlo plešo na njegovem temenu. Slorila je to s porogljivim izrazom, očividno v tiho zabavo cele družbe in obrnila oko posebno v stran, kjer se je srečalo z zaupnim pogledom gospoda podučitelja, smejočega se po-tihoma v pest.
Navadno črtajo čarovniki krog na začetku svojih čeznaravnih nakan; tukaj pa je končal ta lahni zračni krog bliskoma opojni far, ki je okroževal do sedaj praškega gosta. Krog ta pekel ga je na glavi, kakor bi bil tam zares narisan z ognjevitim prstom. Zlate misli razpršile so se pod njim, blaženi občutki izginili. Izginila je prikazen ljubezni in mladosti — bil je zopet stari mračnjak. Srce zaprlo se je bolestno. Ta zasmeh na njenih ustnih, ta pogled — ! Neusmiljenka ! In vender, kdo se more srditi zaradi takega razposajenega dejanja na ljubkega škrateljca ?
Stary je ustal ter si potegnil robec z oči. Obrnil se je s poklonom k družbi in rekel, sileč ustni na smeh : «Udam se. Ne ujel bi nobene. Star nerodnež sem že. Hvala vam ob jednem, gospodje in gospodične, srčna hvala za krasno, prijetno urico, katero sem smel preživeti v vaši sredi. Čas je že, da potujem dalje.»
««Že, gospod profesor ? !»» obžaloval je učitelj.
««Toda. — vsaj eno kupico morate še izpiti na pot,»»
«Hvala. Ako moram nekaj sprejeti za slovo, prosil bi samo za eno. Gospodična Julija povedala mi je, da tudi poje. No, prosim za jedno pesem.»
Po kratkem obotavljanji šla je devoj-ka k pianu.
Stary sedel je k oknu in gledal sa-njarski na njo, mej tem ko je ona tekala z nežnimi prsti po tipkah. Saljivost je izginila ž njenega obličja. Polagoma razširjala je po njem senca, ravno tako, kakor se je ukradla časi na obraz mile pokojnice. Bila je neizmerno krasna v
tem trenotku. Čez nekaj časa obrnil jo gost obraz proč in položil roko na čelo. Hotel je sedaj še jedenkrat, naposled slišati v polni krasoti ta ljubeznjivi alt, ta srebrni zvonček iz bajnega tomuna preteklosti. V bolestnosladkem pričakovanji igral se je s pahljačo, katero je bila položila devojka na okno, in se zagledal v daljavo do modrih gor ... «Zabučale gore, zabučali lesi ? Kam ste izginoli, kam ste izginoli, moj mladi časi ? zazvenelo je milo po sobi, zaječalo čarobno iz teh ljubkih de-vcjčinih usten, zazvonilo srehrnozvočho z neizmerno milobo. Da, zabučale gore, zabučali lesi ! Bučali, šumeli so iz daljave, iz globočine o zvenelih cveticah, o begočih pesmih, o ugaslih zvezdah, o mrtvi ljubezni, o prevarjenih nadah, o pokopanih idejalih, o izgubljenem raji, o lažnjivilr sanjah sreče, o kratki pomladi življenja... o minljivosti — minljivosti —> minljivosti... Šumeli so, bučali in utihnili v milem ječanji iz nežnega mladega grla :
«Se se v tej vodici kamen x>reobrne, toda mladost moja. mladost moja, več se ne povrne !» Kaplja rose zasvetila se je na potočni-ei minolosti, na tej osameli cvetici sredi bele pahljače.
Starv je ustal in ploskal z ostalimi. Potem se je zahvalil še pevki, vroče stisnil jej ročico in se poslovil tudi od ostalih.
Zapustil je hišo. Toda ni se napoti} proti rojstni vasi. Pogledal je še na modre gore v daljavi, na pisanega ka-menitega učenca na pročelji šole in krenil nazaj z višine, po poti mej mladimi brezami, po kateri je prišel nedavno. Kcrakal je brzo, kakor bi bežal pred kom. Ustavil se je zasopel še je še gori žji višine in od tukaj ozrl se je še gori na rdečo kupolo cerkvice in na streho šole, pokrite s skodljami. Potem je smel klobuk, obrisal si potne kaplje z obličja in gladkega temena, mahnil z dežnikom in zagordrnjal : «Morala vsega : Z golo glavo ne napravi jaj izletov v .mladost !»
lllll!lll!ll!!lllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllll(l[lllli
IVKA VASILJEVA :
Poet.
Zamislilo se je polje, zamislil se je les, zamislil se je bel oblak, obstrmel sred nebes ...
To videl eden je samo, — zamišljen mu pogled — vzbudilo se mu v srcu, in to je bil — poet.
M. Stepančieeva :
NOVA ZADRUGA.
ii.
Pred rdeoeprepl eskano obširno stavbo, ki se jc ponosito dvigala sredi plodovitih vinogradov, je irza s»£|nčne ute pozorno gledala navzdol proti cesti mlada gospodična. Dasi je bila oblečena v ohlapno modro-barvno in z rjavkastimi obšivi ozalj-sano batistno haljo, je bilo vendar takoj opaziti, da je dekle vitkega stasa, ki se je gotovo stoprv pred ine-diavnim časom razvil do svoje dtikliške dovršenosti. Obraz ji je bil še otroškosvež, kakor so bili še deti nskorazigrami tudi pogledi, kadarkoli so zasevali izpod gladkega čela. Kostanjevi lasje so se valovito stekali nad temenom v skrit vozel, kakor je pač velela tedanja moda. Razen uhanov, drobnih zlatih zavijalk, ni imela mladenka nikakega drugega nakita na sebi. Stana Podlogarje-va je bila pa-č pametno in pravilno vzgojeno dekle, ki ve, da mladost ne potrebuje na kinoa ni: Jepotičja- saj je mladoletnost samaniasebi en sam ogromen dragulj in pridnost in delavnost in iskrena dobrodušnost oni biseri in dijamanti, ki odsevajo mi-lobo in prikupljivost tudi iz nele-poizkl esianega obraza.
Ko je dekle prepoznalo na skoro pol ure oddaljeni cesti premikajoči se lik — svojega lastnega roditelja— je steklo z nasmeškon V licih v notrino poslopja in vzkliknilo «Tata bo kma-tu tu, mamica; ravnokar je zavil s ceste med polja!»
««Končno \i:indarle!»» je odgovorila napol gosposko oblečena ženska srednjih let, dekličina mati. ««No, pa kar urno, Stana, na dvorišče, da mi pomagaš ugrabiti piščančka. Očetu bo nocoj večerja po tako dolgem potovanju posebno dišala, zlasti ako se ni ustavil v mestu- pa ničesar povžil !»»
In nieiobotavljajoče stia izginili skozi stranske duri v ozadje liiše na prostorno dvorišče, ki se je brez vsakega plota razširilo in podaljšalo v skrbno obdelano njivo. Tu sta s pe-riščem koruznega zrnja in običajnim pipi, pipi pi! priklicali predse celo jato različnih kur: puranov, gosi. rac, golobov in kokoši. Par tremut-kov kasneje pa je zabučalo boječe kokodiajskanje, trmasto glu-gluganje in očitajoče gaganje splašene kure-tine, dočim je jcrebičastopisan pete-linček brez vsega usmiljenja ležal v kuhinji s prerezanim vratom. In medtem, ko je gospodinja smukala okoli ognjišča, brigajo-ča se, da bo
voda za oskubljenje živali skoro vrela, jiei njena hčerka snela s police rešeto s soliato ter stekla vnovič v bladnico pred hišo, da bi jo tam očedila. Je dva pa je dokončala to opravilce in potuknila zeleinjad v mrzlo vodo, je že zaklicala materi:
«Sedaj pa stečem tatu naproti!«
Toda komaj je to izustila in prekoračila hišni prag, ko je že veselo vzkliknila:
«0, ti si že tukaj, papači!»
««Že?»» se je1 odzval širokopločat možakar, ki si je s kimajoeo glavo pustil pritisniti na vsako lice prisrčen poljub. »»Kaj me morda nisi zadovoljna ?««
»O, papiači moj, pa še kako ! A glej, pred drobnim časom, si bil še tamdo-b na cesti, a sedaj si že tukaj; nameravala sem ti ravnokar niaproti!«
»»A tako !«« je odgovoril oče ter segel v roko svoji ženi, ki j@ ravnokar prispela iz hiše in ozrša se na mladeniča, ki stia stala v spoštljivi oddaljenosti, opazila: »Uvidevam, da si imel družbo na potovanju iz Gorice?«
»»O nikar ! Na gospodka sem naletel še le tu spodaj ob našem vinogradu, ko sta se ravno pripravljala, da bi moje grozdje zobala. Zato sem jima naložil kazen, da me spremita do sem gori ! Kaj ne, da je tako ? No, le naprej ! Predstaviti se morata pa kar sama, ker sem vajine; priimke že zopet pozabil. Jaz Vama še samo to-le dostavim, da je ta-le gospia moja soproga, ta le napudrana punca pa moja hči !««
»Oh, pajmnek ! Ko se pa jaz mešamo nikoli ne pudram, ampak mi je to celo z operno !«
Z brezskrbnim mladeniškim nasmehom sta se mladeniča sedaj približala in sicer poklonivši se nlajpr-vo pred prijazno gospodinjo. — kije kmalu na to švignila s prišlecem v hišo, — potem pa pred zarudelo mlado gospodično, ki ju je vodila, proti uti ter povabila sesti.
»Akademik Mirko Škilan iz Trsta« je prijazno povzel v sivo obleko o-pravljen mladenič ter s pogledom na sodruga dodal: bratranec Adolf Potočnik, poštni uradnik v bližnjem mesitu!» Stana je laihinim nasmeškom, kolikor ga dovoljuje gostoljubnost, obema podala desnico in rekla: »Nad vse me veseli; gospoda sta moja prva znanca, odkar p rab i vam tukaj.«
»Gotovo ste dospeli še le pred krat-.kim sem; niti jaz nisem še imel ne časti ne prilike videti vas, odkar sem
ziašel semkaj !« je odvrnil akademik.
»»Tri tedne še le sva z mamo tukaj, a ostaneve najbrže do jeseni, ako še ne dalje v tej krasni zempljici!««
»Vam h kraj tako zelo ugaja ? Sicer je res prelep, to je naravnost raj v okvirj u nase nove domovine !«
»»Naše mile, tako težko prisvojene domovine !«« je vzdihnila Stana in pogledala proti molčečemu uradniku, kakor da hoče, da tudi on kaj izusti v poveličevanje naše nove države !
