DOMŽALE 12. JUNIJA 1998 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Lažje je verjeti laži, ki si jo stokrat slišal, kot pa resnici, kije nisi še nikoli. ROBERT LYND STRAN 4 ZA OBDOBJE 1998 - 2002 Vodstvo LDS Domžale Člani Občinskega ocllx>ra LDS Domžale smo 14. maja 1998, za obdobje na prelomu tisočletja, izvolili novo vodstvo stranke, ki ga sestavljajo: mag. Milan PIRMAN, predsednik; Anton PRE-SKAR, |xxlpredsednik; Martin GROŠELJ, sekretar in 12 članov izvršnega od!x>ra. Dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade RS v Domžalah Območna obrtna zbornica Domžale je tudi letos pripravila tradicionalno predstavitev obrti in podjetništva: 2b. maja 1998 jo je slovesno odprl dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade. V nagovoru je poudaril, da je obrt eden najbolj propulzivnih temeljev razvoja naše države, katere vodstvo si prizadeva, da bi izboljševalo možnosti za razvoj in kvalitetno rast lega področja. Pri slovesnem odprtju razstave sta sodelovala tudi županja (vela Zalokar Oražem in predsednik Območne obrtne zbornice, Marjan Smolnikar. Med številnimi gosli pa je bil ludi g. Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. V, folo V. MAJHENIČ REKONSTRUKCIJA MAGISTRALNE CESTE DOMŽALE - ČRNUČE Domžalski del do konca leta 1998 GRAD TUŠTANJ PRI MORAVČAH Peta sezona grajskih kulturnih večerov Letos pričenjamo že peto se/ono Grajskih kulturnih večerov. Ljubitelji dobre glasbe tudi letos ne boste razočarani, če boste obiskali katerega od koncertov. Na prvem koncertu ix) nastopil tamburaški orkester z Vrh-polj ob njilv)vi desetletnici delovanja. Komi erl bodo |H)|K'stuli se gOStje, Nastop bo v soboto 20. h. 1998 ob 20. uri. ( Krednji koncert bo v petek, 3. 7. 1998 ob 21. uri. Nastopil bo Simfonični orkester Domžale Kamnik z zborom in vokalnimi solisti. Izvedli bodo Messe inCdurVV. A. Mo/arta in I lavdnovo simfonijo. Sobota, 18. 7. 1998 ob 20.30 lx> nastopil Orffov tol-kalni ansambel iz Ljubljane, [o je ansambel, ki i/vaja popu larne valčke in polke znanih avtorjev kot so |. Strauss, A. Vival-di in drugi. Priredbe za tolkalni ansambel so popularne izvedi >e tako za mlade kot starejše |«isli i šalce. V avgustu (natančen datum lx> naknadno objavljen v različnih medijih) lx> izveden koncert opernih arij. I 'iisično vabljeni, da v objemu grajskih arkad doživite prijeten večoi obogaten / glasbenimi užitki, /a dodatne inlomi.ii ije ali nioiobilne skupinske udeležbe na koncertu lahko pokličete na telefonski šle vilki (X> 1-7! 1-044 (ga. Marjana Urbanija) ali 731-121. Za vse koncerte l>o možen nakup vstopnic v predprodaji v turistični agenciji Ten Tours v I lomž.ilah. PETER PIRNAT lastnik gradu Tuštanj in organizator Grajskih kulturnih večerov 1998 STRAN 3 UREDNI KOVANJE« Se gre za prgišče tolarjev...? V zadnjem času je prišlo do nekaterih nap, k lov na časopis Slamnik, se po sebej na njegovega' odgovornega urednika, Ker so bili ti napadi usmerjeni prav zaprav samo od občinskih svetnikov Združene liste tei i (rada županje (župa nja je ravno tako članica stranke, ki se »ponaša« s tem, da je naslednica komunistične partije), sem malo za šalo malo zares pričel zbirati informac ij<- o tem, kaj se sploh dogaja. STRAN 2 39. SE|A OBČINSKEGA SVETA Sprejeti odloki o varovanju vodnih virov in o oskrbi s pitno vodo Tokratna seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila v sredo, 3. junija 1998, je bila glede na dnevni red v večji meri namenjena zaščiti vodnih virov in ukrepom za zavarovanje voda ter oskrbi s pitno vodo, seveda pa so člani Občinskega sveta obrav- navali in sprejeli tudi akte s področja družbenih dejavnosti in financ. Pred polletjem se bodo člani Občinskega sveta sestali še na eni seji in sicer v začetku meseca julija Odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda Člani Občinskega sveta so v drugi obravnavi po predhodni obravnavi na Odboru za gospodarske javne službe in na Od-lx>ru za varovanje okolja in urejanje prostora sprejeli osem odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zav.no vanje voda in sicer na območjih vodnih virov Domžale I, II, III, IV V in DGI, Črnave, Homec, Nožice, Volčji potok, Kolov«" - Mrzli Studenec, Brdo nad Ihanom in Kolovec-dolomit. Odloke je sprejela že bivša skupščina Občine Domžale v letu I'*!!!!, vendar je bilo glede na novo organiziranost olx in in na spremenjene geološke in hidrološke t,i/mere v Občini Domžale potrebno pripraviti novo besedilo odlokov, ki med drugim doletijo delitve varstvenih območij vodnih virov z osnovnimi ukrepi (kaj je dovoljeno, kaj je prepovedano in kaj je obvezno na teh območjih). STRAN 22 Ob 10. obletnic i si tili z veliko torto. i presene- Deseta obletnica likovne delavnice akademske slikarke Vere Trstenjak -Jovičić STRAN 12 ŠENTVID IN PREVOJE Ob 60. letnici kronanja Marije Pomagaj v šentviški cerkvi V oblačnem, a prijetnem vremenu, je nato sledila še procesija z milostno podobo Marije Pomagaj, z bogatimi banderi šentviške cerkve, ki se je vila skozi vasi Šentvid in Prevoje. Vseskozi smo prepevali litanije Matere Božje in Marijine pesmi. Po slovesnosti smo se zadržali še v kulturnem domu ob dobrotah, ki so jih napekle okoliške gospodinje. Povabilo na kulturno prireditev ob dnevu državnosti Občina Domžale in Društvo za raziskovanje jam Sinx>n Robič Domžale vabita na kulturno prireditev. Tako kot prejšnja leta, bo tudi letošnja prireditev v dolini med lamarskirn ck«nom in gradom Krumperk na večer pred slovenskim državnim praznikom, 24. junija. ( )b 20. uri bo pri Jamarskem domu koncert Godbe na pihala (>>mžale. Na slovesnosti ob državnem prazniku bo poleg gcx)txj nastopil tudi Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje. Ob prvem mraku, nekaj po eleveli, pa se bo pričela predstava 7 VALVASORJEM NA KRUMPERKU ZgcxJovinarja Janeza Vajkarta Valvasorja bo predstavil gledališki igralec Tcxie Kuntner. Po predstavi bo v počastitev državnega praznika že tradicionalni ognjemet. Vstopnine ne bo Če bo slabo vreme, bo prireditev v veliki dvcxani Jamarskega doma na GorjuSi. 2JUNIJ ROŽNIK /lamnik Domžale Vodstvo 39. seje »ponavlja« poslovnik občinskega sveta. Je vse jasno? Le kam so zazrti Milan Pirman, Urška llič - Vidergar in Metka Cerar? 39. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeti odloki o varovanju vodnih virov in o oskrbi s pitno vodo je razvidno, da je lansko leto izšlo 12 številk glasila Slamnik na skupno 368 straneh. S komercialnimi obvestili, oglasi itd, je glasilo samo zaslužilo približno 64%, občini Lukovica in Moravče sta sofinancirali glasilo v višini 8%, občina Domžale pa približno 28%. Predhodno je o poročilu razpravljal tudi Odbor za finance, ki od odgovornega urednika za naslednjo sejo odbora zahteva spisek vseh honorarjev dopisnikov v glasilo, seznam člankov, ki niso bili honorirani in razlogi za to, in seznam neobjavljenih člankov z razlogi za neobjavo, Občinski svet pa je sprejel še dodatni sklep, s katerim se županjo zadolžuje do naslednje seje za pripravo ocene ustreznosti sedanjega Odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče s predlogom morebitnih sprememb in dopolnitev odloka, v koliko oceni, da je to potrebno.. Določitev prioritetnih naložb na demografsko ogroženih območjih v Občini Domžale Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je objavilo natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje demografsko ogroženih obrne x ij v Republiki Sloveniji za leto 1998, s katerim namenja sredstva za sofi-nane iranje gradnje objektov in naprav lokalne infrastrukture, za sofi-ti.itk nanje infrastrukturnih objektov in naprav regionalnega značaja in za sofinanciranje gospodarskih na- Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Domžale Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Domžale so člani Občinskega sveta sprejeli v drugi obravnavi. V času med prvo in drugo obravnavo je bilo na besedilo odloka podanih kar nekaj pripomb in predlogov, katere je predlagatelj odloka za pripravo gradiva v drugi obravnavi proučil, na sami seji pa so člani sveta sprejeli še dva amandmaja na predlog Odbora za gospodarske javne službe in Odbora za varovanje okolja in urejanje prostora. Odlok poleg splošnih določb vsebuje določila o vodovodnem omrežju in napravah, objektih in napravah up-ravljalca in uporabnikov, način pogoje priključitve na javni vodovod, financiranje javne službe oskrbe s pitno vodo, meritve porabe in obračun porabljene vode, prekinitve dobave vode, izredne razmere in varčevanje z vodo, obveznosti lastnika, upravljalca in uporabnikov, odjem vode iz hidrantov. Odloki o ustanovitvi Zdrav-stvega doma Domžale in Osnovne šole Roje Na podlagi sklepa o načinu delitve premoženja občine Domžale je občinska uprava v drugo obravnavo posredovala tudi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale in Odlok o ustanoviti javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola Roje. Ustanovitelji obeh zavodov so občine Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče, gre pa za uskladitev odlokov z novo zakonodajo. Ustanoviteljski deleži se delijo po ključu 62% Domžale, 12 % Lukovica, 14% Mengeš in 12% Moravče. Odlok o zazidalnem načrtu šole Dragomelj posredovan v javno razgrnitev in javno obravnavo S sprejemom trase avtoceste mimo Dragomlja je bilo jasno, da bo potrebno poiskati novo lokacijo za šolo, saj bo bodoča avtocesta popolnoma onemogočila delo na obstoječi lokaciji. Na podlagi strokovnih zasnov je pripravljena idejna zasnova, ki vključuje novo devetletno osnovno šolo z dvema oddelkoma vsakega razreda, vrtcev s šestimi oddelki ter pripadajočo telovadnico Odgovorni urednik Slamnika je zagotovo proti sedanjim »kapitalističnim komunistom!« Foto: Rok Majhenič Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/85, 29/86 in Ur. list RS, štev. 26/ 90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 in 4/98) je Občinski svet Občine Domžale na svoji .39. seji dne 03. 06. 1998 sprejel SKLEP o sprejemu osnutka odloka o zazidalnem načrtu šole Dragomelj v prvi obravnavi Občinski svet Občine Domžale sprejema predloženi osnutek Odloka o zazidalnem načrtu območja šole Dragomelj v prvi obravnavi in ga pošlje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo, lavna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2. lavna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve je možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2. Obvestilo 0 javni razgrnitvi se z enim izvodom gradiva dostavi Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 01500-89/98-31 Datum: 03.06. 1998 Podpredsednik občinskega sveta MARKO VRESK, dipl. prav. I. r. Kako tenko je podžupanu Romanu rejena« županja. in ustrezno oblikovanimi pripadajočimi zunanjimi površinami. Predloženi osnutek odloka je občinski svet s sklepom posredoval v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo, v času katere je možno pripombe in predloge vpisati v knjigo pripomb na Odelku za prostor in varstvo okolja, organizirana pa bo tudi javna obravnava. Poročilo o realizaciji proraču- Lenassiju prisluhnila njegova »nad- na za prve tri mesece leta 1998 in o poslovanju glasila Slamnik za leto 1998 Člani Občinskega sveta so se seznanili z realizacijo proračuna Občine Domžale za obdobje I.-III/98. Prihodki v tem obdobju so bili realizirani 28,56% glede na plan, odhodki pa 16,17% glede na plan. Ob tem je potrebno poudariti, da je bil proračun občine sprejet konec me- Občinski svetnik Združene liste noče proceduralnega zapleta, zato hiti z »gašenjem«, sosed iz SNS pa bi mu rad pomagal. seca aprila, do takrat pa je veljal sistem začasnega financiranja, ko se praviloma financirajo le naloge, ki po Zakonu o financiranju občin sodijo v zagotovljeno porabo. Na podlagi Odloka o glasilu Slamnik je uredništvo glasila 0 svojem delu in finančnem poslovanju dolžno poročati občinskim svetom izdajatelje. Iz finančnega poročila, ki so ga člani Občinskega sveta sprejeli, ložb. Ker pa mora v skladu z natečajem o prioritetah razvojnih naložb sprejeti sklep Ofx*inski svet, so člani Občinskega sveta s sklepom ugotovili, da so investicije na demografsko ogroženih obmcx;jih, določenih z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, in sicer rekonstrukcija ceste Brezje Gor-juša v naselju Brezje, gradnja kana- Zadnja točka Svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so tokrat prejeli tudi odgovor na žgoče vprašanje, ki zadeva denacionalizacijo, poleg tega odgovora pa sem za tokratno številko pripravil še nekaj zanimivih vprašanj občinskih svetnikov in odgovorov nanje. Vračanje denacionaliziranega premoženja v Občini Domžale Vinko Okršlar, svetnik Slovenskih krščanskih demokratov, je na Upravno enoto Domžale naslovil naslednje vprašanje; Zanima me, kako poteka vračanje denacionaliziranega premoženja v Občini Domžale? Zaradi dolžine odgovora in omejenega prostora v časopisu Slamnik je objavljen samo povzetek odgovora, ki ga je pripravil g. Brane Heferle, načelnik Upravne enote Domžale. V njem načelnik najprej navaja nekaj osnovnih podatkov. Upravna enota Domžale vodi denacionalizacijske postopke na področjih denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev in denacionalizacije zasebnih gospodarskih podjetij in kapitala v okviru Oddelka za gospodarstvo ter denacionalizacije stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter stavbnih zemljišč v okviru Oddelka za okolje in prostor. V upravni enoti ni sistemiziranih in zasedenih posebnih delovnih mest za izvajanje denacionalizac ijskih postopkov, pač pa delavci te naloge opravljajo v sklopu svojega področja. Upravna enota Domžale pa ima na podlagi Zakona o denacionalizaciji sklenjene pogodbe 0 delu z 9 zunanjimi sodelavci, diplomiranimi pravniki. Statistično stanje denacionalizacij-skih postopkov je takole: vseh vloženih vlog je bilo 1.290, od tega je bilo 168 vlog odstopljenih v rešitev drugim organom. 340 izdanih odločb o denacionalizaciji je bilo v celoti in 53 delno ugodenih. V celoti je bilo zavrženih 127 odločb, 27 pa jih je bilo v celoti zavrnjenih, v 14 je bil postopek ustavljen. 561 zadev je še v reševanju, 306 odločb je bilo takšnih, da je bito premoženje vrnjeno v celoti v naravi. Na 177 odločb je bila vložena pritožba, v 473 primerih pa je o zadevi odločeno v celoti. Področje kmetijstva je tako \tn številu vloženih zahtevkov kol zapletenosti postopkov najUilj pereče. Poleg nekaterih zakonskih določil, ki niso cbvolj definirana in jih ni mogoče izvajati, so velika ovira predvsem ne-po|x>lne vloge upravičencev oz. vlagateljev. Zlasti netočni in pomanjkljivi so zemljiško katastrski podatki o zemljiščih. Na nekatere zahtevke jo do marca 1998 veljal moratorij. Poleg cerkvene-ga in premoženja fevdalnega izvora gre; med drugim tudi za upravičence, ki ob razglasitvi niso bili vpisani v državljansko knjigo, predvsem v primerih zaplemb leta 1945. Večina nerešenih zahtevkov se; nanaša na kmetijska zemljišča v aronelira-nih kompleksih, ki jih zaradi neusklajenosti katastrskih in zemljiškoknjiž- nih podatkov s stanjem v naravi ni bilo možno končati. Dokončno tudi še ni rešeno vprašanje zemljišč na komasacijskih območjih, kjer so mnenja o prioriteti reševanja resornih organov različna. Na področju denacionalizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter stavbnih zemljišč je prevladujoče vprašanje popolnega zahtevka in listin, ki jih predpisuje zakon. Potrdila, ki jih je v navalu strank izdajala pristojna geodetska služba na pcKilagi svojih evidenc, so v vc>čini neustrezna. Pri ugotovitvenih fKislopkih, kjer je zavezanee: Slovenski odškodninski sklad ali občina Domžale, prihaja med drugim tudi do zavlačevanja z odgovorom na zahtevek in zahtevami za vedno novimi oclka/i in listina mi. Denac kanalizacijski postopek na področju zasebnih gospodarskih rx>cljetij in kapitala se praviloma zapletejo pri ugotavljanju vrednosti premoženja in ne'to aktiv podjetij ob podržavljanju. Pri lem je potrebno omenili predvsem bistvene razlike v zahtevkih vlagateljev in ugotovitve pe> zapisniku ter utemeljitvami zavezancev o vlaganjih, širitvah in investi-c ijah v objekte, ki so predmet vračanja. Za zaključek lahko navedemo, da tako upravičenci kot tudi delavci v upravni enoti s stanjem stvari in rezultati, kljub objektivnim okoliščinam, nismo zadovoljni. Zunanji sodelavci, diplomirani pravniki, ki so bili imenovani v komisijo in vodijo po stopke, opravljajo delo korektno, vendar v okviru svojih prostih terminov. Učinkovitejše reševanje zahtevkov, ki se nanašajo na obmcx*:ja aron-eliranih kompleksov, je po naših pri- čakovanjih vezano na že ck>lgo na povedano spremembo oz. dopolnitev ZDEN in še posebej natančnejšo definicijo 27 člena, ki konkretno obravnava to temo. Meja med Občino Domžale in Občino Mengeš na področju KS Jarše - Rodica Janez Cerar, svetnik SLS, je na županjo naslovil naslednjo ponudbo: Že uvodoma lahko omenimo, da je meja med občinama, ki si jo lasti Občina Mengeš, le namišljena meja. To misel namreč krajani KS Jarše-Rodica lahko podkrepimo z zgodovinskimi dejstvi, ki pa ne ustrezajo sedanjemu stanju. Meja med Občino Domžale in Občino Mengeš bi morala na tem področju potekati, kot jo je določevala »Hrastja«, nalo do kužnega znamenja na polju ter se nadaljevala proti Stobu. Dajemo torej pobudo, da občinska uprava Občine Domžale oz. ustrezne službe vzpostavijo meje izpred leta 1968, to je takrat, ko je še obstajala k. o. Jarše. Ta odgovor je v županjinem imenu posredovala Urška Vidergar-llič, nai elnic a ()ddelka za splošne /acle ve. Meja med obe num.i I lomžale ni Mengeš je dejansko približana ob moćju KS larše-Roclica. Krajani so nas na to opozorili že v letu 1995 in že takrat smo poskušali zarlevo proučili, kako bi se dala sanirali. K. 0, |are je bila ukinjena / (Jdlokom bivše Skup sc ine Občine l tomžate leta 1975. Zal to dejstvo nima v|>liva na mejeobt in, katere doloc a /akon o določitvi območij občin. Občina Domžale ne nadaljevanje na str.. 3 Domžale /lamnik Izjava Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Domžale -Kamnik o spomeniški vrednosti Stare domžalske knjižnice na Kolodvorski cesti 8 . '-J •■ To stavbo je zgradila slamnikararska tovarna Jakob Obervvalder iz Domžal, lastnik Jakob Obervvalder, rojen 25. 1. 1829, umrl 20. 10. 1912, današnji Univerzale. Sezidali so jo isti stavbeniki, kakor palačo Univerzale na Slamnikarski cesti v Domžalah in sta obe zelo lepo in solidno zgrajeni v beneškem slogu. Splošno je bilo znano, da je omenjena firma najela gradbene mojstre »iz Italije«. Dejansko so bili ti stavbeniki iz kraja Marostika v beneški Tirolski, odkoder so se morali leta 1866 umaknti v Domžale beneški Tirolci, skupaj z vso svojo slamnikarsko industrijo. To je bila katastrofalna napaka velike Avstroogrske države in to je bil začetek njenega razpada. Stara domžalska knjižnica, prej se je imenovala tudi restavracija, ima pomen predvsem za, slo vensko, domžalsko 2godoyino. V njej se zasledijo tudi pod,iiki o Tirolcih, kakršnih danes ne najdemo več v celi Avstriji ali Italiji. Slara knjižnica je spomin na slavno obdobje kranjske dežele, predhodnice današnje Slovenije in se mora ohranili tudi mladim Domžalčanom. Stara knjižnica je nastala kot okno v svet domžalske pokrajine. |e dokončanje nekega stoletnega proč osa, ki je s postavitvijo kamniške žele/ni-re dosegel vrhunec uspeha prav z beneško stavbo stare domžalske knjižnice. Pred prenosom tirolske slamnikarske industri- je v Domžale leta 1866, je v Domžalah že obstajala slovenska domžalska slamnikarska industrija. Za [X)trebe teh domačih izdelovalcev slamnikov je dobivala slamnate kite od domačih izdelovalcev kit. To so bili pa vsi kmetje, ki so znali v svojih pokritih kozolcih sušiti pšenično žito in iz pšenične slame i/delovati kranjske kite. S svojo pridnostjo iti podjetnostjo so domžalski in okoliški kmetje zmogli izdelati toliko kit, da so njihovo prodajo po celi Evropi prevzeli Tirolci, in je njihova povezava z Domžalami imela že sto- ali večletno tradicijo pred letom 1866. V Domžalah so vsako leto prirejali sejme kit, in pri tem so domžalski in sploh kranjski kmetje veliko zaslužili. Ko so leta 1890 Domžale dobile železnico, je bila vzpostavljena moderna povezava Domžal z Evropo in svetom in je v tem dosežku skrit tudi velik delež Tirolcev. Slara domžalska knjižnica in domžalska železniška postaja sta zgrajeni na dveh širokih kmečkih njivah, ki sta segali, preden je stekla železnica, od Ljubljanske do Prešernove in Taborske ceste. Obe ti njihovi sta po prihodu Tirolcev prešli v last firme lakob Obervvalder. Preostali del zemljišč med I jubljansko in Kolodvorsko cesto pa se je delil med firmo »Bratje Kurzthaler« in med slovensko firmo jančigaj - Mihelčič, kasneje Ravnikar. Prva je postavila kompleks »Alko« in vilo Janežič - Ker-šmanc, druga pa je prenesla sem svojo tovarno iz bližine današnjega »Slovenija lesa«, kjer je bil /a četek domžalske slovenske slamnikarske industrije. V kolikor bi se Jančigaj-Mihelčič-Ravnikarjeva hiša umaknila iz te lok,k ije, hi bilo rlelc le hiše smiselno prenesti k prvotni Jančigajevi hiši v Domžalah, ker je ta še dobro ohranjena.»()kno Domžal«, stara domžalska knjižnica, pa mora ostati na tem mestu, dokaz, da smo Slovenci že zdavnaj s svojo gospodarsko močjo bili važen• del Evrope. Ostati mora tudi »tirolski cvinger«, na katerega se s svojo južno steno naslanja staščičama »Kalimero«. Razum, ki so ga I tomžale pokazale: t i/biro svojega grba s pšeničnim klasjem, pšenično slamo in vodnim pogonom, naj pokažejo tudi z ohranitvijo stare domžalske knjižnice in beneške vile »jane-/i< Keršmanc« PLURALIZACIJA MEDIJEV Izšel je Jutranjik - nov dnevnik v Sloveniji Se gre za prgišče tolarjev...? Kmalu sem odkril, da bi bilo motno povezati prihajajoči čas lokalnih volitev, nedavno v Slamniku objavljeni »proračun« domžalske županje (točneje povedano - poraba postavk občinskega proračuna iz leta 1997 št. III. 2. 3. 5., III. 2. i. 10. in II. 4. 2. 7.) ter preusmeritev denarja, ki so ga želeli svetniki Združene liste na vsak način dati Domžalskim novicam, ne časopisu Slamnik, saj je uraden časopis občin Domžale, L ukovica in Moravče. Na podlagi mojih domnev in zbranih informacij se je vse skupaj močno zaostrilo, ko je prišlo v Slamniku do objave zloglasnega »županjinega dela* občinskega proračuna iz leta 1997. Tu se je dejansko razkrila podoba naše županje, kajti točno se je lahko videlo, koga in s kolikšnimi vsotami /upanja financira in seveda še zlasti, koga ne financira. To je očitno »razjarilo« Združeno listo, kajti km.du zalem so pričela deževati svetniška vprašanja članov Združene liste, zakaj nekateri prispevki od županje niso bili honorirani, ter zahteve po spisku vseh objavljenih in honoriranih prispevkov in obrazložitev, zakaj nekateri članki niso bili bodisi objavljeni bodisi honorirani. Skratka, na odgovornega urednika se je pričel stresati ogenj in pepel, grom in strele. Mar vse to res zaradi prgišča tolarjev, ki jih domžalska županja ni dobila za svoje prispevke ali se (zopet) skriva za vsem tem politika in čas volitev ter »političnega obračuna«, delitve na naše in nenaše itd.? So nekateri pozabili, da Odlok o glasilu Občin Domžale, Lukovica in Moravče govori tudi o tem, da je odgovorni urednik v okviru določene programske zasnove in kodeksa novinarske etike pri svojem delu ne(jdvisen in samostojen? Oset>no menim, da županja ne bi smela prejeti nolx>nega honorarja za svoje prispevke, če jih piše kot županja in v svojem službenem času. Mislim, da to ni pravično do divkoplačevalcev. Še posebno, ker honorarji niso tako visoki, da bi se zaradi njih »plačalo dajati v zobe«. Iz tega lahko vzročno sklepam, da za tem stoji politika, ker so pred nami lokalne volitve in da Združena lista na vs,\k način želi doseči večji preboj na medijskem prostoru, verjamem, da /im objava »županjinega proračuna« ni bila najbolj pogtxlu, vendat se strinjam s tem, da smo divkoplačevalci seznanjeni, komu daje županja finančno pcjdporo. Zato sem bil nadvse vesel, ko sem v Slamniku lahko prebral »porabo njenega proračuna«. Upam da selxj gonja Združene liste zoper Slamnik ustavila, saj nikakor ni produktivna, še zlasti ne za Združeno listo, ki si s tem dela medvedjo uslugo in se za nameček še obnaša kot slon v trgovini s porcelanom. JANEZ SIIHKlC lizacije in rekonstrukcija dela Kamniške ceste v naselju Rodica in re-konstrukc ija lelovškove ulice v naselju Rodica utemeljene glede na sprejeti progam investicij v komunalno infrastrukturo na demografsko ogroženem območju Občine Domžale in prioriteta glerle na ostale investicije. Sprejela poročila nadzornega odbora Nadzorni odbor Občine Domžale je konec: leta 1997 opravil nadzorni pregled porabe poračunskih sredstev v Podjetniškem centru Domžale in na Oddelku za dru/l>e-ne dejavnosti Občine Domžale in v Zdravstvenem domu glede porabe proračunskih sredstev, namenjenih zdravstveni dejavnosti. Iz poročil, ki jih je pripravil na osnovi pregledov, in ki jih je predhodno obravnaval Odbor za finance, izhaja, da Nadzorni odbor pri pregledu ni ugotovil nepravilnosti ter da so bila sredstva Občine Domžale porabljena racionalno in strogo namensko. Podražitev programov vrtcev Občinski svet je sprejel sklep, da se s 01.06. 1998 podraži osna pro grama vrtcev za 7%. Pri predlogu povišanja cen je predlagatelj povišanja izhajal iz dejanskih stroškov |X)slovanja (dejansko število zaposlenih, amortizacije opreme in drugih dejanskih stroškov poslovanja). Sprejeto povišanje cen je manjše, kot je bilo predvideno ob koncu lanskega leta. »Dost'mam tega slamnikarskega cirkusa,« morda premišlja »občinska vladarica«. Volitve in imenovanja Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so il.ini občinskega sveta izdali |xi-zitivno mnenje h kandidaturi ge. Darke Bitenc: za ravnateljico Vrtca Urša Domžale ter soglasje k imenovanju ge. Lili Jazbec za direktorico Centra za mlade Domžale. LOVRO LONČAR nadaljevanje s str. 2 more ničesar ukreniti brez soglasja Občine Mengeš, v nadaljevanju pa sledi tudi ustrezen postopek v Državnem zboru za spremembo zakona. Ureditev prehoda za pešce, pločnika in kolesarske steze v Dragomlju Poslanska skupina SDS je na županjo naslovila naslednjo pobudo; Na cesti v smeri Domžale-Šentjakob sta v naselju Dragomelj nujno potrebna dva prehoda za pešce, saj je prečkanje ceste /aradi gostega prometa zelo nevarno. Predlagamo, da je potrebno ob izgradnji avtoceste skozi Dragomelj čimprej zgraditi pločnik, prav tako tudi kolesarsko stezo od Podgorice skozi Dragomelj do Domžal, ker so tu zelo nevarne razmere za pešce in kolesarje. Na tem delu je bilo že veliko nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom - žrtve so bili tudi kolesarji in pešci. ( kJgovor je pripravil /oran Vitoro-vič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja. V pripravi je ureditveni načrt »šola Dragomelj«. S predstavniki I )IX in I )ARS ,i smo se že pogovarjali, rla bo |>o|rebno ob tem preurediti omenjeno križišče. S kolesarsko stezo se strinjamo, vendar so ob realizaciji projekta težave, saj so zemljišta ob seben popust (glej naročilnic o). I (ostava časopi- sa naročnikom bo zaenkrat potekala preko pošte, ni pa več deleč čas, ko bodo naročniki prejeli časopis na dom preko njihove dostavne službe. Stari slovenski pregovor pravi, da se po jutru dan pozna. Ko sem si ogledal, kako skrbno in profesionalno so se pri Jutranjiku lotili tega projekta, pa bi lahke; zapisal kar takole; po Jutranjiku se dan pozna. JANEZ STIBRIČ Ko sem Vinka Vasleta in Janeza Markeša povprašal, kaj bi bilo, če Jutranjik ne bi izšel 4. junija, se je Vinko kar prijel za obešalnik, Janez pa je od groze zaradi takšne misli celo zamižal... Danilo Slivnik ravno razlaga koncept naslovnice prve številke. Tudi na Jutranjiku spremljamo lokalne časopise, Ivan Puc si z zanimanjem ogleduje majsko številko Slamnika in pravi; dobri ste, dobri... -------------------^ JUTRANJIK^ NAROČILNICA Naročam se na dnevnik Jutranjik po posebni ponudbi z 10-% popustom! Ime in priimek Naslov_____ Poštna št._ Telefon.......___ Kraj Če se na Jutranjik naročite v času od 4 junija do 31 avgusta 1998. imate za nasfednje tri mesece 10 % popusta. Naročnino obračunavamo mesečno. Za vse dodatne informacije lahko pokličete po telefonu (061) 187 42 55. Mesečna naročnina je 2.350 tolarjev. JUNIJ t ROŽNIK /.amnik Domžale Po otvoritvi in ogledu domžalskega obrtno-podjetniškega sejma, dne 26. 5. 