Mirko Škilan, ki je bil opazil ta njen pogled in morda uganil njeno namero pa je oprezno dodal: »Moj sorodnik — žal — ne pozna naše govorice; samo nekaj malega razume, gospodična!«
»»Ne ?«« je z velikimi očmi vprašujoče pogledala proti njemu in nehote nekoliko stresla glavo, kakor da bi mu hotela reči: »»Pa se moraš navaditi našega jezika, ako hočeš živeti med nami !««
Tudi sedaj se je zdelo, kako da si akademik Škilan pravilno tolmači njeno mišljenje in zato je dostavil: «Ako se bo zadostno sukal v naši slovenski druščini, se gotovo priuči tudi naši govorici !«
»»In naša dolžnost je, da ga priučimo, samo če ima le količkaj dobre voljo za to» je povzela Stana in smehljaje se ozrla v lepo kodrasto glavo neinškutarja Adolfa Potočnika.
»Govoriva o tebi«, je sedaj Mirko nagovoril bratranca ! Gospodična pravi, da se moraš tudi ti naučiti slovenščine, drugače ti bo dolgočasno in pusto v družbi!«
»»Saj bi se rad navadil, a težko mi bo, to vem !«« je nemški odgovoril poštni uradnik !
»Če bodete zahajali pridno samo v slovensko druščino, se navadite naši govorici kar igraje.« je navduševal-no dodala Stana.
»»Izmed novih naseljencev ne poznam še nikogar !««
»Pa pridite včasih k nam, da vam preženemo dolgčas«, ga je nagajivo zavrnila Stana. »Stanujete daleč od nas ?«
»»Na oni nasprotni višavi ! Od tukaj se dobro vidi naše poslopje !««
»Kaj ona dolga bela stavba ? Oh, kako krasen razgled morate pač imeti !«
»»Nič boljšega nega ga imate Vi od tukaj, gospodična !«« je spoštljivo odgovoril poštni uradnik.
»Mislim, da stoji Vaše domovje, višje nego naše !« In ozrša se proti vratom, odkoder je začula korake prihajajočega očeta, je dostavila: »Ali veš, papa, da je gospod Potočnik naš sosed ?«
Jadranka
119
»»Ne, tega še ne vem !«« «Poglej, na onem.lei holmu prebiva!«
»»Tisto tam je Vaša domačija ? Krasno posestvo ! Imate starše še žive ?««
»Vsi so še pri življenju, tudi staršev starši ! In sestro imam, ki je približno teli kit, kakor gospodična !«
»»In niti ona, in niti starši ne govorijo slovenščine ?««
Adolf Potočnik je v potrdilo le odkimal z glavo, dočim je začel Mirko govoriti slovenski, kako da je še vedno zagrižen nemškutar še celo stari ded, bogati veleposestnik v tem kraju. Njegov sin in oče Adolfov, da je bil učitelj v bližnjem mestu, da se je pa učiteljstvu odrekel, odkar so se politične razmere izpremenile in da pašuje sedaj na očetovem posestvu. -— prebav ljajoč le težko okoliščine, s katerimi je vsakogar objela nova država. Vendar, da se on nadeja, da jih polagoma pridobi za rod, h kateremu spadajo, kakor on sam, katerega mati je prava sestra bratrančevemu očetu !----
»No, pa seznanite me z njimi. V par mesecih) ko ostaiunm tu, se da kaj storiti. S pametnim načinom se vse doseže, brez vsakega nasilja, ampak prav lahno in komaj slišno jim bomo včasih udarili po narodnostni struni in zabrenkali bodo še sami po njej, nedabi ste zavedali. Saj smo Primorci; se na to razumemo, kaj?
Skodla, dia ne moremo napraviti kake veselice ali kaj takega vobče, kakor znamo pač mi Primorci, da privabimo skupaj vse kar lazi in plazi, a v prvi vrsti vse, kar je narodno-zavedno in čuti slovensko !«
»»Nato sem mislil tudi jaz ! Nekaj bo treba ukreniti, da izpremenimo mlačneže in nevedne®:-! Razen stričeve družine je tam zadaj v hribih še par hiš, slovenske koreni ki;-, ki pa na zivljejo naš jezik novotarijo !««
»Neverjetno, kako jih je mogel Nemec tako pridobiti !« je sedaj dodala Stlana.
»»Apropos, Adolf!«« siei je obrnil Mirko do bratranca »»V nedeljo je praznovanje patroma, v bližnji cerkvici, kaj ne ?««
»Da, praznovanje sv. Krištofa, je odgovoril Adolf. »Svoječasno je prihajalo ljudstvo od vseh strani k naši cerkvici; velika cerkvena svečanost je to; pridete pogledat, gospodična ?«
»»O rada! Saj pojdemo, papa, ne?«« »Čemu bi o stal i doma; moramo se seznaniti z semi navadami in običaji, ki so tod okoli ! Kaj praviš, mama, ali pojdemo prihodnjo nedeljo k cer-
kvici sv. Krištofa ?« je povzel gospodi- ozrši se proti pragu, kjer je stala gospodinja.
»»Ako ni pešpot pnelutrudljiva, zakaj ne ?«« odgovorila je. gospa uljudno.
Solnce se je bilo ravnokar potuhnilo za goro, ko sta siei nova znanca dvignila izza mizice ter se poslavljala z udomačenostjo, ko da se poznata že celo leto z družino Podlogar iz Gorice. Še spoštljiv rokotisk, prijazen poklon, prisrčno: Na svidenje ! in izginila sta mladeniča po stezi med drevjem,----
Tretje jutro po tem dogodku je našla Stana na utini mizici velik šop belih nagljev. Kdo jih je bil neki prinesel, Mirko Škilan ali Adolf Potočnik ? Oni narodinozavedni mladenič ali oni narodni odpadnik in odpadnikov sin ? Bi jiihl li ne vrgla od sob:, navzlic vsej krasoti, ako bi tega poslednjega gotova ? V poslednjem trenutku pa je sklepala: škoda tako lepega človeka !
Na hišnem pragu jiei zagledala svojo mater in ji iz dale k a smejoč kazala na dehteče cvetje: Ko pa je ziaču-la očetovo korakanje preko stopnic, je vzela naglo nedolžno cvetje, in stekla mimo matere proti strani hiše kamor ga je skozi stransko okence položila na okensko polico. Po svojem dekliškem nagonu je zaslutila, da bi sicer nadvsedoibri očka vendarle morda naguban čil čelo nad nedolžnim darilcem, ako bi mu ga bila pokazala. In vendar je še celo dopoldne med opravilom razmišljala: kdo neki se je pokazal tako pozornega s svojo tajno darežljiv ostjo ? Ali Mirko Škilan ali Adolf Potočnik ? —
III.
Staro znani praznik sv. Krištofa, ki se je običajno obhajal z dvema mašama. s procesijo okoli cerkvice, popoldanskim blagoslovom in celo s plesom, je bil privabil v malo svetišče vrh hriba na stotine ljudi. Iz vseh bližnjih selišč, ki so bila raztresena semintja po bližnjih) in daljnih hol-mih, po soteskah in rebri h, je prispelo staro in mlado, kmečko in gosposko iz pobožnosti ali navade, iz radovednosti ali zabave. Kajpada je bilo torej Smrečje, ki se je na hrib Sv. Krištofa naravnost naslanjalo, potemtakem polnoštevilno zastopano. Tudi v predvojni dobi je bilo tako; vsa naduta nemška gospoda, — ki je zlasti v poletnem času spremenila Smrečje v nekako zračno okrepčevalnico —- ni nikoli zamujala udeležen-
vati se Krištofovega praznovanja, samo da je vlila tudi v to priprosto cerkveno svečanost duh nemštva ter ji nudila lice germanskega nadvlad-ja in izražala z vsem svojim nastopom poniževanje in porogljivost napram vsemu, kar si je še osmeljeva-lo kazati slovensko pokoljenje, slovensko govorico in slovenske pravice. Ono malo peščeno plesišče ob strani je bilo kakor nalašč pripravljeno, da jei nudilo Nemcem in Nem-škutarjem priliko spopasti se s slo-venskogovorečim parom, da je le-ta bil nemalokrat ves oprašen in okrvavljen sunjen ob rob plesišča, med tr-njeve grme in krhasti lapor.
Cerkvica sv. Krištofa je bila belo prepleskana skromna hišica, ki se je s svojim pročeljem naslanjala ob pri-prost zvonik, ki je pa z vsem križem vred, bil vendar Is malo višji od nje. Ničmanj siromašna ni bila notranjščina te molilnice. Razen osmih črvivih in napol strohnelih klopi, ki so stale — ko da so odveč — potisnjene vse oh levo steno, razen edinega oltarja pa »večne luči« pred njim, ni bilo v cerkvici ničesar, kar bi vzbujalo zanimanje; na desni strani sta bili sicer obešeni dve podobi raz katere pa je bilo težko razbrati predstavljata li moški ali ženski lik, svetnika ali šaljivca. Na prvi mah se jima je videlo le to, da ju ni ustvaril umetnikov čopič, ampak brezumna domišljija hribovskega pleskarja.
In vendar je bila ta cerkvica že dobro uro pred napovedano drugo mašo vsa natlačena tako, da vsi oni, ki so danes vprvo stopili vanjo so se po kratkem ogledu zopet obrnili proti izhodu, se prekrižali in izstopili, da se čimpreje ognejo slabemu vzduhu. Zunaj cerkvice pa je bilo jako prijetno. Šestero starih lip jo je okroževa-lo, šestero bujnokošatih lip, ki so raztezale svoje goste mladike preko njene napolpodrte strehe. Pred vojno dobo so vse ta lipe bile odičene _ s plapolaj očim i >xfrankfurtaricami« in z nemčurskimi prapori je bilo ozalj-šano tudi plesišče. Letos pa ni bilo nobene zastave, izuzemši otroškomajh-ne slovenske trobojnice, ki jo je bil eden izmed kramarjev postavil med bršljan nacl ostrešje svojega prodajal-nika. Nič čudnega ! Platno.... pa tudi papir sam.... je- v Jugoslaviji precej drag ! Kar je pa posebno pomanjkljivo, to je v Jugoslaviji takozvana inicijativa — pa ne da bi je ne bilo
_ ampak leži še globoko zaspana v
posameznikih, kakor mrčes v svoji bubi. Če bi ine bilo tako, bi bili za cle-našnjo cerkveno prireditev preskrbeli nekaj trobojnic vsaj oni iz bližnje-
ga mesta, ki so priromali na uro oddaljen hrib Sv. Krištofa. Od pri prostih domačinov, ki prebivajo semin-tja po ravneh in dolinicah, ob klancih in po gričevju, mi niti bilo pričakovati že z ozirom na njihovo ubožiio in skrbipolno življenje, da si bi utegnili omisliti to sicer prijetno ali nepotrebno razkošje; najmanj pa je bilo mogoče pričakovati od najnovejših prebivalcev - Primorcev, ki so s: tod naselili še le pred kratkem in ne poznajo še običajev in šeg posamičnih okrajev. Okoli debel sleherne lipe- je okrogla zidana klop; dve zidani klopi sta naslonjeni tudi ob zunanje cerkvene stranske stene; ves ostali prostor pa je poraščen z nizko gosto travo- ki služi ob delavnikih najbrže kot pašnik. In vsa ta prostornina, ki jet nudila izletnikom, oziroma romarjem najzalši razgled na vse strani, je bila že vsa obljudena. Zbrani ljudje — po noši, stanu in imetju najrazličnejši — pa so stali, sedeli, napolležali, < peli in klečali. Trije kramarji, ki so si bili izbrali prostor na južni strani kapele- vedoč da se tako obvarujejo za ves dan pred morebitnim pekočim solncem, so bili raztegnili svojo robo na ogled: pijačo. mrzla jedila in igralke, za katere se odrasla mladež ni ničmanj zanimala ko otročad. Od katerekoli strani se je kdo bližal vrhu — bodisi sam ali v druščini —odvsepovsod so se vanj uprle oči vseh onih tam gori in — ako je bil neznan:c — mereč ga od nog do glave se je v vseh tistih glavah porajala ena sama radovednost: Kdove odkod se je vzel ? Kjei prebiva ? Kaj je ? — Prišlec pa se je oziral po vseh njih z mislijo: Oni le je kak notar, učitelj, oni je kak trgovec, rokodelec, mešetar- učiteljica, šivilja, krčmarjeva žena ali hči, oni kak prebrisanec. šaljivec, ta-le kaka puhla- oboi a butica !.... Naposled je prišlec stopal proti cerkvici, pogledal notrino in se kmalu nato vrnil z orijentiranim pogledom, ko da je domačin med domačimi.
Po ozki poti. ki se je po kačje vila med grmi, je stopicala mala gruča: gospod Podlogar s soprogo in Mer jo. Širokoplečati možakar, je gledal predse na pot in si brisal znoj raz razkrito napolplešasfo glavo, dočim sta gospa in gospodična radovedno gledali po pisani množici. Tam v dalji pod lipo je Stana sicer že zagledala svoja nova znanca, ki pa nista stala osamljena- vsled česar si je ona prizadevala, da se zataji, kakor da ju ni zapazila. V trenutni zadregi je razprostrla drobno pritilalko, ali kose jo domislila, da jo je trenutek preje
zaprla, je opustila pihljanje in si popravila levi krajec svojega slamnika, dasiravno je bila uverjena, da je bil v redu. In ozrla se je v nasprotno stran. Tedaj pa so ji oči obstale, vesel nasmešek se ji je bil razlil preko lica in poklonivša se z glavo- je zašepetala staršem: Neko svojo sošolko vidim ! Zorko Cegnarjevo iz čiča-rije ! —
—	Pa i d i in pozdravi se z njo — ji je rekla mati — počakava te tukaj !
Ilip-ček kasneje sta si sošolki nudili desnico.
—	Stana ! —■
—	Zorka ! —
—	Kaj pa delaš ti tukaj ? —
—	Tu smo mi sedaj doma; naselili smo se v Smrečju. In ti ? —
—■ Tu v Smrečju ? O veselo naključje! Mi ravnotako. veš! —
—	Joj! Ali res? ..—
—	Pa približaj se vendar, da te predstavim staršem ! Evo ju ! Moja mama, moj pa.pa ! Gospodična Stana Podlogarjeva ! —
—	Ali ste prišli sami sem gori ? ■—• je vprašala Zorkina mati. dasi je lahko videla, da je Stana prispela v družbi.
—	O me, gospa ! S svojimi roditelji sem tukaj ! — je opazila Stana ozr-ša se proti staršem.
—	Pa idimo vsi do njih, da se seznanimo ! jei opazil Zorkin oče.
—	Ali pa grem jaz sama z gospodično ponje, da ne izgubimo tega senčnega prostora ! —•
—	Tudi prav! — je pokimala mama; dekleti pa sta odšli, dc-čim so si okoli sedeče kmetice pošepetale: ste slišale? Po naše govorijo!
In sedaj je bila Stana na vrsti, daje Zorki predstavljala svoje starše ter jih nato pridružila k prejšnjim.
—	Gospa in gospod Podlogar! je rekla Zorka svojcem.
—	Gospa in gospod Cegnar ! je dostavila Stana.
—	Gospod Podlogar iz Št. Petra ? je vprašal Zorkin oče.
—	Ne, iz Gorice ! je odvrnila gospa Podlogarjeva.
—	In Vi ste gotovo gospod Cegnar iz Trsta ? je vprašal Stan in oče.
—• O no ! Iz Materije smo ! Z onimi iz Trsta smo si le v daljšem sorodstvu ! — je odgovoril vprašanec.
—	In kje sta si bili sošolki ? je poizvedovala gospa Cegnarjeva s pogledom na svojo hčer.
—■ V goriškem Notre Dame, gospa! je prijazno odgovorila Stana.
—	Prelepe urice ! Se jih kedaj spominjaš Stana ? —
—	Neštetokrat, Zora ! —
In medtem, ko sta mladenki za
glavni predmet svojega pomenka imeli goriško vzgojevališče in samostan Notre Dame, pa vse kar je bilo ž njim v stiku, so se njuni starši razgovarjali o legi, prostranosti in vrednosti nakupljenih posestev.
Toda kmalu je 'njun pomenek pre-trgoma prenehal. Močan glas pod lipo sedečega gospoda, ki je pozdravljal nove prišlece, je vzbudil pozornost nase in na one.
—	Pozdravljeni, gospod Miljeveic ! Kaj pa vi tukaj ? Ali ste sami ? je odzdravljal mlad eleganten gospod v čisti slovenščini, da so si kmečki fantje, ki so ležali po tleh pomežikni-li, ko da bi hoteli reči: taki nam ne bodo delali »gage, to so naši ! —
—	Nisem sam, ne gospod doktor! Moj sin Zvonko, ki sedi tu poleg me-nt?, mi dela družbo ! —
—	A tako? O saj ga ne morate zatajiti, docela Vam je podoben ! —
—	Kakor ste Vi gospej mami ! Saj se ne varam kaj ,ne, milostljiv/a ! Ste gotovo spehani! Izvolite na moj sedež ! -—
—	Le sedi, mama ! Pa mojega očeta poznate, gospod Miljevec ? —
—	Nimam še te časti gospod doktor! Jako drago mi je, gospod Marti nčič! Evo tu moj sin Zvonko, prihodnji pomorski kapetan! —
»Kako hitro govorijo«, so si zašepe-tali ljudje okoli njih. »»So gotovo Primorci, ki so v Smrečju nakupili nemška posestva ! Primorci vsi tako hitro govorijo!«« »Pa le po naše ba-rantajo !« »»Kako pa ! Ti so še le ti pravi; ti bi Nemcem že pokazali, če bi se jim zahotelo delati kako zgago!«« —
Pogovora tovarnarja Miljevca in veletržca Martinčiča niso poslušali le kmečki domačini; njihove besede so prijekale tja do Podlogarjevih in Ce-gnarjevih in razlile preko njihovih obrazov veselo zadoščenje, ko da so v bližini zaslišali valovanje Jadrana ali šelestenje Soče.
—	To so gotovo tudi Primorci ! je zašepetal Podlogar ! —
—	Iz Trsta, kakor sem razumel ! je poki mal Cegnar.
V naslednjih trenutkih pa so si že stali vsi skupaj drug ob drugem v velikem kolobarju. Akademik Mirko Škilan, ki jo že delj časa razmišljal, s kakim izgovorom bi se približal znani družini Podlogarjevi, se je sedaj malhoma ločil s svojim bratrancem od sorodniške družbe ter prikorakal do doktorja Martinčiča, s katerim se je bil seznanil že v Trstu in potem na zagrebškem vseučilišču. Pozdravil pa se je tudi s tovarnarjem
in njegovim sinom, s katerim sta se kot prijatelja celo tikala.
— Kako pa, da Vi kolovratite tod po našiti gorah ? ga je smejaje nagovoril tovarnar.
—• Sedaj, ko je naša mila domovina rešena, sem prišel tudi jaz semkaj s posebno misijo, da privedem v domači hlev zabredle ovce ! — je odvrnil Mirko in pokažoč na sorodnika dostavil: Moj bratranec — ki pa žal ne pozna šei naše govorice ! Pa prosim obzira ! —
—. Zdravo, mladi gospod ! Zdravo ! Le držite se nas, se bodete že tudi Vi priučili našemu govoru ! — so zaklicali Adolfu okoli stoječi ter mu segali v desnico, tako da je ponemčeni mladenič bil veselo iznenadjen nad toliko prijaznostjo. Iz daleka opazujoči Adolfov ded in oče pa se kar nista mogla načuditi, kako se more njihov Adolf tako bratiti z Vindi (Slovenci). Vso krivdo sta metala na Mirka, ki ho Adolfu izkvaril vso nemško naravo in nemškega duha, s katerim je bil prežet od rojstva. Mirko Škilan pa je bil bistroumen, narodnozave-den dečko, ki je stremel le za tem, kako bi povsod, kjerkoli bi le mogel, Izpulil ljuliko in osat ako sta. bohotno klila na osvobojene slovenske dežele. Takoj ob združenju naših treh plemen pod okriljem belega srbskega orla, je pohitel tja gori ma stričev dom in s pretvezo, da ga je pognala materina, bolezen v sorodno hišo, je z vso potrpežljivostjo pa z milo obzirnostjo potrkaval v narodnostnem oziru na sorodnike, o katerih mu je če stokrat mati pripovedovala, kako so zagrizeni za vse, kar je nemško in kako črtijo in sovražijo vse, kar jih za-more le spominjati slovenščine. In res je bilo tako ! Stari Potočnik, Adolfov ded — ki je bil sedaj v svojih se-demdesetithl letih, je vse svoje življenje, to je, odkar so ga umeli v Smrečju naseleli se Nemci, pridobiti zase (izvolili so ga županom) — je bil z dušo in telesom navezan na Nemce. Svojega takratnega petnajstletnega sina, Adolfovega očeta, jim je kar prepustil, cla store iz njega poljubno, karkoli se jim izljubi z ozirom na vzgojo. In vzgojili so ga res za učitelja, ki je raznarodoval naše slovenske otroke, učitelja- ki je organiziral celo tolpo sebi enakih elementov ter se z njimi spuščal na napade in naskoke vselej, kadarkoli so se naši iz kakih narodnih prireditev vračali navdušeni proti svojim domovom. In njihove žene so postale istega mišljenja kakor možje in vzgajale otroke v istem duhu. Tudi Adolf se je čutil Nemca z dušo in krvjo, ven-
dar je bil dečko tako dobre in plemenite nravi, da nesamo ni nikoli odobraval, marveč vselej grajal črt in gnjev, ki sta jih kazala oče, mati, ded in sestra do Slovencev vobče.