1998 se je predsednik Vlade RS in Liberalne demokracije Slovenije dr. Janez Drnovšek srečal tudi z novim vodstvom Občinskega odbora LDS Domžale. (foto: Vido Repanšek) Vodstvo LDS Domžale za obdobje 1998 - 2002 Novi člani izvršnega odbora LDS Domžale so: Janez BIZJAK, Pavle CERAR, Toni DRACAR, Anton GLAVAČ, Vinko IUHART, Jurij KOBAL, Saša KOS, Jože LENIČ, Simon MAVSAR, Franci Mušič, mag. Peter PENGAL in Marko VRESK. Po izvedenih volitvah se je predse- r L," LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE dnik stranke zahvalil članom za zaupanje. Zagotovil je, da bo stranka s kadrovskim potencialom, s katerim razpolaga, in jasno vizijo, kaj želi v tem prostoru doseči, sposobna realizirati naslednje ključne projekte na posameznih področjih: • gospodarstvo: zagotovitev pogojev za izgradnjo nove obrtno industrijske cone, nadaljnje ugodno kredi- tiranje obrti in podjetništva, obsežnejši program razvoja kmetijstva, • družbene dejavnosti: izgradnja šole v Dragomlju, izgradnja vrh a v Radomljah, izgradnja novega bazena v Domžalah, zagotovitev dodatnih kapacitet doma upokojencev v Domžalah in priprava nove investicije na Viru, pridobitev možnosti izvajanja višješolskega programa v Domžalah, skrajšanje čakalnih vrst v zobozdravstvu, zagotavljanje rednega vzdrževanja vrtcev, šol, kulturnih, športnih in drugih objektov na celotnem obmcx'-ju občine, • urejanje prostora: zagotavljanje novih stanovanjskih površin in povrSin za opravljanje proizvodnih in storitvenih dejavnosti, izboljšanje prometne ureditve v Domžalah in okolici, kvalitetnejša zaščita vodnih virov, ločeno zbiranje odpadkov, ureditev centra Domžal, ugodno stanovanjsko kreditiranje in zagotavljanje realnega fonda socialnih in neprofitnih stanovanj, • komunalne infrastrukture: dokončanje rekonstrukcije magistralne ceste M-10 na relaciji Črnuče - Depa-la vas, obnova magistralne ceste od Depale vasi rta Doba, začetek izgradnje avtoceste Šentjakob - Blagovica, začetek gradnje gorenjske obvoznice Zelodnik - Brnik, plinifikacija urbanih predelov občine, izgradnja manjkajoče kanalizacije v naseljih Rova, Dra-gomelj, Krtina, Vir, izboljšanje izgleda javnih parkov in zelenih površin, uravnotežen razvoj infrastrukturnih objektov in naprav po posameznih krajih oziroma krajevnih skupnostih. Ob izvolitvi vodstva smo bili posebej veseli čestitke in pozdravnih vrstic, ki nam jih je poslal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, dr. Janez I )movšek. OO LDS Domžale Odsevi... Razprava o ustavni obtožbi, v parlament so jo zoper predsednika vlade Drnovška vložili socialdemokrati, je do kraja razgalila slovensko politiko. Lahko bi rekli, da so odpalde maske in vse tančice, zato naj sedaj kdorkoli od poslancev govori kar hoče, povsem jasno je namreč, kam spada. Pa pojdimo po vrsti. Dvajsetega in enaindvajsetega maja je v državnem zboru potekala razprava o tem, ali je Drnovšek vedel za tajni sporazum med Izraelom in Slovenijo. Tajni sporazum sta kot osnovo za nakupe orožja in vojaške opreme v Izraelu podpisala šefa vojaških obveščevalnih služb obeh držav. Morda kdo pri tem reče, pa kaj potem, če predsednik vlade ni vedel za nek sporazum. Vendar ne gre za nepomemben akt, zlasti pa ni tako nepomembno, da gre za tajni sporazum. Nihče ne more namreč mimo dejstva, da je prav ta tajni sporazum omogočil, da je Slovenija v Izraelu kupila velike količine orožja, da ta trgovina ni potekala po predpisanh postopkih in da zato obstaja upravičen sum, da je prišlo do korupcije, do nesmotrne porabe denarja slovenskih davkoplačevalcev. Izrael nam je tako dobavil orožje in strelivo nizke kakovosti, spomnite se samo nesreče na Počku, in še več, Izrael v Sloveniji ni za protivrednost kupil slovenskega blaga itd. Lahko torej nekateri trdijo, da na osnovi tajnega sporazuma niso nastale škodljive posledice? Nikakor! Drugo nesporno dejstvo pa je, da gre za tajen akt, ki ga naša ustava in zakoni ne dopuščajo. Prav v vsaki demokratični državi je načelo javnosti eno temeljnih, civilizacijskih načel, kar pomeni, da morajo hiti zakoni, podzakonski akti, mednarodnepogodbe itd. javno objavljeni na način, ki ga cMočata ustava in zakon. Če dopustimo kršenje načela javnosti, se tako spet vračanx> v obdobje tajnih uradnih listov, v obdobje torej, ko so bili ljudje kaznovani na dolge zaporne kazni za ravnanja, ki so bila prepovedana s tajnimi uradnimi listi. Kaj je to pomenilo? Da je človek naredil nekaj protizakonitega, ne da bi za to sploh vedel, saj so bila prepovedana dejanja zapisana v tajnih uradnih listih. Tajna zakonodaja je značilna za mračnjaške, nedemokratične sisteme in je zato nečloveška in neevropska. Tajni sporazum med Izraelom in Slovenjo, tudi če ne bi imel nobenih škodljivih posledic za Slovenijo pa jih je seveda imel) torej pomeni kršitev ustave in zakonov, zato se lahko ljudje upravičeno bojimo, da se Slovenija počasi ponovno vrača v stare čase, kar hkrati pomeni, da se približujemo Beogradu in njegovim balkanskim maniram, ne pa evropski civilizaciji. Sklenitev tajnega akta mimo vednosti državnega zbora je že samo po sebi zaskrbljujoče dejanje, saj nam to nedvoumno kaže, da tisti, ki v tej državi odločajo, še vedno niso opustili balkanskih navad, da jim ni prav nič mar za vrednote evropske demokracije. Enako zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da nas prav takšna ravnanja Drnovška in njegovih od Evrope vedno bolj oddaljujejo. Morda kdo še vedno misli, da predsednik vlade pač ne more vedeti za vsak sporazum, vendar ne smemo pozabiti, da ne gre za kakršen koli sporazum, ampak za akt z velikimi posledicami, skratka, da gre za akt, na osnovi katerega je Slovenija Izraelu plačala velikanska sredstva, je to torej možno, da predsednik vlade ne bi vedel za velike vojaške nabave v Izraelu? Kot vedno najprej nihče ni nič vedel o tem sporazumu, Kacin pa je vedenje celo izrecno zanikal. Ko pa so Kacinu pokazali potni nalog, ki ga je sam podpisal za potovanje šefa vojaške obveščevalne službe v Izrael, se mu je začel vračati spomin. Enako kot Kacin je tudi predsednik vlade ves čas trdil, da za sporazum v vladi niso vedeli. Pri tem se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je vladna služba za zakonodajo izdala mnenje o tem sporazumu, če nihče ni nič vedel. Predvsem poslanci Socialdemokratske stranke so v javni razpravi v parlamentu (na srečo smo jo lahko spremljali tudi po televiziji in radiu) vladi in Kacinu postavili vrsto zelo natančnih vprašanj, vendar so, kot po navadi, na odgovore čakali zaman. Na ponovno zastavljena vprašanja se je Drnovšek izmikal z obtožbami na račun opozicije, Kacin pa se je v svojem znanem stilu »veliko govoriti in nič povedati« do onemoglosti sprenevedal. Tako smo bili priče celo zanikanju stavkov, ki so jih maloprej izrekli. Krona vsega napuha in samo-poveličevanja pa je bil stavek, ki ga je Drnovšek izustil v zvezi s pozivom, naj odstopi. »Ne bom odstopil«, je dejal Drnovšek, »kot morda pričakujejo Janša, Peterie in Pahor« in dodal: »gospodje iz opozicije, saj se boste pobili med seboj za moje nasledstvo«. Kaj tako puhlega in arogantnega že od Titovih časov nisem slišala, kaj takega ni mogoče slišati v nobeni evropski državi. Ta stavek, ki pa ga je Drnovšek malo kasneje že zanikal, češ, da ni tako rekel, pove vse o »demokratični« usmerjenosti Drnovška. Še več, prav vsakomur jasno pove, da Drnovšek ne sodi med sodobne evropske politike, ampak le nadaljuje prakso iz beograjskih časov. Potem so poslanci glasovali. Proti ustavni obtožbi so glasovali vsi /distanci LDS, proti, torej za Drnovška, je glasovala tudi SLS in s tem pokazala, da ji je bolj kot za razvoj demokracije na Slovenskem do stolčkov v vladnih palačah. Njeni poslanci tako rekoč niso sodelovali v razpravi, ampak so kot ubogljive ovčke pritisnili na tipko, ko jim je Drnovšek tO ukazal. Pridni. Pričakovano se je obnašala tudi Združena lista. Potem ko je postalo jasne) da bo SLS glasovala za Drnovška, se je predsednik ZL Pahor ojunačil in zahteval Drnovškov odstop; ko pa je prišlo na vrsto glasovanje, so se poslanci ZL vzdržali. Verjetno od ZL kaj drugega tudi nimamo pričakovati? Tudi tokr.it to potrdili značilnost socialističnega funkc ionarja: misli eno, go vori drugo, dela nič. Zanima me, kako ho na takšno hinavščino reagiralo leg lega, da je menda ustanovila še eno komisijo, storila, rla prepreči poskus, da se za matično domovino KpicarK ev razgla si katerakoli druga država, saj je matična in najstarejša kobilarna, v kateri gojijo lipicance, nedvomno Lipica? 2. Ali je protestirala zaradi zemljevida, razstavljenega v dunajskem muzeju [jpicarR ev, ki je bil v okviru dunajskega umetnostno zgodovinskega muzeja odprt 1. decembra lani, na katerem Slovenije sploh ni, temveč je zemljevid narisan tako, kot da z Italijo meji Hrvaška? To vprašanje postavljamo zalo, ker so se otvoritve muzeja gotovo udeležili tudi predstavniki Slovenije in ex"itno niso protestirali ob politično nesprejemljivi nemarnosti, kar postavlja v čudno luč njihovo vlogo predstavnikov dr/ave. Ali lx> končno kak predstavnik Slovenije odgovarjal za zanemarjanje svoje dolžnosti? .3. Zakaj vlada RS še ni oblikovala strategije reje, promocije in ustreznega izkoriščanja turističnih zmožnosti, ki izhajajo iz dejstva, da je Slovenija matična etamovina lipicancev, in da ne le kobilama v Lipici, temveč tudi številni zasebni reje i teh plemenitih konj po vsej Sloveniji, lahko pomenijo jio DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE membno razširitev slovenske elitne turistične ix>nudl)e, kar smo Demokrati Slovenije predlagali, Državni zlx>r pa je lak predlog sprejel že pred več kol dvema letoma ob sprejemu zakona o kobilarni l ipk a?l Demokrati Slovenije pričakujemo, da se bo tokrat Vladi zdelo vredno odgovoriti, ne toliko zaradi nas, ki zastavljamo vprašanje, temveč zaradi številnih zaskrbljenih ljubiteljev in rejcev li|)i< ancev po vsej Sloveniji, in seveda tudi zaradi vznemirjenih slovenskih državljanov, ki so s|x>rni zemljevid v omenjenem muzeju že videli! TONE PERŠAK Sloga je naša moč Upokojenci, člani in simpatizerji SLS smotrno sodelujemo pri sprejemanju novega pokojninskega zakona. Kot je znano, je delovanje naše Podružnice po interesnih zvezah in Upokojenska zveza je ena izmed njih. Na njeno pobudo smo se na |o/e fovo zbrali upokojene i, člani in simpa-tizerji Slovenske ljudske stranke. (ilav-na gostja zbora je bila predsednica Upokojenske zveze: pri SLS in podpredsednic a stranke- SI S g. dr. lierla |e-reb. Zbrali smo se v prostorih Krajevne skupnosti Dob pri Domžalah z željo, da okrepimo medsebojno vezi in oljnem popestrimo vsakdanje življenje. Upokojene i so najprej ugotovili, da jih je čedalje več, in še nekaj so spoznali - da so v povprečju čedalje mlajši. Številčnejši je naša moč, so ugotavljali. Texla, so še dejali, zgolj tO nato ne lx> kaj dosti pomagalo, če se ne bomo tudi primerno organizirali. Med claigi-mi so ugotavljali, da se je v naši drža vi od osamosvojitve pa do danes marsikaj spremenilo, in |>ri tem se spraševali: ž.ikaj so upokojene i sloj, s katet i mi so le problemi. Zakaj je v njihovih vrstah kljub ogromnemu napredku medicine vedno več mladih? Povprečna starost se veča, med drugim tudi zaradi usjK'šne zdr.ivstve rte pomoči. In ker so starejši ljudje več krat bolehni, so tudi Stroški zdravstvenega varstva z njim višji kot z mladimi. Vse to morajo upokojenci poslušali, drŽava jim več obljublja, kol daje, ZatO je njihov sklep povsem logičen, da se takšnih in podobnih očitkov lah ko ubranijo le s skupnimi močmi, kajti od države ne zahtevajo nič rx>seiv nega, le to, kar so ji v mladosti dali. Na koncu so se dimenili, da bodo budno spremljali vladne predloge in ukrepe v zvezi / novim pokojninskim in invalidskim zakonom in, sodeč po pogovorih; se upokojenci SLS tako zlahka ne lxxk> predali. Predsednik Podružnice SLS Domžale MARKO BREGAR dipl. ing Se o reformi pokojninskega sistema Predvidena reforma pokojninskega sistema - tako imenovane Bele knjige - je tema, ki zanima ne le sedanje upokojenec, temveč predvsem vse, ki že med svojo zaposlitvijo skrbijo za čim višjo raven preživljanja tretjega življenjskega obdobja. Tega se dobro zaveda Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), zato je njena domžalska organizacija v ustanavljanju povabila (zadnji aprilski torek pred prazniki) podpredsednika stranke, Janeza Železnika, da bi govoril o prednostih in slabostih reforme. Predavatelj je poudaril, da so spremembe pokojninskega sistema utemeljene predvsem zaradi strukturno neugodnih demografskih sprememb, sprememb dele ivnih pogojev in drugih gospodarskih dejavnikov, ki terjajo premike glede pravic: vsakega posameznika iz minulega dela. Te pravice se namreč izražajo v pokojnini in jih ne bi smeli svojevoljno spreminjati. Doslej sprejeti posegi v sedanji pokoj ninski sistem so nesprejemljivi za generacijo, ki ni mogla izbirati med različnimi možnostmi pokojninskega za- Predavatelj Janez Železnik v sejni sobi domžalske občine varovanja. Bilančne potrebe državnega proračuna ne bi smele bili nadrejene pravicam upokojencev; izdatki za pokojnino naj bi se ne vštevali v javno porabo. Seveda obstaja bistvena podlaga za predviden pokojninski sistem medgeneracijski sporazum, pri e emer moramo biti kritični pri prevze manju vzorcev iz tujih držav, ki ne upoštevajo posebnih slovenskih razmer. Poslušalci so živahno komentirali piedavateljeva izvajanja, te je pa še dopolnjeval predsednik ljubljanske organizacije DeSUS-a, Željko Železnik. V. V. Ena domžalska in ena slovenska bodica Domžalsko otroško igrišče, pokopališče, domžalski park in kulturni dom... Izgleda, da vsi svetniki sej iz Domžal, si< er občinske milijone - drugače bi talal! (saj veliko kraje;v v občini še niti kanalizai ije nima) Zgrešena obletnica mladih komunistov Protfimperialistična se fronta je zbudila, žal pa kar za en mesec. - datum je zgrešila. FRANCE CERAR Domžale /lamnik »Odpuščam in prosim odpuščanja« V nedeljo 21. junija dopoldne (ob 11. h) bo v Kočevskem rogu vsakoletna spominska slovesnost (obletna maša) za pobite domobrance in druge žrtve bratomorne vojne in revolucije. Letos bo somaševanje vodil beograjski nadškof in metropolit dr. Franc Perko. Ta dogodek je vabilo k razmišljanju o odpuščanju in spravi. Oboje je velika naloga, ki se zastavlja vsakemu izmed nas in tudi narodu v celoti. »Odpuščam in prosim odpuščanja«. Takšen naslov je dala slavistka in etnologinja dr. Marija Stanonik z Inštituta za narodopisje svoji raziskavi, katere del je objavljen v reviji Cerkev v sedanjem svetu (št. 5/6). V njej se je spreho (lila skozi slovensko literaturo in poiskala tiste odlomke, v katerih se najlepše izražata vzvišenost in lepota sprave in odpuščanja. Vsaj nekaj njenih bogatili misli želim podati tudi bralcem Slamnika. Odpuščanje in sprava v slovenski literaturi /o prvi dokument slovenskega jezika, tako imenovani Brižinski spomeniki (okrog I. 1000), so obrazec za splošno spoved in s tem ena sama prošnja za odpuščanje z zaupanjem v božje usmiljenje. Prešernovi verzi »Sest mesecev moči tla krvava reka/ Slovenec že mori Slovenca, brata - / kako strašna slepota je človeka! (1836) se res nanašajo na daljno preteklost, toda danes jih imamo lahko za napoved dogodkov, ki so se dobrih sto let pozneje uresničeva li dobesedno - z vso krutostjo, ki je vključevala tudi krvave potoke, kakor se jih spominjajo očivick i. V Krstu pri Savici so pesnik sklicuje na najmilejši svetopisemski od lomek, na poročilo o lezusovem rojstvu, in oznanja po duhovnikovih ustih, »d,i smo očeta enega sinovi/ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi/ da ljubit mofmo se, prav' uk njegovi« (Krst). Nekaj podobnega ponavlja tudi v Zdravlji-(i (1844) in prigovarja svojim rojakom: »Edinost, sreča, sprava/ k nam naj nazaj se vrnejo/ .../vsi naj si v roke sežejo. Te besede slovenske himne bi nas morale voditi k dejanju, če sta smiselna sklicevanje na Prešerna in praznovanje dneva kulture. Pravdarstvo je menda slovenska narodna slabost. V ljudski igri Veriga (1914) Franc Šaleški Fin-žgar z dramatično presunljivim koncem kaže na njeno škodljivost in nesmiselnost. Spor zaradi nekaj let pogrešane in zdaj odkrite verige si med vročekrvnima in častihlepnima sosedoma prizadeva zgladiti kar nekaj članov iz obeh družin. »Pravda je pekel, mir so nebesa... Nehajta sosedi, lepo vaju prosim. Na ta način ne smela. Če bomo začeli drug drugemu pometati pred durmi, bo vedno vse smetno. Ne kidajmo starega gnoja!... Janez, to je lepi tod ti -hi; da si prišel in da si /a spravo. Zalo pa pojdiva sedaj po očeta in ga pripeljiva sem. Tu se je sovraštvo začelo, tu naj se neha. Kjer smo se sprli, tam se bonu > s/navili. Sam hudobec je zvaril to verigo.* Šele nesrečna smrt izmodri oba soseda, da si podasta roke v odpuščanje. • Eno najzlahtnejših del slovenske književnosti v tej zvezi je Iva-na Tavčarja Cvetje v jeseni (1917) ena sama hvalnica slovenskemu kmetu in pisateljevi rodni pokrajini, toda z znano romantično nesrečnim koncem. Na kratko: Hkrati z mestnim Kosmovim Janezom, ki prihaja na Jelovo Brdo krepit svoje zdravje, se vrača na svoj dom kočar Šimen Skalar, ki je po nedolžnem prestal šestnajst let zapora, češ da je ubil svojega soseda Kalarja. Vaščani dozdevnega »morilca« sprejmejo s koli in vilami. Sledi prizor, ki spominja na svetopisemskega, ko Jezusu i riži • nejo prešuštnii o. Šimen Skalar z ženo Luc6 prihaja k božjepotni cerkvici na Gori. »Tam je Katar, bled kol stena, odstopil od moških, s katerimi se je razgovarjal. Stopil je pred šinin.i. MnoŽh a je takoj »postala radovedna in pritisnila k mestu, kjer sta stala kal.u in Skalar. Luca je v strahu zaniha- REKONSTRUKCIJA MAGISTRALNE CESTE DOMŽALE-ČRNUČE Domžalski del do konca leta 1998? Obstoječa magistralna cesta Domžale-Črnuče že vrsto let ne omogoča normalnega odvijanja prometa, saj gre za najbolj obremenjeno magistralno cesto v državi. Povprečni letni dnevni promet med Trzinom in Črnučami dosega .'$7000 vozil, od Tr- SO POTI DO SRCA Zlatka Levstek: Nitke svetlobe Nitke svetlobe šivajo mehko srce toplota medi. »V haikuje je izpisala svoj notranji svet, ki je prepleten z ljubeznijo, a ne le z ljubeznijo med moškim in žensko, in nikakor z navidezno, nekonfliktno sliko ljubezni, temveč z univerzalno, vseobsegajočo ljubeznijo,« je v uvodu šeste l>esniške zbirke naše občanke Zlat-ke Levstek iz Radomelj zapisal laka Zeleznikar, Zbirka Nitke svetlobe prinaša številne haiku, le le navidez skromne pesniške oblike, v katere je pesnica prelila vse, kar jo v življenju vznemirja in izpopolnjuje / ot> čutki steče, žalosti, samote, radosti, v|)ogleda v skrivnostno. Njene drobne pesmi so polne občutij, is krenih želja, pa tudi modrostnih izkušenj življenja, vsaka zase pa ohranja svetlobo, mladost in željo ge. ZJatke Levstek, da bi med drobnimi pesmimi vsak našel kakšno zase. Glede na razpoloženje, glede na občutje, pa tudi dan, ali celo del dneva, ki ga živimo oz. ga je živela pesnica, ki se je najprej v zbirkah predstavila otrokom (Čevelj nogo si obuje, Pred ogledalom, Glavna stran glave je obraz in Za kajske), najdemo svoj haiku, ki v nas budi prijetno spomine na dom (Zorana njiva vonj doma dehti iz tal materin nasmeh), nas za-losti (Jutranja rosa tam sonce še ne sije objokan obraz) ali nam le pove da Prijatelji so energija zrelosti dopolnjen obroč. Vzemite torej v roke Nitke svetlobe in v knjigi haikujev poiščite svojega; sama sem se odločila za: Krhka sončnica išče sončno svetlobo cvetoče oko. V. VOJSKA zina do vstopa v Domžale pa okoli 22.000 vozil na dan. Na tiskovni konferenci Direkc i-je Republike Slovenije za ceste, na kateri je sodelovala tudi ga. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, so povedali, da je namen rekonstrukcije omenjene ceste, ki pomeni največjo in najpo-membnejšo investicijo trenutno na slovenskem magistralnem cestnem območju, zagotoviti primerno kapa« iteto < este in s tem povezano primerno operativno hitrost - 90 km/uro na celotnem odseku z omejitvijo hitrosti v križišču na 70 km/uro. Zagotovljena bo tudi |)ri-merna varnost udeležencev v prometu, zmanjšani negativni vplivi na naravno in posebej življenjsko okolje, z novo cestno povezavo pa bodo podani tudi potrebni infrastrukturni pogoji za gospodarski razvoj bližnjih krajev. Investitor je Direkcija RS za ceste skupaj s sofinancerji Občino Domžale ter Mestno občino Ljubljana, podpisana pa je ludi kreditna po-godba z Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki kreditira gradbena dela v višini 50% celotne vrednosti. Investicijska vrednost del je .3,6 mio SIT. Predviden rok dokončanj.) dol je maj 1999, v občini Domžale pa naj bi bila dela na T km dolgi trasi zaključena že do konca letošnjega leta pod pogojem, da bodo izpeljani postopki za razlastitev zemljišč treh lastnikov, za ljubljanski del pa je ()otrebno sprejeti še lokacijski načrt. Na tiskovni konferenci so povedali, da bo ob cesti približno 1,5 km protihrupnih ograj, kolesarska steza in urejeni vsi cestni priključki, pa tudi to, da rokonslruiia-na magistralka v celoti ne rešuje prometne problematike na tem območju. Ta bo rešena z odsekom avtoceste Šentjakob-Krtina predvidoma do leta 2000. Opozorili so tudi, da pričakujejo v kratkem preusmeritev prometa na novo dvo-pasovnico, staro pa bodo v celoti obnovili. la: Za božje rane, vsaj pred i erk-vijo nama daj mir!' ( hii pa je razločno in glasno spregovoril: Jčrivi-co sem ti delal in sedaj mi v imenu svete Trojice odpusti in pozabi!' Širrinu se je pt n \ 'sil, ičt -Ijust in lovil je Kabojevo roko: Vse je po-zaliljeno, Luka, vse je pozabljeno! Hvaljen bodi Jezus Kristus. Množica je napravila prostor in z roko v roki sta prekoračila prag gorske cerkve. Ves čas je Šimen ponavljal: Vse je pozabljeno, vse je po zabljeno'.« To je eden najmarkant-nejših odlomkov slovenske književnosti. Odpuščanje in sprava pri slovenskih talcih Vrsta naslednjih poslovilnih pisem je najdragocenejši dokument posla vljajočih se življenj večine mladih fantov in nekaj preizkušenih mož in celd mater praviloma s Koroške in Štajerske pa tudi od drugod, koder je brusil zobe nemški nacizem. Ponekod obsojenci sami sjjoročajo svojim domačim, da jih je obiskal duhovnik, kar da misliti, da so pod vtisom njegove tolažbe oblikovali svoje zadnje misli in želje. Napisana so iz najglobljega dna, najtišje srčne kamrice. Ta pisma so pretresljiv spomenik notranjega življenja naših ljudi v enem najhujših obdobij slovenske zgodovine in najtežjih trenutkih njihovega iztekajočega se življenja. Navedimo brez komentarja le nekaj najpretresljivej-ših: Preljubi dragi oče, mama, brat in sestra. Danes vas poslednji krat prosim najponižneje odpuščanja, ko odhajam pred večnega Sodnika. Odpustite mi vse, ko sem vas tolikokrat razžalil... Molite zame in za mojo Ubogo dušo, ki bo vsak čas odšla pred večnega Sodnika. Umrl boni skes.in... Vse sorodnike in dobrotnike prosim odpuščanja, zlasti botra in strica... Usmili se me Bog. Poslednjikrat vas pozdravljam in prosim odpuščanja vaš sin... Preljuba žena, preljuba moja bčerica ...prosim vas vse skupaj odpuščanja, in molile zame. Pnjmi zadi lji / X>//(// > ljuba žena in odpusti mi vse, moli zame... je že božja volja tako, v svetih neljesih se vidimo. Božje dete Jezus naj vas vse skupaj blagoslavlja, / bogom, na svide nje v nebesih. Ljuba mama, odpustite mi, ko sem vas žalil in brate, spomnite se vi o molitvi na me, Ljuba mama! Lepo vas prosim oprostite mi, da sem vam storil to veliko žalost. Danes na veliki petek bom ustreljen. Molite za me! Zadnji pozdrav po- šiljam vam ljuba mama in bratu in si 'stri in vas vse skupaj prosim odpustite mi vsi skupaj molite, molite za mojo dušo... Pozdravljam vas še enkrat in prosim odpuščanja in molite za pokoj moje duše. Draga žena, Otroci in vsi domači! Božja volja je, da se ne vidimo več, zato vas vse poslednji č prisrčno pozdravljam in poljubljam. Draga žena iskrena ti hvala za vso ljubezen. Odpusti mi vse, s čimer sem te žalil, zlasti pa to zadnjo bridkost... Draga mati dragi bratje in sestre/ Ko boste lo pismo prejeli boni jaz že mrtev padel bom kot žrtev... Vse prosim odpuščanja za vse krivice. Bog vam vsem povrni. Za Boga in svoj narod sem živel in umrem... Molil bom za vas vse, ki jih iz srca ljubim in za vse druge. Vsem odpuščam iz srca, tudi tistim, ki so krivi... Danes se vam zadnjikrat oglašam s par vrsticami, ki vas vse skupaj zadnjikrat pozdravljam in vas prosim odpuščanje... Imam čisto lahko srce nisem nobenega ubil in nisem bil nobeden ropar in upam, da mi bo ljubi Bog to odpustil. Še enkr.u v.is vse skupaj presrčno poljublja vaš sin Tone. Preteklost pove, kdo smo in česa smo zmožni Odpuščanje je nekaj veličastnega. Mir, notranji mir je sad odpuščanja, sprave z ljudmi in Bogom. Sprava z ljudmi je seizmo-graf uresničenosti sprave z Bogom. V patriarhalnem kmečkem okolju še veljajo trdne moralne norme in vrednote; vprašanje sta le pristajanje nanje in napor za njihovo uresničevanje. Ob pismih talcev se izkaže, da jih je bila velika večina kmetov. Gre jim vse spoštovanje! Kakšna duhovna veličina, moralna trdnost in narodna samozavest veje iz njih! Kam se je vse to zgubilo v zadnjih desetletjih. Današnji položaj dokazuje, kako nujno je omenjene razsežnosti neprestano gojiti in obnavljati. Labilnemu sistemu vrednot in liberalistične razpuščenosti sta, se zdi, načelnost in zahtevnost do sebe tuja, žrtvovanje za druge nesmiselno. Je to vzrok za nemarnost do stotin in tisočev slovenskih žrtev med vojno in po njej? Še zmeraj nismo sprejeli nase odtenkov lis, da ne rečem madežev, ki nam jih je razkrila druga svetovna vojna. Prelomna knjiga, dovolj kritična, a tudi kolikor mogoče človeška uvidevna je v tem okviru Franceta Cerarja Padizan nekoliko drugače (1980). Ne idealizira, a tudi enostransko ne od- klanja. »Grozodejstva in krivice, ki so se dogajale med vojnej in po njej, ne obtožujejo samo njihovih storilcev. Obtožujejo nas vse, obtožujejo vse Slovence in vsakega človeka. Opozarjajo nas na to, kar smo in česa smo zmožni. Zato nikakor ni dovolj, če smo samo zgroženi nad tem, kaj nosi v svojem srcu pravzaprav lx>lj ali manj vsakdo izmed nas. Zato je tu primerno sočutje in ne samo usmiljenje. Tako se začenjamo zavedati svoje lastne odgovornosti...« Morda bi k lajšanju lx)lečine zaradi slovenskega bratomora in sramu nad njim pomagala ugotovitev, da je treba vkalkulirati v našo zavest arhetip kajnovstva, saj ne stoji le po naključju na skorajšnjem začetku knjige vseh knjig Kajnovo dejanje (prim. 1 Mz 4, 1-16). Se di na podlagi prikazanega kaj reči o slovenskem narodnem značaju? Da sta odpuščanje in sprava izredno dolgotrajen in globinski proces, ki je morda najbližji melanholičnemu značaju. Raje se potrjujemo negativno, brskamo po slabostih naših bližnjih kakor kokoš po gnoju, dobro pa sramežljivo zamolčujemo. A Gospod je dejal tudi, naj luči ne postavljamo pod mernik, da bo slavila nebeškega Očeta. (prim. 5, 13-16). Tudi zato imamo svetnike le v nebesih, na oltarjih pa ne. In vendar se zdi, da drugim lažje odpuščamo, kakor sebi. Do tujcev smo mehki, tudi kadar bi ne bilo treba, da sebe in svojih pa izredno trdi in strogi. A ni tudi to eden od vzrokov za tolike samomore, tako v individualnem kot skupinskem pogledu? Kaj pa je na stotine in tisoče pobitih in pregnanih v svet med drugo svetovno vojno in po njej drugega, kot karakteristika narodnega samomora? S tega vidika je naravnost simp-tomatično, da je, po pisanju Bojana Štiha »sprava pravzaprav te podana s praznikom dneva mrtvih«. »Praznujemo dan mrtvih, a v bistvu so to vsi sviti. Na dan mrtvih gremo vsi na pokopališče. Kaj mrtve sprašujemo, ali so umrli kot verniki ali kot neverniki, ali so umrli na tej ali oni strani. Na dan mrtvih narod enotno počasti svoje mrtve...« V isti sapi avtor dobrohotno omenja praznovanje božiča. Naj bo to za nas znamenje, da ne končujemo pričujoče obravnave s smrtjo, ampak z življenjem. Mrtvi so med seboj (in z Bogom) že zdavnaj sjjravljeni, sprava je potrebna živim. BOGDAN DOLENC Obnovljen spomenik »Bolnica Triglav« na Kolovcu Ob ogledu spomenikov iz prve in druge svetovne vojne, ki jih je Oddelek za družbene dejavnosti opravil skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju v jeseni 1997, je bilo ugotovljeno, da sta »nova« bolnica in maketa nekdanje Bolnice Triglav, nekaterim bolj znane kot Lukove bolnice potrebni obnove, urediti pa je bilo treba tudi okolico. Ureditev okolice spomenika so vključili v program javnega dela »LJtejanje in čiščenje okolice spomenikov«, s katerimi je Občina Domžale nadaljevala letošnjo pomlad. Delavci so iz okolice ipomertJka odstranili vso podrast, suho drevje in odstranili drevje, ki je ogrožalo spomenik. Urejen je bil do- stop do six>menika, zgrajeni novi mostički in urejena drenaža okoli bolnice. V akcijo se je vključila tudi Zveza liorcev iz Racbmelj. Občina Dom- žale je finančno podprla dela, ki so bila izvedena: fjrekritje strehe, barvanje, čiščenje spomenika ter izdelava nejvega napisa na spomeniku. V. /lamnik Domžale JEGLIČEVI NISO OSTALI SAMI Pomoč za hišo od srca Eden izmed dogodkov iz leta 1997 ki ne bo pozabljen, je tragična smrt svetovno znanega alpinista, Domžalčana Janeza jegliča. Brez zvestega prijatelja so ostali planinci, njegovi prijatelji, še posebej tragična pa je bila izguba za njegovo mlado družino, ki si je skupaj z možem in očetom v Jaršan začela graditi dom. Nihče ni stal ob strani, ko je bilo treba pomagati. Poleg drugih oblik pomoči, ki so jih za mlado družino organizirali planinci, organizirana prodaja umetniških del in druge akcije, je v tem času potekala posebna akcija v KS Jarše-Rodica. O njej mi je nekaj več povedal g. Štefan Oražem, firedsednik komisije, ki je vodi-a in koordinirala zbiralno akcijo. Že konec novembra lanskega leta smo vodstvo Krajevne skupnosti larše-Rodica, Karitas, Rdečega križa, Kulturnega društva Groblje, Prostovoljnega gasilskega društva Jarše ter ZB |arše razmišljali, kako bi pomagali mladi družini Jeglič1, ki se je že pred leti odločila, da si v naši krajevni skupnosti ustvari nov dom. Pobuda je bila skupna? Po mnogo prezgodnji smrti alpinista Janeza Jegliča je ostala nedokončana hiša in odločili smo se, da jo s skupnimi močmi pomagamo dokončati. Stopili smo skupaj - KS in vsa društva ter izpeljali nabiralno akcijo, v kateri je petnajst ljudi obiskalo prav vsa gospodinjstva v naši krajevni skupnosti, v akcijo pa smo vključili tudi del Krajevne skupnosti Slavka Šlandra - do magistralne ceste, saj ta del spada pod župnijo Jar-še-Rodica. Posebej smo pripravili tudi obiske podjetij, podjetnikov in obrtnikov. Na nekatere smo se obrnili z dopisi, večino pa smo obiskali. Kakšen je bil odziv? Zelo dober, saj smo skoraj povsod naleteli na veliko pripravljenost pomagati mladi družini. Ljudje so se odločali za pomoč v obliki finančnih prispevkov, nekateri so se odločili za pomoč pri gradnji, nekateri pa so prispevali tudi material. Lahko rečem, da so vsi, ki smo jih obiskali, dokazali svojo pripravljenost za pomoč. Kakšna je bila konkretna pomoč? Z zbranimi prispevki so bili v novi hiši narejeni izravnalni tlaki in fasada, kupili smo rolete, narejene pa so bile tudi notranje stopnice. Vse to je bilo mogoče narediti le, ker smo povsod naleteli na pripravljenost za pomoč in nenazadnje tudi zato, ker so vsi izvajalci ponudili popust - nekateri kar velik. Je pomoč še vedno dobrodošla? Seveda, saj se vsi skupaj zavedamo, da bo mlada družina le te/ko sama zmogla^ dokončati novogradnjo. Zato'vabimo vse, ki so pripravljeni pomagati, da finančna sredstva nakažejo na žiro račun 50120-620-149-05-1300113-10422920 Župnijska Karitas Jarše -Za pomoč družini Janeza Jegliča. Morda še kaj ob koncu najinega razgovora? V imenu vseh pobudnikov in organizacijskega odbora, pa tudi v imenu družine Jeglič bi se rad iskreno zahvalil za vse prispevke, s katerimi so naši občani, vsak po svojih močeh, pomagali v zbiralni akciji. V. VOJSKA PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO Zakaj prav nama? Živimo v hiši ob povezovalni cesti Ihan - Vir, Krumperška 12, in imamo že kar precej časa težave zaradi prostora ob hiši oz. služnostni poti, za katero smo pred leti po dogovoru odstopili del svoje zemlje, tako da je pot dovolj široka za vse uporabnike. Ob poti imamo majhen zelenjavni vrt, ob katerem so nasajene tudi rože, saj ima vsak ob hiši rad lepo. Ker smo z zemljo bolj na tesnem, smo ob ograji uredili tudi parkirni prostor za obiskovalce. Kdo ve zakaj smo morali po odločbi pristojnega inšpektorja že pred časom podreti del ogaje, ki je stala na naši zemlji, naj bi pa bližnje sosede ovirala pri zavijanju na služnostno pot - menda smo se Posvet o neposredni demokraciji v lokalni skupnosti Društvo za kakovost življenaj in dela v mestu (s sedežem v Sežani) je v okviru projekta »Neposredna demokracija in decentralizacija v lokalni samoupravi« po programu za demokracijo Phare&Tacis v sodelovanju z Občino Domžale konec maja pripravilo posvet članov in predstavnikov svetov krajevnih skupnosti iz občin Domžale, Vodice in Izlake. Na posvetu sta poleg vodje projekta ga. Ide Čuden Rebula in županje občine Domžale ter njenih sodelavcev sodelovala tudi mag. Matevž Krivic, sodnik Ustavnega sodišča, ter dr. Albin Igličar, profesor na Pravni fakulteti. Več o posvetu v prihodnji številki. V. V. premalo umaknili s poti. Podrli smo jo sami, ker nismo imeli zanjo dovoljenja, pustili pa njen manjši del. Ta imena ograja sploh ne zasluži, saj smo z njim ščitili le nasajeno cvetje. Dobili smo odločbo, da moramo podreti tudi to, a tega nismo storili, ker je na našem in ker v ničemer ne ovira uporabnikov poti. Ko nas ni bilo doma, so prišli: pristojni inšpektor s (xilicijo in delavci in so po našem mnenju čisto brez potrebe podrli delček ograje in iz zemlje izruvali dva malo večja betonska količka (vareje), češ da vse to ovira dostop, kar sploh ni res. Zelo nam je bilo hudo, ker se je to zgodilo, saj o datumu rušitve sploh nismo bili obveščeni, niti nas ni bilo doma, povrh pa bomo morali menda plačati še kazen, ki bo za dva upokojenca veliko breme. Sprašujemo se, zakaj je to potrebno. Kaj pristojnega inšpektorja, ki po našem mnenju pristransko gleda na interes vseh, ki pol upo rabljamo, res tako moti pol nV privatnega zemljišča, na katerem so posajene rože in zaščitene z nekaj količki? Kaj ni nobenih drugih nepravilnosti, da se morajo službe; kljub prošnjam in prizadevanjem, da bi ta košček zemlje obdržali zase, da bi pridobili ustrezno dovoljenje, lotevati »črne gradnje«, ki to sploh ni, in to kar s policijo. Hkrati pa sprašujeva tudi, zakaj je Komunalno podjetje brez naše vednosti odpeljalo »vareje«, ne pa tudi dni go zemljo, saj bi vse skupaj lahko pospravila sama. Če pa so že samovoljno odpeljali, naj bi odpeljali vse. Morda je to za večino bralcev malenkost, za naju je to največja krivica, ki se nama je zgodila! MARIJA IN KAROL PRAŠNIKAR Na podlagi 20. člena Zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96) izdaja Volilna ko misija referendumskega območja Trzin SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje na referendumu za izločitev dela občine Domžale v novo občino Trzin, dne 21. junija 1998 na referendumskem območju, ki obsega območje naselja Trzin. VOLIŠČE 06.01 OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I, Mengeška 7b, TRZIN Trzin: Habatova ulic,), h Mineva cesta, Kmetičeva ulica, Kidričeva ulica, Kratka pot, Ljubljanska cesta, Mengeška cesta, Za hribom, Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica. VOLIŠČE 06.02 OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II, Mengeška 7b, TRZIN Trzin: Blatnica, Brezovce, Brodišče, Bergantova ulica, Cankarjeva ulica, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Košakova ulica, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica, Motnica, Na jasi, Partizanska ulica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Prevale, Reboljeva ulica, Špruha, Trdinova ulica, Ulica pod gozdom, LJlica Kamniškega bataljona, Ulica Of, Ulica bratov Kotar, Vegova ulica, Župančičeva ulica, Zupanova ulica. VOLIŠČE 06.03 OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, DOMŽALE Pi lasovanje. Republika Slovenija Volilna komisija referendumskega območja Trzin Številka: 00900-2/98 Datum: 27 5.1998 PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE Peter Golob, dipl. pravnik, I. r. Društvo invalidov Domžale Društvo invalidov Domžale tudi v letošnjem letu uspešno uresničuje svoj program dela. Vodstvo si prizadeva, da bi v različne oblike dela vključilo kar največ svojih članov, ki si z letovanji, izleti, kolesarjenji, športnimi dejavnostmi in drugimi oblikami rekreacije izboljšujejo zdravje, hkrati pa lepšajo svoje dni. Tako so se sredi maja napotili po naši občini s kolesi. Več kot štirideset kolesarjev se je po večurnem kolesarjenju prijetno utrujenih zbralo na kosilu v gostišču Kovač: na Ko-ličevem, medtem pa si je manjše število članov organizirano ogledovalo gracJove Ludvika Bavarskea v Nemčiji. Izlet je bil še posebej prijeten, saj je bilo pol udeležencev iz pobratenega Društva invalidov Izola, med njimi tudi predsednik g. Višnjevec, z domžalske strani je bila gospa Dragica Sodnik, izlet pa je prijetno vodila Karmen. Društvo invalidov Domžale je v letošnjem letu že organiziralo več letovanj v hotelu Delfin v Izoli, pravkar pa se v Krapinske toplice odpravlja večja skupina invalidov, ki so vedno navdušeni nad toplim sprejemom, predvsem pa nad vročo zdravilno vodo. Društvo invalidov Domžale valji vse svoje člane, da se jim pridružite, hkrati pa vam želi prijeten dopust! V. V Društvo upokojencev Domžale - obvestilo Vse člane Društva upokojencev Domžale obveščamo, ria je srečanje upokojencev Slovenije dne 18. 6. 1998 v Celju. Organizirali vam bomo avtobusni prevoz z avtobusne postaje v Domžalah. Odhod avtobusa bo ob 7 uri zjutraj. V Celju je organizirana malica, ki jo plača vsak posameznik. Po končanem programu pa se bomo odpeljali na kmečki turi- zem, kjer lx> (oskrbljeno za hrano in pijačo. Dne 20. 6. 1998 pa imamo na željo članov organiziran izlet v Gorico, obisk muzeja v Kobaridu, Sv. Gore. Možnost nakupovanja v Stari Gorici (potni list). Prosimo, da se za izlet čimprej prijavite v pisarni društva, in to vsak ponedeljek ali petek od 9.-12. ure. Odbor DU Domžale OBNOVLJENI PARK URADNO ODPRT Godba, mažoretke, taborniki, Napredek in še kaj Ker je slabo vreme preprečilo, da bi bila slovesnost ob odprtju obnovljenega parka ob Občini Domžale potekala v okviru letošnjih prireditev ob prazniku občine, je bila prireditev prestavljena v maj. Obnovljen park, v katerem so se nekoč dobivali zaljubljenci, je z novo ureditvijo postal prijetna zelena oaza sredi mesta, v kateri je našla svoje mesto tudi nova fontana. Ker je življenje na našem območju veskozi povezano tudi z energijo številnih voda, je bil najbrž že čas, da je tudi naše mesto dobilo prvo fontano in s tem sproščeno, razgibano skulpturo, ki bo vsem obiskovalcem parka sporočala, da je življenje vendarle lepo, mladost svetla in prijetna. Fontano, ki lepša obnovljeni park, je izbrala posebna komisija, ki jo je vodil mag. Črtomir Frelih. Avtor fontane, kipar Drago Rozman, je o svoji stvaritvi zapisal, da je fontana s svojo razigranostjo in prepoznavno radoživostjo optimizma darilo domžalski mladosti in vsem mladim generacijam. Predvsem mladi ljudje naj bi v skulpturi dobili spodbudo za pozitivno razmišljanje in ravnanje. Polmdnk a za obnovo parka in postavitev fontane je bila Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale. Slovesnost je prijetno vodil g. Vito Kotnik, pričela jo je I )omžalska godba, skupaj z njo pa so se na slovesnosti prvič predstavile v Domžalah mažoretke, ki so širši javnosti že zaplesale na spomladanski cvetlični razstavi v Volčjem Potoku. V okviru Turističnega društva Domžale pod vodstvom ge. Ive Knavs pridno vadijo že dobre pol leta in prepričani smo, da lx>do postale del kulturnega življenja Občine Domžale in da lxxk> skupaj z Godbo Domža le se velikokrat nastopile. Praznično razpoloženje v obnovljenem parku je pomagal oblikovati tudi NAPREDEK Domžale, saj je obiskovalce razveselil s sladkimi dobrotami. Domžalski taborniki Rodu skalnih taborov letos praznujejo 45-letnico svojega delovanja in so ob odprtju parka pripravili taborniško tekmovanje. Predsednik g. Darko Jenko je na kratko predstavil njihovo delo. Na koncu so domžalski godbeniki pripravili promenadni koncert. V. V. Foto: ROK MAJHENIČ Območno združenje RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Ljubljanska c. 34 1230 DOMŽALE Zbrana sredstva za potres na Tolminskem Območno združenje Rdečega križa Domžale je takoj po rušilnem potresu na Tolminskem začelo akcijo zbiranja denarnih prispevkov v osnovnih šolah občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica, kjer naj bi vsak učenec prispeval vsaj 300,00 SIT. Do 21. 5.1998 so šole nakazale na zbirni račun RK sredstva: 1. Osnovna šola Mengeš 194.000,00 SIT 2. Osnovna šola Jurij Vega Moravče 122.420,00 SIT 3. Osnovna šola j. Kersnik Lukovica 83.550,00 SIT 4. Osnovna šola Blagovica 26.800,00 SI I 5. Osnovna šola Rodica 121.900,00 SIT 6. Osnovna šola Domžale 214.300,00 SIT 7 Osnovna šola V. Perka 159.270,00 SIT 8. Osnovna šola Dob 90.650,00 SIT 9. Osnovna šola Trzin 103.800,00 SIT 10. Osnovna šola Preserje l $5.050,00 SIT 11. Osnovna šola Krtina 24.500,00 SIT 12. Rdeči križ Ihan 92.(300,00 SIT 13. Rdeči križ Peče 13.000,00 Sn 14. Osnovna šola Krašnja__12.740,00 SIT SKUPAJ 1.393.980,00 srr Sredstva so bila nakazana na žiro rač. RKS, ki je db sedaj zbral prek 83.500.000,00 SIT finančne pomcx*i ter na prizadeta območja občine Kobarid in Bovec oz. v I )režnk o, I )režniške Kav ne ter Lepene posredovala 4.5 Ion prehrambnih izdelkov, higienskih pripomočkov, nastanitvene opreme, grelnih teles ter brezalkoholnih pijač - zlasti vode v plastenkah. Med |)rvomaj-skimi počitnicami je RKS pripravil letovanje za 66 šolcx>bveznih otrok rta I )ebelem rtiču in konec meseca maja še za 110 predšolskih otrok. V |>rihoclnjih dneh bo na prizadela območja pO srecloval večje količine ()rehrambnih izdelkov, higienskih pripomočkov, material za obnovo porušenih (lomov. Območno združenje Rdečega križa se zahvaljuje učencem, mentorjem in vodstvu os. šol za zbrana sredstva. Domžale /lamnik Na prisrčen sprejem bo zlatoporočenca Zoro in Viljema Hajdiča ter njune otroke spominjala tudi fotogarafija z županjo Cveto Zalokar Oražem. Čestitkam se pridružuje tudi Uredniški odbor Slamnika! ISKRENE ČESTITKE! Zlatoporočenca Zora in Viljem Hajdič Zlata poroka je družinski praznik, je praznik sreče dveh zakoncev in njunih najbližjih, ki jim je usoda dobrohotno naklonila pet desetletij skupne sreče in zadovoljstva, nepozabnih skupnih doživetij in spominov, ki se prepletajo v pogovorih z otroki, vnuki, s prijatelji in znanci, ki se veselijo njune sreče. »če je 50 let držalo, pa bo še naprej, in če je bilo tedaj skromno, tudi sedaj ne želiva kakšne velike slovesnosti«, sta mi zaupala zakotna Zora in Viljem Hajdič, ki jesen svojega življenja preživljata v prijetni hiši v Gubčevi ulici 46 na Viru. Okoli hiše je velik, lepo urejen vrt, ki zlasti od gospe Zore zahteva veliko dela, medtem ko gospod Viljem vedno najde kakšno delo okoli hiše. Pet desetletij skupnega življenja jima je prineslo vsega: veliko lepega, srečnih dni ob rojstvu štirih otrok, gradnjo hiše, pa tudi skrbi in žalostnih dni, a sta jih, vedno znala premagati z razumevanjem in spoštovanjem drug do drugega in tega jima tudi danes ne manjka. Ampak v hiši mora biti en sam gospodar, kjer sta dva, ni dobro, pravi gospod Viljem, ki mu ni prav nič nerodno povedati, da sta glavna oba, ampak gospa Zora malce bolj, kar je še od tedaj, ko je gospod Viljem hodil v službo, popoldne še zidaril, ona pa je bila s štirimi majhnimi otroki doma in je vedno znala ravno prav obrniti vsak tolar, da številna družina ni bila nikoli lačna. Zlatoporočenka Zora Sankovič je rojena v Krtini 24. januarja 1924 »pri Severju«. Mama je bila Volčinijeva, ata pa Primorec iz Vodic:, starša pa sta šestim dekletom in dvema fantoma vselej vcepljala poštenost in delavnost. Prva tri leta je hodila v staro dobsko šolo, nato pa je oče v okviru agrarne reforme dobil nekaj zemlje v Prekmurju in družina je odšla v Žitkovce, kjer so si v okviru kolonije /gradili hišo. S[>ominja se dobre, a stroge matere, dobrovoljnoga očeta in šole v Dobrovniku, prijaznega učitelja, ki jih je učil cerkvenih in narodnih pesmi. V maju 1942 so vas izselili. Dekle Zora je nekaj časa gospodinjila družini tedanjega župana Erda, nato pa do marca 1945 / domačimi ostala v lagerju Šarvar. Od tu so spomini na mater, na kotliček, ki ga ni nikoli izpustila in ga je prinesla junija v oropano domačijo. Od tu je šla gospa Zora za kratek čas v službo na občino Dobrovnik. lahko bi šla tudi v šolo, pa si je želela oditi v bližino rojstnega kraja, kjer je bila na Viru parcela in hišica. Zaradi šibkega zdravja je kar težko dobila službo v Induplati in se v letu 1945 vrnila na Vir. (idspod Viljem se je rodil 5. junija 1924 v nekdanji (iornji I endavi, sedaj se kraj imenuje Grad, v številni družini dvanajstih otrok kot predzadnji. Oče bognar je z majhno kmetijo, ki je omogočala, da otroci niso bili nikdar lačni, skupaj z materjo skrbel /a številno družino, od katere so šli starejši pO svelu, Viljem pa že pri štirinajstih za hlape a. I el.i I942 je odšel v Nemčijo, od koder je PO dveh letih, ko bi moral v nemško vojsko, ušel domov in se tu skrival pred madžarsko vojsko. Od zgodnje spomladi I945 je po magal pri kopanju obrambnih jar kov in se nato vključil v vojaško enoto, ki je junija 1945 prišla peš v Ljubljano. Spominja se, kako je bila njegova X. brigada zadolžena za zbiranje in hrambo eksplozivnih sredstev, ki so jih hranili na območju sedanje OIČ Trzin. Sedež je enota imela v Cerkljah, od tu je prišel tudi v Radomlje in se ob veliki noči 1946 prvič srečal z gospo Zoro. Preskočila je iskrica in zveza med dvema mladima človekoma sč je utrjevala in še posebej utrdila, ko je gospod Viljem 18. aprila 1948 zapustil vojsko, se vrnil v Prekmurje, hkrati pa svoji bodoči ženi napisal pismo, da bi rad prišel na njen konec, če bi le kje našel delo. Delo je dobil v Papirnici, njegov brat je v Gradu, kjer sta se 2 V maja 1948 poročila, pripravil majhno gostijo in zaživela sta skupno življenje. V prijazni, tedaj še majhni hišici na Viru, se je začela skupna življenjska pot današnjih zlatoporočencev. Njima se je leto dni kasneje pridružil sin Viljem, nato pa še Zorka, ki nadaljuje družinsko tradicijo, saj je njen mož tudi iz Prekmurja. Na Viru živi tudi sin Sandi z družino, sin janež je optik, zlatoporočenca imata sedem vnukov in prav vsi ju imajo radi. Rada ju obišče tudi vnukinja iz Švedske. 11 let je gospa Zora go spodinjila, ata je hodil v službo in popoldne zidal. Dinar na dinar, o[x>-ka na opeko, brez posojil, do katerih sta bila vselej nezaupljiva, ki jo je ga. Zora navozila tudi iz Radomelj, in rasla je hišica, z njo pa tudi Otroci, ki jih je mama vozila z vozičkom, ko je k bližnjim kmetom v Dob hodiia pomagat, da je bilo za prašička in boljše življenje. Leta so minevala, otroci so z veliko pomočjo dveh staršev odhajali od doma, sama pa rada še danes obiščeta svoje Prekmurje, sorodnike in znance, pa tudi grobove staršev in rada imata pokrajino na tem koncu Slovenije. Njuno veliko veselje je narava, kjer nabirata borovnice in lisičke in če bo zdravje, pravita, bo tudi v prihodnje to njun najljubši dopust, Mama je bila vedno skrbna gospodinja, rad poudarja gospod Viljem in skupaj občudujemo fotO grafije / vic »ženim sadjem in zelenjavo ter sokovi, ki jih je gospa Zora tudi razstavljala. Veliko je tudi gi ibeli nov, v katerih je všitih veliko ur njenega časa. Danes najraje pogledata televizijo, prebereta časopis, gospa Zora splete nogavice4, nato pa je Žena vrsti gozd in njegovi sadeži. Gospa Zora je upokojitev dočakala v LIP Radomlje, gospod Viljem pa v Papirnici Količevo. Njuna velika želja je, da bi tudi v jeseni življenja lahko ostala v svoji jirijazni hišici, da bi skrbela drug za drugega, kakor sta za mamo gospo Zore, da bi ostala skupaj z otroki in vnuki, ki so jima pripravili čudovito praznovanje zlate poroke in da bi vsa leta, ki so jima še namenjena, lepo preživela. Njuni iskreni želji se je pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, zlatoporočenca Hajdič in njune najbližje je povabila na sprejem in jima zaželela, da bi sreča, ljubezen in razumevanje, ki so že pet desetletij doma pri Hajdičevih na Viru v Gubčevi ul. 16, tam ostali tudi v prihodnje, v večji meri pa naj se )im pridruži tudi zdravje! V. V. Z OBČNEGA ZBORA KAMNIŠKO ZASAVSKE PODRUŽNICE Letos praznujejo 25-letnico dela Taka srečanja in pogovori o izkušnjah v premagovanju posledic bolezni multipie skleroze nam zelo veliko pomenijo, je bilo pogosto slišati na nedavnem občnem zboru Kamniško zasavske podružnice Društva multipie skleroze Slovenije na Trojanah. Ta podružnica je ena med najbolj dejavnimi v Sloveniji, vodi pa jo Helena Hro-vat iz Domžal. Vanjo je vključenih 130 bolnikov z območja kamniške, domžalske, mengeške, moravske, lukoviške in zasavskih občin. Zbor je vodila Zvonka Zupančič, |io-verjenica za Zasavje. Največ so govorili o izkušnjah z različnimi oblikami terapije, s katerimi pomagajo premeščati posledice te težke bolezni, o pestri š|x>rtni dejavnosti članov (njihove ekipe so dosegle prva mesta na vseh dosedanjih državnih športnih tekmovanjih) pa tudi 0 letošnjem praznovanju 25-letnice bogatega delovanja društva, ki ga bodo praznovali 4. junija v Domu španskih borcev v Ljubljani. Med letošnje naloge so si zapisali Člani Kamniško zasavske podružnice DMS na občnem zboru na Trojanah (foto F. S.) med drugim obiske najtežjih bolnikov, izvedbo srečanj s strokovnim predavanjem, organizacijo tedenskega razgibavanja in seveda športno srečanje, ki bo 10. junija na balinišču pri gostišču Bevc v Lukovici. Gostilničar Stane lemc je namreč že vrsto let zelo aktiven športni re- ferent podružnice in organizator športnih tekmovanj. V teku so tudi pogovori z vodstvom Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, da bi svojim članom cjmogočili terapijo z jahanjem na konjih (bipoterapijo). FRANC SVETEL) Iz življenja in dela društva upokojeneov Vir Ker smo zopet zaključili eno leto z rednim letnim občnim zborom dne 27 marca 1998, je prav, da tudi drugim prebivalcem KS Vira in vsem povemo, kaj smo v letu 1997 naredili za naše upokojence in kaj smo planirali za leto 1998. 2e udeležba na obč. zboru (več kot 160 članov, g. Stane Simčič predstavnik ZDUS ter 12 predstavnikov drugih povabljenih KS, ZB, RK, gasilcev, sponzorjev, DU Mengeš, Društva invalidov i. t. d.') nas zavezuje, da se bomo še bolj aktivno vključili v delo KS in še posebno za izboljšanje življenja vseh upokojencev KS Vir. V letu 1997 smo organizirali izlete in srečanja, na katerih je sodelovalo več kot 200 članov, l/letov s kolesi se je udeležilo več kot 50 članov, na razstavi je sodelovalo s svojimi izdelki čez 100 razstavljalcev, aktivno smo se vključili v praznovanje sedemsto letnice Vira, udeležili smo se srečanja upokojencev Slovenije v Celju. Zelo aktivno je začel z delom Krožek samopomoči ostarelih, bolnih in osamljenih, tekmovali smo v balinanju in tudi organizirali tekmovanje za prehodni pokal, dvakrat obiskali vse bolne člane, ostarele in invalide s skromnimi darili ter se z njimi pogosteje družili, sodelovali / drugimi društvi, šolami, kadar so nas povabili in na zadnjo pot pospremili 7 članov s praporom, svečami, izplačat svojcem društveno po-smrtnino ter poskrbeli za izplačilo državne posmrtnine. (ipravili smo še več del kot na primer: pripravili pripombe na nov pokojninski zakon; fe smo posredovali g. SimčiCu, da jih lx> prenesel naprej. Ves čas pa si pri/a devamo, da bi vendarle pridobili se en dom upokojencev ter postorili vse potreb no za novo registracijo društva, pripravili proslavo oh Dnevu starostnikov in Tednu otroka ter razstavili zdravilne rastline g. Jožeta Vodlana in povabili k sodelovanju na razstavi čebelarje, gostilničarje, mesarje in delovne organizacije s prehrambenimi izdelki (Žito, Oljarna) ter tako ugotovili, da je na Viru veliko delovnih ljudi, le da zanje ne vemo. Prav zato pa se jim ob tej priliki res iskreno zahvaljujemo za delo in pomoč pri delu DU Vir, še posebej vsem članom upravnega in nadzornega odbora, vsem članom DU Vir, vsem sponzorjem, KS Vir za pomoč in razumevanje, gospe županji, Centru za soc. delo obč. Domžale (g. Lečnik, g. Pečnik ter g. direktorici g. Horvato-vi). Želimo si samo, da bi bilo naše delo tudi v tekočem letu vsaj tako uspešno kot lansko. Vso pozornost bomo tudi letos namenili vsem starejšim, bolnim, invalidom in osamljenim, sodelovali pri aktivnostih za izgradnjo doma starejših občanov, prizadevali si bomo za še en krožek samopomoči ter se še aktivneje vkjučili v razpravo o reformi novega pokojninskega zakona, sodelovali bomo s KS in društvi v njej, pripravili razstavo, izlete, kolesarjenja, sprehode v naravo, organizirali nekaj predavanj ter srečanj upokojencev, sodelovali na tekmovanjih balinarjev ter na Srečanju upokojencev Slovenije, opravili pa tudi druge dele, da nam bo tudi v tretjem življenjskem obdobju čim lepše. Predsednica DU Vir BETKA POTOČNIK Naj DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE j nikoli več ne bo vojne! V Novem mestu je bila pred kratkim 5. delovna konferenca Društva izgnancev Slovenije, katere se je udeležilo blizu 200 delegatov in gostov iz cele Slovenije, med njimi sta bila tudi Jožef Kve-der, predsednik domžalske krajevne organizacije, ter tajnica Vera Vojska. Po kratkem kulturnem programu in pozdravu g. Francija Koncilije, župana občine Novo mesto, ki je g. Vladu Deržiču, predsedniku slovenskega društva, izročil priznanje in finančno pomoč, smo zbrani delegati najprej prisluhnili |X)r(x1lu o delu Društva izgnancev Slovenije v preteklem letu. V njem so bile predstavljene številne akcije društva, zlasti uspešne so bile vsakomesečne tiskovne konference v Cekinovem gradu, na katerem vodstvo društva predstavlja posamezne segmente izgnanstva. Žal pa še vedno ostaja vrsta nerešenih vprašanj, ki onemogočajo, da bi številni izgnanci po več kot petih desetletjih dobili moralno in materialno odškodnino. Tako je v parlamentu že dlje časa predlog za dopolnitev Zakona 0 žrtvah vojnega nasilja, ki bo omogočil: • vključena bodo italijanska, madžarska in druga koncentracijska taborišča, • uveljavljen status begunca za tiste žrtve, ki so bile pregnane z doma zaradi požiga vasi s strani okupatorja in se niso mogle vrniti na svoje domove, • polna odmera pokojnine po 14. členu, • poračun pokojnine po tem zakonu gre od prvega dne naslednjega meseca po vloženem zahtevku za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, • žrtvam vojnega nasilja se prizna povečana pokojnina za vsako leto nad dopolnjeno pokojninsko dobo za 1% (največ 5%), • pri uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka in pri uveljavljanju si k ialno varstvenih pravic se doživljenjska mesečna renta ne upošteva pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa oziroma zneska skupnih dohodkov, ki je predpisan kot pogoj za pridobitev pravic. Kljub številnim obljubam pa še do danes Državni zbor RS ni obravnaval predloga Zakona za poplačilo vojne odškodnine - za drugo obravnavo sklada za poplačilo vojne odškodnine, katerega vsebino še vedno usklajuje medresorska komisija, od katere Društvo izgnancev zahteva, da takoj prične z delom in ne preneha z njim, rbkler vsebina Zakona ne bo usklajena v taki meri, da bo primerna za obravnavo in sprejem v državnem zboru. Člani društva so posebej opozorili, da vsak dan umre veliko število slovenskih izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja, zato ni pošteno zavlačevanje zakona. Med upravičenci se poraja čedalje večje nezadovoljstvo zaradi odlašanj sprejemanja tega zakona in vse več je tudi vprašanj, ali tudi vlada samostojne Slovenije noče ali pa ni sposobna (x>praviti krivic in zagotoviti pravice slovenskim izgnan cem 1941-1945 kot prvim množičnim žrtvam nacizma ter drugim žrtvam vojnega nasilja po več kot 50 letih. Poleg drugih pripomb na določila omenjenega zakona l (rustvo od svojih predstavnikov v medresorski ko misiji zahteva, da zastopajo stališče, da se višina oi Iski dnine t k »tem zakonu določi glede na vrsto, obliko in trajanje nasilnega dejanja oz. prisilnega ukrepa, dolcx*enega z zakonom, za I ii isilni i izgnane Slovence pa se pred-laga, da višina odškodnine ne bi bila nižja od 45.000 SIT za vsak mesec pretrpljenega nasilja. Skupščino Društva je pozdravilo kar nekaj sorodnih republiških organi-zar ij, še posel*-] pozorno pa smo pri sluhnili predstavnici Ministrstva za družino, delo in socialne zadeve, ki je obljubila, da bo Ministrstvo z novo zaposlenimi delavci skušalo pohiteti in čimprej opraviti revizijo odločb, ki jim jih odstopajo upravne enote, Se vedno pa velja, da imajo prednost starejši in bolni izgnanci. Ob koncu še dve informaciji, ki sta zanesljivo zanimivi tudi za vse člane Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale: 6. junija 1998 bo vseslovensko srečanje izgnancev v Kamniku. Tja bo peljal poseben vlak, prispevek posameznega udeleženca (za hrano in pijačo) pa je 500 SIT. Pismene prijave sprejema Društvo izgnancev Domžale, po telefonu pa svojo udeležbo lahko sporočite g. Jožetu Kvedru, predsedniku društva. 12. junija 1998 bo tradk:ionalno srečanje izgnancev v Mostecu. Krajevna organizacija bo zagotovila brezplačen prevoz vsem članom, ki so se že prijavili, vsi ostali interesenti pa podrobnejše informacije o odhodu avtobu-sov lahko preberete v naslednjem SIAMNIKU. V. V Med dejavnosti, ki jih za svoje člane pripravlja Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale so tudi obiski zanimivih krajev v Sloveniji in tujini. Tako so lani nekdanji izgnanci obiskali tudi rojstno hišo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna v Vrbi. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKA pri MENGŠU RAZPISUJE 11. MEDDRUŠTVENO ČLANSKO GASILSKO TEKMOVANJE ZA »POKAL LOKE« pod pokroviteljstvom GZ MENGEŠ in OBČINE MENGEŠ. Istočasno je to tudi Občinsko tekmovanje GZ MENGEŠ. Tekmovanje bo v soboto, 27. junija 1998. s pričetkom ob 14. uri na prireditvenem prostoru v Loki pri Mengšu (ob cesti Na gmajni). TEKMOVALNI PROGRAM ZA ŽENSKE IN MOŠKE DESETINE: 1. Vaja z motorno brizgalno (str. 81) 2. Štafeta na 400 m, brez ovir (str. 111). Označba v oklepaju se nanaša na knjigo: Gasilske- in gasilskošportne tekmovalne discipline, leto izdaje 1997. Osebna oprema tekmovalcev po pravilih GZS - brez sekirice, dodatek na starostni sestav ne bo upoštevan. NAGRADE tekmovanja za »POKAL LOKE«: Prve tri uvrščene desetine prejmejo pokale, zmagovalni desetini v obeh konkurencah pa še prehodna pokala. Prijave sprejema društvo predhodno oz. na dan tekmovanja do 17. ure, lahko pa se predhodno prijavite po telefonu: 061/73-88-38 ali 73-01-90 (g. Robert RUČIGAJ). Razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in diplom bo po končanem tekmovanju na prostoru pri gasilskem domu. Ob prijetnih zvokih priznanega ansambla STOPAR, ter dobri postrežbi loških gasilcev pa se boste zabavali še pozno v noč. Vabijo loški gasilci! 