»Nikoli« je rekel Adolf Mirku o neki priliki, »nikoli ne spreobrneš mojih- kajti oni so in ostanejo prepričanja, da je to, kakor nazivlješ ti »osvobojenje domovine« le prehodno iin da se zopet povrnejo časi, ko bo ukazoval čez to zemljo Nemec in bosta le Dunaj in Berlin proizvajala svoje smernice preko teh dežel. Met-ternicli, Bismark, Hohenzollern to so imena, ki so sicer že izginila v večnosti in se nameravajo pokopati v pozabnosti, vendar so to imena duhov — ki med nami še žive v vsemi svojem junaštvu, vsej svoji podjetnosti, v vsem svojem podžiganju in ki nastopijo nekdaj v prihodnjosti vnovič svoj pohod kot novi triumfa-torji !«
V sličnem fantaziranju so živeli ti Nemškutarji še vedno, še sedaj, ko so pač lahko iz marsičesa že izpozna-li, da je njihova zvezda za vedno utrnila. Toda oni niso bili malodušni, niso obupovali in kadarkoli so imeli priliko opaziti, kako slovensko stran-karstvo bujno dehti, so si nemo a pomembno pomeižikali....
Komaj se je bil Mirko Škilan pozdravil z druščino, h kateri je pristopil, je že pazil, kako bi se bil pridružil sosedni druščini, katero so tvorili njegovi novi znanci Podlogarjevi. In zategadelj je,, ozrši se proti njim, ko da jih doslej ni bil niti zapazil, rekel napram Martinčičevim in Miljevče-vim.
— Glejte novo čudo ! Tam-le so tudi Primorci ! Poznan sem že> ž njimi; pridružimo se jim, da vas predstavim. To rekši je pristopil k nekoliko oddaljenim svojim znancem, jih pozdravil, se predstavil Cegnarjevi družini, in nato predstavil še vso ostalo družbo. In vnovič so sa izgovarjali priimki, stiskale desnice, klanjale glave in izmenjavali novi pomenki. Naposled se je vsa skupina razdelila kar nevede* v dva kolobarja: v mlajše in starejše. Glavno besedo je imel pa akademik Škilan. On je pazil, da ni nastal molk in da je imel pripravljeno kako besedo, kadar se mu je videlo potrebno ziakriti vrzel, ki je nameravala zazevati. Tako je bilo tudi sedaj ! Postavil se je bil tik Zor-ke Cegnarjevei in ko je zapazil, kako popravlja Stani beli nagelj, ki ji je hotel zdrkniti iz nedri, je nežno vprašal: Vam li dopadejo cvetlice, gospodična Cegnarjeva ? Morda Vam smem ponuditi svojo, je dostavil, pri-
jemši za nagelj, ki ga je imel v gumb-nici.
—	Hvala ! Srčno rada imam cvetje« mu je odgovorila Zorka, toda potem ostanete Vi brez nje ? —
—	Nič zato ! Bratranec jih ima doma cel nasad ! —
V tem hipu je Stana uganila kdo ji je bil daroval pred par dnevi šop belih nagi je v, uganila zlasti potem, ko ji je Adolf jedvaslišino izgovoril štiri nemške besede: Jutri dobite svežih !__ Ni mu nameravala odgovoriti
vendar, da bi si njenega molka ne tolmačil napačno, ga j& ravno tako tiho vprašala: Ali kako naj vam povrnem ?
_Da me navadite nekoliko slovenščine ! —
_ O, pa šia< kako rada. Toda vedite,
da si morate zapomniti najmanj deset beseid na dan ! —
—	Poskušal bom ! —
_ Oho ! Bravo, gospodična ! Hvaležno delo ! To je jako lepo od Vas ! je zaklical doktor.
_ Ker so bile te besede izgovorjene slovenski in jih Adolf ni razumel, ga je začudeno pogledal. Toda doktor ga je kmalu potolažil nemški: To je lepo od Vas, gospod Potočnik, Vi niste prišli danes le na romarsko pot, prinesli ste sem tudi obljubo, da se ' bodete naučili slovenščine ! Bravo ! —
_ A, moj bratranec Adolf je zal
dečko ! je vzkliknil Mirko in potrep-tal Adolfa po rami. On ima najboljšo voljo priučiti se slovenščini! — _ Mi vsi si moramo nadeti nalogo, da k temu pripomoremo, je zaklical tovarnarjev sin Zvonko.
_ To se bo že lahko zgodilo, samo
shajati se moramo večkrat, da si ustvarimo društveno življenje, je pritrdil doktor.
_ Tudi mi smo tega mišljenja, je
povzel gospod Cegnar iz sosedne skupine, ki je bil slišal pomenek mlajših. '_ Preskrbeti si moramo društven prostor, ki bi bil vsem primeren.
_Jaz poznam že enega, a tega tež.
ko, da bi kedaj dosegli! je zaklical Mirko.
_ Kje kako, zakaj, so vzkliknili
kar trije glasovi naenkrat.
_ V hiši mojega strica je prostoi--
na sobana, ki je služila svoječasno Nemcem v njihove propagandne namene. —
_pripraviti jih moramo na to ! —
_ S pametno besedo ! —
— Na trezen način ! —
_ Seznaniti nas morate ž njimi. —
_ Enkrat napravimo vsi skupaj
izlet mimo njihove hiše, pa se s kakš-
n i rri izgovorom ustavimo na višavi ! je omenil Podlogar. —
—	Imenitno ideja 1 —
—	Ki se mora izvršiti čimpreje. —
—	Utihnimo, duhovnik prihaja! —
—	Sedaj bo maševal, ne ? —
—	In menda tudi pridigo val ! —
—	Ej, to bo pa trajalo dolgo! —
—	Sodeč po duhovnikovi postavi, ki je čil in vitek- ko jegulja, bodo tudi cerkveni obredi kmalu pri kraju! je nagajivo pripomnil Podlogar.
In sv. maša res ni trajala dolgo. Dvajset minut kasneje so ustajali in se prekriževali že vsi. tako oni, ki so sedevali, kakor oni, ki so klečali; seveda so se vsi ravnali po onih, ki so bili blizu cerkvenih! duri in videli v notri no, kaj se v nji dogaja. Vendar niso ljudje še zapustili svojih mest, ko jim je mek prizor ob vratih vzbudil pozornost, da so se ozirali vsi tjakaj. Cerkovnik j® bil namreč prinesel stolico iz cerkve pa jo posadil tik ob zvonikov steber. Na stolico pa je stopil mladi mašnik- ki se je hotel posloviti od vernikov s kratko pridigo. Ko je bil zapazil, da je večina ljuidij zunaj, ker ni mogla vsled prc-tesnosti dobiti prostora v cerkvi, je sklenil izvršiti običajno pridigo — nanašajočo se na Sv. Krištofa — raje zunaj in tako zadovoljiti hkratu vse poslušalce. Mlademu podjetnemu pridigarju pa je še nekaj drugega tlelo v srcu: združiti dobro s koristnim ter o tej priliki potrkati tudi na ona srca, ki nimajo nikoli ne časa, ne prilike udeležiti se necerkvenih govorov. Zato, ko je s pobožnim opominom izpolnil nauk, tičoči se cerkve in vere, je z živo besedo, ognjevitim pogledom in očitnim navdušenjem pozdravil nazoče: Pozdravljeni vi vsi, ki ste tukaj zbrani, pozdravljeni in blagoslovljeni z domačo besedo, vi vsi, ki ste zdajci okoli mene in ki ste od blizu in daleč, na plašeč se truda in dolge poti prihiteli, da zadostite glasu srca, ki vas je vabil, pozival in mikal na običajni vsakoletni praznik Sv. Krištofa. Da ! Običajna je ta naša skromna cerkvena sveofenost. s katero enkrat v letu po-čaščamo patrona te prekrasne naše žemljice, varuha, te mile naše pokrajine, sv. Krištofa ! Enako kakor vi, so hodili in priromali semkaj še vaši starši, ki že davno spijo svoj večni sen pod hladno rušo; enako kakor vi so zahajali sem še staršev vaših starši in dedi dedov našihl. Zahajali so sem na hrib sv. Krištofa še tedaj, ko jih ni vodila nikaka druga težnja, nego molitev in pobožnost in želja po to-lažilni mašnikovi besedi, ki jim je z
domačimi glasi rahljala srca, ki jim je s prisrčno besedo vlivala nasvete in opomine v dušo in možgane. Toda časi so se« spremenili in romarji so se vračali s te božje poti neutešeni. nezadovoljni, potrti in žalostni, ko so zasužnjeni in objarmljeni. Nihče ni jih več pozdravljal v domači govorici, nihče ini smel poslušati njihovih tožb, njihovih vzdihov, kajti duhovniku je- bilo strogo zabranjeno izvrševati cerkvene obrede po načinu ki ga je zahtevala šega, in tuja je morala mu biti govorica, kadarkoli je spregovoril svojemu ljudstvu. Žalostni časi so to bili za marsikoga izmed vas, žalostni in grenkobni so to bdi časi zlasti za naše starše in dede, ki si niso smeli pomagati in so morali molče prenašati svoje gorje ki jim ga je okoli vratu potisnil njihov takratni narodni nasprotnik Ali danes, bratje in sestre, se smemo' vsi veseliti, da je konec našemu života-renju in našemu suženjstvu! Glas trombe je radostno zaukal širom vse naše slovenske zemlje in premagan in strt čepi pred nami v prahu prav oni nasprotnik, ki je svoječasmo s svojim žezlom udrihal p0 naših glavah, ki nas je svojedobno pikal s svojimi sulicami, da nam j® zastajala odporna beseda v goltancu in nam je zledenevala solza v očesu. V prvo stojimo danes tukaj, oj bratje in sestre, v prvo praznujemo Sv. Krištofa, odkar je naša domovina rešena vseh nadlog, ki nam jih je prizadeval nasprotnik po duhu in srcu, nasprotnik po krvi ! Bratje in sestre ! Dolgo vrsto let je preteklo, ko nismo smeli razmišljati, kakor se nam je zahotelo, ko si3 nismo smeli razgovarjati v jeziku naših očakov. Ali sedaj živimo osvobojeni pod svobodnim soln-cem, in osvobojeni hočemo vživati pravice, ki nam pritičejo. pa izpolnjevati dolžnosti, ki nam pripadajo. Bratje in sestre ! Mi smo zopet gospodarji na teh svojih rodnih tleh-- kakor so bili naši pradedje in pradedov dedje. Končano je naše suženjstvo, ki nam je tiščalo glave globoko klonje-ne v ponižanju, v zasramovanju, v omalovaževanju in v strahu pred trinoštvom nadutega nasprotnika, ki je nasilno tod zagospodoval. Toda boj je končan ! Nič več se nasprotnik ne bo šopiril po naši zemlji; naj živi sicer, med nami, če ga razmere silijo, toda živi naj krotko, miroljubno in hvaležnostno, kakor pristoja gostu. Mi mu nikakor nočemo greniti obstoja, ako ga je usoda postavila med nas, vendar pokazati mu moramo z vso odločnostjo, z vso pravičnostjo, da je njegovega nadvladja ko-
nec. da je njegovim grozotam napočila polnoč. Toda če hočemo, da odpadejo z nas vse verige suženjstva in tlacenja, ki so nas dosedaj spajale, moramo tudi mi sami pomagati,, da ovržemo vse raz sebe, kar nas spominja tužine nekdanjosti.
Glejte, bratje in sestre ! Mnogo nas. je tu zbranih, ki se v srcih veselite velike narodne zmage, ki je poplavila naša srca, zmage, ki vas tolaži in bodri, ko se domislite onih naših žrtev, ki so pretočile vso svojo kri za dosego te zmage. In vendar vas je še mnogo, ki zanemarjate svojo materinščino ter se razgovarjate v onem jeziku, s katerim je rožljal bič okoli vaših ušes ! Oj, kedaj bo Vaša srca poplavljala ona sveta zavest, da je najmilejša govorica ona, ki nam jo je mamica popevala ob zibeljki ? — Mnogo vas je, sestre, ki ste danes do-nesle s sieboj cerkvene bukvice, pisane in sestavljene v tujem jeziku ! Velika žalost me pretresa ob tem prepričanju. Res je sicer, da vas je do tega pripravila raznarodovalna šola, da vas je k temu sililo občevanje z nasprotnikom. Vendar sestre, kakor so za časa Martina Lutra katoliški duhovniki klicali svojim ljudem: proč s tistimi knjigami, ki hočejo po-gubiti vašo dušo. tako vam kličem tudi jaz: na ogenj z masnimi knjigami, ki niso sestavljene v našem jeziku, kajti one utegnejo biti poguba vaših slovenskih src, vaše slovenske-narodnosti. Na grmado z njimi, o bratje insetre! Iz novih abecednikov, ki jih prinašajo domov vaši otročiči in mlajši bratci, iz tistih priučite se pismenkam naše mile govorice, ako-so vam te še neznane, ker vam jih je doslej zabranjevala narodna potuj-čevalnica. Glejte, ljudje božji, tristo let stoji že na tem mestu cerkvica Sv. Krištofa, ki .si? danes kot revna podrtija dviga v zrak, a sezidali so jo naši ljudje, zgradili so jo naši slovenski očaki. Marsikateri vihar je že divjal in razsajal preko nje, pa je ni podrl in tudi mimo nas vseli je hrulil vulkan nasprotovanja, natolcevanje in narodnostnega gorja, vendar mi še stojimo tu trdni in krepki, ko maše prastare lipe... stojimo še čili in se za. to tudi zavezujemo, da taki ostanemo še nadalje v prilog prelepi slovenski zemlji, na korist naši novi domovini, v prid mlademu kralju Aleksandru, ki nas je z junaškim mečem deda, Črnega Jurija, osvobodil krutosti Nemca, osvobodil licemerne farizejske habsburške rodovine! Nismo sicer še popolnem vsi odrešeni, mnogo je še naših bratov in sestra, ki ječi v okovih tujinstva, toda nada nam podži-
ga vsem srca, cla napoči dan osvobo-jenja tudi zanje... Zato naj se danes poleg zahvalnice, ki jo pošiljamo svojemu Bogu, pomolimo še prošnjo, da bodo skoro oteti tudi oni ! In še za neke druge — oj bratje in sestre, naj se naša srca dvignejo v molitev, to je za one naše ljudi, ki v svoji zakrknjenosti, v svoji slepoti še dandanes niso otvorili svojih src radosti osvobojenja in ki še ne morejo zapo-pasti, da je njihova zabredlost in njihovo odpadništvo grehcta. Vendar, grajajmo jih in obsojajmo, pa bodimo jim prizanesljivi in milostljivi ter z milo besedo in pametnim opominom potrkavajmo na njihova srca, dokler se bodo razvila iz svoje zabredlosti, potrkavajmo prijazno in neumorno, kakor veli oni rek v sv. pismu: »Trkajte in se Vam bo odprlo !« —
Bile so čisto priproste duhovnikove besede in vendar je malokdaj kak govor segel tako globoko v srca, kakor je bil njegov. Malokatero oko je bilo suho, vsako srce ie tiho drhtelo, vse ustme pa so nemo šepetale: Za kralja, za domovino, za vse tepta-
ROVANOVA:
TRNJE IN OSAT.
(Fantazija)
Počasnih konakov, vsa bleda in tresoča se me je dotaknila prijateljica Roža. Otožno so ta;, pogledale nje sivomodre oči in brez pozdrava mi je omahnila v naročje. »Ah kako me je varal. Igral se je z menoj, napil se moje udane ljubezni in odkorakal. In sedaj ji:i v moji duši groza in v mojem srcu obup. Strto je moje mlado življenje in uničena je moja lepa mladost. Zdi se mi, da sem črno oblečena starka z upognjenim životom in kaljenim pogledom. Vse cvetje moje sladke ljubezni je zamorila slana in sedaj leži požgama iin prazna vsa širna poljana. Zima se mi je naselila v srce, na mojih licih cvetejo ledene rože. Zunaj pa raja pomlad v prelesti in rtazkošju. Pisano življenje se preliva. v kristalnih čašah se smeji sreča, opojno dehti cvetje iin zlato soln-ce poljubuje vesoljstvo. Bolečina je ob bolečini in iz teh bolečin prihajajo spomini: Jasno-svetli večeri, pod oknom tihi koraki, mehak glas in njegove oči me pozdravljajo.
Ali je bila resnica, ali so biLa samo lepe majske noči ? Ali je bilo včeraj, ali leži že cela večnost? In sedaj ? Kam? Temna in trn jeva pot se vije pred menoj in moj pogled je uprt v
ne in objarmljene — za vse odpadnike !....
Po končani pridigi, so združeni Primorci kar tekmovali, kateri povabi najprvo duhovnika v svojo hišo, kajti da spada med nje ta odlični dušni pastir, ta s čistim narodnjaštvom prežeti slovanski duhovnik, to se jim je zdelo sedaj že čisto naravno. In ko si je potem vsa družba poiskala primeren prostor v senčnici, da bi se sede odpočila in okrepčala s tem, kar so prinesle dame s stefooj, je bila prva misel zopet duhovnik, o katerem jim je akademik Mirko Škilan, moral povedati vse, kar je o njem vedel. V razigranem kramljanju, v prepevanju in v parkratnern zaplesanju od strani mladine, jim je čas urno potekel, tako da so se vsi mnogo kasneje vračali na svoje domove- nego so sprva nameravali. Zidane volje in s celo jato lepih sklepov v srcu, so se poslavljali od cerkvice sv. Krištofa a s trdno zavestjo, da ne bodo prebivali tod tujci med tujci, ampak slovenski rodoljubi med svojimi ljudmi...
(Nadaljevanje.)
,,TT<,T,,,l,lllll[l[]jyj7^|TITTIllll1lllllllH7TTTTTT1TTH
tla in motri grob, kamor je zakopal mojo sladko srečo....«
Ihteče je pokimala, nemo se poslovila in odšla. Gladka bela. cesta se je vila za namla in viendar sem se čutila trudna in izmučena naslonila sem se ob deblo kraj pota in tedaj je tudi na moje srce potrkal spomin, trpka zavest. O moja prelepa mladost, kako daleč ležiš zakopana ! In zapuščen in samoten je tisti kraj, kraj poln turobe, v njem trolinijo dekliška srca, nad grobovi pa klije le trnje in osat....
FRAN ŽGUR.
Crtomirstvo.
Vrnili so se Crtomirstva časi ! Naš Črtomir, ki bil junak v desnici, mu ostri meč sedaj rjavi v nožnici... sgubljen v ljubezni zdaj nas dolgočasi.
Ugasnili so zublji, vere Žive glasi; in obtičal na trhli je brvici ponos rodu in zdramil se v temnici, kjer nam moralo dni prihodnjih, kvasi...
Imeli Živo, smo in Črte nad oblaki, Imeli Vesne hrabrost v prsih zasejano, rodu pravice, staro šego vere...
Do zvezd smo jahali nekoč junaki Sedaj pocl krinko Ijiibavi, M orano poljubljamo... v sramoti brez primere...
M. Gregoričeva:
GRINTE.
7.
Pedagog Čeme sedi pred pultom in vzgaja mladino: napolotroke — napol-dekleta ! — Pri njem spada vse v vzgo-jeslovje: ako zre na mladež s srepo punčico skozi naočnike ali s topim smehljajem, ki ga spremlja puhla obli-zana fraza ... Gojence treba pač priučiti marsičemu, nesamo temo, kar stoji v knjigah ali je začrtano med zvezdami, ampak tudi o tem, kar se je razplodilo samoodsebe iz možganskih sluznic peda-gogovih... Da je znabiti on, tokalnozna-ni vzgojitelj, včasih sam potreben vzgoje, ki jo že imajo njega lastni gojenci, to je postranska zadeva; glavna naloga tiči v tem, da ga šolarstvo nepreudarlji-vo sluša, kadarkoli beseduje neobčute-no in priučeno teorijo ali pa kadar bruha iz njega praktični posnetek sitnob in nevolje, ki je izliv njegovega lastnega življenja...
Pedagog Černe razpravlja danes o najvažnejših plasteh značaja: česa človek ne sme storiti niti v mislih, kako se nesme predati izbruhom sovraštva in jeze, kako nesme ziniti ne z besedo, ne s pogledom, ne z namigom bližnjiku v kvar, ako hoče spadati med značajnike, med uglednike, med poštenjake, s žisto vestjo, z nenagubanim čelom. Kajti škodoželjnost. zlobnost, izpodtikanje nad bližnjikom in njega dejanjem pa obrekovanje, so črne nasprotnice kristalnega značaja, so omadeževalke čiste vesti...
Tam zunaj na šolskem hodniku je že zazvončkljalo, toda vzorni pedagog je še s skrbljivostjo zamaknjen v poslednjo naročbo: Za mojo prihodnjo učno uro naj se mi četrta ktop pripravi s poljubnim predavanjem !--— — — —
V šolski sobani vlada tišina; gojenci so s pozornostjo obrnjeni napram katedru, na. kterem nedaleč od vzgojitelja predavajo njihovi sogojenci. Vsa predavanja se vrše s preciznostjo — ki vzbuja na vzgojiteljevem licu usmev zado-vojnosti — in z vnemo in zanosom, ki sta glavni točki da predavanje vzbudi v poslušalstvu zanimanje. Vzgojitelj sam je ob zaključku iznenajen 111 , priznanje pohvali vse štiri mlade predavatelj-čke z besedo ah s pokimavanjem ali 8 potrepanjem po rami ali pobožanjem preko temena.
Odkod si izčrpala, ti. predavanje »O krstu pri Savici ?« —
—	Iz nekega starega berila, gospod profesor ! —
—	Prav tako ! Vidiš ! Stare knjige so ko stari ljudje, oni imajo za nas vedno kaj podučnega !