8JUNIJ ROŽNIK /lamnik Domžale Zborovanje gasilske zveze Delegati Prostovoljnih gasilskih društev (PCD) in Prostovoljnih industrijskih gasilskih društev (PIGD), združeni v Gasilsko zvezo (GZ) Domžale, so imeli letošnjega 20. marca volilni občni zbor v Gasilskem domu Žeje-Sv. Trojica. Navzočih je bilo 43 delegatov (manjkalo jih je osem) ter gostov iz GZ Slovenije in GZ Mengša, Moravč, Lukovice, Litije in Kamnika. V otvoritvenem nagovoru jih je pozdravil predsednik Zveze, Marjan Slatinar. Z minuto molka so se spomnili v preteklem obdobju umrlih gasilcev in pred kratkim preminulega poveljnika GZ Slovenije, dipl. ing. Antona Sentocnika. Delovni predsednik je bil nam dobro znani gasilski aktivist, Aleksander Rihtar, člani pa so; Marjan Slatnar, Marjan Ručigaj in edina navzoča gasilka Tatjana Rokavec. Delegati so najprej poslušali poročila organov zbora. Med njimi sta zlasti izstopali poročili predsednika Marjana Slatnarja in poveljnika laneza Breceljnika. Razgrnila sta Široko paleto dejavnosti članov in organov GZ Domžale. Iz njih vsebine se da sklepati, da so na prejšnjem občnem zboru sprejeli odlok o razdružitvi prvotne Gasilske zveze. Tako so nastale štiri nove Zveze: Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Hkrati je bila imenovana komisija, ki je uspešno opravila delitev premoženja in druga razdružitvena dela. Naši gasilci so bili zlasti ponosni na zlato odličje tekmovalne enote PGD Dob na gasilski olimpiadi na Danskem, o čemer je Slamnik že poročal. Dobre uspehe so društva dosegala na gasilskih vajah in meddrušrvenih, občinskih ter drugih tekmovanjih. Bistvo teh je v tem, da so s pripravami mnoge strokovno usposabljali na gasilskoresevalna dela za hitro intervencijo v primeru kakršnekoli nesreče. Gasilci uspešno sodelujejo z vodstvom občine, z izpostavo Ministrstva za obrambo v Domžalah in občinskim štabom za civilno zaščito. Prav tako si preko medijev prizadevajo za čim boljšo informiranost občinstva o svoji vsakovrstni dejavnosti. Gasilska društva so se tudi v lanskem letu odzvala razpisu tekmovanja Turistične in Gasilske zveze Sbvenije za najboljše urejen gasilski dom. V tem so bili uspešni zlasti PGD Domžale, jarse-Rodica in Stob, za kar so prejeli pisne pohvale. Ob tem je treba omeniti, da je zob časa močno načel gasilski dom v Domžalah, vendar so ga tunkcionalno izpopolnili in obnovili, da ie * m t iiis:";:::":': :U::::::i:::::::::š. postal v ponos vsem Domžalčanom. Gasilci se lahko pohvalijo se z novim domom na Viru, z nabavo dveh orodnih vozil, osebne in kolektivne opreme in drugimi manjšimi pridobitvami, pač v okvirih razpoložljivih finančnih sredstev. Gasilska zveza izmenjuje izkušnje in ohranja tradicionalno dobre vezi z nekaterimi istoimenskimi organizacijami na Hrvaškem - s pobratenim Vatrogasnim savezom Koprivničkokriževačke županije. Navezali so novo sodelovanje s člani PGD Odranci. Vzorno je sodelovanje tudi s Centrom požarne varnosti na Količevem, z mejnimi GZ in državnimi gasilskimi organi. Pospešeno pa se pripravljajo na bližnji kongres GZ Slovenije, ki bo sredi maja v Sežani. Sicer GZ večino dela opravlja s pomočjo svojih stalnih komisij, kot so: tehnična (predsednik dr. Anton Bergant), za tekmovanja (Vido Kokalj), za strokovno vzgojo in izobraževanje (Marjan Slatnar), za veterane in zgodovino gasilstva (Aleksander Rihtar), za odlikovanja in priznanja (Janez Bre-celjnik) in nekaj začasnih komisij. Na zborovanju so govorili tudi o problemih v gasilstvu pomembnega segmenta, tj. Mladinskega sveta, ki mu predseduje izkušeni organizator Marjan Ručigaj. Morda nekateri bralci še ne vedo, da imamo po osnovnih šolah društva »Mladi gasilec« Deb s tem gasilskim podmladkom sloni na mentorjih iz vrst za to posebej izurjenih gasilcev. Žal pa tudi njihovo delo pesti pomanjkanje finančnih sredstev. Omenjena komisija za strokovno vzgojo in izobraževanje je v preteklem letu organizirala številne tečaje, kot so: osnovne in nadaljevalne za gasilce, sodniški, za upravljanje in vzdrževanje radio-zvez in tečaj za alarmiranje in obveščanje. Na zborovanju je bila poudarjena stara resnica: požar finančno in gmotno slabi gospodarstvo ter ogroža človeška življenja, najpogosteje pa ga povzroča človek z nevestnim ravnanjem z okoljem. Na podlagi skrbno vodene evidence je bilo ugotovljeno, da je bilo v preteklem letu žal za 10% več požarov kot v letu poprej. Gorela so stanovanja, gospodarska poslopja, travniki, gozdovi, kontejnerji, skladišča, smeti, osebna vozila in drugo. Samo v prvih sedmih mesecih lani so morali gasilci PGD šti-ridesetkrat gasiti. V istem obdobju je CPV Količevo imel 65 požarnih intervencij in kar 99 tako imenovnih tehničnih, od reševanja mačka, odstranitve sršenov do reševanja prometnih nesreč. Na zborovanju so poudarili, da bodo morali, seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, več pozornosti posvečati obnovitvi voznega parka, saj so vozila stara od pet do dvajset let. Sicer pa bralce najbrž zanima tudi podatek, da šteje Zveza 1922 članov ter članic ter 1545 podpornih in 27 častnih članov. Predstavnik GZ Slovenije, (ozko Berlet, je v pozdravnem nagovoru pohvalil delo nase GZ in hkrati kritiziral kronično pomanjkanje žena v gasilskih društvih. Za nadaljnjih pet let so na zborovanju izvolili predsedstvo Zveze. Predsednik je ponovno postal za napredek našega gasilstva zaslužni dolgoletni gasilec Marjan Slatnar, poveljnik pa prizadevni janež Brecelj-nik. Izvolili so ta devet članov predsedstva in druge organe Zveze. Sodeč po izvoljenih starih in novih imenih vodilnih, smo lahko optimisti glede nadaljnjega delovanja našega gasilstva, a kaj, ko nepoučeni z eno roko (sicer nehote) p«> žigajo in z drugo gasijo. Zato bodimo vsi na svojih mestih gasilci, da bi ohranili življenja, sadove narave in dela človeških rok. V. VULIKlC "1 Delovno predsedstvo občnega zbora Oblika v prostoru - majski salon 1998 Ljubljana Naša akad. kiparka Štefka Košir-Petrič iz Domžal razstavlja svojo malo plastiko v žgani glini na vsakoletni razstavi članov DSLU v Ljubljani. Prihodnje leto bodo člani tega društva praznovali že stoto obletnico organiziranega delovanja. Leta 1899 so slovenski impresionisti na čelu z Ri-hardom Jakopičem ustanovili društvo slovenskih umetnikov, ki nosi danes naslov Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Letošnja razstava je v celoti namenjena kiparstvu in nudi vpogled v trenutno produkcijo svojih članic in članov. Predstavljeni eksponati so plod dela zadnjih dveh let. Na ogled so v likovnem razstavišču Riharda lakopiča in Mestni galeriji od 14. maja do 7. junija. M. L. IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Korenine znanja so grenke, _sadovi pa sladki«_ Šolarji, zlasti maturanti in študenti, v tem poletnem mesecu na svoji koži občutijo resničnost gornjega pregovora. Ni lahko sedeti ure in ure ob knjigi, zlasti če nas vest opominja, da smo prejšnje mesece premalo delali. Mladi ljudje prihajajo v teh dneh v velike duševne stiske, na katere morajo biti starši in vzgojitelji nadvse pozorni. Večina pa vendarle okuša tudi sladke sadove učenja, ko s ponosom pokažejo staršem spričevalo ali se pohvalijo z opravljenim izpitom. Da bi se torej naši šolarji in študentje z veseljem učili, sem prav zanje izbral nekaj spodbudnih pregovorov o učenju in znanju. O pomenu učenja govorijo naslednji: Če se nočeš naučiti pisati s peresom, boš pisal z vilami. Kdor se ni ničesar naučil, bo moral biti svinjski pastir. Učenje v mladosti, čast v starosti. Glava ti ni dana zaradi kape (ampak zato, da jo napolniš z znanjem). Česar se nisi naučil v šoli, te bo naučila stiska. Vaja (šola) dela mojstra. Učimo se za življenje, ne za šolo. (Seneka) Najbolj učen je ta, kdor sebe pozna. Ni moder, kdor veliko reči zna, ampak ta, kdor zna, česar mu je treba. Kdor veliko ve, malo verjame. Znanje molči, neznanje kriči. Ljudska modrost ve marsikaj svetovati glede načina učenja. Poudarja trud, postopnost in ponavljanje: Dež solza je potreben, da bi obrodila žetev učenosti. Vednosti ne zajemamo s korcem. Hitro naučeno, hitro pozabljeno. Kdor se hoče preveč naučiti, se ne nauči ničesar. Ponavljanje je mati učenosti. Prav tako je pomemben dober učitelj: Tudi kup knjig ne nadomesti dobrega učitelja. Kdor poučuje vse, slabo poučuje (Dober učitelj vedno pusti, da se učenci do marsičesa dokopljejo sami). Najboljša učitelja sta čas in izkušnja: Leta nas več naučijo kot knjige. Hoditi se naučiš prek mnogih padcev. Pot do spoznanja je vprašanje: Bolje dvakrat vprašati kot enkrat zaiti. Vprašati nič ne stane. Dvom je ključ do spoznanja. Pomembno je, da učenec čim jasneje dojame vrednoto in koristnost učenja. Temu učeno pravimo »motivacija«, pregovor pa isto pove mnogo lx)lj nazorno: Kdor ima rad češnje, se hitro nauči plezati. Ni kraljevske poti do znanja - tako je mencJa rekel grški matematik Ev-klid (ok. 300 pr. Kr.), ko ga je vladar Ptolemej I. vprašal, ali je kakšna lahka pot, da se naučiš geometrije. Ni lahke poti, saj se brez muje še čevelj ne obuje. Zato pa je znanje edino bogastvo, ki ti ga nihče ne more ukrasti. Še več: čim bolj ga deliš z drugimi, tem bolj raste. In še to: Znanje je zaklad, ki ga vedno nosiš s seboj. BOGDAN DOLENC PROF. BERTA GOLOB Brezčutnost in cinizem V uvodu v prejšnji številki je bilo omenjeno, da je predavanje znane slavistke namenjeno predvsem staršem. Če hočemo imeti dobre otroke, vzorne mladenke in mladeniče, je res treba najprej vzgajati starše. Pozorno berite tudi drugo nadaljevanje. Apostol ljubezni gotovo ni tjavdan trosil nasvetov, prošenj, spodbud ne Korinčanom ne Kološanom ne Filip-Ijanom, Galačanom in drugim krščenim bratom, ampak zato, ker so jih bili očitno potrebni. Ali bolj oni ali bolj mi, kdo bi to mogel natančno izmeriti? Pa tudi treba ni. Tole pripovedovanje nima nobenega vpliva na potek svetovnih dogodkov, niti na plimo in oseko domačih medsebojnih ali pa družbenih razmerij. Živimo pa tukaj in zdaj in hočeš nočeš smo vsi oblikovalci razmer. Koliko je brezčutnosti in cinizma prav v nas? Koliko je te visoke jedkanice aro ganstva v kristjanih? Nerazveseljivo je dejstvo, da se toliko krščanskih staršev zmrduje nad cerkvijo, ker vztraja pri svojem tečaju, pri svoji duhovni valuti. Močno diši po cinizmu, ko krščanska mati ali oče izjavi, da je za otrokov napredek pač pomembnejši šolski krožek kot pa verouk in da zahteva duhovnik preveč znanja in dejavnosti za eno navadno birmo. Ali pa, da izza videorekorderja, ko ga hoče katehet uporabiti pri učni uri, pade kondom. Da zganjajo veroukarji tak hrup, ki katehetu onemogoči vsako resno delo. če take in podobne stvari počno otroci krščanskih staršev, se je že treba prijeti za glavo. Od kod vsa ta aroganca? Iz okuženega ozračja, ki ga vdihavamo vsi. Iz skrajno oslabljenega duhovnega imunskega sistema. Iz dejstva, da se je prijetneje predajati razvpitim užitkom in vabam, kot pa udejanjati božje cerkvene zapovedi. Iz folklorizirane vere, ki se ne meni več za verske resnice in se požvižga na dogme. Iz ležernosti, ker je v nedeljo prijetneje poležavati, kot pa se pri maši dolgočasiti. Končno pa, saj mašo lahko poslušam po radiu! Družbeni sistemi, ki so verske vrednote izrinili na rob, vero pa tako ali drugače izsmejali, so v ljudeh omajali čut za sveto. Ko pa tega ni več, pride na njegovo mesto nesveto, profano. Od tod ni ne za vernega ne za neverne-ga daleč do duhovne apatičnosti, pa huli rio prepričanega nasprotovanja vsemu, kar bi moglo vzdrževati vpliv duhovnih vrednot na ljudi. Od kod tako nasprotovanje stališču, da naj šola tudi vzgaja, ne le izobražuje? Zakaj je »v šolskih programih, učnih načrtih in učbenikih čedalje manj pozitivnih sporočil« (lože Mlakar, ŠR 9. 2. 98). Od kod tak paničen strah, da se vanje ne bi naselile kake krščanske sta-rosvetnosti? Zanimivo bi bilo vedeti, v koliko šolskih knjižnicah je med revialnim tiskom možno dobiti Ognjišče, Mavrico, Sončno pesem. Brezplačno pa prihaja na osnovne šole mesečnik dokaj lahkotne vsebine in horoskop-skih omlednosti. Da bi mogli šolarji brezplačno prejemati edino leposlovno revijo zanje, za to na ministrstvu za šolstvo očitno ni posluha. Ali naj ugibam, zakaj? Prizadevanje za čim večjo otopelost desne polovice možganov bo nedvomno rodilo vedno več brezčutnežev in cinikov. Če ni nikjer več mesta in časa, da bi se učili poslušati, čuditi, zaznati preprosto lepoto, se zliti s tišino, premišljevati o smiselnosti bitij in stvari, doumeti pomen solidarnosti, zvestobe, prijateljstva, sočutja, če je iz življenja izrinjena vsa blagost in se naenkrat začnemo sramovati nežnosti in čustev, ostanejo samo še in-stantni nadomestki za vse to, na koncu koncev pa živo nasprotje omenjenega, to pa je otopelost za sočloveka in za varstvo narave. Od tod dalje gospodari goli razum. Ta pa me na neki točki zlahka prepriča, naj poskrbim predvsem zase. Rojena je brezzčutnost in cinizem je njen rodni brat. Težko je z gotovostjo vedeti, koliko sta brezčutnost in cinizem prirojeni ali pridobljeni lastnosti. Površno sodeč bi mogli misliti, da sta majhnemu otroku tuji. Toda zakaj je zmožen grobo ravnati s stvarmi in mrcvariti živali, ji na primer zalx>sti oster predmet v oči. Treba je v časniku odpreti le stran s črno kroniko, pa udari v nas val take in druga« ne nasilnosti, ali pa poli stali po leposlovju in smo s[X-t priča vsakršnemu zlu. Ali je sploh treba omenjali spopade in vojske? Nako|)i-čeno realnost človeške brezčutnosti ponazarja že stara sintagma človek zver. 19. JUNIJA 1998 TECITE Z NAMI Olimpijski tek ATLETSKI KLUB DOMŽALE je eden izmed redkih slovenskih klubov, ki so od leta 1994 vsako leto organizirali OLIMPIJSKI TEK. Tudi letos, ko praznujemo prvih dvajset let uspešnega dela, ga bomo tekli v petek, 19. junija 1998, s skupnim startom ob 17. uri pod IHANSKIMI SKAKALNICAMI. Prijave sprejemamo na startu. Progi bosta dolgi 4 km in nekaj več kot 10 km in bosta potekali v naravi. Tempo bo tak, kot si ga boste izbrali, za spomin pa vam bo ostala majica. PRIDRUŽITE SE NAM! Atletski klub Domžale KRONIKA 113« KRONIKA 11 3 • KRONIKA 1 1 3 • KRONIKA 113« KRONIKA 1 1 3 • KRONIKA Tudi tokrat so bile beležnice domžalskih policistov dodobra napolnjene z najrazličnejšimi kaznivimi dejanji. Kot kate, je pomlad dokončno pregnala zimo in seveda povsem •odtajala« tudi kazniva dejanja tako naših občanov kot tudi tistih, ki so na področju, ki ga pokrivajo domžalski policisti, samo trenutno in so torej v tranzitu. Preberite si torej nekaj povzetkov iz policijskih beležnic. Kraje avtomobilov in motorjev Na Trojanah je polkistom pri redni kontroli prometa uspelo preprečiti kaznivo dejanje, krajo osebnega vozila, kar dvema tujima državljanoma. Pri preverjanju dokumentov se je izkazalo, da sta dvaintridesetletni C. A. in triindvajsetletni V S., oba sta italijanska državljana, v Italiji ukradla dva osebna avtomobila ter se z njima namenila na območje nekdanje Jugoslavije, kjer bi ju seveda prodala. Policisti so jima preprečili to namero in oba voznika predali italijanskim varnostnim organom. Po zaseženi vozili pa bosta nx> rala njuna lastnika priti k nam. Uspešno se je končalo tudi iskanje pogrešanega tovornega vozila znamke citroen jumper. Lastnik tega vozila je namreč obvestil policiste, da so mu z njegovega dvorišča na Prešernovi ulici v Domžalah odpeljali vozilo. Ukradeno vozilo so policisti z voznikom, ki ga je ukradel, ustavili na tomačevskem rondoju. Lastnik je dobil svoje vozilo nazaj, tat pa se bo moral za svoje riejanje zagovarjati pred ustreznim organom. V Preserjah pri Radomljah je neznani vlomilec vlomil v avtomobil znamke renault kangoo, ki ga je imel lastnik parkiranega pred hišo. Iz njega je ukradel slušalko mobilnega telefona in lastnika tako oškodoval za najmanj 80 tisočakov. V laršah je v kolesarnici pri železniški postaji izginilo motorno kolo znamke tomos. Njegov lastnik, M. A., ga je zjutraj pred od-hodixn v šolo parkiral na omenjenem mestu, ko pa se je vrnil iz Ljubljane, njegovega motornega kolesa ni bilo več. Policisti še iščejo storilca in pogrešano motorno kolo. Brez svojih motornih koles pa sta ostala tudi A. M. in G. A. Prvemu so ga ukradli pred gostilno Pri Gašperju na Prevojah, dru- gemu pa v Domžalah. Policisti tudi za tema motornima kolesoma in tatovoma še poizvedujejo. Vlomi in tatvine V Škrjančevem je nt»znani storilec ponoči vlomil v stanovanjsko hišo, last R |. Na srečo lastnika te hiše oz. na nesrečo vlomilca pa se je nekaj trenutkov zatem v enem izmed prostorov v hiši, kjer je vlomilec poskusil krasti, oglasila alarmna naprava in tako preprečila krajo. Neuspešno je vlomilec ponoči z lopato in mo-tiko želel »obiskati« kiosk ob domžalski železniški postaji in iz njega kaj odnesti. Neuspel vlom pa so zabeležili tudi na Prvinah, kjer je neznanec poskusil vlomiti v tamkajšnjo lovsko kočr>, last lovske družine Trojane. Policisti za vsemi temi vlomi še poizvedujejo. V zadnjem mesecu so zabeležili precej vlomov tudi v delovne kontejnerje: med drugim je bilo vlomljen«) v delovni kontejner gradbenega podjetja Križnar v Dragomlju (tat je koli 100 tisoč tr>-larjev) in v delovni kontejner podjetja IN - CO Invest, ki je postavljen v Dobu pri odcepu za smetišče (iz njega je tat odnesel za več kot pol milijona tolarjev najrazličnejšega orodja). Očitno bo potrebno bolje poskrbeli za orodje, shranjeno v delovnih kontejner-jih. V domžalski trgovini Elektrotehna Sel so prodajalci ugotovili, da jim je neznanec sredi dneva s police ukradel telefon znamke Panas«)nic, vreden dobrih 60 tisoč tolarjev ter mirno pretepu v Depali vasi, «>b magistralni testi M-10. Vročekrvneže so skušali pomiriti. Pri večini so opozorila pomagala, le enainrlvajsetletni L. B. iz Preserij je po vsej sili ho-lel 11.111,11 jf -v. 111 prelep, /alo so ga polic isli vklenili v lisice in otipe Ij.ili v prostore za streznitev. Vsi prelep,k i bodo morali svrije po četje pojasniti turli s«>dniku za prekrške. Na Partizanski cesti v Domžalah se je v fizičnem obračunu zasvetilo tudi jekleno rezilo. Že dlje časa sta v sporu šestinšestdeset-letna R. D. in njena tri leta mlajša sestra. Starejša sestra je v njunem nedavnem obračunu posegla tudi |X) hladnem orožju. / njim je ranila svojo sestro, na srečo samo |xi roki. /aratli lega dejanja se bo morala zagovarjati pred sodnikom. Ponaredki bankovcev, požari in bombe V zadnjem času so polic isti odkrili precej ponarejenih bankovcev, v večini primerov slovenskih tolarjev v vrednosti 5.000 in KJ.000. Ponaredki so slabe kakovosti in jih je lahko odkriti. Posebno opozorilo pa velja pri ponarejenih bankovcih za 10.000 tolar- jev, saj SO očitno fotokopirani na laserskem barvnem fotokopimem stroju. Vi tako ponarejeni bankov« i za 10.000 tolarjev imajo namreč enako serijsko številko. Zato bodite pozorni na oznako AA «1240719. V primeru, da vam takšen bankovec: pride v rok«;, o tem takoj oliv«'Stile policiste. Zabeleženih je bilo kar nekaj požarov. Najhujši je bil na Rodi-< i, v Slomškovi ulic i. V leseni lopi poleg stanovanjske hiše sla se igrala z vžigalicami domača otroka, pri tem je eden zanetil snop slame. Ogenj je v trenutku zajel leseno kxx>, a je kljub hitremu posegu gasilcev vsa pogorela. Doln«> je bila poškodovana tudi Sta novanjska hiša, last V K. ja. Celotna škoda je bila ocenjena na 1,5 milijona tolarjev, pii gašenju pa so zaradi opeklin morali poiskati zdravniško pomot tudi trije gasilci. V Radomljah je izbruhnil požar v garaži ene izmed stanovanjskih hiš v ulici Radomeljske čete. I ustnik je v garaži z varilnim aparatom varil izpušno« ev avtomobila, /aradi velike lem|x.'ratureso se cic'ilno vžgali ostanki v izpušni c ovi, pol« tega pa je na iz|Hišno cev pričel iztekali lx'iu in in se je v trenutku vnel. Lastnik je takoj ukrepal, požar pa so dokončno ukrotili šele gasil« i. Nastala škoda znaša približno dva milijona tolarjev. Na Umbarski gori je T. J. kuril vejevje, in to v času, ko je bila raz glatana splošna pozama nevarnost in |e Mo kurjenje v naravi pre povedano. Na srečo v tem primeru |x isredovanje gasile ev ni bilo potrebno, T. |. pa se je »izmazal« / mandatno kaznijo K).O(K) to larjev. VZajelši nad Blagovico je bila pri pozam potrebna |xiru«x ga silcev. K. A. je namreč na svojem travniku kuril suho listje, velei pa je žerjavico i a/nesel po okolic i. Ogenj se je kmalu motne i.i/ širil, zagorelo je na skoiaj 2.000 m', (.asilc i so požai uspešno po gasili, K. A. pa je, prjdnbno kot v prejšnji zgodbi T. |., prejel mandatno kazen v višini 10.000 tolarjev. Na Kolovc u pri Radomljah je v gozdu občanka našla ročne bombe. () najdbi je obvestila polu isle. Pirotehnik ie ugotovil, da gre za neeksplodirane ročne1 lximbo hruškaste oblik«-, ki izvirajo še iz 2. svetovne vojne. Pirotehnik jih je odstranil in uničil. Le kaj bi bilo, «'e hi te txxnlx- našli otr«x i in s«.' pričeli z njimi igrati? JANEZ STIBRIČ Moravče /lamnik V I c _____ E RAVSKE DOLINE OBČINA M O 11 A V Č E POROČILO Z 42. SEJE OBČINSKEGA SVETA V znamenju pravilnikov in odlokov OBČINA SE PREDSTAVI Oddelek za komunalne zadeve 42. sejo OS, ki je bila 3. b. 1998 ob 19. uri v sejni sobi Občine Moravče, je začelo le 8 svetnikov, župan, zaposleni v občinski upravi in predstavniki KS. Ker je bil na začetku odsoten tudi predsednik OS, je sejo konstruktivno vodil podpredsednik Roman Novak. Kasneje sta se jim pridružila še dva svetnika. Trije so odsotnost opravičili. Na dnevnem redu so imeli 7 točk, od katerih sta bili dve formalnega značaja, tri so se nanašale na odloke in pravilnike, sprejeli so mnenje o prioritetnih naložbah, ki se financiralo iz Proračuna Občine Moravče za leto 1998 in se prijavljajo na natečaj za dodelitev sredstev za vzpodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij za leto 1998. Obravnavali so prošnjo občana za odpis plačila prispevkov za sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja v občini Moravče. Zelo produktivni in kritični so bili znova pri tretji točki dnevnega reda vprašanja, pobude, predlogi. Na zapisnik prejšnje seje svetniki niso imeli pripomb. Svetnik Barlič je i/ra/il nezadovoljstvo, ker v zapisniku ni odgovora na njegovo pobudo, naj se prekine pogodba s Telekomom v zvezi s telefonskim omrežjem, lelefonsko i imrezje je tudi na tokratni seji bilo trn v peti mnogih svetnikov, ki so vpraševali, kdaj se bo zgodil težko pričakovani čudež priključevanja na omrežje, saj se tudi rok, ki je bil določen z aneksom k pogodbi (30. h. 1998) nezadržno približuje. Župan jim je obljubil, da bo pripravil pisni odgovor. Do drugih jx>-bud so bili župan in svetniki prizanesljivej-ši, saj so se nanašale predvsem na manjša finančna sredstva za postavitev kažijxi-tov, nasutja posameznih cest, označb in podobno. Na pobudo svetnika Rotarja nodo cb dneva državnosti v parku ob lipi, ki je bila posajena leta 1991, postavili pomnik z datumom in namenom fxisa-ditve. Na praznovanje dneva državnosti se je nanašalo tudi svetniško vprašanje R Capudra, kdaj, kje in kcb lx> pripravil |ir<>-gram ter koliko bo to stalo Občino Moravče. Odgovoril je župan in pojasnil, da program pripravlja vodja kulturnega doma M. Kokalj, da bo na prireditvi sodeloval polega domačih društev še čast ni viHI slovenske vojske in vod veteranov vojne za Slovenijo. V zabavneTn delu bodo nastopili faraoni. Za nastop bodo računali :"».».00(),(K) SIT. Zanimivejša pobuda ie gotovo ureditev prometa na vrhu Limbarske gore, ureditve problema kopanja in vožnje z motornimi skuterji na priljubljenih »Havajih«, to je usedalnik mulja v podjetju Termit Moravče in je že zaradi tega neprimerno za kopanje. Znova so svetniki kar nekaj ('asa namenili najlx>lj aktualnemu in perečemu problemu zaprtja obrata Rašica v Moravčah. Po posredovanju pogledov in mnenj na problem ter poročilu tajnice občinske uprave S. Vraz, ki se je udeležila zbora delavk v Rašici in sodelovala na sestanku z vodstvom v (iimeljnah, so zavzeli enotno stališče. Ugotovili so, da je nesmiselno nastopati z zahtevami proti Rašici, saj je obrat in pripadajoče zemljišče že od leta 1995 pod hipoteko Banke Domžale in drugih upnikov, kar dokazuje, da se Rašica po vsej verjetnosti ne bo mogla izkopati iz dolgov in zagotoviti delovnih mest v moravškem obratu. Svetniki so se odliK ili, da posredujejo informai i-jo in prošnjo za pomoč pri reševanju gospodarskega in socialnega problem,i, ki bo prizadel našo občino v primeru dokončnega zaprtja obrata, na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za gospodarstvo in obrt. Za [ximoč bodo prosili tudi Slovensko razvojno družbo. Svetniki pa se bodo tudi osebno zavzeli, da bi objekt Rašice prešel v last podjetnika, ki bi zmogel zagotoviti vsaj tolikofdelavnih mest, kot jih je v teh 40 letih ponudila Rašica. Ker je v Proračunu Občine Moravče za leto 1998 zagotovljenih 1,5 milijona SIT za regresiranje obrestne mere za najem kreditov /a gradnjo, obnovo ali nakup slano vanja, so svetniki morali po hitrem postopku sprejeti Pravilnik o dodeljevanju sredstev za stanovanjske kredite i/ prora čuna Občine Moravče. Pravilnik določa I m igi i|e in merila za kreditiranje. V njem je posebna pozornost namenjena mladim družinam in družinam z večjim številom Otrok. Na javni razpis se lahko prijavijo le graditelji, ki imajo urejeno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Na žalost pa je ra/pisovalei i m/al >il, da v izlekaj(X'em šli riletnem mandatu OS niso zagotovili osnovnega planskega dokumenta (Do|xilni- Vsem občankam in občanom naše občine iskreno čestitamo oli dnevu državnosti. ()l>enem vas vabim, da skupaj počastimo naš pomemben praznik na predvečer dneva državnosti, 24. junija na i >i in •( lit venem prosti >i 11 pri Kulturnem domu v Moravčah. MATJAŽ KOČAR župan la k srednjeročnemu in dolgoročnemu družbenemu planu, prostorski del), ki bi številnim mladim družinam omogočil pridobitev le-te in jih tako še enkrat ošvrknil s toliko opevano papirnato administracijo. Po enofaznem postoku so svetniki sprejeli še pravilnik o štipendiranju v občini Moravče. Sredstva za štipendije, ki so zagotovljena že v letošnjem proračunu so namenjena predvsem za šolanje kadrov, ki se bodo zaposlovali v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Občina, in v ob činski upravi. To je zagotovo zelo pozit iv-n,i oiIIik hev, ki zagotavlja nujno potreben in strokoven kader iz domačega okolja. Osnutek odloka o povečanju davka od premoženja v občini Moravče je Zupan umaknil z dnevega reda, ker je bilo v razpravi posredovanih več tehtnih pripomb, ki jih bo občinska uprava znova proučila, zakonsko uskladila in prečiščeno besedilo posredovala v novo obravnavo na naslednji seji. OS je obravnaval in sprejel mnenje o prioritetnih naložbah na demografsko ogroženih področjih. Na osnovi mnenja se bo naša Občina prijavila na natečaj za dodelitev dodatnih republiških sredstev, ki bodoorrtogočila hitrejši razvoi na teh delih Moravske doline Svetniki so razumeli stisko občana B. R., ki jih je zaprosil za razbremenitev pla čila oltfinskega prispevka za priklop na telefonsko omrežje in mu omogočila kljub pretečenemu roku plačila obročno odplačevanje. Pred odhodom na počitnice se bodo svetniki sestali še enkrat. MAI Za vsako občino je, tudi za našo, zelo pomembno področje komunale. Še posebno, ker je bila ob nastanku občine komunalna infrastruktura še precej nedograjena. lasno pa je, da take investicije zahtevajo ogromno denarja, to pa pomeni, da se glede na zagotovljena sredstva izvajajo daljše obdobje. Poudariti je treba, da strokovno delo občinske uprave na tem področju zahteva veliko strokovnosti in časa, saj so vse investicije povezane s pridobivanjem številnih soglasij, načrtov in drugih opravil, za kar pa sta na naši občini zaposlena žal samo vodja oddelka in referent za komunalne zadeve za polovico delovnega časa. Seveda pa ta oddelek tesno sodeluje tudi z drugimi občinskimi oddelki, predvsem s finančno-računo-vodsko službo. Naš Odlok o organizaciji občinske up rave pravi, da zaposleni delavci na tem oddelku opravljajo naloge predvsem na naslednjih pcxJročjih: - Urejanje prostora in urbanizem: trenutno najbolj aktualna zadeva so spremembe in dopolnitve prostorskega plana, ki je, kot veste, že nekaj časa v usklajevanju na pristojnih ministrstvih. Pričakujemo, da bodo spremembe kmalu sprejete in da jih bomo lahko dali v najkrajšem času v dokončno potrditev na občinski svet. Na to področje sodi tudi izdaja potrdil o namembnosti zemljišč, mnenj k nakupu oz. prodaji kmetijskih in stavbnih zemljišč, mnenj k lokacijskim dokumentacijam za gradnjo vseh vrst objektov. - Komunalna infrastruktra: sem sodi predvsem načrtovanje, gradnja in vzdrževanje cest, vodovodov, kanalizacije, telefonskega omrežja, sanacija plazov itd. V letošnjem občinskem proračunu je kar 58% celotnega proračuna namenjenega za področje komunalne dejavnosti, in sicer 23 milijonov ali 5% proračuna za redno vzdrževanje cest, pokopališč, javne razsvetljave, čistilne naprave in kanalizacije. 53% ali 281 milijonov tolarjev proračunskih sredstev je namenjenih za investicije na tem področju: za izgradnjo C kanala kanalizacije v Moravčah, za rekon-struke ije (est, vexjovcxbv in telefonskega omrežja. Občinski svet je potrdil znesek 304 milijone tolarjev exf celotnega proračuna, kar pomeni, da so na tem področju še velike potrebe. - Občinske javne službe predstavlja pri nas režijski obrat, kjer sta zaposlena dva delavca. Delo enega obsega vso pokopališko dejavnost, vzdrževanje in čiščenje javnih površin (parki, ceste, pokopališče). Drug delavec opravlja predvsem vzdrže- valna dela na čistilni napravi, kulturnem domu m objektih v lasti občine. Skrbi tudi za plakatiranje in obešanje zastav ter fX)imaga pri drugih delih. - Lokalne javne ceste, javne poti in druge površine: sem sodi predvsem vzdrževanje le-teh v letnem in zimskem času. - Varovanje okolja je ena izmed najpomembnejših dejavosti tudi v naši občini. Žal je premalo, da se za to trudijo samo strokovni delavci. (Xitno je, da se mnogi občani še ne zavedajo, kaj pomeni onesnaževanje okolja z različnimi nevarnimi odpadki, odvrženimi v bližini vodnih zajetij in nasploh v naravo. Tudi letos smo v dogovoru z nekaterimi društvi v občini izvedli čistilne akc ije, katerih rezultat je bilo več kot X) tovornjakov odpeljanih smeti. Letos smo prvič izvedli tudi zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov: ostankov škropiv, barv in lakov, akumulatorjev. Razveseljivo je, da je akcija uspela, čeprav ne enako na vseh lokacih oz. zbirališčih. Poskrbeli bomo, da bo tovrsten odvoz organiziran tudi prihodnje leto, ker smo prepričani, da s tem v veliki meri pripornoremej k varovanju okolja - le ljudje bi morali še bolj sodelovati. Dvakrat letno je organiziran tudi odvoz kosovnega materiala. Prav sedaj naša strokovna služba in Komunalno stan. podjetje Domžale na območju, kjer še ni orj^aniziran reden odvoz komunalnih odpadkov, določa v soglasju s krajevnimi skupnostmi primerna mesta za zabojnike in pregledujeta ustreznost cest za individualni odvoz smeti. - Po delitveni bilanci med občinami bivše domžalske občine je naša občina dobila v last tudi stanovanja, ki so na našem območju. Letos je že drugo leto objavljen razpis za dodelitev kadrovskih in socialnih stanovanj po kriterijih, ki jih določata pravilnika Ažuriramo in urejamo tudi register stanovanjskih enot. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale je še vedno upravnik občinskih stanovanj, ki vodi vsa opravila v zvezi z obračunom najemnin, zavarovanja in drugih zadev s tega področja. Na komunalnem področju je še vrsta drugih nabg, ki jih opravlja občinska up rava. Skratka, to je področje, ki je zelo iz-rjostavljeno v vsaki občini. Pričujoči pri-sjjevek je predstavil le delček nalog, ki jih vsakodnevno in mnogokrat p«xjoldnevno opravljata vodja Marjan Bricl in referent Milan Brodar, ki je obenem tudi tajnik občinskega sveta. Na komunalnem in tudi na drugih občinskih oddelkih so uradne ure za stranke ob ponedeljkih od 8. do 10. ure, sredah od 8. do 10. in od 14. do 17 ure in petkih od 8. do 10. ure. S. V. Na podlagi 16. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za stanovanjske kredite iz proračuna občine Moravče (uradni vestnik občine Moravče št. /98) je župan občine Moravče v dogovoru z SKB BANKO d. d., PE Kamnik Domžale sprejel sklep 0 razpisu stanovanjskih posojil občine Moravče 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 10.500.000,00 SIT. Minimalni znesek po sojila naj ne bi bil manjši od l.(XX).(XX),(X) Sil. Posojila se plasirajo j)rek SKB BAN-Kt d. d., PR Kamnik Domžale, s katero ima občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo. Dob,) vračanja |xisoiila je .5 let, obrestna mera je TOM + 2%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. (Idobieni krediti se zavarujejo |xi bančnih |)ogojih (|><>-roštvo, hipoteka...). Najnižji znesek odobrenega |x>sojila je l.(X)().()(X),()() SIR Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Kreditojemalci vračajo posojilo v skladu s pogodbo, ki jo jxid-pišejo z banko. 2. člen Posojila se (knloljujejo li/re nini osebam, državljanom Republike Slovenije s sl.il nim bivališčem na območju občine Moravče, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje v občini Moravče z: nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše, gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, prenovo in levilali/ai ijo stanovanja ali stanovanjske hiše. Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki jxileg zgoraj naštetih kriterijev iz-|X)lnjujejo še naslednje jiogoje: d.i imajo gradix'iio dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od K) let, če gre za grad njo stanovanjske hiše, ki ni dokončana, oz. v njej ni zagotovljen bivalni stan-dai d, glede na število družinskih članov; da imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, ki ob razjiisu ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše; - da so lastniki ali solastniki nepromic nine, za katero posojilo prosijo; - da so sami oziroma njihovi soplačniki kreditno sposobni; kreditno sposobnost presoja banka; - da lxxk> v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugi i ustre zni > stanovanje, zaprosili le za razliko v jx>vršini med dosedanjim in novim stanovanjem in lxxlo ob odtujitvi neustreznega stanovanja celotno kupnino na menili za nakup oziroma gradnjo drugega ustreznega stanovanja; Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - |xiveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za objekte z gradbe nim dovoljenjem nad K) let); izboljšajo očitno nefunke ionalna stanovanja ali stanovanjske hfse, ki so manj primerne za bivanje, /gradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbe-ni elementi kot so: ostrešje, vsi' vrste izolae ij, inštalai ij, lasa de, slavimo pohištvo (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 40 let). .3. člen Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poteg dnevne solx', kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spili lih |>rostorov, da /adi išt'.i |x> trebam vseh članov, ki živijo v skujx-m gos|x>dinjstvu. Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme |)resogati na slednjih normativov: 1 član 44 m' 2 člana 52 m' 3 člani 63 m' 4 člani 74 nV .5 članov 85 m' 6 članov 98 m' Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m'. Posojilo, ki pripada upravičene u, znaša največ 40% vrednosti primernega sla novanja, upoštevajoč že prejete ugexine kredite od prejšnje ol>čine Domžale, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajak a ali Repu-bliškega stanovanjskega sklada. Osnova za izračun višine jx>sojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 145.000,00 SlT/nV - za individualno gradnjo 90.000,00 SIT/nV - za prenovo oz. revitalizac ijo (50.000,00 SRR/nV 4. člen I )o posojila niso upravičeni občani: - lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu, - najemniki v stanovanju z možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu, otfCani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od ožjih družinskih (Ta nov oz. sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivšega zakonca). 5. člen Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bodo; - primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja, - premoženjsko stanje (»rosika in njegove družine, - socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, - namembnost posojila, način reševanja stanovanjske problematike in faza gradnje. Ob u|X)števanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - družine z manjšim številom zaposlenih, - onostarševske družine, - invalidi in družine z invalidnim članom, - mladi zakonci, - prosile i z daljšim bivanjem v občini Moravče. 6. čbn Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosik i glede na namen |ioiabe |)osojila k vlogi predložiti še: - potrdilo o državljanstvu za vse dane družine- (lahko fotokopije) - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilce |irebiva (najemno ali podnajemniško pogodilo oz. ku(xijxodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni iz|iisek ali pot rilo o premoženjske-m slanju) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1997 in 1998 (v primeru nakupa) - gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 10 let (v primeru gradnje), - |x»trdilo o jiriglasilvi ek-l, ki ob razpisu ni starejše od enega leta (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastnišvo, - jx)trdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdib o času bivanja v občini Moravče, - dokazilo o enostarSevski družini, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenih posojil za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje' prosijo po tem razpisu, skle|i ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invali-elnosli |)ieisile a ali njegovega ožjega družinskega I lana, - |xitrdib ( e-ntra za soe ialno delo o iiieilniali v duševnem ali telesnem razvoju prosili a ali njegovega ožjega družinskega e lana 7 člen Olx":ani, ki želijo priefobiti |xisojilo potem razpisu, vlo/ijei popolne vloge na obraze u / vsemi zahtevanimi prilogami najkasneje do 12. julija 1998, z oznako na kuverti »STANOVANJSKI KREDIT«. Vloge lahko pošljejo po pošti na našle iv ()B("1NA MORAVČE, Trg svobode 4, 1251 M( )KAV('|, ali osebno oddajo v času uradnih ur v Oddelek za finance in računovodstvo Občine Moravče. Obrazec vloge za stanovanjsko |xisojilo in vse informacije v zvezi z razpisom ekibite v ()ddelku za finance in računovexlstvo Občine Moravče (telef. 731-044, ga Urbanija). Nepopolne vloge in vloge prejete raci zaključku razpisa se ne bodo upoštevale. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. 8. člen Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki j«> imenuje župan, obravnavala popolne vloge in na podlagi izpolnjevanja pogojev iz raz|iisa in ogleda stanja na terenu v 30 dneh po zaključku razpisa sprejela sklep o odobritvi posojil. Po sprejemu sklepov o višini dodeljenih sredstev Ixj strokovna služba občinske uprave Občine Moravče v roku 15 dni obvestila vse prosilce o izidu razpisa. Matjaž Kočar, dr. vet. med. župan Spoštovani občani občine Moravče obveščamo Vas, da bodo na podlagi Zakona o dimnikarski službi ter v smislu povečanja protipožarne zaščite v času od 1. 6.-30. 9. 1998 na območju občine Moravče redni kontrolni pregledi kurilnih in dimovodnih naprav. Po potrebi se bo opravilo čiščenje. Redne kontrolne preglede bo opravljalo DIMNIKARSTVO Tkalec Alojz, s. p., Šentvid 45,1225 Lukovica, tel.: 061/735-519. S spoštovanjem Dimnikarstvo Tkalec Alojz, s. p. OBČINA MORAVČE Kulturni dom vabita vse občanke in občane na veliko kulturno zabavno prireditev v POČASTITEV PRAZNIKA DNEVA DRŽAVNOSTI v sredo, 24. junija ob 21.00 pri kulturnem domu Moravče v kulturnem programu bodo sodelovali: •združeni pevski zbori i/ otx ine Moravče • pihalna godba Moravče • teč itatorji kulturnih društev in O. S. Moravče Na prireditvi bo prisotna tudi častna enota Slovenske vojske in enote veteranov vojne za Slovenijo. Slavnostni govor bo imel župan občine Moravče g Matjaž Kočar. Po kulturnem programu bo v drugem delu nastopila zabav-noglasbena skupina Faraoni. Pridite in prisluhnite izredno bogatemu kulturnemu programu! V zabavnem delu bo poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo v organizaciji Moravskih gasilcev. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani kulturnega doma. Vabljeni! I U ROŽNIK /lomnih Moravče Kaj bo z Rašico? V mesecu aprilu je 73 delavk v obratu Rašica v Moravčah bil« obveščenih, da je njihov žiro račun blokiran, da zanje ni dela in da so do nadaljnjega na dopustu. Po njem pa so dobile odločbe, da so na čakanju... In potem so se dogajale čudne in nejasne stvari. Pletle so se govorice, ki so bile le delna ugibanja, uradnih obvestil pa delavke niso firejele, zato se je njihov sindikat odločil da skliče sestanek delavk z vodstvom podjetja in tako iz prve roke izvejo, kakšna je njihova nadaljnja usoda. Ta sestanek se je vršil v torek, 26. 5. 1998 od 14. do 17 ure v jedilnici obrata v Moravčah. Skupino, ki je vodila sestanek, so sestavljali Saša Vidic, direktorica Rašice, Andrej Volker, tehnični direktor, Nada Smrkolj, vodja obrata v Moravčah, Anka Končar, predstavnica sindikata delavk, Alenka Berce, lusti Arnuš, Dušan Bajde, predstavniki domžalskih sindikatov in Sonja Vraz, tajnica občinske uprave. Sestanek je začela A. Končar, ki je zastavila vodstvu Rašice zefa jasno vprašanje, ki je zahtevalo jasen in nedvoumen odgovor. Direktorica je znova opisala stanje v Rašici in razloge, da so se našli v takšnem stanju. Povedala je, da so vključeni v projekt prestrukturiranja, ki je dolgotrajen proces in nuja, če želijo preživeti na s tekstibm zasičenem domačem in evropskem trgu. Da je Rašica v tako slabem položaju, so po direktoričinih besedah krive tudi odločitve prejšnjih vodstev, katerih posledice se kažejo sedaj. Vodstvo Rašice zadnja dva meseca intenzivno vodi pogajanja z upniki in si je za cilj zastavila pridobitev polovice finalnih sredstev z dodatno konverzijo, to pa pomeni 300 milijonov tolarjev. Posredovala je še eno informacijo, ki vliva vsaj kanček upanja, da se izogne stečajnemu postopku. Kljub temu pa delav- kam ni imela povedati česa spodbudnega, saj preživetje tovarne pomeni v naslednjih letih intenzivno vlaganje v razvoj in strojno opremo tovarne, čemur že od leta 1991 ne posvečajo dovoljšnje pozornosti, da bi lahko konkurenčno nastopali proti drugim proizvajalcem pletenin. Tehnični direktor je razlago dopolnil z dejstvom, da je problem to, da so naročila glavnega naročnika, nemške firme Mertz, stornirana, ker je le-ta v stečajnem postopku. Ker je za tovarno pomenil finančni problem tudi prevoz izdelkov, materiala in odpadkov ter vzdrževanje stavbe, ki je grajena za 125 delavk, zaposlenih je le 73. To je botrovalo odbčitvi, da se delavke postopno prerazporedi na delo v Gameljne. V tem obratu intenzivno pripravljajo reorganizacijo dela, da bi čim večim delavkam čim prej zagotovili delo. V nadaljevanju so delavke zastavljale vprašanja in zahteve, ki so se nanašale na socialno varnost, kriterije za prerazporeditev, problem prevoza na delo, problem varstva predšolskih otrok, ki so vključeni v WO Moravče, kjer je varstvo organizirano šele od 5.30 dalje... Po dolgi in žolčni razpravi je delovna skupina oblikovala 7 sklepov, ki bodo delavkam zagotovili vsaj nekoliko več socialne varnosti in gotovosti. V teh dneh pa so prejele tudi nove odločbe, ki jih zavezujejo na čakanje na deb do 12. oktobra. Kaj pa bo po tem, je vprašanje, na katerega je odgovor že skoraj jasen. Vprašanje Rašice ni le problem 73 de-lavk, temveč |X>meni, da bo naša občina kmalu ostala brez delovnih mest za tiste ljudi, ki so stari med 30 in 45 let in najtežje dobijo novo zaposlitev. Zlobno je, pa vendar se zdi, da je znani scenarij Otiškega Vrha in še katerega pravšnji tudi za Rašico. Kaj lahko storijo delavke, njihov sindikat, občina ali država? Na veliko žalost nič in še en velik nič. Občinski svet je o problemu razpravljal in iskal možne rešitve, posvetovali so se z vodstvom Rašice, a na koncu so ugotovili, da nimajo nobene zakonske podfe-ge, da bi na razplet vplivali. To je delavkam, ki so verjetno pričakovale mnogo več, povedal na sestanku tudi predsednik Občinskega sveta Jože Razpotnik. Morda bodo svetniki s svojimi sklepi za financiranje množice projektov postali previdnejši, dejavnejši in se lotili tudi realizacije katerega, da bodo občani, ki so pripravljeni delali, imeli kje poiskati delo. Kdo pa se bo razburjal na račun države ali sindikata? Slednji opravlja sizi-fovo delo vpijočega v puščavi. Država pa, ljudje, smo vendar mi vsi. Torej vsi očitki njej so nam, ker tako neodgovorno, naivno sprejemamo in poklanjamo vodstvene pobžaje. Bomo jeseni znali to storiti bolj premišljeno? MAL IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Ponovno postavili obnovljeni križ Skoraj ne najdemo križa, za katerega starejši ne bi vedeli povedati, kaj se je tam zgodilo. Za nekatere vedo celo več vzrokov: Največ kri-žev spominja na kraje, kjer so se zgodile nesreče. Postavljali so jih tudi zaradi zaobljub. Takšni križi so svojevrstni kažipoti ob cestah, poteh, križiščih, na mejah katastrskih občin, na gorskih prelazih ali prehodih. Vsega tega je veliko tudi na M<>-ravškem. Ta vrsta znamenj je najbolj iz|X)stav- Na podlagi 9 člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kometijstva v občini Moravče (Uradni vest-nik občine Moravče št. 6/96) je župan občine Moravče v dogovoru s Hranilno kreditno službo Domžale sprejel SKLEP o razpisu posojila za pospeševanje razvoja kmetij In kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Moravče t člen Razpisana vsota posojila znaša 18.000.000,00 STT. Minimalni znesek posojila naj ne bi bil manjši od 500.000,00 SIT Posojila se plasirajo preko Hranilno kreditne službe Domžale, s katero Občina Moravče sklene ustrezno pogodbo 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov b) izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetiji c) nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte ali za dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup kmetijskih strojev in priključkov zanje e) za nakup plemenske živine visoke kakovosti f) za nakup kmetijskih zemljišč ureditev trajnih nasadov 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Moravče, če imajo status kmeta in investirajo na osnovi usmerit-veno razvojnega programa, ki ga je izdelal kmetijski svetovalec. Kraj investicije mora biti na območju občine Moravče. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli, prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine ter kmetom, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir dohodka. 5. člen Doba vračanja posojila znaša 5 let, letna obrestna mera znaša TOM + 2%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene s HKS Domžale. HKS Domžale nudi posojilojemalcu tudi možnost enoletnega moratorija pri odplačilu posojila. & člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi posojila. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo najkasneje do 12. julija 1998, do 12. ure na naslov: OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, 1251 Moravče z oznako »KREDIT ZA KMETIJSTVO«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati: ime, priimek in naslov prosilca, matično številko in davčno številko prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. Obrazec vloge za posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite v Oddelku za finance in računovodstvo Občine Moravče (tel 731-044, ga Urbanija). a člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. posestni list za celotno posestvo. 2 potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, 3. potrdilo o statusu kmeta, 4 usmeritveno razvojni program kmetije, 5. gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del oz. uredbo za ureditev trajnih nasadov, 6. predračun za gradbena dela, nakup opreme ali strojev, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev, 7 overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč, 8 poročilo kmetijskega svetovalca o že izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 9. prosilec kredita za nakup plemenske živine predloži tudi potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu in (pred)račun za nakup plemenske živine. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača. 10. člen Komisija za kmetijstvo bo najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepov, obvestila vse prosilce o izidu natečaja. MATJAŽ KOČAR, dr. vet med. župan Ijena vremenskim neprilikam in objesl-nežem. Križ ob cesti Vrhpolje-Tuštanj-češnjice-Hribce-Moravče je bil že trikrat postavljen in dvakrat obnovljen v času 130 let. Prvega je leta 1867 postavil Ignac: (jerar, po cbmače Čurnov oče, posestnik iz vasi Spodnji Tuštanj. Po pripovedovanju domačinov so križ postavili v spomin na nesrečo nekega voznika vprež-ne živine. Le-ta se je splašila in voznik je padel pod voz ter se do smrti poškodoval. Križ je bil s pomočjo vaščanov in lastnikov Aniona in Minke Cerar v mesecu aprilu 1.1, obnovljen. Pri obnovi križa so pomagali: Peter in |anez Pirnat, Maks Mal, Janez Klopčič, Vito Urbanija in lanez Pergar. Vsi prostovoljno in brezplačno. Lastnika se vsem skupaj zahvaljujeta. |. Novak Obnovljen Čurnov križ v gozdu med Tuštanjem in Hribcami Nov zakon - večja varnost na cesti S 1. majem je v veljavo stopil nov zakon o varnosti cestnega prometa. Mag. Slavko Debelak je v uvodu zapisal, da so se s sprejemom zakona končala večletna prizadevanja za nov zakon, ki bo ustavil morijo na naših cestah. Tudi Občina Moravče se je skupaj s Komisijo za varnost in vzgojo v cestnem prometu vključila v akcijo spoznavanja novosti zakona in v ta namen smo povabili komandirja Policijske postaje Domžale, g. Alojza Senčarja in pomočnika g. Maksa Karho v kulturni dom Moravče, kjer sta nam gosta predstavila glavne novosti zakona in izvajanje zakona v praksi. Kljub Številnim vabilom in plakatom in ostalim oblikam obveščanja občanov, se je predavanja o novostih zakona udeležilo skromno Število občanov. Kljub temu pa je bila predstavitev novega zakona nazorna, zato je bilo seznanjanje z novostmi zakona zanimivo. Premalo je prostora, da bi našteli vse novosti, pa vendar naj vas seznanimo z nekaj najpomembnejšimi določili: Zakonsko besedilo je prepleteno s številnimi načeli in sicer: načelo zaupanja, načelo pomoči in zaščite šibkejših v prometu, načelo umiritve in defenzivne vožnje, na< eto racionalizacije upravnih postopkov, povezanih z izdajo vozniških dovoljenj In registrar ijo vozil in načelo objektivnosti in enakega obravnavanja vseh udeležencev v prometu. Z upoštevanjem vseh načel bodo udeleženci v prometu postajali iz dneva v dan varnejši, marsikatera družina ali posameznik ne bo plačala krvavi davek na cesti. Po novem zakonu je največja dovoljenja hitrost, v naselju omejena na 50 km/h, v kolikor ni s prometnim znakom drugače določeno. Največja dovoljena hitrost izven naselja je na avtocesti 130 km/h, na cesti, rezervirani za motorna vozila 100 km/ h in na ostalih cestah 90 km/h. Seveda pa morajo vozniki hitrost prilagoditi slanju (e- ste, gostoti prometa, vremenskim razmeram in preglednosti ceste. Pomembna novost za varnost otrok je obvezna Uporaba zaščitne kolesarske čelade, vozniki koles s |ximožnim motorjem in motornih koles pa morajo obvezno pravil no uporabljati čelado za voznike tovrstnih vozil. Tudi starši lxrdo v bodoče nosili kazensko odgovornosl za otroke od 14 do 18 let, v kolikor lxido le li storili prometni prekršek. Novost zakona prinaša več reda tudi glede uporabe molomih koles in koles s pomožnim motorjem. Vsakršno preurejanje motornih koles brez ust revne hi imolo-gacijo bo kaznovano, pooblaščeni servisi lxxJo morali na si roške lastnika vozila vo žilo popraviti tako, da bo ustrezalo proizvodnim standardom Večji prometni prekrški ixxto Iskovani in v primeru zbranih 18 t(X*k tx> voznik dolžan ponovno opravljati vozniški izpit. V drugem delu predavanja sta komandir Polil ijske postaje Domžale in njegov pomočnik odgovarjala na številna vprašanja navzočih, predstavniki občine pa so odgovarjali tudi na nekatera vprašanja glede urejanja varnosti cestnega prometa v občinskem središču ali izven njega, /al marsikdo ne loči, da je upravljalec: ceste Želodnik - Izlake Direkcija za ceste Republike Slovenije, zato se vsi ukrepi v zvezi z zagotavljanjem prometne varnosti na regionalni cesti izvajajo le / dovoljenjem upravljata ceste. V zadnjih letih je Občina Moravče naslovila na Direkcijo za ceste RS precej pobud za poslavilev prometnih označb, udeležbo prehodov za pešce in lokai ijo avtobusnih postajališč. Posebna pozornost je namenjena zagotavljanju varnosti v občinskem središču, Zal pa postopki pridobivanja soglasij in dovoljenj potekajo izredno po. asi, Priza rkvanja so usmerjena v izgradnjo moravske obvoznice, ki bi razbremenila o/ko cesto skozi naselje in zagotovila večjo varnost Eden izmed ukrepov za zagotavljanje varnosti pešcev so talne označbe. Vzdrževanje regionalne ceste v Moravčah je sicer v pristojnosti Direkcije za ceste RS, ki pa ne zagotavlja pravočasnega pleskanja prehoda, zato je Občina Moravče naročila ureditev vidnega prehoda čez cesto, ki vodi na Avtobusno postajo. Tekst in foto: MILAN BRODAR predvsem peš< cm, izlx>ljšali pa bi se tudi bivalni |X)goji v Moravč ah. / novim zakonom o varnosti cestnega prometa ima občina Se večje pristojnosti in dolžnosti pri zagotavljanju prometne var nosti. Tako lahko tudi nemotenega in varnega prometa dnkiča prometno ureditev v naseljih, pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri delih na cestah v naseljih itd. Nov zakon bo zagotavljal varnost vsem udeležencem v prometu le, če se bomo vsi ravnali |x> določilih zakona. Ni dovolj le spreminjanje signalizacije, postavljanje omejevalne hilrosti in |xxtobno. Spremeni li ho potrebno tudi naš odnos do ostalih udeležencev v cestnem prometu, M. BRODAR Predavanje o zakonu o varnosti v cestnem prometu v KS Peče Kulturno in sporno društvo Peče je v nedeljo, 17. maja, dopoldan povabilo v PeCe izkušenega, upokojenega, prometnega policijskega inšpektorja g. Franca DOMJANICA. Številnim krajanom, /branim v dvorani gasilskega doma, je predaval in odgovarjal na vprašanja o novem redu v cestnem prometu, ki ga je s 1. majem letos uveljavil novi /akon o varnosti cestnega prometa. Predavanja so se udeležili krajani vseb starosti, od najmlajših kolesarjev do voznic in voznikov osebnih vozil / dolgoletnim vozniškim staZem. G Domjanič je s primeri pojasnil nova pravila v cestnem prometu. Podrobno je pojasnil dolrx*bc zakona, ki urejajo oziroma sankcionirajo prehitro vožnjo, nepravilno prehitevanje, ustavljanje na cesti, vzvratno vožnjo, izsiljevanje v križišču, voZnjo skozi rumeno in rdečo luč. Seveda pa ni mogel mimo psihofizičnega stanja voznika in teme, ki je v vsej drŽavi razburila predvsem poklicne voznike - odvzem vozniškega dovoljenja veni kategoriji ima za posledico pro|X)-ved opravljanja voZnje vseh kategorij, dolder voznik ponovno ne napravi izpita za kategorijo, zaradi katere je izgubil vozniško (bvoljenje. lastniki traktorjev so spraševali o pravilih, ki zadevajo registracijo traktorjev in traktorskih priklopnikov, uporabniki' »kljuk« so zanimale no v<- določbe, ki urejajo vlečne naprave za vleko priklopnih vozil. Kako je z upoštevanjem obstoječih prometnih znakov, kako hitro se lah- ko vo/i od Želodnika do Peč, kdaj se kazenske točke izbrišejo, ali l><» polk iji s pomočjo novega zakona res uspck> u(xx"asniti prehitre voznike, med drugim tudi nekaj takih na moravski cesti, ki iz dneva v dan izzivajo svojo in tujo Uiodo? Na nekatera vprašanja ni mogel Še nihče odgovoriti. Upajmo pa, da bomo zadovoljni / odgovori, ki jih lxi pri nesel čas. B. It RVA K Na podlagi 9. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebnlštva v občini Moravče (uradni vestnlk občine Moravče št. 6/96) je župan občine Moravče v dogovoru z Ljubljansko banko Banko Domžale sprejel SKLEP O razpisu posojila za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Moravče t člen Razpisana vsota posojila znaša 24,000.000,00 SIT. Minimalni znesek posojila naj ne bi bil manjši od 500.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Ljub Ijanske banke Banke Domžale, d.d., Domžale, s katero ima občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo. 2 člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih objektov: - nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih objektov; - nakup nove ali generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; - pospeševanje turizma v občini. 3. člen Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, ki je energetsko varčen, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjeni, - odpravljajo deficitarne storitvene dejavnosti v občini, - so turistično in promocijsko usmerjeni. 4. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lasti, - samostojnim podjetnikom (obrtnikom) in ostalim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz drugega zasebnika Sedež samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika ali pod jetja in kraj investicije mora biti na območju občine Moravče. S člen Doba vraćanja posojila znaša 5 let, letna obrestna mera je TOM + 2%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 me- secev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila. 7. člen Prosilci vložijo proSnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do 12. julija 1998 na naslov: OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, Moravče z oznako »KREDIT ZA PODJETNIŠTVO 98«. Obrazec vloge za posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Občine Mo ravče tel. 731-044, ga Urbanija). Prošnja mora obvezno vsebovati ime, priimek naslov prosilca, davčno Številko in matično Številko podjetja oziroma zasebnika, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža investiranja, rok zaključitve investicije in predvideno Število na novo zaposlenih delavcev. a člen ProSnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija; t dokazilo o registraciji - fizične osebe: potrdilo o vpisu v register podjetnikov, obrtnikov ali drugih zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika, - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register 2. odločbo za opravljanje dejavnosti 3. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov In prispevkov, ki ne sme biti starejše od 1 meseca - fizične osebe: potrdilo RUJP - izpostava Domžale o plačanih davkih - pravne osebe: BON 1, 3, 3 oziroma potrdilo, da Se niso pričele poslovati. 4. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove ali generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za - popravilo opreme: predračun ali račun, ki ni starejši od 6 mesecev, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izva jalca generalnega popravila; - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanje ter opremljanja zemljišča; - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovol|en|e oz. odločbo o priglašenih delih, predračun - ki ni starejši od 6 mesecev, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila; 4. dokazilo (fotokopija obrazca M1/2 - prijava delavcev v zavarovan|u), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mescev od dneva poraba posojila, če odgo vorna osebe podjetja še nI v delovnem razmerju v pod|etju. 9. člen Nepopolne in nepravočasno prispele vloge se ne bodo upoštevale. Poslana dokumetnacija se prosilcem ne vrača. 10. člen Komisija za obrt in podjetništvo bo najkasneje v roku 15 dni po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o Izidu natečaja MATJAŽ KOČAR, dr. vet med. župan Moravče /lamnik NAŠ OBČAN PETER SVETLIN Novi oldtajmer Na čelu povorke oldlajmerjcv, ki se je I. maja podala na pot od gostilne Soklič do gradu Tuštanj, smo lahko videli prav zanimivega lepotca, ki bi ga brez zadrege imenovali novi oldtajmer, saj je bil narejen na novo po modelu prvega avtomobila, ki je vozil v Sloveniji. Ta avtomobil je danes shranjen v Tehničnem muzeju v Bistri. Njegov konstruktor je bil znani izumitelj grof Anion Codelli, kateremu pripisujejo Se celo kopico patenliranih izumov. Novega oldlajmerja je izdelal Peter Svetlin (po domače (erenkov Peter) iz Tuštanja pri Moravčah. Da bi o samem avlomobilu izvedeli kaj več, sem Petra Svetlina obiskala in z njim napravila kratek pogovor. Po njem pa še poskusno vožnjo, da bi mi dokazali, kako dobri so novi oldtajmerji. Kdaj in kako se vam je porodila ideja, da izdelale tak avtomobili Neke nedelje sva se i ženo odpravila na izlet in kol enega izmed ciljev sva določila tudi lehniini muzej Slovenije v Bistri, tehnika me je vedno zanimala. Pred razstavljenim avtomobilom, s katerim se je leta 1898 v Ljubljano pri|x>ljal grof Codelli in so mu meščani rekli kočija brez vprege, sem dobesedno obstal kot vkopan. In odločitev je bila In Ali ste sami pripravili tudi načrt za izdelavo! • Ne, IX1. Sploh nisem izrlelal načrta, ampak sem se lotil izdelave kar |x> |x>snelih fotografijah. Predvsem sem se trudil, da bi bil avtomobil |xi izgledu čimbolj identičen Codellijevemu. Kje ste dobili material, saj sklepam, da ni nov? Seveda ni nov. Puv/apiav je prav material |x>menil največ ji prolili ni. Pridobival sem ga postopoma in lo lako, da sem prosil na vseh odpadih, da me o morebitnih zanimivih delih obvestijo [x> telefonu. Po telefonskem |X)zivu sem se odpeljal tja in presodil, ali jedel uporaben ali ne. Tako sem dobil podvozje, kolesa, motor... leseni del in sede/ pa sla izdelana na novo. Kar dve leti sem porabil, rla sem uresničil svojo idejo. Pri delu so mi pomagali tudi prijatelji. Kolikšno hitrost lahko dosežete pri vožnjil Vožnja ni prav hitra. Hitrost je okoli 40 km/h. Se pravi, da me poticaji za prehitro vožnjo ne bi mogli kaznovati. Ali se z njim kdaj podate na nedeljski izleti" ja, najdlje sem bil do Radomelj, Sp. Slivne (GEOSS), Velike vasi... Peljal sem po manj prometnih |X)teh, ker vozilo ni regislrirano in bi lahko imel težave. Ste avtomobil krstili in mu dali imel Ah ne. No, v šali pa kdaj res rečem, da je to moj »ta lesen«. Izdelava vam je vzela veliko časa in tudi denarja. Ste ga res izdelali le iz velikega navdušenja nad tehniko ali ste imeli še kakšen nameni Prvo je bilo res navdušenje. Lažje (»sem se odločil tudi zato, ker Društvo krajanov Tušta-nja zelo aktivno deluje in vsako leto organizira prvomajsko srečanje na gradu Tuštanj. Zadnji dve leti smo prireditev popestrili S shodom oldtajmerjev in želel sem sodelovali, ludi ljudi rad popeljem |X) vasi in malo naokoli. Naj se pohvalim, da sem / njim |x'ljal tudi lom ko Peterka, staro mamo našega Primoža. Z veseljem bom sodeloval na vseh prireditvah, na bicie 11 ie I mdn povabili, čeprav bom moral poskrbeti za prevoz avtomobila / vlečno službo. Ob vaši hiši je toliko zanimivih stvari. Ste tudi le izdelali samil Veliko od tega. Ta traktor, pa rastlinjak, tudi sanke sem imel, pa In jih moral /nova mak)popraviti.., Gospod Peter je z navdušenjem pripovedoval in kazal svoje mojstrovine in mi tako dokazal, da svoj prosti čas preživi ustvarjalno. Človek oh njem prav Čuti uitiirjonosl in spodbudo, naj vendar hitimo rxx*asi. Torej ni razloga, da ga tudi kdo izmed vas ne bi posnemal. MAL Lep uspeh pioni na državnem rk gasilk iz Peč tekmovanju V soboto 9. maja je v Črešnovcih v Prekmurju tekmovalo 171 enot pionirk, pionirjev, mladink in mladincev na republiškem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta. Pravico do udeležbe na tekmovanju so si na predhodnih izbirnih tekmovanjih priborile tudi pionirke iz Peč in pionirji iz Moravč. I 'i oslovi iljni i gasilski > društvi > Žižki se je izredno potrudita z organizacijo ti tonova- nja, temu je prispevalo še čudovito vreme in vzdušje je bilo lako, da je /apuslilo trajen /apis v spominu 1700 mladim tekmo valkam in tekmovali eni, njihovim mentor jem in spremljevalcem. Pionirke in pionirji so tekmovali v vaji / vedrovko in v štafeti s prenosom vode. Ko bi odrasli svoje delo opravljali lako resno, s tolikšno mero volje, kot so jo pokazali mladi gasile i, bi bilo vsem lepo. Pionirke iz Peč so zasedle 9. mesto med .36 uvrščenimi ekipami, kar je zelo lep uspeh za njih in njihovega mentorja Ibneta Stenka. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi |x>-kalov m medalj najboljšim v posameznih kategorijah so mladim spregovorili organi zatorji tekmovanja in gosti, med drugimi tudi direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik, ki je svoj pozdrav zaključil takole: »Narod, ki ima taki > dol >r< i gasilski 11 irgani/ai ijo, / velikim številom mladih članov, je lahko srečen in ponosen ter lahko / optimizmom zre v prihodnost«. Nepozaben dan so še utrdile pionirke gasilke, ki so celo pol domov prepevale. B. BRVAR OŠ JURIJA VEGE MORAVČE S pesmijo v počnitnice Učenci obeh zborov, ol roškega in mlajšega mladinskega, so se v četrtek, 28. 5.1998 predstavili s koncertom pesmi, ki so se jih naučili zapeti v tem šolskem letu in so z njimi gostovali na različnih festivalih in koncertih po vsej Sloveniji ter obogatili marsikatero prireditev. Zborovodkinji Mojci Malovrh je zamisel o samostojnem koncertu v prečudovito akustičnem atriju gradu Tuštanj uspelo realizirati že drugič zapored. V odmoru sta se s svojo ustvarjalnostjo predstavili učenka 2. razreda Ajda Lalič in vzgojiteljica joži Zaveršnik. Ze izbor pesmi na koncertnem listu je obetal zanimivo in živahno dogajanje na odru, saj je zajemal tako avtorske kot ljudske |x^smi različnih narodov. Vsaka pesem pctebcj je preprosto (tabila dušo, je zaživela, In z otroško prisrčnostjo postala darilo vsakemu obiskovalcu posebej. Da se je to lahko zgodib, pa ima največ zaslug odlična zlx>rovodkinja in glas-lx'na pedagoginja Mojca, ki s pretanje-nim posluhom in neverjetno ustvarjalno domišljijo pesmim zna pričarati izvirno glasbeno spremljavo z Orf fovimi in eta-ma izdelanimi inštrumenti. Kot je v svojem govoru poudarila ravnateljica, Eva Karažija, je čuteč poslušalec od časa do časa lahko občutil nepopisno bogastvo glasov in zvokov narave, ki se jih v vsakdanji naglici niti ne zavedamo. Poslušalci so z aplavzi nagrajevali vsako |X*.em poiebtj in vsakega pevca, zavedaj« se, da so za tako |x-ster koncertni izix»r potrebovali veliko vztrajnosti in časa za vaje, ki jih imajo trikrat v tednu. Posebna gostja, ki se je udeležila koncerta, je bila gospa Mira Voglar, avtorica številnih ol-roških pesmi in priznana glasbena pedagoginja. Nad izvedbo svojih del je bila preprosto navdušena in se je svoji učen ki, naši zlxirovodkinji, za nastop zahvalila in ji zaželela še veliko ustvarjalne energije. In kako naj |xi teh pohvalnih besedah upamo pomisliti, da koncerta otroškega in mladinskega pevskega zbora v prihodnjih letih ne bi bilo? Iz vsega srca si želim, da bi |x>stal tradicija, ki bi vsako leto našo mlaetaž spomnila, da so po-čilnico res že na etasogu reke. Staršem pa a« Mira Voglar v pogovoru z ravnateljico Evo Karažijo, Mašo Lavrič in Mojco Malovrh OŠ Jurija Vege se družini Pirnat zahvaljuje za gostoljubje in prostor v gradu Tuštanj. Mladi pevci pa izrekajo zahvalo ga. Ančki in 15a. Pavli za slastne krofe, ki sta jih pripravili posebej zanje. dokazala, da je druženje otrok z vrstniki pri interesnih dejavnostih tisto, kar jih fx> gati in jim pomaga koristno preživljati prosti čas. Koliko časa je mlada pisatelji; a Ajda namenila pisanju svojih literarnih poskusov, nam ni uspelo izvedeti, saj je sramežljiva deklica obdana s številnimi starši, vrstniki in učitelji, postala v eni izmed grajskih kleti, v nasprotju s svojo gostobe sednostjo pisnih sporočil prav redkote-se-dna. Njena učiteljica Andreja Vavpetk" je že vse leto opozarjala na njene izdelke, zato odločitev res ni bila težka. Razstavili smo U del, ki zajemajo pesmi, prozo in dramatiko. Čuteča drugošolka je v svoje literarne poskuse zajela lepoto domačega okolja, nenavadnih izkustev in naravo, ki jo obdaja. Zagotovo pa dela odlikuje ix)gal besedni zaklad, domiselno tvorje-nje novih besed, skoraj popolna sintaksa zloženih povadi ter občutek za potek Zgodbe in iskanje rim. Če U) mala Ajda deležna pozitivnih vzpodbud okolja, v katerem živi in primernega mentorstva, bomo o njej zagotovo v prihodi ic*l i Se marsikaj slišali. Ali pa bo ostala skrita ustvarjalka kot njena leta joži Zaveršnik, ki je z razstavo likovnih svaritev polepšala Ajdine literarne |xjskuse. Tu se zastavlja samo še vprašanje, če je skromnost res vedno lepa čednost. Naj svoje pisanje zaključim z naslednjim pripe^e/itam. Če ste zamudili priložnost, da sjjoznate utrip domače šole, napake ne ponovite, ko vam bodo šolarji jjonudili novo. Mal Pesem za Posočje »Posebno si moramo prizadevati, da smo dobri do ljudi v majhnih stvareh,« pravi Friderik Baraga. Ta njegova misel je vodila tudi Komorni zbor Limbar, ki je skupaj s Slovensko karitas in Oktetom Valvasor pripravil dobrodelni koncert za pomoč prizadetim družinam v Posočju. V soboto, 16. maja, so se v Kulturnem domu v Moravčah vabilu na konierl odzvali poslušalci, ki so z nakupom vstopnic e želeli prispevati svoj kamenček v mozaik dobrote. Poslušalce |e pozdravil tudi generalni tajnik Slovenske karitas g. Inire lerebic, ki je predstavil aktivnost Karitasa v dneh po pol resi 1. V prvem delu kom orla so je s slovenskimi narodnimi predstavil ()ktel Valvasor iz Smartnega |)ri Litiji in ogrel dlani poslušalcev, v drugem delu pa je bil njihov izbor pesmi bolj mednarodno 1 bat van. Komorni zbor Limbar, ki prepeva predvsem slovenske ljudske in umetne pesmi, je prvi del zaključil s pesmijo Nazaj v planinski raj Simona Gregorčiča, Smaragdna barva Soče je navdihnila tega slovenskega pesnika, domačo pokrajino, nad katero se dviga Krn, pa je nosil povsod s seboj, kamor ga je vodila [x>t duhovništva. Ta pokrajina in njeni ljudje, ki že tako skromno živijo na bori zemlji, pa so znova preizkušeni, tokrat zaradi potresa. »Potres je to, da hočeš prijeti otroka, pa ga ne moreš, ker ga neznana sila vrže po tleh, to, da stopiš v spalnko in je na tvoji postelji kamen, to, da se bojiš znova stopili v svojo hišo,« je pripovedoval mladi mož iz Drežnice, ki je bil gosi dobrodelnega koncerta. Njemu in njegovi družini je bil izročen tudi ckiiai, ki so ga prispevali poslušalci, nekateri [X)samezniki, društva in stranke. Žal se je vabilu za pomoč odzvalo le manjše število fx>vabljenih Program je povezoval g. Vito Kotnik, zaključil pa ga je KZ Limbar s pesmijo Glej, sonce že zahaja. Odšli pa so tudi poslušalci, in sicer z občutkom, da so storili nekaj zase in tudi tisto mata za sočloveka. MILKA NOVAK OŠ JURIJA VEGE MORAVČE, LIKOVNI EX TEMPORE Mlini in žage v Moravski dolini Ni jih več veliko. Nekaj pa jih je še vseeno in prav li so letos privabili v našo dolino mlade risarske umetnike iz ši-slih osnovnih šol, ki so se pridružili moravskim risarjem in trinajstega maja ustvarjali lepe likovne izdelke. Trideset izdelkov v različnih tehnikah, ki so nastali na drugem Ex temperu ob Rači in Drtijščici, v Vinjah, Podorehu, Krašcah in Dvorjah je. pobudnica likovne kolonije in mentorica na moravski šoli lngc Ivartnik, izbrala za ogled. Otvoritev razstave je bila 25. maja, udeležili so se je mentorji likovne vzgoje iz šol: Brdo pri Lukovici, Dob, Mengeš, Roje, Trzin in Moravče. Znova se je izkazalo, da so bila vložena sredslva vadap- iac ijo avle kulturnega doma dobro naložena, saj je prostor zelo primeren za tako in podobno dejavnost. Razstavljena dela so bila vsem obiskovalcem zelo všeč, pohvalno pa so se o ustvarjanju leteli iziekli tudi sami šolarji. Pohvalne besede je bilo slišali tudi iz usi mentorjev, le da so nekateri menili, da bi bilo lahko morda več časa predvidenega za risanje. Sicer imajo mentorji in šolarji lepe vlise s tokratnega likovnega ustvarjanja, še bodo prišli, saj je narava zelo lepa, pa tudi ljudje so jih lepo sprejeli. Prijetnemu |x>nodeljkovomu vzdušju sta pripOlBdgb tudi mlada glasbenika iz moravškega oddelka glaslxjne Sok', ki sla svoje znanje pokazala na klarinetu in harmoniki. Gostitelji so obiskovalcem postregli s piškoti in sokom, tako da je teše-da o mladih ustvarjalcih in lepotah naše doline še lažje stekla. Kot je povedala ravnateljica moravske osnovne šole, Eva Karažija, ima nekaj zaslug za tako k-pe izdelke tudi izredno toplo in sončno vreme, ki je tistega dne naravi podarita se več lepote. Enotno je bilo mnenje, da je treba s tovrstnim ustvarjanjem nadaljevati in mentorica Inge je prisotne seznanila, da I xxlc> prihodi ije leto k nam povabljeni spel mladi likovniki, tokrat v grad Tuštanj, kjer lx>cki ustvarjali vsi v enakem okolju. Moravčani si bodo razstavljena dela lahko ogledali do 2. junija, od 4. do 11. junija pa lxxta ista otroška dela na ogled tudi v Likovnem razstavišču v Domžalah. S. V. RIBIŠKO DRUŠTVO Med ribiči ni dolgočasja Ribiči |xxlcxllx>ra Moravče so vse k-to žele > akt ivni. Če ne urejajo okolice svoje ril >iške koče, rjotem urejajo okolico ril mikov, se ude ležujejo ribiških tekmovanj in eMovnih akc ij ali pa sami pripravijo ribiško tekmovanje. V solx>to, 9. maja, so pripravili odprlo ribiško tekmovanje za najtežjo ribo v ribnikih Moravče. Sodelovali so lahko tekmovalci, ki so upoštevali tekmovalna pravila. Morali so se prijavili, plačati slarlnino in lovili s plove cm. Tekmovanje se je začelo ob 8. uri. Do lakrat se je prijavilo okoli 140 tekmovalcev. Do 11. ure so imeli čas, da ujamejo najležjo ribo. Med lekmovanjem so si šli lahko iskal malico, ki je bila všteta v startnim>, pridni mladinci pa so jim ponu- jali pijačo. Moravski ribiči so pripravili tudi lxigal srečolov. Nagrade so bile obljubljene najboljšim ribičem in ludi tistim, ki bodo zbrali največ praznih srečk. Do 11. ure so bili ribniki obdani z ribiči. Vsak je želel ujeti najtežjo ribo. Ob 11. uri so stehtali ribe in okoli 12. ure so najboljši trije ribiči prejeli diplome, kolajne in nagrade. Praktične nagrade so prejeli ludi trije udeležene i tekmovanja, ki so zbrali največ praznih srečk. Po tekmovanju je večina ribičev odšla na svoje domove, nekateri pa so izkoristili lep dan za srečanje s prijatelji. BOJANA DORIĆ Moravče, 12. 5. 1998 Občinska subvencija kmetom Na sestanku Komisije za kmetijstvo občine Moravče so bili za koriščenje sredstev občinskega proračuna - kmetijski del za leto 1998, med drugim določeni naslednji kriteriji, višina regresov, delež sofinanciranja, ter ostalih podpor in to: - baliranjc trave in travnodeteljskih mešanic (siliranje) K Ki SfT/bak), sofinanciranje osemenjevanja krav, naravni pripust kobil, krav in svinj, od 1.71998 je delež občine jjri umetnem osemenjevanju krav 3.500 SIT, pripust kobil 3.500 SIT in prijjust krav in svinj 1.000 SLT, sofinanciranje zavarovanja živine od I. I. I998 je delež serfinanciranjaob čine po kategorijah in po vrstah živali naslednji: krave 3.000 SIT 4.000 SIT 5.000 SLT 5.000 srr kobile ovce 650 srr pl. svinje 1.200 SIT pl. merjasci 2.500 SIT Od 1. 1. do 31. 5. 1998 se razlika med višino sofinanc iranja v letu 1997 uvoljav tja preko Kmetijske svetovalne službe Moravče (kopija zavarovalne polke, št hra nilne knjižice HKS Domžale, davčna številka), od 1 6. dalje pa zavarovalniški za stopniki pri obračunu zavarovalne premije upoštevajo spremenjene zneski regres za seme: koruza - 120 Sli/kg, ali 400 SIT/10.000 zrn, travno-deteljne mešanice, trave in detelje - 150 SLT/kg Posebni pogoji: izdana količina semena je minimalno 5 kg pri TDM, travah, detelji in koruzi, če pa je nabava po številu zrn, pa najmanj 15.000 zrn. ohranjanje staleža živine v gorsko višinskih območjih: regres za krave in kobile je .3.500 SIT, za ovce pa 1.200 Sit. LANEZ OCEPEK Lep konjiški večer Lično vabilo je privabilo 20. maja v Slovenske Konjice v Galerijo Riemer veliko obiskovalcev. Naša občanka Leonida Goropev-šek Kočar je predstavila svoje risbe s tušem na razstavi, ki jo je simbolično poimenovala »Vrnitev«, saj so Slovenske Konjice njen rodni kraj. »Navidezna preprostost njenih risb je varljiva: v kolikor si preberemo naslove njenih risb -Drevesa, Konj, Morski konjiček, Baletka, Čipka, Pav, Violina... - počasi stopamo po poti slikarkinega dojemanja sveta in družbe. Tanke črte se vežejo v ikonske podobe, katerih edina pomanjkljivost je ta, da niso kar narisane na steno razstavnega prostora...«, je med drugim zapisala v spremni besedi Angela Heler. Leonida Goropevšek Kočar je doslej predstavila svoje risbe na dveh skupinskih razstavah - leta 1989 v Kranju in naslednje leto v gradu Zemono. Udeležila se je tudi 3. Vegradove slikarske kolonije v Topolščici. Lani je pr- Društvo uipokojencev rvloravče vabi člane, ki imajo veselje do streljanja z zračno puško, da se včlanijo v strelsko sekcijo. Vaje bodo dvakrat na mesec v društvenih prostorih. Prijavite se ob torkih od 11. do 12. ure v dmštveni pisarni v Moravčah, Trg svo- Vodja strelske sekcije: FRANC KMETIC I. r. vič razstavljala samostojno v gradu Tuštanj. Sicer pa je bila otvoritev razstave risb povezana s predstavitvijo knjigi' dr. /kitke ( ugm.is iz Slovenskih Ko njic »Bodi z menoj, mami - razvoj otrokove navezanosti«. Avtorica je eb e entka za razvojno psihologijo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Knjiga, napisana v znanstvenem jeziku, je usmerjena v prvi vrsti študentom in strokovnjakom za razvojno psihologijo, zanimiva pa je tudi za psihologe, zdravnike, soc ialne delavce, vzgojitelje in vse druge, ki se rx)klic:no ukvarjajo z otroki, ne nazadnje pa tudi za starše. Celotno prireditev je v čudovitem ambientu povezovala Betka Suhelj, mlada violinistka Oksana Pečeni pa je ob klavirski spremljavi svoje mame poskrbela še za lepše počutje obiskovalcev. S. V. PA BRB ZAMERE Za lepo urejeno ' razpisano ji se razpis res dobro je prijel, saj še na občinskih oknih šop rož je zacvetel. ^—. V Moravčah poleg "•"»». bančnih 1 |xistavljen nov je bankomat. |e nobel stvar, ni kaj (Jodat! Na žalost pa za skromne plače greš le enkrat na mesec v banko v vrsto stat. Kako hitro/p bencinskega servisa do »Balx'enka« vozili, da vsem bo pravč Se večja umetnost pa (e zdi; kako varnost voznik naj zagotovi, če z nogo zavoro tišči, f>či pa na števe u hitrosti pusti? 12 JUNIJ ROŽNIK IZ /lamnik Lukovica NASVETI IZ ODDELKA ZA KOMUNALO Kmetijstvo in okolje Želja vsakega kmeta je pridelati Cim već kakovostne hrane in na ta način ustvariti čim večji dobiček. V tej želji se pridelovalci hupe poslužujejo različnih tehnologi) med katerimi prevladuje intenzivno gnojenje z uporabo pesticidov. Posledica so negativni učinki na okolje. Najbolj ogrožena dobrina je voda. Raziskave kažejo, da se kakovost kraških izvirov in podtalnice slabša. Poleg prometa, industrije in neurejene komunale je med glavnimi krivci za ogrožanje naših voda tudi kmetijstvo, predvsem zaradi onesnaževanja z nitrati, fosfati in pesticidi. Intenzivno kmetijstvo siromasi tla, zato |e nujno ohranjati rodovitnost z gnojili. Pri njihovi uporabi pa je potrebno jx> znati nekaj osnovnih načel gnojenja: - način in čas gnojenja je odvisen sevkov, se opravi jeseni ob setvi pri čemer je poraba mineralnega dušika minimalna s fosforjem in kalijem |>a gnojimo na zalogo. - jeseni se ne uporabi celotna količina dušika, ker se (M lahko iz|x>re v večjo globino, /ato naj se razdeli na predsetveno gnojenje in dognojevanje, - predsetveno gnojenje se opravi hkrati s jrredsetveno pripravo tal z namenom, da so rastline oskrbljene na začetku razvoja z zadostno količino ckistojmih hranil, - dognojevanje se izvaja med razvojem in rastjo rastlin, zlasti v kritičnih razvojnih obdobjih, ko je treba rastlinam zagotoviti večjo količino hranil, zlasti dušika. S pravilno uporabo gnojil v pravem času se lahko bistveno poveča jiridelek gojenih rastlin. Pri tem pa je seveda potrebno ujxjštevati tudi druge agrotehnične ukrepe, predvsem pa zavarovati rastline pred boleznimi in škodljivci. Slaba stran vseh kemičnih ukrejxjv za varstvo rastlin so negativni učinki na okolje. Gnojila onesnažujejo okolje le v primeru nestrokovne ujx)rabe dušika. Pri tem Na podlagi 8. člena Pravilnika o (k)deljevanju |x>sojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/97) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU POSOIILA ZA POSPEŠEVANJ RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI LUKOVICA 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 24.000.000,00 SIT 2. člen Posojilo M dodeljuje: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in jx>možnih objektov; b) za izgradnjo in adaptacijo jjrostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah; c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte ali za dopolnilno dejavnost na kmetijah; č) za nakup opreme za namakanje in odvodnjavanje; d) za nakup kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč; e) za nakuj) plemenskih živali in živali za nadaljnjo rejo 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje, lastniki kmetij na območju Občine Lukovica, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi us-meritveno-razvojnega j)rograma, ki ga je izdelal kmetijski svetovalec:. Kraj investicije mora biti na obmex^ju Občine Lukovica. 4. člen Posojila se jxvenstveno dodeljujejo prosilcem: - ki bodo lahko z cbdeljenimi sredstvi dokončali investicijo, - j)rosikem, ki jx)sojila iz občinskega proračuna še niso j)rejeli, - prosilcem s področij, kjer so težji obdelovalni pogoji, - kmetom, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir l-njene vse obveznosti do Občine Lukovica (sofinanciranje izgradnje infrastrukture, soglasja...) .5. člen Letna obrestna mera je TOM + 2,5"/», najmanjši znesek posojila pa 5CX).000,00 SIT, doba vračanja posojila znaša 5 let. Posojibjemalec rjrične vračati rjosojilo v skladu s pogoji iz jXDsojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost, da bi uporabljal posojilo, če v roku 6 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila tega ne izrabi. Z člen Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skujiaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave v glasilu Slamnik, na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako »posojila za kmetijstvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo, 2) potrdik) o plačilu vseh zajjadlih davkov in [>rispevkov, 3) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta, 4) usmeritveno razvojni program kmetije, 5) gradbeno dovoljenje oziroma potrtMO O |)rtglasitvi del, 6) j>redračun za gradbena dela, nakuj) opreme ali strojev, 7) overjeno kuptiprodajno pogodlx> ali predpogodbo za nakuj) kmetijskih ali gozdnih zemljišč oziroma plemenskih živali in živali za nadaljnjo rejo, 8) porex;ik) oziroma oceno kmetijskega svetovalca o izvršenih in še jx>treb-nih vlaganjih za dokončanje investicije. 9. člen Ne|x>polnih in nepravočasno vloženih prošenj ne bomo ujx>števali. K), člen C )dbor za gosfxxfarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem bo najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vlog sprejel sklep o dodelitvi |xjsojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu razpi- 11. člen Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja Hranilno kreditna služba Domžale, s katero Občina Lukovica sklene ustrezno pogodbo. ŽUPAN: Anastazij Živko BURJA gre v večji meri za težave pri ujxxabi organskih gnojil, zlasti gnojevke in gnojni e. Pri gnojevki so težave z odmerki, časom ujxxabe in onesnaženjem z bakterijami in celo s težkimi kovinami. Največja napaka so prav prevelike količine gnojevke na j)remajhnih jx)vršinah. Gnojiti bi morali le toliko, kot je potreba rastlin in živega sveta v lleh. Vsak kmet naj ne bi gnojil na sle-|x), kajti ni se bati, da lx> j)ridek'k manjši, če gnoji v skladu z založenostjo tal. Gnojnic:.! ali gnojevka pred jesensko praho pomeni škodo za kmeta, ker se iz-pere večina nitralnga dušika, ki je zelo [XKtvržen izjjiranju. Tudi ob jxjletnem gnojenju z gnojnico, če se ne prideluje strniščnih dosevkov, jx>-meni spiranje hranil in s tem poškodbe strukture tal. Bistvo ekološkega kmetijstva je, da se z gnojenjem hrani življenje v tleh, ne pa neposredno rastlin. Na vsak način pa se gnoji le tedaj, ko je to z vidika talnega življenja in jx>sevkov smiselno. Kdor želi, da bo živinski gnoj kakovost -no gnojilo, ga mora pravilno shranjevali, da bo izguba hranil čim naanjša. Skladišča za tekoči gnoj morajo biti tolikšna, da ga ni potrebno zlivati po kmet. jxivršinah v zimskem času. Zlasti je jx>trebno preprečiti, da bi se odcedne tekex:ine nenadzorovano stekale v tla ali kanalizacijo. In kaj določa zakontxiaja? Leta 19% je bila Sprejeta Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, katere bistveni poudarki so naslednji: - letni vnos rastlinskih hranil z živinskimi gnojili (hlevski gnoj, gnojnica, gnojev- Občina Lukovica in Turistično olepševalno društvo Lukovica vas vabimo na osrednjo proslavo ob Dnevu državnosti, ki bo v sredo, 24. junija ob 19 uri in ,30 minut v Rokovnjaškem gozdičku na Brdu. Po končanem kulturnem programu ste povabljeni še na kresovanje, ki ga bo pripravilo Turistično olepševalno društvo iz Lukovice. VABLJENI! Pridite 26. 6. 1998 od 17 ure naprej na turistično srečanje »GRADIŠČE 98«. Obeta se zanimiv vaški sejem, razglasitev najbolj cvetoče hiše, veliko domačih dobrot.., Dobrodošli TD Gradišče ka) ne sme presegati 210 kg/ha dušika (N) 120 kg/ha fosforja (F,OJ in 300 kg/ha kalija (Kp) - presežek živinskih gnojil mora kmetija s pogodbo oddati na druga kmetijska zemljišča, jih predelati in prodati, ali pa odstraniti po predpisih za ravnanje z odpadki; - z gnojnico in gnojevko se ne sme gnojiti na z vodo nasičenih tleh, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, zamrznjenih tleh in vodnih zemljiščih; na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15.11. do 15. 12.; na stavbnih zemljiščih. - za vock)varstvena območja veljajo rlo-datne prepovedi glede vnosa dušika v tla: 1. Prejxived gnojenja z gnojnico, gnojevko in kompostom Na zemljiščih z zeleno odejo lahka tla: od 15. 10. do 31. 1. srednje težka in težka tla: od 15. 11. do 15. 1. Na drugih zemljiščih (njive) Z zaoravanjem žetvenih ostankov: - lahka tla: od 1. 10. do 15.2 - srednje težka in težka tla: 15.10.-31.1. 60-letnica kronanja Marije Pomagaj v šentviški cerkvi V nedeljo, 24. maja ob 15. uri je bila v podružnični cerkvi v Šentvidu velika slovesnost. Tistega dne, pred davnimi šestdesetimi leti, 24. maja 1938 je bil bin-koštni ponedeljek. Takrat je ljubljanski škof, gospod Rozman, v sodelovanju s tedanjim župnikom, gospodom Vajdnom in ogromno množico ljudi okronal podobo Marije Pomagaj v šentviški cerkvi. Podoba Marije Pomagaj z Detetom v Šentvidu je tako pogosto pribežališče ljudi v svojih stiskah in težavah iz bližnje pa tudi daljne okolice. V spomin na kronanje se vsako leto v maju pripravi slovesna romarska Marijina |xsevkov do 1.5. 2. srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do .31.10. 3. Prepoved gnojenja z rudninskimi gnojili, ki vsebujejo dušik: •Na zemljiščih z zeleno odejo: od 1.5J0. rk> 31.1. druga zemljišča: od spravila posevkov ck) 15. 2. I )mga temna plal našega kmetijstva so peslic idi. I l.incs je splošno znano, da so nevarni za zdravje ljudi, živali in narave sj)loh. Učinki pesticidov so zastrašuj(x"i: od slabega |x)čutja, akutnih zastrupitev, rakotvornosti do |x>škodb zarodkov in ogroženosti prihodnje generacije (s|jre-membe dedne snovi). Kmet je v prvi in največji meri izrx>stavljon škodljivim učinkom. Marsikdaj se simptomi raojavijo šele (X) več letih. Spoštovani občani Občine Lukovica obveščamo vas, r/,i hodu na podlagi Zakona o dimnikarski SUŽbi ter v smislu povečanja protipožarne zaščite v času od i. h.-io.'). 1998 na področju občine l ukovica redni kontrolni pregledi kurilnih in dimovodnih naprav, (po p iiirbi hodu naprave očistili). Kodne kontrolne preglede bo c >j u. i vijak > I UMNIKA k'S IV ) Ali>jz Tkalec s. p., Šentvid 45, 1225 Lukovica, tel. 061/735-519. Dimnikarslvo Tkalec Alojz s. p. Šentvid pri lukovici 45, 1225 lukovica Vsak kmetovalec lahko zmanjša one snaženje, ludi če se ne more ali nrečnost škropilnice (testiranje) - ne povečuje predpisanih odmerkov, kajti sredstvo zaradi lega ne lx> delovalo nič bolje, se izobražuje s lega področja. Rešitve Zii mnoge težave lahko |x>nu-di ekološko kmetijstvo, ki pomeni uporabo organskih gnojil in zavračanje pesticidov, doma pridelano krmo za Živino, ohranjanje' rastlinske pestrosti (polikultumo kmetijstvo), skratka pridelovanje zdrave hrane z visoko prehrambeno vrednostjo. TATJANA S. Regresiranje v kmetijstvu S sprejetjem občinskega proračuna je za kmetijstvo v občini Lukovica namenjenih 6.850.150,00 SIT in 17.514.534,00 SIT za kmetijsko-zemljiško dejavnost Del teh sredtev je namenjen za regresiranje. Zato občina Lukovica obvešča kmetovalce, da so v letu 1998 iz občinskega proračuna regresirane naslednje dejavnosti: 1. REGRESIRANJE REPRODUKCIJE V ŽIVINOREJI a) umetno osemenjevanje - 2500 SIT b) naravni pripust - sofinancira se razlika med 2500 SIT in polno ceno pripusta (ob predložitvi osemenjevalnega lista) 2. REGRESIRANJE PREMIJ PLEMENSKIH ŽIVALI plemenske krave in telice plemenske kobile plemenske svinje drobnica ZA ZAVAROVANJE 3000 SIT 6000 SIT 3000 SIT 500 SIT 3. REGRESIRANJE NABAVE SEMEN - semenska koruza 100 SIT/kg - semenska pšenica 10 SIT/kg 4. REGRESIRANJE ODKUPA MESA IN MLEKA - premija za meso 10 SIT/kg (za ves odkup) - premija za mleko 1,50 SIT/I (samo za kmete, ki imajo status gorskih kmetij) Zavarovalnica Triglav in Veterinarski dom Domžale bosta regres obračunala ob storitvi. Zavarovalnica bo regres za obdobje od januarja do junija 1998 izplačala skleniteljem zavarovanja ob prvem obisku zavarovalnice ali agenta. Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti i/ sredslev oh činskega proračuna za razvoi obrti, jxxjjclnistva in turizma v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 2/97) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU POSOJILA ZA RAZVO) OBRTI, POD)ETNIŠTVA IN TURIZMA V OBČINI LUKOVICA Lčlen Razpisana vsota posojila znaša 52.(XX).0O0,00 SIT. 2. člen Posojilo se ekx1eljuje za naslednje namene: - nakup, urejanje, opremljanje zemljišč, pridobivanje projektile dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov - nakuj), graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov - nakup opreme - uvajanje novo tehnologije in izdelkov, ki odpravljajo obremenjevanje okolja v skladu z veljavnimi predpisi - razvoj pospeševanja turizma 3. člen Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje.' prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje pogoje: - rešite>v samozaposlitve - odpirajo nova delovna mosta - dajejo |xizitivno ekonomske učinke - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni prex:es, ki je energetsko varčen - dopolnjujejo jxoizvodiX' programe ostakga gospodarstva v občini - so izvozno usmerjeni - to turistično perspektivni - gre za deficitarno dejavnosti Prosilci iz 1. odstavka imajo prednost pri ekiek'litvi posojila, če imajo izpolnjene vse obveznosti do Občine Lukovica (sofinanc iranje izgradnje infrastrukture, soglasja...) 4. člen Posojilo ali sofinanciranje obresti se lahko dodeli: - samostojnim pexljetnikom - malim podjetjem v zasebni lasti, ki zaposlujejo ek> 10 oseh. Sedež samostojnega podjetnilca oziroma podjetja in kraj investicije mora biti na območju Občine Lukovica. 5. člen Letna obrestna mora jo LOM +2,5%, najmanjši znesek posojila pa l.(XX).(XX),(X) SIT, doba vračanja |x>sojila znaš,! t lola. Posojilojmalee: |xično vračati posojib v skladu s pogoji iz posojilno |xigcxll)o, ki jo sklone; z lunko. 6. člen Posojilojomale u so odvzame možnost, da uporablja |X>sojilo, če ga v roku 6 mesecev od |>re-jema skledi o ckxk'litvi jx)sojila, no izrabi. 7 člen Prosile i vložijo vlogo za posojilo v zaprli kuverti skup,i| z zahlevano clokumontae ijo v i() dneh od dneva objavo v glasilu Slamnik, na naslov: ()l»'ni,i I ukovica, I ukovii a 46, 1225 I ukovica, Z oznako »krediti za razvoj malega gosjx)darslva in turizma«. Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati imo, priimek in naslov prnsibi, opis in predračunsko vrednost investicijo, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve inveslie ije in (iredvideno število novozaposionih delavcev. 8. den Vlogi za jKKOjilo mora biti jircxlložma naslednja dokumentacija: dokazilo o registra« iji (obrtno dovoljenje oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register) dokazilo o plačanih davkih in pns|ievkili - overjeno ku|xxxodajno |xigodlxi (pri nakii|)u, urejanju in ojxomljanju zemljišč za gradnjo jx>- slovnih prostorov in pri nakupu posiovniti prostorov) gradbeno dovoljenje oziroma exlločbo o priglašenih dolih, zemljiško knjižni izpisek ali izjavo lastnika oziroma upravljalo |X)slovnih prostorov, da soglaša z nameravanimi eloli in sklonitvi- io najemni' pogodbe(ruijernna pogodba mora biti sklenjena najmanj za dobovfai anja poso jih) - predračun jxx>blašConega zastopnika (pri nakii|)ii osnovnih sredstev) 9. člen No|Hi|Xilnih in nepravočasno vloženih vlog no lxwno ujxištevali, 10. člen Oellx>r za gos|xxlarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem lx) najkasenje v 30 dneh od dneva |x>teka rob za vložitev vlog sprejel sklon o ekxk'litvi jx«ijil in lxi najkasneje v 15 dneh |x> sprejemu sklejra obvestil vse prosilce o izidu razpisa. 