In kje si pa, ti, vzel snov za predavanje »O našem narodnem strankarstvu?«
- Sestavil mi jo je stric, gospod profesor ! —
— Dobrega strica imaš, in pametni so njegovi nauki- ko bi vsaj padli na plodov ita tla ! Med nobenim narodom — žal — ni toliko nasprotovanja ko med nami Sovenci. Pri nobenem narodu ni ta grda ljulika tako bohotno razvita; ta škodjivi plevel protivnoan in ubijanja bljižnikove duše, ne klije nikjer tako bohotno, ko ravno med nami, ki nas je najmanj.... med nami, ki izmed narodov najbolj potrebujemo, da smo v prijaznem stiku, da si drugdrugemu pomagamo in si svetujemo, kakor so si pomagali in svetovali v dobi naših literarnih očakov Slomška, Prešerna, Jurčiča, ki so zbirali krog sebe vse, kar je imelo pogum, dobro voljo in zmožnost delovati za narod. In kaj bi bilo iz nas, ako bi tako ne bilo ? Kje bi bili mi danes. ako bi ne bilo teb naših prosvitlje-nih pokroviteljev, teli naših . narodnih trpinov, teh narodnih bojevnikov? Gorje in poguba raznarodovalnosti bi naše pleme pogoltnila, ako bi že tedaj klilo med Sovenci to ogabno nasprotovanje, ki preveva dandanes vse naše vrste, vse naše sloje, naše stranke. Toda mi nočemo biti med temi izrodki, mi ne smemo in niti ne maramo biti ti narodni
Didaktika.
Didaktika ali naučna poezija razodeva s pripomočjo lirike ali epike razne podučne misli. Le sem spadajo tudi govori in razni drugi podučni sestavki, kakor:
Poučna pesem kteri je edini namen podučevamje v pesniški obliki. Predmet takih pesem je sploh ena sama resnica.
Poslanica (e-pistola) je podučna pesem, ktera je v obliki poslanega pisma sicer določni osebi namenjena, vendar občno veljavna pravila razodeva.
Satira ali zabavi j ica slove tista li-riško-maučna pesem, ktera napake človeštva z ostro besedo graja ali pa njogove slabosti šaljivo obira. Satira ima zmeraj didaktičen namen: zato mora biti beseda v satiri vselej namenu primerna, resno ali šaljivo učeča, nikar pa ne grdivna ali zasmeihovalna.
škodljivci, ki nam škodijo več nego nas more oškodovati narodni protivnik! — In odkod si, ti, posnela podučno snov svojega predavanja »O naseljevanju Slovanov« ?
— Iz »Družinskega lista«, gospod profesor ! —
— Iz »Družinskega lista« ? Čujem li prav ? Iz »Družinskega lista«, iz onega lista, ki ga piše tista zoperna ženska t Nisi li imela kake druge knjige na razpolago ? Ti čuk, ti prismoda, ti otepa ! Iz »Družinskega lista ? To je nečuveno! Toda enkrat za vselej vam bodi povedano, da vam prepovedujem citati »Družinski list«, list tiste ženske, ki — pomislite le — ki si domišlja, da zna več nego jaz, ki imam doktorsko dipomo! Oh, to je nekaj grozovitega, nekaj nedostopnega, predavati pred menoj nekaj iz »Družinskega lista«. Oh, odidi, ti nespa-metnica, odidi mi izpred oči, da te ne gledam tako blizu — da te ne raztržem, kakor bi njega, če bi mi bil tukaj — »Družinski list« Proč od mene. pravim, v klop se skrij, ti, ki si mi danes pokvarila obed ! In zapomnite si vi vsi in tudi svojcem povejte doma, naj ne kupujejo »Družinskega lista«, kajti ta list moramo vničiti, nasprotovati mu moramo z vsemi sredstvi njemu in njegovi urednici... Ali ste razumeli, ali mi obetate ? —
Reki so zapopadek nravnih pravil in resnic v malih, prav jedernatih besedah.
Rekom podobni so narodni pregovori ali prislovice, ki so pravi zaklad modrosti priprostega kmeta; ki si jih je izmislil po lastni izkušnji.
Nadpisi ali pušice (epigrami) so liriško-didaktični pesniški izdelki, po kterih se kaka dovtipna rmsei prav na kratko, pa jedrnato pove, da nepričakovani konec bralca ostrmljivo prevzame.
Zastavice ali uganjko so kratki pesniški izdelki, ki služijo v vadbo človeškemu umu, da iz naznanjenih znamenj po pravem predmetu ugibl je in sklepa. So mitiškega značaja.
Zastavice se ločijo v limetne in narodne; slovenščina je bogata posebno z narodnimi uganjkami.
Basen se imenuje vsaka pripo-vedno-naučna cvetica, ki pojasnuje
— Da, gospod profesor ! Da gospod doktor! Da — — — sor — — — da .... tor !-----------------
Fr. KSAVERIJA :
Poletni večeri.
Spev glasi se prek dobrave... Zvonec poje: Ave, ave !
In vasico miroljubno mrak ovija, da zaziblje jo prijetna noč ! —
Tiho, lahno tja pod okno stopa fantič, da pokloni cvet mu dekle zalo.
Vzame dečko rožo in zavriska tja v nebesa... Ljubico obljuba sladka vso pretresa ...
na posebnem dogodku kako resnico ali pravilo iz vsakdanjega življenja.
Delajoče osebe v basni so navadno živali ali rastline, ker se po živalih, in rastlinah, kterih značaj je vedno ta isti, majlože in na najkrajši način predstavljajo resnična, vedno veljavna pravila iz človeškega življe-nja.
Parabola ali prilika je basni podobna kratka pripoved, ktera pojasnuje na posebnem dogodku kako nravno pravilo ali višo resnico iz duševnega življenja človeškega. Delajoče osebe v paraboli so ljudje, ne živali; tudi besedo v njej je bolj olikana in pripovedovanje obširniše razpredeno.
Alegorija je pripovedno-nauona pesem, ktera prikazuje kak predmet po drugem podobnem predmetu, ki ga more naš um leže zapopasti. Alegorije se nahajajo ko samostalni pesmotvori ali pa so vpletene drugim večini posniškim izdelkom.
		DROBTINE		
				
O KNIJŽEVNOSTI SPLOH.
Umetna epopeja, (najlepši cvet epi-ške poezije, ki mam predstavlja vrsto velikih in znamenitih, v celoto združenih dogodeb, kterih središče je junak v svojem boru z nasprotnimi sovražnimi močmi.
Roman je pripovedno delo, po kte-rem »S v nevezani besedi predstavlja vrsta dejanj in dogodeb iz zašel) nega življenja, ki so med seboj v notranji zvezi.
Dramatika.
Dramatiškim umotvorom so dejanja in dogodbe podstavna tvarina..
V dramatiških delih je treba v ozir vzeti':
1)	Dejanj© ali čin, ki mam kaže človeka v boru s protivno osodo.
2)	Delajoče osebe, po kterih se razvija djamje pred našimi očmi. Emia izmed delajočih oseb je glavna oseba (junak), ki j.ei tako rekoč steber umotvora, okoli katerega se sučejo vse druge delajoče oseba. Vse osebe morajo pa tako govoriti in tako delati, kakor je to primerno njihovemu značaju.
Vsako dramatiško delo razpada na manj ali več dejanj ali činov (aktov), iin vsako dejanje v manj ali več nastopov ali prizorov. V večjih drama-tiških igrath! se šteje navadno po pet dejanj ali činov; mnoge igre pa imajo tudi le po tri, dve ali le eno dejanje.
Dramatiško pesništvo se loči sploh v tragedijo (žalostno igro), v komedijo (veselo igro) in, če je dejanje z godbo združeno, v opero (spevoigro).
Tragedija žalostna igraali zaloigra se zove dramatiško delo, ktero nam kaže kaj med človekom in višjo osodo, ki ga žuga popolnoma pogubiti ali vsaj njegove namere zatopiti.
Srnov tragedije mora biti v resnici tragična, dosledna in verjetna, da more gledavcem srce ganiti.
Tragediji sorodne so drame, to so igre, ki niso ne skozi in skozi žalostnega, pa tudi ne le veselega značaja, in tako rekoč v sredi med tragedijo in komedijo stoje.
Komedija ali vesela igra nam kaže kako resnično ali izmišljeno dejanje iz družabnega življenja. Vesela igra je prava učilnica človeške modrosti, ter nas prijetno uči, kaj je prav in kaj ni prav.
Veselim igram v rodu so burke ali glume, ki nam kažejo smešna dejenja v prav čudnem razvoju.
Opera ali spevoigra se imenuje dramatiška igra, v kateri delajoče osiebe ne govore, ampak večjidel ali
pa od kraja do konca prepevajo. Po predmetu je spevoigra resnobna (opera seri a) ali vesela (opera buffa).
Manjšim veselim spevoigram pravimo sploh operctkc.
MODNE ZMOTE.
Nespametno in čestokrat tudi jako nezdravo je, da v modi tako slepo posnemamo druge. Nekatere ženske pač ničesar ne mislijo, ničesar same ne vidijo ter natikajo nase vse, kar so videle v mestu, kar si je izmislila kaka imenitna, a brezskrbna gospa ali kak krojač špekulant v Parizu, na Angleškem ali na Dunaju. Tako so nastale razne modne zmote, ki resno in občutno kvarijo žensko telo.
Pričnimo s pajčolanom. Dame trdijo, da jih pajčolan varuje pi'ahu, vetra in mraza. Morda jih napravlja nekako skrivnostne, včasih vpliva po svoji lepoti in vzbuja zavist radi svoje dragocenosti. Semintja pokriva tudi nelepo kožo. Pajčolane mogli bi z zdravniškega stališča le odobravati, če bi imeli namen prikrivati gnjusne in nalezljive bolezni obraza ali pa če bi naj ravnokar ozdravele varovali preostrega zraka. Pajčolan lovi in zbira prah, krati vid, škoduje koži in nosu. Pike, ki jih često opažamo na pajčolanih, škodujejo očem. Poleti in (ob gorkem vremenu je uporabljanje pajčolana že radi tega nesmiselno, ker se nositeljica v njem nahaja kakor v ,kaki parni kopeli, vsled česar sili kri v glavo in proti možganom. Čim hladnejša je zunanja temperatura, tem bolj škodi pajčolan. Pogosti nahodi, rudeč nos, lahka vnetja očesnih vej in očesne sluznice, hrapava lica — vse to je posledica pajčolana. Vse te nadloge se razvijejo, ker se gorki zrak, ki ga izdiliavamo, sesede v petljah pajčolana v obliki kapljic, ki često zmrznejo in tvorijo najmanjše ledene kristale; ti pa zopet oškodujejo vse dele kože, s katerimi pridejo v dotiko, tedaj osobito nos, brado in lica. Pri hudem mrazu vsled vpliva pajčolana lahko otrpnejo kožne žilice in vsled tega se razvije znana ru-dečica in modrina nosu
ŠMINKE. Par besedi o razvadi, ki se pri nas, hvala Bogu, še ni zelo udomačila, o lepotilih ali šminkah. Vsaka mati naj bi svoje hčere neprestano opozarjala na to, da je poleg zmernega življenja navadna voda in groba brisalka najboljše sredstvo za lepoto polti. Če je voda trda, pridenemo ji nekaj mila ali sode ali uporabljamo še umestnejše gorkn vodo. Nikdar pa ne smemo pozabiti, da He po umivanju dobro do suhega obrišemo.
Vsled šminkanja opažajo se kaj ne-
prijetna obolenja lasišča, vnetje oči, da, celo nevarne splošne bolezni, ker pri-devajo šminkam vkljub strogih prepovedi vendar še često strupe, 11. pr. svinec. To velja zlasti o, pri nas že bolj razširjenem prašku ali pudru. Tega uporabljajo — kar je neverjetno — celo mlade lepotice. Vsled šminkanja in pudra postane polt hitro vela, kmalu se začno pojavljati gube — skratka, doseže se ravno nasprotje onega, kar se je nameravalo.
Steznik. Pred leti, ko je bil steznik vsegamogočen gospodar, razvpili bi bili damo, ki bi se bila v današnji ležerni toaleti brez steznika upala na cesto, kot nespodobno ali celo nenravno. Mnoge dame trdijo, da daje šele steznik telesu pravo obliko, da pokriva gotove hibe, da greje in podpira telo iii da drži krila Temu nasproti pa je navesti nasednje: Steznik tudi omlahuje mozek mišičevje hrbta, tako da se nekatere dame brez steznika niti ne morejo vzdigniti s stola ali pa dobe bolečine v hrbtu in križu. Na mestih, kjer ga zategujejo, ovira steznik izhlapevanje kože, zaradi tega se ta mesta vse življenje poznajo kot rdečkaste ali modre lise, često se tu tudi razvije mokreč lišaj. Steznik sili trebušne oi-gane navzdol, izpremeni obliko želodca, povzroči ta-kozvana zateznena jetra in zatezneno vranico, da škoduje celo obliki ledvic. Premakljive ledvice so često le posledica zatezanja. Del oprsja, ki ni natez-njen, se mogočno razširi, vsled tega pa postane dihanje plitvejše, krvi v pljučih primanjkuje kisika. Posledica se slabokrvnost in mnogotera druga motenja.
Tako postane zatezanje lahko naravnost vzrok boleznim. Kvarni vpliv na dihanje kaže se tudi v obliki dihanja; dočim dihajo možki tudi s preponko, ki loči prsne od trebušnih organov, dihajo ženske skoraj zgolj s prsmi.
Posebna brezmiselnost in lahkomiselnost pa je, nositi steznik tudi pri različnih športih. Več kot polovica ugodnega vpliva, ki ga ima šport, se s tem popolnoma izgubi.
C.ibanje na reformo oblačil se vplivalo da se odstranjeni ti škodljivci ženske ga telesa. Krila naj nosijo naramnice ali pa naj bo krilo in život napravljen iz enega dela (tako zvana princes-obleka). V obeh slučajih pride vsa teža. le na ramena.
Zelo škodljive so nogavične podveze, če preveč zatezujejo, in sicer so bolj nevarne okrogle tanke, kakor ploščnate, bolj nezdravo je, če jih imamo pod kakor pa nad koleni. Posledica so za-breknsne žile na nogi. Podvez naj bi danes sploh nikdo več ne uporabljal, temveč le trakove, na katere so pritrjene nogavice.
Mnogi mislijo, da so rokavice nekaj nepotrebnega in vendar nas vorujejo v marsikaterem oziru. Današnje življen-ske navade spravljajo nas v dotiko z mnogimi ljudmi in marsikdo, ki mu stisneno roko, ni vajen, zadostno gle-inete, ki se jih vsakdo dotika, na kljuke, držaje pri stopnicah, ograje itd. Koliko ljudi se jih je preje dotaknilo in kaj vse so ti imeli v rokah. Danes je pač prepovedano, pljuvati v javnih prostorih na tla. Kdo pa more jetičniku zabraniti, da drži pri kašljanju dlan reke pred usta in da koj nato komu stisne roko ali prime kako ograjo. Zaradi tega uporabljajrno rokavice. Vendar ne smemo z brezmiselnimi zahtevami mode rokavici kratiti nje namen. Proč torej s prozornimi in polovičarskimi rokavicami ! Dalje naj bodo rokavice toliko velike, da ne ovirajo roke. Navada, izbrati si kolikor mogoče majhne in oike rokavice, je otročja. Roka ne postane s tem nikdar manjša, pač pa koj opazimo, cla je grozno napeta in sključena, da se komaj pregiba. Včasi nas tudi vsiljivo pozdravljajo poceni šivi. Vsled premajnili rokavic pa trpi tudi roka, neprestano oviranje krvnega obtoka povzroči rudečico in pospešuje ozebline. Slednje se redno pojavljajo pozimi vsled nepodloženih preozkih usnjenih rokavic. Pa tudi neprijetno potenje rok je često posledica preozkih rokavic.
Če gremo na potovanje, oblecimo par slarih komodnih rokavic. Te imamo ves čas na potu; ko dospemo v nameravani kraj, pa oblečemo boljše. S_tem dosežemo, da ostane roka čista in snažna in se tako obvarujemo vsake infekcije.
Velika dobrota človeškemu telesu so dobri in komodni čevlji. Glavna opora negi sta palec, peta in črta, ki nosi tako-rekoč vso težo telesa, gre od srede pete do konca palca. Peta in palec sta tedaj nekako stebrišče ki nosita naše telo. Tej okolnosti primerno morajo biti napravljeni čevlji. Ali so pa to v istini ? Čevljar izkuša nogo, kosti, meso in kožo od obeh strani sem kolikor možno stisniti in spraviti v čim manjšo obliko. To obliko zariše simetrično okrog srednje črte — ki pa, kakor smo omenili, ni nosilna črta — in ta obris tvori potem podplat. Tak čevelj ne more nikdar dobro služiti svojemu namenu. Palec mora imeti kar največ prostora. Neverjetno je, da čevljarji še danes napravljajo čevlje, ki jih lahko menjaje nosimo na obeh nogah. To je — ce človek anato-ir.ično misli — naravnost nemogoče in že pri otrokili moramo paziti na to, da se jim napravijo čevlji po meri in sicer za vsako nogo posebej.
Modna razvada, ki se jo s higijeniške-ga stališča ne more dovolj grajati, so
visoke opetnice. Te so vzrok, da dame in gospodične čevlje ponavadi po strani izhodi jo, vsled cesar postane lega nog nepravilna. Peta visi takorekoč v zraku in potem šele pride opetnica čevlja, zato hodijo dame vedno tako, kakor da so na poševni strmini, kar morajo zopet izjednačiti z nekim absolutno nenormalnim držanjem telesa. Iz tega razvidimo, kako velike važnosti je za telo dober in pravile čevelj.	BI.
Odgovori na vprašanja.
Linda: Vam je zelo žal, ker je dobil Vaš spis tri tiskovne pogreške in sicer s tem, da Vam je stavec zamenjal posamezne črke ? Potolažite se, gospodična, saj so druge tiskovine, ki prinašajo še večje tiskovne napake. N. pr. Imam pred seboj lične in zelo zanimive bukvice, a že na prvi strani je tiskovna napaka: Knjigo je »opremil« Lojze, namesto, da bi stalo zapisano: knjigo je »počečkal« Lojze.
Ernest: Slovanski jeziki, pravimo, da so bogati, ker imajo mnogo izrazov za edeninisti predmet. N. pr. Zvezek, pisanka, knjižica, spisovnica; ti izrazi pomenijo enoinisto reč. Ali pa izrazi: vrag, peklenšček, hudič, zlo-dej, parkelj, hudobec, zlobec, škra-telj; v slučaju potrebe pa imate celo še štiri inHeirnacijonalne hudičke na razpolago: lucifer, demon, satan, me-fisto !
Toda jezikovno bogastvo ali bogati besedni zaklad ne obstaja samo v različnih besedah, ampak tudi v slovniškth oblikah. Le pomislite samo, koliko govorne izpremiembe nudijo govorici dovršni in nedovršni glagoli; tega zlatega svojstva nimajo drugi jeziki n. pr.: Pisati, spisati, pisariti; reči, izreči, izrekati, izreko-vati; sedeti, sesti, posedati, posedeva-ti; misliti, pomisliti, razmišljati, premišljati, premišljevati itd. Naš jezik je reven in skromen le za one, ki ga zadostno ne poznajo. Zato pa rabijo med govorom tujke ali spakedranke, češ, v našem jeziku se toaliono ne more tako lepo reči. Sinoči 11. pr. je nekdo govoril blizu mene tako slovenščino, da je bilo v nji več tujk, ko domačih besed. Zato ni čudnega, da Lahi iz kraljestva imenujejo našo govorico kraški esperanto !
Milena : Med italijanskima besedicama qu:i in qua obstaja res mala razlika, toda taka, da niti Italijani sami nanjo na pazijo. V resnici pa znači Qua = tukaj in qui = sem. N. pr. II libro era qua — knjiga je bila tukaj ! Vieni qui da me — pridi sem k meni !
Dovgan. Brez vsake vrednosti ! In knjigo — po kateri poizvedujete — dobite v Ljubljani v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska ul. 6.
Oskar. Ako obstaja razlika med besedama reč in stvar ? Seveda ! Predmeti, ki jih izdeluje človeška rok so reči. Oni drugi pa, ki jih ustvarja skriti umetnik so stvari. Torej: Miza, ključ, klobuk, papir, vino, kava,
podoba, ura, hiša itd. so reči ! __
Solnce, oblaki, sneg, cvetlica, smreka, vodovje, gorovje, skala, pesek,, trava, sadje itd. so stvari!
Iva. »Grob« je jama. v kateri počiva mrlič, »gomila« pa je podoba groba in nad njim nasuta zemlja. N. pr. Ko bodeš spal večni sen v globokem grobu, bom vso tvojo gomilo ozaljšala s cvetjem ! —
Eibijana. Ker me vprašate, kaj znači v sorodstvu beseda »svast«, vam razložim raje vsei besede, ki spadajo v ta oddelek. One so pristno slovansko in neprevedljivo narodno blaga ki se bo — žal poizgubilo in pozabilo, kakor narodna noša samo vsled naše krivde.
Vnuk. vnuka (vnukinja) so otroci
staršem lastnih! staršev. Ded (stari oče), babica (stara mati) so-
starši otrokom lastnih otrok. Nečak, nečakinja so otroci bratom
in sestram lastnih staršev. Bratranec, bratranka so si medseboj otroci dveh bratov in tudi bratovi otroci sestrinim otrokom. Sestričnik (strnič), sestri ona so sestrini otroci bratovim otrokom. Teta je sestra staršev. Stric je očetov brat in tudi tetin mož^ Ujec je materin brat. Strina je stričeva žena. Ujna je ujčeva žena. Svak je sestrin mož in ženin brat. Svakinja je bratova žena. Svast je možu ženina sestra. Zeva je ženi moževa sestra. Dever je ženi možev brat. šurja sta si medseboj moža dveh sester.
Jetrva sta si medseboj ženi dveh bratov.
Tast, tašča je ženin oče, ženina matu Svekrv, svekrva je možev oče, moževa mati. Sinaha je sinova žena. Zet je hčerin mož. Očem je materin drugi mož. Mačeha je očetova druga žena. Pastorek je mačehi možev sin in obratno Pastorka je očmu ženina hči in obratno. Polubrat, polsestra. Nepravi bratje
in sestre med seboj. Nevesta je vsej rodbini mlada žena,, ki se poroči z moškim iz te rodbine.
Književna poročila.
———:oo:---
Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Spisal Franjo Žgeč. Izdalo in založilo Udruženje Jugoslovenskega Uči-teljstva - Poverjeništvo Ljubljana 1923. Cena s poštnino 12. Din. Naroča se pri poverjenistvu UJU v Ljubljani Učiteljska Tiskarna.
Temeljito razpravo ki jo bila odlikovana s svetosavsko nagrado Njegovega Veličanstva kralja na ljubljanski univerzi deli avtor v 2 dela, katerih prvi .je teoretičnega, drugi praktičnega značaja. V prvem razpravlja o nalogah, ciljih in smernicah vzgoje najširših plasti našega naroda, v drugem začrtuje pota za vzgojo teh plasti. V slovenski literaturi je knjiga prvo delo te vrste.
Pisatelj analizira sodobno družbo in nalogo današnje pedagogike. Napravlja psihcjloško-socijološko analizo (najširših plasti našega naroda in nas končno postavi pred glavna reprezentanta najširših plasti istega t. j. pred kmečko prebivalstvo in industrijski proletarijat. kot glavno maso našega naroda, ki smo ju do sedaj vzgnjali po enem in istem kopitu, katerih narava pa zahteva stroge ločitve in razlike pri vzgoji. Posebno nanimivo je poglavje o problemu družine in šole v vzgoji najširših plasti, ker posega pisatelj pri opisu v vse činitelje, ki vplivajo na vzgojo, t. j. na razpadanje družine medsebojno razmerje vzgoje in družine ter razmerje družine in šole. V drugem delu, kjer orisuje avtor pota za vzgojo najširših plasti, deli srdstva in pota po vzgojnih dobah i. s. v predšolsko, šolsko, pošolsko (od 14. do 18. leta in mladeniško dobo (od 18. do 24. oz. 30. leta). V vseh dobah strogo loči vzgojo kmečke mladine in vzgojo mladine industrijskega proletarijata. V vsaki dobi posebej, pa temeljito oriše psihološko strukturo duševnosti in so-cijalni položaj mladine ter potrebe in usmirjenje vzgoje v vsaki dobi posebej. Šolo in njene hibe razgali v posebnem poglavju, kjer zarisuje tudi moderne smernice našemu osnovnemu šolstvu, biča sedanji vzgojni in učni sistem, ki šolo vedno bolj odtujuje od realnih potreb in zahtev naroda. Kot vzor stavi produktivno šolo. S posebno temeljitostjo nosega knjiga v rak-rano vsega vzgojnega problema, v temelj vsega vzgoj-stva t. j. v vzgojo učiteljstva. Avtor govori o pogojih za izvrševanje izvenšol-skega učiteljskega poklica, o hibah in ovirah, ki nastopajo pri vzgojnem delu učiteljstva danes, o vzgoji učiteljskega naraščaja in pomanjkljivosti vzgoje, ki jo prejema na učiteljišču, z ozirom na vzgojno nalogo med najširšimi plastmi naroda. Knjiga nas seznanja z novimi smermi vzgojne organizacije v Rusiji, z
ljudsko visoko šolo na Danskem, v ta-kozvano Grundtvigovo ljudsko visoko šolo in temi problemi s posebnim ozirom na naše razmere in smeri, ki jo bi morali obrati pri nas.
Skratka, ves problem je vsestransko, popolno in temeljito razpravljan in obravnavan v vseh podrobnostih. V prvi vrsti je knjiga namenjena učitelj-stvu, preko nje ne bo moglo preiti posebno učiteljstva naših učiteljišč in srednjih šol, in tudi vodilni možje naše šolske in prosvetne uprave ne, predvsem nadzorniki knjige ne bodo mogli prezreti, ker globoko rože v delo in nalogo vseh. Toplo pa priporočamo knjigo tudi vsakomur, ki je oktiven delavcev na narodno-prosvetnem polju ali, ki se zanima za usodo našega naroda; tudi politikom in vsem javnim delavcem odpira knjiga nove globoke moderne poglede vzgoje naroda,- ki jih morajo poznati in s katerimi se mora seznaniti vsak inteligent.
E. Gangi : «Sin». Drama v štirih -dejanjih. Drugi natisk. Natisnila in za-
Kuhinja in gospodinjstvo.
Pecivo čaju. Zgneti v testo 50 dkg line, presojane moke, 25 dkg sladkorja, 3 cela jajca, 6 dkg surovega masla, Va litra sladke sveže smetane in 5 dkg jedilne sode (dvojno ogljeno kislega na-trona), Zvaljaj testo in izreži z modelčki iz njega različne oblike, ki jih speci v pečici. Te vrste pecivo se jako dolgo ohrani.
Fin suhor. Mešaj pol ure 50 dkg sladkorja s petimi celimi jajci, potem pri-deni nastrganih olupkov polovice limone, dve žličic.i vanilijevega sladkorja, eno žličico cimeta, 6 dkg drobno zreza-nega citronata, 18 dkg na tanke rezance zrezanih mandljev in 26 dkg najfinejše pšenične moke. Zmešaj to testo in ga deni v namazano formo. Peci suhor eno uro, potem reži še vročega in ga v pečici na obeh straneh lepo rumeno opeci.
Čiščenje vina. Vino, ki se začenja kvariti in kisati, lahko očistiš takole : Vrzi v pokvarjeno vino par koscev oglja od zdravega brezovega lesa — in po kratkem času se vino zopet izčisti ter postane tako, kakoršno je bilo.
Proti nahodu. Dobro sredstvo proti nahodu je vdihavanje vodne pare. V ta namen napolni lonec s kropom in vrzi vanj približno kavno žličico kafre. Potem se nagni nad ta lonec in vdihavaj skozi nos paro; usta pa imej zaprta. To priprosto sredstvo olajša tudi najhujši nahod, da človek lažje diha in mu ni tako težka glava.
ložila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. C.ena, elegantno vezani knjigi 24 Din.
Pisatelj pravi sam v uvodu drugega natisa: Prvič so igrali «Sina» v Ljubljani leta 1898. pod zežijo odličnega igralca R. Inemana. Naslednje leto je izšla drama v tisku pri Gabrščku v Gorici. Svoje delo sem takrat posvetil Antonu Aškercu, ki se je živo zanimal za dramatiko in-je tudi sam začel pisati drame. (Izmajlov. Red sv. Jurja. Tujka).
Poslej so «Sina» igrali po vseh večjih in manjših odrih skoroda neštetokrat — vsaj jaz ne vem števila. Kdo me je tudi vprašal? Malokdo ! Pa še ti no-večini : «Igramo v ta in ta namen. Dovoli, da uprizorimo «Sina» brezplačno. Morda še sam primakneš kaj v označeni namen ...»
Vsaj to se je zgodilo, da je knjiga prvega natiska popolnoma razprodana. Ker pa še vedno povprašujejo po njej, a povpraševalcem ni mogoče ustreči prihaja «Sin» v drugem natisku na svetlo ...
--o--
Vlažne stene. Stanovanja z vlažnimi stenami so jako nezdrava. Od vlažnih stanovanj prihajajo najrazličnejše bolezni. Da se izognemo tej sovražnici človeškega življenja, moramo pridnor zračiti sobe, v katerih prebivamo, da se stene osuše. Po nekaterih hišah pa ne pomaga niti to. Da osušiš stene, lahko uporabiš tudi sledeče sredstvo : Zavri v loncu dva litra vode ter kuhaj v njej pol kg navadnega mila.' Ko se milo dobro raztopi, vzemi čopič ali pa kurjih peres in namaži stene s to milnico. Po preteku dveh dni namaži stene iznova s tako milnico, kateri pa prideni še precej galuna. Če to ne pomaga, daj stene betonirati !
Pošljite naročnino Plačajte
Jadranko!
tAVs eAs efs ejvs e^s vr nJke
4* 4* 4* 4* 4* 4» 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*
stas. tip. £. spazzal • trieste.
ZOBOZDRAVtilŠKl MELJE: ADOLF KOLL
GORICA
Korso Viktor Em. III. št. 11 = I. nadstp. =
Posluje od 9. do 12, dopoldne in „ 2. „ 5.
SEVER & C0MP. - TRST
— ulica Machiavelli štev. 13 telef. 22-59
Prodaja vsa vrtna, travniška in cvetlična semena, z vsemi garancijami ter po konkurenčnih cenah. — Na željo poSilja cenik za 1. 1923 brezplačno. Direktni uvoz.
Jadranske Banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
»i pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkom, Opatija, Sarajevo, Split Šibenik, Zadar, Zagreb,Trst, Men.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
Izšla je fl. izdaja
Slov. italijanske slovnice
(Marica Stepančičeva Gregorič)
Knjiga služi Slovencem, ki se hočejo dovršeno izpopolniti v italijanščimi. V Trstu je na prodaj v knjigarni Stoka, v kojigarni Cappelli in pri upravi Jadranke. — Stane 8 lir.
Ivan mu
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
Kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti.
Trst, Trg sv. Ivana štev. 1.
♦ ♦ ♦
♦
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica V TRSTU (vogal Valdirivo 28 — Ottobre 11)
Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja razne valute. Izvršuje nakazila SHS kron v Jugosl. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 33/4°/o netto. Vloge na tekoče račune obrestuje po 47a°/o
- Glavni sedež banke LJUBLJANA --
PODRUŽNICE: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Saraj., Split, Metkovit - Delniška glavnica in rezerve: SHS Din. 37 500-000
===== Uraduje od 9—12»/, in od 14'/,—16. ^====
♦ ♦ ♦ ♦
Dr. ANTON GRUSOVIN
= GORICA =
Piazza Vittoria 20
ordinira za kožne in venerične bolezni od 9-11, 3-5 Ob nedeljah in praznikih le od 9-il ure.