11. den Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja Ljubljanska banka Banb Domžale, s btero ()b-čina Lukovica sklone ustrezno pogexlbo. ŽUPAN: Anastazij Živko BURIA Lukovica /lomnih JUNIJ "I o ROŽNIK I J LETNA KONCERTA Majski večer himničnih pesmi z MoPz Janko Kersnik V letošnje majske dneve, ki jim z umetniškim vdihom narava odpira razkošje novega življenja, nas je s pesmijo popeljal moški pevski zbor Janko Kersnik, v pelek, 8. maja, s posebnim stilnim koncertom slovenskih himničnih pesmi, lanski jubilant, ki goji narodno in umetno pesem, že 36 let prepoznavno oblikuje naše kulturno življenje. Že drugo lelo je zbor pod taktirko mladega obetavnega zborovodja Igorja Velepiča pripravil domiselen in osvežujoč pevski večer. Le katera zvrst pesmi močneje živi / ljudstvom, državo in razodeva duha časa kol slavnostna in zanosna himna? Simbolizira upornost, trdoživost, zgodovinskost, pripadnost SloverK i smo v svoji pestri zgo dovini prepevali pod različnimi zastavami in vladarji že vrsto teh pesmi, vse do lasi ne državnosti. Najstarejši še pomnijo avstro Ogrsko himno, pa himno prve Jugoslavije, no, vsi, razen najmlajših, imamo s. v ušesih slovansko himno, Zdraviji« a pa izraža našo samostojno »oblast in z njo čast«. Pregled himničnih pesmi, ki smo jih Slo venci peli, pomeni sprehod skozi različna obdobja slovenske zgorbvine. Taksen pregled je pripravil naš zbor lanko Kersnik. Večer je bil razgiban in nov. Z domiselno režijo in si eno, ki so jo še poudarjale zastave današnjih držav na stenah dvorane, igro svetlobe in reflektorjev, je zvenela Zgodovina. Zbudila je slovenske tla«"ane v 16. stoletju v boju za staro pravdo: LE VKUP LE VKUP, UBOGA GMAJNA... Slovenski kmet je znal trpeti, delali, pa tudi uflariti, za zemljo, za pravico. O strahovanju rokovnjačev po skrivnih hostah Črne ga grabna je zapel samospev iz operete Fri.....< ovekarja R< >KOVN|AO:< veto« ih deklic prsa bela, v priredbi Ineta Capudra. V domišljiji so vstajale mračne zgodbe ustnega in knjižnega izročila. Staro AVSTRO < k iRSK( )i umni ) so Slovenci peli dalj kot druge himne. I )anes zveni anahronistično, kaže pa minljivost in propad i esarstev m vladarjev. Kaže neuničljivo moč majhnih narodov. Z zanosom vojaškega ritma in nezadržnega upora nas je MARŠI |IZA popeljala na barikade, pred Basliljo, s fanfarami in vonjem po smodniku, kot pravijo, da mora dišati prava himna. V času ilirskih pravic so jo štiri leta prepevali tudi na Slovenskem. Ob francoski himni in zastavi pa je predrl podeželske okvire tudi slovenski jezik in si prav takrat utrl pot v srednje tole in na slovensko univerzo. Prepričljivo je pobožala strune naše za- vesti Ipavčeva si( »VENEC SEM, z vso meh kolro, ponosom in čilalniško narodno du SO. Skozi druženje z jugoslovanskimi nam di so nas vodile: I« )ZI PRAVI >l, IIII PA NA ŠA, NAPRI I, ZASIAVA SI AVI, pa še himna URA K (MORU >M in SOKOLSKA HIMNA. Povezovalca Špela Prnšnikar in Vilo Kotnik sla nas poljudno poučila o teh zvr-Steh pesmi, kako so se himne razvijale, kaj so izražale, v kakšnih prelomnih trenutkih so naslajale, k.iksno usodo so doživljale. Zvedeli smo, da je najdaljša himna na sve-lu argentinska, da se švicarska izvaja v šli rih jezikovnih variantah, najkrajša pa je kuvajtska himna. Za idealno velja Marsejeza, ki se je avtorju spontano ulila na bojnem prizorišču. No, tudi Zdravljica se je Prešernu ulila ob vinski novini 1846, v družbi brih ljudi. Italijanska AVANTI POPOLO je bila koračnica delavcev. Posebno usodo je doživljala LILI MARLLN, ki so jo med 2. sv. vojno poslušali na obeh frontah; pri nas pa je v sedemdesetih letih doživela afero in bila prepovedana. Pesem MOJA D( )M( )VI NA, INTERNAOONALA in HEJ SLOVANI, ki se je uveljavila kot vseslovanska budnica v I. 1848, ko se je začela rahljati avstrijska monarhija. Danes je ostala himna srbske lugi »slavijo. Izzvenela je PAPEŽEVA HIMNA in Z.l )RAVI |l( A. Himna države Slovenije, ki jo je izbral Zakon o himni RS 29. marca 1990. Izraža naše veselje, hrepenenje, sanje. Našo odprtost, ponos, duhovno razsežnost. Našo pristno bit. Nobena pesem je ne bo presegla. Mogočno in udarno so zveneli naši tenorji in basi. Njihova interpretacija je uglasila vojaške marše in jih plemenitila z duhovnimi in čustvenimi vzgoni. Tako so se tudi |)evsko vse himne zlile v večplastne razgibane melodije in so nudile užitek poslušanja. Posebno dopolnilo pa je bilo petje gostje večera, mezzosopranistke MARjA-NF BENCINA ter harmonikarska spremljava ANDREJE ERŠTE in MILANA CAPI II )RA in pa seveda pihalna spremljava, V Zdru ženo Evropo nas je v slutnji novega lisoč-letja ponesla ()l )A RAJ X ISTI, ki jo bomo peli tudi SloverK i. Poli jo bomo slovensko, saj hoćemo obstati. Obstali pa bomo, če I ii i naša gonilna m«x" narodna zavest, spoštovanje vsega našega, pravično vrednote nje preteklosti in ljubezen do najlepše de žele in najlepšega jezika na svetu. Izzvenelo so himnične melodije. Vsaka v svojem'<":asu so hotele dobra in napredno. Bile so državni simboli, pod njihc ivim taktom so umirali in zmagovali naši predniki. Bodimo jim pravični. Pevskemu zboru, njegovemu zbori ivi «1 ji in organizatorjem ter S|xnizorjern vse pri znanje In naše čestitke, z dobrimi željami za nadaljnje prepevanje in izvirne ideje. V pesmi je moč. Ta pevski večer so s svojim obiskom po častili tudi številni gostje, med njimi tudi član Evropske misije iz Francije in še mnogi zunanji obiskovalci, ki so se po prireditvi zadržali v prisrčnem pogovoru. Z vsem priznanjem so pozdravili zamisel in življenje kulture v podeželski občini. Himne so torej združevale in ustvarile vezi za prihodnost. MOJCA S. »Marsejeza je zazvenela ob spremljavi mezzosopranistke Marjane Benčine in pihalne zasedbe.« Pa se sliš, pa se sliš, od svefga Vida... ... Šentviški zvon je v petek, 22. maja, lelos že devetič zazvonil z letnim koncertom, tokrat skupno i gosti, Kamniškimi koledniki, ki prav lako kot naš Zvon zaokrožajo deveto sezono izjemno odmevnega nastopanja. Pevci in pevke mešanega pevskega zbora Šentviški zvon smo se odločili za drobno pomo« ljudem v Posočju. Preko župnijske Karitas je prostovoljni prispevek vstopnine (skoraj I20.000j00 SIT) nova kap l|i(.i človeške solidarnosti in naše C lovec nosti. Večer je bil mehak, lopel in inajniško razi vi'ti'ii I )vt »rana v Šentvidu so je napol nila do zadnjega kotička. ( votli« na kulisa in prisrčno poljsko cvetje so bili lep okvir pevskim glasovom. Kamniški koledniki so nam domaČi. Za gotovo so Že v živo ali preko radijskih valov |x>božali naša ušesa z mohkolx> prastarih in že skoro pozabljenih slovenskih na rodnih viž. In prav tO je njihov namen: iztrgati poz.ilil davne napove in besedila, ki razodevajo našega dnin -.kozi stoletja narodovega bivanja. Vokalni del tria tvorita baritonist lanez MajoenovR in.basisl Rok Lip, ob ubiranju < itei lomaža Plahulnika. Njihova |xvsk,i kariera je zrasla v najstarejšem pevskem zbom na Slovenskom, kamniški I iri, in dozorela za solistične nastope domačih ljudskih pesmi, ki so jih osvojil«' kot najlepše |X'smi na svetu. Tem pesmim so se Zapisali z vsem svojim bistvom. Slovenska narodna pesem je postala njihov zaščitni znak, ponesli so jo na vse celine in v vse evropsko države. Postali so ambasadorji samostojne Slovenijo in di kazali, i l.i je SI' e l lovošlva vodno in povsod odprto za lepoto, ki jo brez meja ustvarja glasba, z domačo pesmijo blažijo nostalgiji i slo venskih izseljeni ev, ki so |lh po nastopih ze dobesedno na rokah ponesli iz dvorane. (>l> nastanku slovensko državo so ustvarili tudi nekatere umetne, lunun« no zanosno pesmi, ki so zvenele z vrha Triglava in iz vaških dvoranic. Tudi nam so otajali srce z doživeto zapetimi pesmimi in vsebinskim povezovanjem z < ,iegoičic evimi stihi; z njimi si pesnikovi rojaki s|x'l »utirajo bratov-ske solze, si lajšajo gorje« in ob naši pomoči pogumno poslavljajo novo temelje za življenje pod Krni nn. Koledniki SO nam pri nesli pozdrave od Slovom ev v Sarajevu, ' »I koder so so pravkar vrnili skupno s pesnikom Kcinl 111 -I |< 'II1. DomaČi zbor je bil ubran na poljske rože, kukavico in lastovko, šumeče planine, večerno zvonjenje in ljulx,zen v vasoval-skih napovih. Vse to melodije iz domaČih logov smo nadgradili še z Mozartom in Mendelsohnom. V solos|x'vu je navdušila Bernarda Serša s kot slavček čistim in trdnim sopranom ter tenorist Roman Lenarčič. Gost večera ie bil tudi gospod Stane Ke-rin, predsednik slovenske Karitas. Z izbranimi besedami se je zahvalil za kulturno lxigat in doživet vcxner. Spodbudne besede je dodal g. Anastazij Živko Burja, lukoviški župan. Pevci pa so izrazih posebno zahvalo predsedniku zbora, g. Darku Stupici, za številne ure prostovoljnega dola in prijatelj sko povezovalno moč. Zahvalili so so tudi koiipeiiioijoin: Speli Prasnikar, Tamari in Andreji Kosmatin in Primožu Leskov« u Spored je povezoval Vilo Kotnik. Vsi povi i pa so tudi s pisno besedi i zali vsiljujemo našemu Karlu Leskoveu, brez katerega ne bi ostali skupaj in postali to, kar smo po devetih letih: zbor, ki prizadevno r,izvi|,i svojo kvalih-In, Živi z «>lx'ino na kulturnih prireditvah, letnih in božičnih kon-«ertih in gostuje pO širši okoli« i. Pod skrl> nim mentorstvom g. Leskovca smo izdali kaselo in Zgoščenko božičnih pesmi. Zahvalo smo dolžni vsem številnim sponzorjem, ki ckikazujejo, da kulturo potrebujemo, koi potrebujemo zrak MOJCA S. ŠOLSKI KOTIČEK Turno smučanje v maju Maj je mesec, ko vse zelni, cveti. Vsi so se že poslovili od mraza in snega. Ne prav vsi. Osem mladih planincev iz 3. in 4. razreda OŠ ). Kersnika je trdo navijalo za lepo vreme in sneg v hribih. Prvi potk v maju, vročo pomladanski > soik o, i ii >lni nahrbtniki zimsko planinsko opremo in smuči pred pokom v Lukovi« i. I jud je so se obračali, nekateri so nam svetovali, naj s seboj vzamemo raje kopalko. Vseeno smo se z vso opremo zgodaj popoldne od peljali s kombijem proti Bohinju in Savi« i. Proti večeru pa smo do segli 1520 m visoko Komnu V soboto je bil dan za smučanje. Bilo jo dovolj snega za naše neprezahtevne turno smuko. Naredili smo in kratke ture okoli Križa, so spopadli v snežni vojni in si no Lukovški dan na sejmu obrti in podjetništva V okviru tradicionalnega sejma Obrti in podjetništva, ki ga pripravlja Obrtna zbornica Domžale, se je Občina Lukovica predstavila 28. maja 1998. Pripravila je t. i. »Lukovški dan« na katerem so obiskovalci odkrili še veliko neodkritega o Občini Lukovica. Uradni začetek Lukovškega dneva je pričel ob 15. uri z župan s svojim govorom, v katerem je pohvalil kvalitete bikovskih obrtnikov in podjetnikov, nekateri so se s svojimi izdelki predstavljali tudi na sejmu. Predstavitvi je dal pečat slovesnosti 110 let prostovoljnega gasilskega društva Lukovica Tako častitljiv jubilej bodo lukovški gasilci slovesno obeležili. Priprave na osrednjo prireditev z veselico, ki bo 20. junija na ploščadi pred tovarno Mojca ob 19. uri, potekajo že vse letošnje lelo. (lastici so s svojimi sredstvi, sredstvi KS Lukovica in Občine Lukovica obnovili ter na novo opremili notranje prostore gasilskega doma. Lotili so se tudi obnove zunanjščine, tako da bomo lukovški gasilni dom gledali v novi, sveži barvi, katero je podarilo podjetje JUB iz Dola pri Ljubljani. Skratka, iukovški gasilci so, lako kot vedno še enkrat stopiii skupaj in dokazali, da so ("lani orgunizu« i je, ki je vredna posnemanja. Slovesnosti ob jubileju se boeb pričele že 18. junija s slavnostno sejo, otvoritvijo doma in blagoslovitvijo tega. Po končani četrtkovi slovesnosti bo možen tudi ogled novega gasilskega doma. Dan odprtih bo tudi v |xjtek, 19. junija, in takrat si lx>ste ogledali obnovljen gasilski cJom in gasilcem zastavili morda kakšno vprašanje. Kot sem že omenila, bo osrednja prireditev v solx>lo, 20. junija, ki se Jx> pričela ob 19. uri s kullur-nim programom, v katerem bodo sode-lovali učenci OŠ Janko Kersnik Brdo. Po končanem kulturnem programu Jxi sledila »ta prava« gasilska veselica, na kateri ne lxi manjkalo dobre glaslx' (igral bo ansambel Vrbovec), hrane in pijače, srečolova, prijetno razpoloženje pa lx>-do ustvarjali lukovški gasilci. (kisik i lxxk) ob tej obletnic i izdali tudi zbornik, v katerem bo zbrana «dnina zgodovina Prostovoljnega gasilskega društva Lukovica. Ni kaj, lukovški gasilci so se izkazali, na vas je, «ia se tudi vi, tako da obiščete vsaj eno od prireditev v sklopu praznovanja. MONIKA 11 IRIS IK NA /VI ZA OBČNI LUKOVICA 1225 LUKOVICA Zahvala Organizatorji Peregrinovega sej ma se vam zahvaljujemo za izc r pno objavo o IVregtinovem sej mu v Lukovi« i. Žal |e izpadla javna zahvala sponzorjem sejma. Gostinsko podjetje Trojane, Tro- jane, BISTRO FURMAN, Smrkol Stanislav, Lukovica, M&P BURJA KRASNIA, (JBČINA 11 H« )VI( A Predsednik: Franc Pavšek, I. r. ge umili kar v snegu. Toplo sonce nam je omogočilo tudi smučanje v kratkih hlačah. V nedeljo smo se spustili v ekilino in si ogledali še slap Savica. ()b Bohinjskem jezeru smo si naredili nedeljsko kosilo, hrane je bilo v nahrbtnikih še cbvolj. )ure, Rok, David, lan, Rok, Primož, Klemen in Nex-I so uživali v gorah, na snegu, ob pesmi in smehu. Z Bogdanom sva skrbela, da jim je bilo čim 1x>lj prijetno. Celo voznik Marko se je spremenil v planinca In nas prišel iskat na Komna Letos smo smučali pod Bogatinom že tretjič. Mislim, da ne tudi zadnjič. Komna je vedno lepa, s snegom ali brez njega. Ker je varna, brez prepadov, se rada s svojimi mladimi planin« i vračam tja got TADEJA ČEŠKA Novo igralo za male šole Šola na Brdu pravzaprav mala šola je v mesec" maju postala bogatejša z,< večnamensko plezalo, ki smo ga postavili v bližino šolskega igrišča. Otroci so igralo komaj čakali in ga lakoj po postavitvi tudi preizkusili. Zadovoljni olroški obrazi kažejo, da so lak količek ros želeli in potrebovali. Pri nakupu so nam pomag; KS Lukovica, Občina Lukovica BS - Tehnik - Domžale, Pekarn, njak Brdo, MACOM d. d. - Li Šentvid Vsem smo hvaležni in se jin ( iboncni si želimo, da so so bujon i« i si ■ gugali n< <»)! : OS Janka Ki Pizzerija Furman Cemažar - Lukov covica, Mizarstv« najlepše zahvalju .daj spomnite na ..iik, luk« 11| m. - (polre- Vzgojitelji« a NADA moški pevski zlxx Janko Kersnik. Lukovški dan so rx>pestrili tudi brdski osnovno šol« i, ki obiskujejo turistični krožek. Črni graben (beri Občino Lukovica) so oJjisko-vaJcem predstavili na zelo izviren in predvsem zanimiv način. V okviru Kulturnega društva Fran Maselj P«xJlimbarski so kra-šenjske ženske iz Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine v šotoru fjbtk' slamna- podžupan, ki je bil tokrat v vlogi p» vezovaka programa. Glasbo in ples so imeli na skrbi dekk' in fantje iz na-rodnozarjavnea ansambla »Vrrx> vec«. Da pa obiskovalci ne bi trpeli lakote (žejni tudi niso bili), so skrbeli uslužbenci Cbstinskega podjetja Tro Jane s svojo bogato ponudbo. Menim, da nihče nt odšel s sejma nezadovoljen, temveč obogaten s toplino kbnih ljudi iz Cj-nega graJjna. MONIKA Krašenske gospe, ko pletejo kite i/ slame. FOTO: MAJHENIC Gorjača graja Gorjača Graja Mercator in občino Lukovica V Šentvidu že drugo leto sameva in propada Merkatorjeva trgovina. Na zahtevo SDS Lukovica, da se prepreči divje lastninjenje je občinski svet sprejel in pooblastil župana, da pravno zaščiti del imetja KS Prevoje. Občani pa smo še vedno nepreskrbljeni z živili. Zato vam kličemo Mercator, občina Lukovica in občinski svet. »DAJ NAM ZDA) VSAKDANJI KRUH.« KO SDS PREVOJE Protestiramo Vzrok ne objave oziroma spornosti tega članka v Slamniku na Lukov-ških straneh v zgoraj navedenem tekstu. Menimo, da so vse navedhxe trx' ne. Ne vemo zakaj se ne sme oJjjaviti ime Mer« ator, oJjčina Lukovica ali občinski svet. Kateri in čigavi interesi so v ozadju. SDS Lukovica je ta Članek potrdila na svoji seji prav zaradi ne prskrbe z živili občanov na območji i KS Prevoje. Ker pa ste pristojni na ta problem pozabili vam sedaj ni do ol> jave tega članka. Sedaj kršite osnovno človekovo pravico vedeti oziroma biti obveščen. Zahtevamo, da se ta članek objavi. V nasprotnem bomo o tem obvestili druge medije in se pritožili varuhu človekovih pravic. Z spoštovanjem vas pozdravljam (Tekst ni lektoriran!) Za OOSDS Lukovica DANILO KASTELIC OBČINA LUKOVICA ŽUPANU ALI PODŽUPANU Spoštovani g. Kastelic in KO SDS Prevoje! Odgovora zakaj Vaš prispevek pod rubriko »Gorjača graja« ni bil objavljen v glasilu Slamnik, Vam Občina Lukovica ne more posredovati; pri nas se namreč članki le zberejo in izročijo odgovorni urednici lukoviških strani. Odločitev o (ne)objavi torej ni odločitev občine, temveč uredništva glasila. Glede trgovine Mercator pa naslednje: občina si že od zaprtja trgovine dalje prizadeva vplivati na odločitev podjetja Mercator komu in za kakšno cJejavnost naj objekt proda. Dejstvo je, da je Mercator zemljiškoknjižni lastnik otjjekta in zemljišča, na katerem objekt stoji. Ker je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo vprašljiv, je občina pooblastila odvetnika za vložitev tožbe zoper podjetje. Delež KS Prevoje glede komunalnega opremljanja zemljišča v času izgradnje oJijekta (Vi delež) pa je ne-sjjoren in bo krajevna skupnost cbbila izplačanega, ko bo objekt prodan in narejena ponovna sodna cenitev. Le-to bo opravil sodno zapriseženi cenilec:, ki ga lw postavila občina. Občina je nastopila tudi kot ponudnik na obeh javnih razpisih o prodaji trgovine - žal je cena, ki jo Mercator zahteva mnogo, mnogo previsoka za montažni objekt kakršen je ta. Zato je tudi povpraševanje po njegovem nakupu zelo majhno. OBČINSKA UPRAVA • • • Pripomba urednice Spoštovani OO SDS Lukovica! Veseli me, da Lukovške strani temeljito in kritično prebirale ozi roma ocenjujete. Poudariti moram, da omenjeni članek ni sporen. Vaš članek v zadnji štvilki Slamnika, v rubriki Gorjača graja, enostavno ni bil objavljen zato, ker se v »Gorjači« [jograja samo ena napaka, ki lukovške občane moti. Drugi vzrok |>a je, da ima Občina Lukovica v časopisu Slamnik na voljo dve strani, tako da je vaš članek počakal na naslednjo številko predvsem zaradi prostorske stiske. Menim, da problematika Mer« atorja še ni zastarana, zat«j članek oJ> javljam z enomesečno zamurJo. Da bi bilo takšnih nes|X>razumov bi v prihodnje manj, J>i želela, da se v takšnih primerih osebno oJirnete name. Za nesporazum se vam opravičujem in vam želim prijetne) branje. Urednica Lukovških strani MONIKA DOMITROVIČ 14 JUNIJ ROŽNIK /lamnik Domžale Mednarodno priznanje zasebni glasbeni šoli Parnas iz Domžal Maja je v italijanski Tortoni potekalo pomembno mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov. Udeležila se ga je tudi domžalska zasebna glasbena šola Parnas. Učenka te sole, vio-lončelistka Alenka Hrabar, je v svoji kategoriji zasedla prvo mesto, njena profesorica pa je prejela posebno priznanje za najboljšega pedagoga in tako postala članica mednarodne žirije. V prijetnem italijanskem mestu Tortona, 80 kilometrov od Milana, je od 9. do 17 maja letos že osmič potekalo veliko in pomembno mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov, ki se ga udeležujejo mladi in nadarjeni glasbeniki do tridesetega leta. Tekmovanje poteka v sedmih starostnih skupinah za soliste (godala, harfa, kitara, pihala, klavir), tekmujejo pa tudi mladi operni pevci ter komorne skupine in orkestri z dirigentom ali brez njega. V prečudovitem ambientu mestnega gledališča v Tortoni je za nagrado KAVVAI (»Trophy Kavvai 1998«) tekmovalo kar 270 mladih in nadarjenih glasbenikov iz 16 držav (Albanija, Avstrija, Brazilija, Francija, Hrvaška, Italija, laponska, Jugoslavija, Kitajska, Koreja, Romunija, Rusija, Slovenija, Španija, Švica in Ukrajina), ocenjevalo pa jih je trinajst žirij. Tekmovanja sta se udeležili tudi učenka violončela domžalske zasebne glasbene šole Parnas Alenka Hrabar in njena profesorica Zdenka Kristl Marinič. V svoji starostni kategoriji (B skupina) je med osemnajstimi tekmovalci iz štirih držav devetletna Alenka osvojila 1. mesto z oceno 97 točk (od 100 možnih). Prejela je pokal in priznanje. Profesorica Zdenka Kristl Marinič, ki (»učuje violončelo še na glasbenih šolah v Kranju, Radovljici in Škofji Loki, je pripeljala na tekmovanje se pet učencev in vsi so se odlično uvrstili. V C skupini so Jošt Kosmač, Kristijan Krajnčan in Marjetica Hribernik prejeli četrto, tretjo in drugo nagrado. V B skupino je ob Alenki Hrabar tekmovala še Anja Kralj in prejela drugo nagrado, prvo nagrado pa je prejela se njmlajša med njimi, Maruša Bogataj, ki je tekmovala v A skupini. Maruša je prejela kar 99 točk. Toliko sta jih med vsemi tekmovalci prejela le dva, oh sedemletni Maruši še več kot deset let starejša tekmovalka iz Italije. Tolikšno število točk ji je omogočilo, da je sodelovala v zaključnem finalu, kjer je sodelovalo le sedem najboljših, ki se je potegovalo za finalne nagrade. Najvišje priznanje sicer ni bilo podeljeno, je pa Maruša Bogataj, sicer učenka Zdenke Kristl Marinič z glasbene šole Kranj, prejela priznanje za najbolj simpatičnega oz. priljubljenega tekmovalca. Na finalnem večeru, 17 maja, je bila podeljena tudi jx>sebna nagrada za najboljšega pedagoga. Med 141 pedagogi iz 16 držav je to priznanje prejela profesorica iz Dom- NOVA KASETA Koncert zborov Društva upokojencev Domžale Po uspešnem in odmevnem koncertu Moškega pevskega zbora |anez Cerar in Ženskega pevskega zbora Stane Habe, ki delujeta v okviru Društva upokojencev Domžale, sta zbora izdala video kaseto z naslovom KONCERT MOŠKEGA IN ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE. Ob gledanju video kasete lahko ponovno podoživite lepe trenutke ob ubranem petju obeh pevskih zborov ter lepo interpretiranem veznem tekstu ge. Drage jeretina Anžin. Pevke in pevci vas skupaj z Društvom upokojencev Domžale prisrčno vabijo, da si kaseto kupite. Video kaseto po ceni 1500,00 SrT lahko kupite v Klubu upokojencev v Domžalah, Ljubljanska 36, vsak dan od 16. do 20. ure (razen ob četrtkih). Kupite video kaseto in uživajte ob ubranem petju domžalskih upokojencev! žal, Zdenka KRISTL Marinič. Prejela je plaketo mesta Tortone in postala članica mednarodne žirije tega tekmovanja. To priznanje ni le rezultat uspešnih nastopov mladih violončelistov na tem, pač pa tudi na številnih drugih tekmovanjih v domovini in tujini (v zadnjih štirih letih so njeni učenci prejeli že kar 40 priznanj in nagrad), pač pa tudi njenega nesel)ičnega pristopa do dela z mladimi. V svoji zasebni glasbeni šoli Parnas je izdala tudi dve zbirki skladb za mlade violončeliste »Igramo se« ter zgoščenko, na kateri igrajo »njeni« violončelisti. Profesorica pogosto skupaj z njimi zaigra na urah in na številnih nastopih po Sloveniji. Februarja smo jih imeli priložnost slišati tudi v domžalskem kulturnem domu. To je bil čudovit večer. Iskrene čestitke uspešni profesorici Zdenki Kristl Marinič in njenim učencem! Učenka zasebne glasbene šole Parnas iz Domžal Alenka Hrabar s pokalom in priznanjem s tekmovanja v Tortoni in njena profesorica Zdenka KRISTL MARINIČ, DANIJEL LOVRO FUGGER AKADEMSKI SLIKAR (13) »S prijateljem bom Domžalam dal nekaj dobrega« Za gradnjo galerije se mi je ponudil ugoden Časovni trenutek Šele v leta 1987 Naročil sem ponovni izkop gradbene jame za klet galerije. Vesel in resnično srečen sem bil, ko sem gledal buldožer, kako globoko je silil v zemljo travnika, kot bi hotel skopati čim bolj globoko, da temeljev spet ne bi odneslo in vse skupaj spet zasulo v pozabo in večno hrepenenje. Zidanje kleti je prevzelo gradbeno podjetje Beton iz Zagorja. Zabetonirali so temelje in zid iz kvadrovcev je vidno rasel. Pokazal se je tloris stavbe in lahko sem kmalu v resnici hodil med stenami in okroglim prostorom v kleti bodoče galerije. Tkxis kleti je 19,5 m x 14,5 m. Gradbeni nadzor je prevzel dipl. ing. arh. IVO KRANJC Zalili so tudi železobetonsko ploščad nad kletjo in prva raza je bila končana. Vsa dela so potekala normalno in tudi časovno dokaj v redu. Zidavo kleti sem plačal z gotovino. Po prvi fazi sem se oddahnil in tudi mnogo drugih z menoj. Klet je stala in tudi čas za nadaljevanje gradnje se je za nekaj časa tudi ustavil. S slikami sem moral zaslužiti nov denar. Ko smo s*1 nagnili v leto 1990, se je vse začelo nekako spreminjati. Čudne vesti in čas sta sprožila v nas vznemirjenje. Ljudje so me spraševa-li, če bom še nadaljeval z gradnjo. Odgovoril sem zelo kratko: »Bom!« In res. Zidarski mojster JANEZ KK)PCIC je začel zidati galerijo. Začela se je tudi vojna /a osamosvojitev Slovenije. Zidar je ravno stal na plohu in zidal, ko so letala iznenada v nizkem letu torpedirala cbnižal-ski radijski oddajnik. Zidar se je tako ustrašil, da je ie malo manjkalo, pa bi bil padel z zidarskega odra. Kot vsaka gradnja je tudi ta galerija rasla počasi. Posebno še, če moraš vse plačati z gotovino. |az nisem mogel nikjer dobiti uradnega posojila. Imam status samostojnega umetnika. Zaslužek ni reden, zato mi tudi posojila nihče ne da. Zato sem se vseskozi in se Še spoprijemam / nemogočim. Toda galerija je le rasla in zrasla do tiste višine, ki jo je določil arhitekt. Kolikor je bilo denarja, toliko je lahko zrasla. Vem, da je ta gradnja projekt, ki je tudi moje življenje in da se bosta smisel in namen teh prostorov prelila tudi v prihodnost. Stavbi in lokacija to mojo trditev samo potrjujeta. Z vsem svojim trutbm in [jotrošenim Časom I »m potrdil - morda bolj novemu rodu - da nisem iskal osebnih koristi za svoje lagodje in življenje. Živim skromno, a v duši in duhovni notranjosti sem tako bogat, da iz len globin dvigam zaklade in jih nesebično in brez računice delim vsakemu, ki si jih želi. Nisem čakal in ne čakam plačila ali priznanja za svoje delo. Ne zamerim ljudem, ki se trudijo, da bi me razvrednotili. Vedno imam pred očmi misel, ki je napisana v preddverju Ijubljan-skih Križank in je moto slovitega arhitekta Jožeta Plečnika: 4c v tvojih delih je tvoj spomin.« In to velja za slehernega izmed nas. Pa naj si bo to v dobrem ali slabem smislu. Naj nadaljujem z resnično anekdoto, ki je krožila med mimoidočimi, ko so spraševali zidarje, ali morda LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Slike Antona Zaica V drugi polovici maja je bila v Likovnem razstavišču v Domžalah odprta razstava Antona Zaica, rojenega v Dragomlju, katerega domači so bili nekaj časa v Ameriki, kasneje pa so se vrnili v domovino. Tu je g. Zaic leta 1937 opravljal privatni akademski študij (risanje figure, modeliranje, perspektiva in zgodovina klasične umetnosti) pri prof. Tonetu Kralju, ob izbruhu druge svetovne vojne pa se vrnil v ZDA. Tu je ostal vse do leta 1975, ko se je preselil v Stuttgart, kjer sedaj uveljavlja svoje likovno oglaševalsko znanje in spretnost ter vedno več časa kot svobodni umetnik namenja avtorskemu slikarskemu delu. V uvodu likovnega kataloga, ki ga je izdala Knjižnica Domžale, je mag. Črtomir Frelih zapisal, da je slikar Anton Zaic [jerfekcionist v smislu realističnega odslikovanja (jo-krajine, izpovedna veličina njegovega krajinarstva pa se morda razkriva ravno v tem, da nam gledalcem, tujcem ponuja svojo sliko kot topel dom, v katerem slika opazovalca slikarjevih del kot dobra mati brez vprašanj sprejme v svoje zavetje, ob kateri se pomirimo. Ob odprtju razstave g. Antona Zaica so v glasbenem programu nastopili Eva, Ana, lanez in Miha Dovč, program je povezovala dr. Mojca Zajc-Kraševec, avtorja pa je pred- stavil mag. Črtomir Frelih, ki je vsem obiskovalcem zaželel, da bi uživali v mojstrovi spretnosti in znanju, ki varuje pred pozalx>, in premislili tiho govorico slikarjevega krepkega likovnega jezika. V. V. ne znajo zidati oken. Seveda, zid gakTije je res skoraj lxoz oken, kar se je ljudem ("udno zdelo. Namreč, v galeriji ni sol) in ne kuhinje. Cialerija je namenjena razstavam. Zato Je pa potreben le poln zid brez sončne svetlobe. Clavna luč so žarnice in reftek-torji. Skozi stranska stekla pa vodno [>ride toliko naravne svetlohe, da se v galeriji pomešata umetna in naravna luč in tako nastane vtis ravnotežja. čiilorija jo zdaj res pripravljena na zadnjo po-dvige, kot so napeljava elektriko, vode in centralne kurjave. To so zelo drage roči. Kljub temu upam, da bom našel razumevanje pri Ijurk'h, ki imajo radi slikarsko umetnost. Zdaj som pripravljen na to zadnjo |x«egc v galeriji. Sel lxim nwcl ljudi z razstavami in iskal pri-jaleljc galerijo, ki bo odprta za ljudi in vsem ljudem. Sam som si usodo galerije predstavljal tImga-OK Brez čustev in hladno zavračajo moj program. Naj dam vso, kar imam? Sam naj pa odtavam, kamor hočem. C)l> teh trnih mislili sem zravnal hrlx'l in grom spol sam, da enkrat le dokončam tO, kar jo nokaj (k>brega. (se nadaljuje) VABILO Prvi Festival gorenjskih komedijantov_ V prijetnem okolju letnega gledališča v Dobu pri Domžalah se bo od 19. do 21. junija 1998 odvijal 1. Festival gorenjskih komedijantov - srečanje odraslih gledaliških skupin s področja Gorenjske. Prireditev se je razvila i/ akcije »S Tespisovim vo/om po Gorenjskem," na kateri smo vrednotili gorenjsko ljubiteljsko gledališko dejavnost in pospeševali i/menjalna gostovanja. »Tespisov voz« je svoj namen dosegel in hkrati pokazal potrebo po še drugačnem srečevanju gorenjskih komedijantov. Tako je selektor lesli vala, režiser Peter Militarov, sestavil spored, ki ho zapolnil tri poletne gledališke večere - v glavnem s smehom, saj je veČina letošnjega gorenjskega repertoarja komedijsko naravnana. Prvi večer, po slavnostni otvoritvi, se bo predstavila dramska sekcija in Žirov s komedijo Sedma zapoved - kradli malo manj, v režiji Metke Debeljak. V soboto bosta na sporedu dve predstavi: Sen kresne noči v izvedbi ()dra mladih iz Kranja in v režiji Lojzeta Domanjka ter komedija Mira Gavrana Iščem moža s kulturo srca, ki jo lx» izvedlo Gledališče Belansko v režiji Antona Kelbla. Festival se lx> zaključil v nedeljo / uspešnico Marca Gimoletlija Pridi gola na veferjo, kot so jo uprizorili v gledališču Aksa z Javornika pod vodstvom režiserja Janeza Kejžarja. Ob finančni pomoči Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Festival organizirajo /druženje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, /KIz Domžale, /KO Radovljica in KD Jožef Virk iz Doba. ZKD Domžale ZVEZA BORCEV Zlato polje V mesecu maju so se še živeči člani Z. B. Zlato polje zbrali na svojem občnem zboru. Predsedujoči VINKO VRANKAR je vse prisotne prisrčno pozdravil ter jih nagovoril, nato pa je pogovor stekel o delu organizacije. Pohvalno so bile izražene besede o prireditvi ob 55-let-nici požiga Zlatopoljskih vasi. To so v lanskem avgustu po svojih močeh tudi izpelja- Poudarili sč>, da je nujno potrebno obnoviti spominska obeležja, postavljena v spomin padlim za svobodo, saj jih zob časa neusmiljeno uničuje. O slednjem so že stekli pogovori z Za-vodom za spomeniško varstvo, potrebno pa bo pridobiti sred stva, da bi spominska obeležja ol inovili. Po občnem zlx>ru je bilo pr vo družabno srečanje ostarelih občanov Zlatega fx>lja, zanje si > |>ii|>ravili tudi skromno pogosti lev. Prisrčna di brodoSlica je bila namenjena najstarejšemu krajanu, ANDRIJI I \'( KiAČAR-JU iz Brezovice, in najstarejši krajanki, IVANKI K( SMATIN iz Irnovč, sa| lx>s!a v bližnji prihodnosti dosegla jubilejno dovelo desetletje. Ob prijetnem klepetu je beseda slekla ludi o daljni preteklosti, na majske dni leta petinštiridesetega, ko šo se vračali na svoje požgane domove iz nemških talx~>rišč. Sklenili so, da se v prihodnje srečajo vsako leto v t vek«cm mesecu maju. ()b zvokih harmonike in ubrane stare domače |K'smi so bile vsaj za trenutek fxjzabljene tegobe preteklosti, sončno nedeljsko popoldne pa za vse zbrane prijeten utrinek vsakda njega življenja. T. HABJANIČ Alojz Mav, skladatelj in zborovodja Rojen je bil 21. junija 1898 pri Mežnarju v < .robijah pri Domžalah. Gimnazijo je dokončal v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je dobil tudi osnovno glasbeno znanje. Poleg petja se je učil še violino, klavir, harmonij, klarinet in čelo. V času bogoslovnega študija, ki ga je končal leta 1924, se je pri skladatelju Stanku Premrlu učil harmonijo, kompozicijo in orgle. Cerkvene pevske zbore je kot orga-nist in pevovodja vodil v Groblja h, pri cerkvi Srr a Jezusovega v Ljubljani in po-zneje pri Sv. Jožefu nad Celjem ter na ( uk,inr i pri Beogradu, kjerjesluzbov.il kot lazarist. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1938 je bil organist in dirigent na koru v frančiškanski cerkvi. Trajnejše je njegovo skladateljske delo. Zlagati je začel že kol rlijak. Med nje gove večje skladbe moramo šteti maše, ki jih je napisal kar trinajst, in enajst rek-viemov. Izredno bogat je tudi njegov Opus |X'smi. Posebej se je uveljavil kol cerkveni skladatelj. Njegove nabožne pristni najbrž nedeljo za nedeljo prepevajo na vseh slovenskih kotih. Najlx>lj v> razširjene njegove Marijine pesmi. Števil- no njegove pesmi so posnete tudi na plošče. O njegovem skladateljskem delu je skladatelj in glasbeni kritik prof. Matija lome zapisal: »Vprašamo se: kako to, da so Mavove skladbe, poselx'j še Marijine, tako prirasle k snem pevcev in |X>slušal-cev, ko Mav vendar ni imel kake |x«eJv ne glasbene izobrazbe? Mav je imel nesporno izoblikovan čut za tekočo nulo (lijo, ki je imela, tO lahko trdimo, svoje korenine v slovenski melodiki. Melodije so mu kar privrele iz srr a, zato bi lahko rekli, da je kombiniral bolj s srcem kot z glavo. Te vrste njegove skladbe so imele in imajo najvei odmeva pri ljudeh. Tudi če se je kdaj spustil v ixrlj tvegam kromatično akorrliko, ni mogel zatajili ljudske osnove. Poleg, čuta za tekočo melodiko je imel razvit čut tudi za pravilno oblikovanje skladbe: iz začetne melodije mu je logično rasla vsa skladba. Vzemimo katerokoli njegovo skladbo, re< imo Kraljica angelska: začetni glasbeni misli sledi pravilen odgovor v nadaljevanju, nato logična modulacija v dominanto; tej sledi nekoliko umirjen srednji del, ki se nato povzpne do viška in mogočnega sklepa... vse te sestavine dajejo Mavovim pesmim trajno vrednost, zaradi katere bodo Se dolgo žive le med slovenskim narodom.« Leta 1940 je napisal o|X'reto za mladino Angel z avtom, naslednje leto pa scensko glasfx> za mladinsko igro Triglavska roža. Zložil je več kol liscx': cerkvenih in posvetnih skladb. Umrl je 2 i. julija 1977 v I jubljani, kjer je tudi |x>kopan. STANE STRAŽAR Prireditve ob 100. obletnici rojstva Alojzija Mava cerkvenega skladatelja in duhovnika SOBOTA, 13. (UNIJA 1998, OB 20. URI ODPRTJI RAZSTAVI »ALOJZIJMAV« OB STOTI OBU INK i NJEGOVI CA ROJSTVA BO V ŽUPNIŠČU JARŠE, JARŠKA 65. PEL BO OKTET BRATOV PIRNAT. RAZSTAVA B() ()DPRTA IX) NASI11 )N|I NI I )l I JI, 21. |U-NljA, VSAK I JAN ()l) 1», DO21.1IKI, (>BI NI I )l I |l l'A IIII )l Ol) 8. I X ) 11. URL. DODAINI INIORMACIH : tel. 712 963. ČETRTEK, 18. |UNI|A 1998 OB 19. URI SVFIA MAŠA ZA ALO|ZI|A MAVA V (;R( IBLIJSKI CERKVI. S( IMAŠEVA-NJE BO VODU SLOVENSKI METROPOI11 DR. FRANC RODF, SKIADA-111II VI Pl SMI PA IK ) PRI Pl VAI Mel'Z Kl JI IIJKNK ,A I )Rl J.S IVA (,1« )B ur-. SLEDILO BO ODKRITJI SPOMINSKI PLOŠČJ NA JI IOVŠKOV112. SOBOTA, 20. JUNIJA 1998 OB 20. URI KON( I RI MAV( )VII I Pl SMI, Al V Al ())ZI| MAV IZ I jI llil |ANI V (!R< ) BLEJSKI CERKVI NEDELJA, 21. |UNI|A 1998 OB 19. URI S PESMIJČ) OKTETA BRATOV PIRNAT K )M( ) ()BISKAI ISKI Al 1AJTTJJV (,k'OU NA I JUHI IANSKIII ŽAI Al L VAHIK) VAS! KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE IN ŽUPNIJA JARŠE Domžale /lamnik i karitas Domžale i I Imli lotos »rilrja dobrodelni kom itI | SKUPAJ NAPOTI j v fjertek, 18. junija '.IX oh 21). uri j I i hali Komunalnega centra Domžale. , I Nastopali bedo: DOMŽALSKI ROGISTI, ANSAMBEL SVETLIN, I 1 VRHPOUSKI TAMBURAŠI, OTROŠKI CERKVENI ZBORČEK DOMŽALE, 1 I ANSAMBEL VRHOVEC, KOMPARE FRANC, KOMPARE NINA, 1 BRATJE PIRNAT, FOLKLORNA SKUPINA MENGEŠ, I PEVSKI ZBOR LIMBAR MORAVČE. Povezovalec: JANEZ DOLINAR | i (lastna puknu ilcljii kmiicrlii \l;i: * g. nadškof dr. Alojzij Šuštar in Občina Domžale. /liiiiiiii sredstva ml sponzorjev in vstopnin I I lunin namenjena m pumo. ljudem n.i pniirsiicm piiili-m ju | in za iiiiknp osnovne hrane /a Minulim onrozone ljudi. 38. območno srečanje odraslih pevskih zborov '98 in revija otroških ter mladinskih pevskih zborov i PRODAJA VSTOPNIC: VELE DOMŽALE, I GRAFIČNI STUDIO HERLE DOMŽALE IN ŽUPNIJSKI URADI. 1^ ttforiiiiii Ijiilii'/t'ii t sifijmismi. hm mino iHtij, kur lahko tsv. tvgvitin 38. območno srečanje odraslih pevskih zborov je potekalo v organizaciji Zveze kulturnih društev Domžale in sodelovanju občin: Domžal, Mengša, Lukovice in Moravč. Na treh koncertih smo prisluhnili devetnajstim zborom oz. vokalnim glasbenim skupinam s 370 pevkami in pevci. Z zanimanjem je vse nastope na koncertih spremljal dr. Mirko Cuderman, ki je zborovodjem in umetniškim vodjem podal napotke za nadaljnje delo ter oblikoval strokovno oceno za vse zbore, ki jo v celoti objavljamo. Prvi konced je bil 2h. marca v Kulturnem domu v Mengšu. Pevce in pevke je pozdravil župan občine Mengeš, gospod lanez Per. Kljub napol prazni dvorani, so pevci in poslušalci dokazali, da je glasba jezik duha. Njen skriti tok je vibriral med srci pevcev in obiskovalci. Na 1. koncertu so nastopili: Stobljanski oktet (umetniški vodja: Jože Dolinar), Moški pevski zbor Lipa s Trojan (zborovodja: Rado Kapus), Moški pevski zbor DLJ lanez Cerar iz Domžal (zborovodja: Stane Habe), Komorni zbor Limbar (zborovod-ka: Elizabeta Kunavar), Domžalski komorni zbor (zborovodja: Tomaž Pirnat) in Mešani pevski zbor Svoboda iz Mengša (zborovodja: Matevž GorSč). Gostitelj 2. konreda, bil je 27. marca, je bila občina Lukovica. Številne ljubitelje zborovskega petja, ki so napolnili dvorano Kulturnega doma v Lukovici, je pozdravil župan Anastazij Zivko Burja. Slovenske ljudske in umetne pesmi ter pesmi iz zakladnice znanih avtorjev svetovnega formata so izvajali: Ženski nonet Vigred iz Mengša (umetniška vodja: Ana Kešnar), Ženski pevski ztx>r Toko Line (zborovodka: Mara Vilar), Mešani pevski zJjor DU Moravče (zborovodja: Alojz Štefan), Ženski pevski zbor Stane Habe (zborovodja: Stane Habe), Oklet bratov Pirnat (umetniški vodja: Tone Juvan) in Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice (zlx>rovodja: Igor Velepič). Dvorano Kulturnega doma v lukovici smo zapuščali v prepričanju, da se ni bati, da bi zborovsko petje v naših krajih zamrlo. Tretji, zadnji kometi 38. območnega srečanja odraslih pevskih zborov, je bil 3. aprila v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. V novi akustični dvorani, posvečeni domžalskemu skladatelju prof. Matiji Tomcu, so prepevali: Mešani pevski zJx>r Šentviški zvon (zborovodja: Karel Leskov«), Oktet Tosama (umetniški vodja: Avgust Potočnik), Dekliška skupina Sirene (zborovodka: Petra Grkman), Moški pevski zbor Radomlje (zborovodja: Vinko lager), Moški komorni zbor Mengeški zvon (umetniški vodja: lanez Nastran), Mešani pevski zbor Groblje (zborovodka: Janja Dragan) in Mešani pevski zbor Svežina, ki deluje v okviru KD Mlin Radomlje (zborovodja: Primož Leskovec). V nagovoru pevcem in pevkam je županja Cvetka Zalokar - Oražem poudarila pomen zborovskega petja na domžalskem ter se zahvalila pevcem in pevkam ter zborovodjem za njihovo prizadevno in ustvarjalno delo. Zvaza kulturnih društev Domžale je na čelu s svojim predsednikom Alojzem Stražarjem in ob pomoči odbora za vokalno dejavnost, ki ga vodi Karel Leskovec, organizirala 38. območno srečanje odraslih pevskih zfx>rov; tega se je udeležilo 19 zborov in vokalnih skupin iz občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Na teh koncertih, ki so bili 26. marca v Mengšu, 27. marca v Lukovici in 3. aprila 1998 v Domžalah, sta pevce pozdravila Zupana občin Mengeš in Lukovice. V Domžalah pa domžalska županja. V svojih nagovorih so poudarili pomen zborovskega petja in se zahvalili pevcem in zborovodjem za njihovo požrtvovalno in nesebično delo. Upati je, da bodo enakega mnenja tudi takrat, ko se bodo delila preskromna finančna sredstva, namenjena kulturi. Od malih vokalnih skupin so nastopili trije moški okteti Stobljanski oktet, oktet TOSAMA in legendami Oktet bratov Pirnat. Ti so občuteno in muzikalno od-peli pesmi, ki so za tako zasedbo najbolj primerne, to je sbvenske ljudske pesmi in pesmi iz obdobja romantike. Ženski nonet Vigred iz Mengša je opozoril nase z ubranim petjem. Moški zbori so bili za slovenske razmere številčno dobro zastopani. CJovek se ne more znebiti vtisa, da moški zbori počasi izumirajo. Zato je še toliko bolj pomembno ohraniti pri življenju tiste, ki še delajo. Treba jih je počasi in vztrajno pomlajevati, tako da bodo starejši pevci lahko prenašali svoje izkušnje na mlajše. MPZ Lipa s Trojan, MPZ Janko Kersnik iz Lukovke, MPZ Radomlje in MKZ Mengeški zvon, opravljajo v svojem okolju nadvse pomembno kulturno poslanstvo. Prav posebno pohvalo zaslužijo zbori upokojencev. MPZ Janez Cerar iz Domžal, ŽPZ Stane Habe iz Domžal, oba vodi zaslužni in še vedno vitalni zborovodja Stane Habe, in MePZ Društva upokojene ev Moravče. Njihova ljubezen do petja je neusahljiva in prav ganljivo jih je gledati, koliko svoje energije žrtvujejo v ta namen. ŽPZ TOKO LINE iz Domžal je bil poleg ženskega zbora Društva upokojencev edini ženski zbor, ki je mogoče z izbiro programa malo precenil svoje zmožnosti. Za korajžo pa vseeno zaslužijo pohvalo. V vrsto ženskih zborov bi lahko uvrstili tudi dekliško skupino SIRENE iz Homca. Lep program in sproščeno petje je navdušilo poslušalce. Nazadnje še najbolj zanimiva skupina mešanih zborov. S skrbjo smo ugotovili nenavadno velik osip pevcev MePZ SVOBODA Mengeš, kar se je seveda poznalo tudi na zvoku zbora. Prijetno je presenetil KZ Limbar iz Moravč s svojim intonanč-no čistim petjem. Petje MePZ Groblje je dokazab, da je strokovno deb pravilno zastavljeno in da še večji uspehi zbora niso daleč. Karel Leskovec razdaja svoje moči in znanje v Šentvidu in Šetviški zbor je vedno bolj uglašen in odmeven. Mladi zborovodja Primož Leskovec vodi MePZ Svežina iz Radomelj in nabira pri tem prve zborovodske izkušnje. Talenta je dovolj in muzikalnosti tudi. Zbor ima močan in svež (glej naslov zbora) glasovni material. Na koncu ostane Se Domžalski komorni zbor s svojim novim dirigentom. Zbor je rutinirano odpel svoj program in opozoril, da misli tudi z novim dirigentom ohraniti primat. Območna revija je dokazala, da je domžalsko območje neizčrpen vir vedno novih in novih pevcev in zborovodij. Res se ni bati, da bi na tem lepem koščku slovenske zemlje pesem kdaj zamrla. M.C OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Pesmi veselja in radosti 1998 Zveza kulturni) društev Domžale je tudi letos pripravila Območno revijo otroških in mladinskih zborov 1998, na kateri se je v okviru dveh koncertov v Tom-čevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale skupno predstavilo 16 pevskih zborov iz vseh štirih občin. Prvi koncert, 20, maja 1998, so po uvodnem pozdravu g. Lojzeta Stražarja, predsednika Zveze kulturnih društev Domžale, začeli |xw i ( Mroškega |x>vskega /lx>ra ()snov ne šole Roje, ki ga vodi zborovodkinja Stanka Kač, sledili pa so jim člani otroškega |xv skega zbora Glasbene šole Domžale. Pod vodstvom lužice Vidic so si za svoj program zbrali tri slovenske ljudske (x>smi, med njimi ludi Mi muzikanti smo, ki sta jo priredila |. Vidic in M. luvan. Številni poslušalci so zaploskali tudi zboru iz ()Š I >ol> Podružnična šola Krtina, ki ga je vodila I lizabeta Kuna var, Karmen logar pa je vodila otroški |x>v-ski zbor OŠ Preserje pri Radomljah. O tem, kako so se srečali z mravljo ter o /lah zve zdu i in Modrem Na< ku SO pod taktirko Moj-< e Malovrh zapeli člani otroškega zbora z OŠ lurij Vega iz Moravč. Kot zadnji otroški pevski zlxir se je pod vodstvom zborovod-kinje PetreZiupin predstavil zbor iz( )Š Mengeš. Na prvem koncertu, ki ga je posebej skrbno spremljal g. Karel Leskovec, predsednik komisije za glasbeno dejavnost, sla se predstavila tudi dva mladinska zbora: iz OŠ Preserje pri Radomljah (zborovodkinja Karmen Logar) ter iz OŠ lurij Vega, ki je pod vodstvom Mojce Malovrh s Poletnim kanonom zaključil prvi letošnji koncert. Na drugem koncertu, 21. maja 1998, ki ga je pričel otroški pevski zbor iz OŠ Venclja IHka I ><>inzale (zlx>rovodja (lorazd Klep), je vse zbrane pevce pozdravila županja Cveta /alokar ()ražem in jim zaželela, da bi s svojim petjem še cblgo ohranjali pevsko tradicijo ter hkrati razveselili vse ljubitelje petja. Koncert so pod vodstvom zborovodkinje Nancv Selan nadaljevali mladi pevi i Iz OŠ I (omžale. Zaradi lx>lezni malce zmanjšan je bil olroški pevski zbor iz OŠ Janko Kersnik Brdo-Krašnja, ki ga vodi zborovodkinja Pavlina Ošlak, |X)d vodstvom Karmen Branko pa sta se predstavila olroški zbor, ki se je pred kratkim udeležil re|mbliškega tekmovanja v Zagorju, ter mladinski zbor OŠ Dob, ki je ob dveh slovenskih |XOTih zapel tudi lwo lille songs musir. Oh tem povejmo, da tuje pesmi sploh niso bile laka redkost, saj je kar dve zapel tudi mladinski pevski zbor OŠ Domžale, ki ga vodi Nancv Selan. Predstavila nam je ludi nonet iz le šole, v izvedbi lega smo poslušali Iri slovenske ljudske pesmi. ()ba koncerta, na katerih je sodelovalo skupaj Id otroških in mladinskih |xvskih zborov, sla bila lep pregled dela naših najmlajših HjnjHpjBBJRjKJRJSHJI Mi pevk in pevcev. Kar več kot 300 jih prepeva v zborih in prav vsi skupaj s svojimi zborovodji in glasbenimi pedagogi, ki se jim je g. Lojze Stražar še posebej iskreno zahvalil, zaslužijo |X)hvalo. Toliko razigranosti, živahnosti, kvalitetnega petja, pa tudi prisrčnega otroškega smeha in mladosti na odru Tom-čeve dvorane že dolgo nismo slišali in vide--li. Hvala vsem pevcem ter zborovodjem za dva prijetna in lepa večeraj V. V. Pevski zbor OŠ Venclja Perka V Domžalah je bila v dneh od 26. do 31. maja 1998 velika prireditev, z naslovom PREDSTAVITEV OBRTI IN PODJETNIŠTVA. V sklopu tega je bila tudi 16. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije z 258 pevci, ki je bila 30. maja v dvorani KS na Viru. Gostitelj pevcev je bil Moški pevski zbor Radomlje, ki je zastopal in predstavljal Območno obrtno zbornico Domžale. Povezovalec in napovedovalec je bil znani pevec Boris Kopitar. Lepo urejen oder in dvorano so pripravili radomeljski pevci, aranžiranje pa je lično izvedla Cvetličarna Erika Radomlje. Na sliki MoPZ Radomlje (Foto: Viljem Majhenič) Kulturno društvo Miran (are Skocjan pri Domžalah in SN(, ()l'ERA BALET IJUBIJANA Vabita na največji kulturni dogodek poletnega gledališča na Studencu opereto Johann Strauss Cigan baron v soboto, 20. junija 1998 ob 21.00 poletno gledališče STUDENEC Pokrovitelj romantične operete v katerih) nastopilo preko 170 članov rvperneg. i. n rs, u i il >l, i ji ■ OBČINA DOMŽALE Prizor iz operete CIGAN BARON Cena vstopnicev pn ■dpi odaji je 2500 sit. Na dan prireditve pri blagajni poletnega gledališča je i ena vstopnice 2800 sit, Prodaja vstopnic: NAPREDEK VELEBLAGOVNICA tel.: 061 721 531 Zveza kulturnih društev KRANJ tel.: 064 221 331 KNJIŽNICA Domžale tel.: 061 721 204 Blagajna OPERE Ljubljana tel.: 061 125 48 40 Zveza kulturnih društev Kamnik tel.: 061 831 612 SINDIKATI v domžalskih podjetjih in dve uri pred pričetkom predstave do zasedbe sedežev. PREDSTAVA BO V VSAKEM VREMENU XXVIII. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE Groblje 98: pet koncertov Mednarodni poletni festival komorne glasbe Vivat Gailus si je utrdil svoje mesto v slovenskem kulturnem prostoru in s svojo odmevnostjo v javnosti in odzivnostjo pri občinstvu pridobil spoštovanje in ugled. Dne 22. maja 1998 se je v baroni cerkvici sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pričel letošnji osemindvajseti Mednarodni po-letni festival Komorne glasbe Vivat Gillus, ki ga organizira koncertna agencija Gallus Car-niolus |xxl častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, g. Milana Kučana, generalnim |x>kroviteljstvom Občine [)omžale in platinastim sponzorstvom AC Avto Triglav. Letošnji festival obsega šest koncertov, od teh jih bo pet v grobeljski cerkvi. Program je tudi letos zastavljen tako, da so v njem predstavljeni odlični domači umetniki predvsem kot izvajalci, pa tudi skladatelji, mladi glasbeni talenti in vrhunski tuji glasbeniki. Prvi koncert Otvoritveni koncert je izvedel dirigent Janez Bole s pevci komornega zbora Slovenski madrigalisti - Gallus Singers in organi-stom Klemenom Karlinom. Koncert je bil posvečen 50-letnici dirigentovega umetniškega delovanja, iti-lein« j ijstanovitveprvSi slovenskih madrigalislov in 10-oblelnii i se danjega delovanja zbora. S koncertom v Grobljah je g. lanez Bole simbolično zaključil vrsto več kot 150 uspešnih koncertov doma in v tujini, prav tam, kjer je pred desetimi leti začel svojo pot - v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Hkrati je koncert posvečen izidu četrte Boletove zgoščenke pri Založbi Gallus Carniolus z nasbvom »Od antike do renesanse«, koncert pa je bil tudi del prireditev ob slavnostni ustanovitvi Rotarv duha Domžale. Program je v prvem delu obsegal izbor skladb iz najnovejše zgoščenke, v drugem delu pa sbvensko maso za mešani zbor in orgle Matija Tomca »Stopil bom k oltarju«. Drugi koncert v Ljubjani V veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo 9. junija 1998 koncert Tria Orlando iz Zagreba. Tretji koncert - 13. junija 1998 13. junija 1998 bo v grobeljski cerkvi koncert g(xialnega kvarteta Garl Nielsen iz Danske. Četrti koncert - 26. junija 1998 V cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah lximo lahko zaploskali domačemu Komornemu orkestru Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasiča, kot solistka pa bo nastopila Maja Koje Peti koncert - 3. julija 1998 Peti koncert bo prava poslastica za Ijubi-telje harfe, saj lxxJo lahko |xisluhnili duu harf nekdanje varovanke Ustanove C»illus Mojce /lobke in Ute Jungvvirth iz Nemčiji Zaključni kone crl Za zaključek letošnjih grobeljskih tov bo zaigral Paganini Consort iz Ita rovancem Ustanove Gillus, kontrab Matejem Hotkom. Dobrodošli! koncer-lije z va- V. V. 467^5610350689^93^ I O ROŽNIK /lamnik Domžale O EVROPSKI UNIJI, NAJBOLJ RAZVITEM IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU V EVROPI, PA TUDI TURISTIČNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTIH Strokovna ekskurzija na Nizozemsko Center za mlade je skupaj s Poslovno skupnostjo OŠ Domžale v maju pripravil strokovno ekskurzijo na Nizozemsko; te so se udeležili vodstveni delavci javnih zavodov ter drugih organizacij s področja družbenih dejavnosti. Namen ekskurzije, ki so se je poleg predstavnikov javnih zavodov iz občin Domžale, Lukovica in Mengeš udeležili tudi ravnatelji OŠ iz Nove Gorice, je bil naslednji: • seznanitev z nabolj razvitim vzgojno-izobraževalnim sistemom v Evropi; • vpogled v področja dejavnosti sociale, zdravstva in kulture (knjižnica); • spoznavanje evropske ideje in določenih dejavnosti na področju združevanja evropskih držav v okviru Evropske unije; • srečanje z veleposlanico gospo Magdaleno Tovornikovo; • spoznavanje evropskih regij, njihove zgodovine in kulture; • promocija države Slovenije s srečanji z nemškimi in nizozemskimi kolegi; • povezovanje in • ogled turističnih ter kulturnih znamenitosti. Predstavitev občine Domžale V okviru letnega kongresa lokalnih in regionalnih oblasti, ki je od 25. do 29. maja potekal v Strasbo-urgu se je v palači Sveta Evrope skupaj z občinami Bled, Tržič, Maribor, Slovenjske Konjice, Brežice, Koper, Idrija, Nova Gorica in Ljubljana predstavila tudi občina Domžale. Razstavo, ki jo je organizirala Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije, je med udeleženci naletela na ugoden odmev in vzbudila veliko zanimanje za sodelovanje s slovenskimi občinami. Naj ob tem povemo, da je županja občine Domžale tudi članica delegacije iz Slovenije v omenjenem organu, kjer tudi dejavno sodeluje. Predstavitvena panoja Občine Domžale z osnovnimi podatki o občini in povabilo za sodelovanje. Strokovna ekskurzija se je pričela v petek, 8. maja, v zgodnjih jutranjih urah in po kratkem ogledu znamenite Ulmske katedrale smo prispeli v Strasbourg, prestolnico evropskega parlamenta. V spremstvu ge. Magde Tovornik, naše velejx>slanice, smo spoznali sedež Sveta Evrope, se po-mudii pred stavbo evropskega sodišča, veliko pa izvedeli tudi o zgodovini Sveta Evrope, ki je bil ustanovljen 5. maja 1949, Slovenija pa se je vanj vključila 14. 5. 1993. Ga. Tovornikova nam je predstavila delo in sestavo Sveta Evrope, posebej delo kongresa lokalnih skupnosti in županov, kjer je naša županja članica republiške delegacije, zlasti pa najpomembnejšo od številnih konvencij: Konvencijo o človekovih pravicah. Po prijetni vožnji z ladjo po arhitekturno zanimivem starem mestnem jedru, smo skupaj z go. Tovornikovo tudi večerajli v prijetni gostilnici. Naslednji dan je bil namenjen potovanju po zanimivem svetu Porenja in kratkem postanku v univerzitetnem mestu Heidelberg. Srečali smo se tudi z lepotico Lorelei v najožjem delu Rena. Po kratkem ogledu Aachna, kjer smo prespali, smo naslednji dan pri Heerlenu prestopili mejo in pozdravile so nas zelene nizozemske ravnine in polderji. Obiskali smo Kin-derdijk, idilično podeželje z najlepšimi holandskimi mlini na veter, nato pa je sledilo srečanje z mestom Rot-terdam in pogled nanj z razglednega stolpa Euromast. Po obisku Delfta, ki slovi po svoji modri keramiki, smo se zapeljali do Haaga, kjer je hotel na obali Atlantskega oceana za pet dni postal naš drugi dom. En dan je bil namenjen obisku Univerze v Leidenu, kjer smo se srečali s prijaznim profesorjem g. Jaapom van Lakerveldom z Univerze za socialne študije. Po kratkem sprehodu po zgodovini Nizozemske smo prisluhnili njegovi podrobni predstavitvi najstarejše univerze ter vzgojno izobraževalnega sistema. Povedal je, da je izobraževanju namenjenih ka/ 1/3 dr- OB OBČINSKEM PRAZNIKU Nova vodna črpališča na Kolovcu V okviru prireditev ob prazniku Občine Domžale je bilo v nedeljo, 19. aprila 1998, ob 10. uri ob novem vodnem črpališču ob cesti Ro-va-Kolovec krajša slovesnost, na kateri sta v prisotnosti številnih domačinov in gostov g. lože Duhovnik, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ter ga. Cvetka Zalokar Oražem slovesno odprla nova vodna črpališča. Slovesnost so s svojim igranjem popestrili DOMŽALSKI ROGISTI. Začetek vodnega sistema Kolovec sega v sedemdeseta leta, ko je takratna Vodna skupnost Preserje-Radomlje pričela izkoriščati kraški vodni vir v Jasen-skem grabnu. Vir pa je bil izrazito kraški in je med močnejšimi nalivi kalil voćka. Kljub nekaterim sanacijskim ukrepom, od katerih je bil zadnji montiranje indikatorja motnosti, so se v vodnem sistemu stalno pojavljale težave. Voda ni bila več kalna, pokazale pa so se motnje v preskrbi. Zato se je upravljalec vo Slavnostni govornik ob odprtju črpališča je bil g. Jože Duhovnik, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki je skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem slovesno odprl novo črpališče. Prireditev v okviru praznika Občine Domžale so popestrili Domžalski rogisti. Foto: MAVRICA dovoda KSP Domžale skujkij z občino odločil za hidrogeološke raziskave v vo-dozbimem zaledju oljstoječega zajetja. Na osnovi rezultatov raziskav in kompilacij je firma Geoko, ki je decembra 1993 pričela z raziskavami, s hidrološkim kartiranjem določila območje, kjer bi bilo možno zajeti |xxlzemno vodo v dolomitnem vodnosniku v dolini Rovščice. Zaradi ugodnih rezultatov je KSP Domžale predlagalo raziskave za določitev obsega in izdatnost celotnega karbonatnega vodnosnika na območju Kolovca. Izvedenih je bilo več vrtin, tudi do globine 70 m, s pripadajočimi raziskovalnimi deli. Tako so bila izbrana štiri črpališča s skupno količino razpoložljive vode 45 litrov v sekundi. V izvedenih vrtinah so bili vzeti potrebni vzorci za kemične in bakteriološke analize. Izvidi so potrdili nesporno izredno kakovost vode, ki je primerna za pitje. S pridobljenimi količinami vode je ptedvidena zamenjava vodnih virov starega vira Kolovec, zajetij Radomlje, Homec in Nožice ter dodajanje viška vode v sistemu Domžale na Količevem, saj se voda na navedenih zajetjih poslabšuje in je [X)trebno vodne vire zamenjati z boljšimi. Izdelan je bil projekt za izvedbo (izdelovalec Hidro inžiniring Ljubljana), ki celotno investicijo deli v tri faze. Prvi del I. faze obsega: štiri črpališča, tlačne cevovode med črpališči do obstoječega črpališča, tlačni in povratni vod do obstoječega vodohrama, nove transformatorske postaje, energetske dovode do črpališč, optične poveAive z vseh objektov med seboj za komunikacije in centralni krmilni računalnik. V njenem okviru so za črpanje vode iz vrtin vzgrajene ustrezne pototme črpalke. Iz vrtin bodo vodo črpali po tlačnem cevovodu do obstoječega črpališča, kjer bo priprava vode z možnostjo kloriranja. Iz obstoječega bodo vodo črpali v obstoječ vodohram Kolovec s prostornino 200 m'. Obstoječi vodni vir pa se ohrani kot rezervni vir. Vklop in izklop črpalk uravnava zvezna nivoj-ska sonda. Črpalke se vklapljajo glede na odtok vode in vodostaj v vodohra-mu |x> jjrogamu, ki ga krmili računalnik postopoma, enako poteka tudi izklop. Dovod potrebne električne energije je urejen iz nove 100 kW transformatorske postaje, na vseh vrtinah in iztoku iz vodohrama so montirani merilci pretokov, ki krmilijo delovanje črpalk preko frekvenčnih regulatorjev. Med vrtinami in vodohramnm Se > vgrajeni cevovodi dimenzij od DN 80 do DN200 mm v skupni dolžini 2200 metrov s pripadajočimi fazoni in armaturami, štiri potopne črpalke z merilci pretokov, štirje objekti na vrtinah, energetski kabli v dolžini skoraj 2500 metrov, že omenjena transformatorska |x> staja, elektroinstalacije črpališč in razdelilna omara, računalniška oprema za krmiljenje sistema, oprema za kloriranje, oprema v vodohramu, optični kabli v dolžini 3900 m, izgradnja septičnih jam v prvem varstvenem pasu in druga potrebna oprema ter dela. V okviru nadaljevanja I. faze načrtujejo zamenjavo trans|X)rtnega voda do vasi Rova v dolžini 1550 m premera 200 mm, v drugi fazi pa bodo zamenjali obstoječi transportni vod v dolžini 1735 m (od vasi Rova do mostu čez Kamniško Bistrico v Radomljah), III. faza pa obsega zamenjavo cevovodov od mostu ck> križišča s cesto Domžale-Kamnik v Preserjah v dolžini 1170 m. V okviru zamenjav bo izvedeno tudi sekundarno omrežje in hišni priključki. Vrednost opravljenih del je 100 mio SIT, sredstva je zagotovila občina Domžale, dela pa je skupaj s svojimi kooperanti izvajalo Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale. Za dokončanje celotnega sistema bo potrebno zagotoviti še 170 mio SIT. Direktor KSP g. |ože Duhovnik je ob slovesnem odprtju novih vodnih črpališč izrazil upanje, da bo Občinski svet občine Domžale omenjena sredstva čimprej zagotovil v proračunu in s tem omogočil zaključek del in zdravo pitno vodo, ki se lahko primerja z vstekleničeno »zlato kapljo«, vsem, ki so vezani na vodovodni sistem Kolovec V. V. žavnega proračuna, obrazložil nam je mrežo in način oblikovanja šol (starši lahko s 50 podpisi zahtevajo svojo šolo) ter poudaril njihovo skrb za bolj nadarjene učence. Sicer država daje velik poudarek splošnemu srednješolskemu izobraževanju, predstavil pa je tudi moto izobraževanja: učenci naj ne bi bili v šoli, ampak naj bi v njej delali, sprejemali znanje in ga razvijali doma. Popoldne smo po skupinah obiskali veliko knjižnico in botanični vrt, del udeležencev pa se je seznanil s socialnim delom z mladimi. V knjižnici, v kateri je kar 4 mio knjig, smo našli tudi slovenske knjige, ob tem pa ugotovili, da je tudi na tem pcxiročju včasih težko ločiti slovanske narode. Veliko pozornosti obiskovalcev je bil deležen Amsterdam, kjer smo obiskali mestne znamenitosti, med njimi tudi muzejsko hišo Ane Frank. Posebno doživetje je bil lep večer v Theater Restavrant »Holand Village, kjer smo med večerjo uživali ob narodni glasbi in folklornem programu, nekateri pa so se celo poskusili v plesu s coklami, čudovit je bil izlet s slikoviti severni Holandiji, kjer smo občudovali stare ribiške vasi ob Ijsselmeerju, zlasti Marken in Volendam. Ol) obisku stare sirarne in coklarne pa smo se založili s tema dvema holandskima znamenitostima. Z ladjo smo se popol dne zapeljali do nadvse zanimivega etnografskega muzeja na prostem Zu-inderzee museum, dan pa zaključili z obiskom najsevernejše točke Holan-clije - «) km dolgega morskega jezu, ki je eno izmed tehniških čudes sveta in povezuje Elolandijo s Erizijo oz. letuje Severno morje od Ijsselmeerja. V mestu Zeist pri Utrechu smo se seznanili z delom Ljudske univerze, šole za otroke s posebnimi potrebami, vrtcem in srednjo šolo. Njihov program, ki obsega tako izobraževanje za poklice, tečaje, redne oblike izobraževanja in izobraževanje za državne izpite, je lep primer, kako na enem mestu uspešno organizirali raz lična izobraževanja za več tisoč slušateljev. Pred slovesom od te čudovite dežele smo se popeljali se po I laagu okrog palače Binnenhoff in spoznali enako slavno Palačo miru. Vrsla koristnih izkušenj, ki so jih dali tudi razgovori med vsemi udeleženci, izmenjava izkušenj s holandskimi kolegi, pa tudi prijetni večeri s He-rvi-novo kitaro - vse to je prispevalo, da je bila ekskurzija strokovna ter koristna pa tudi prijetna in nepozabna. K temu so veliko prispevali tudi kolegi i/ Nove Gorice ter vodič Sašo, udeležene i pa se zlasti iskreno zahvaljujemo županji Cveti Zalokar Oražem, obema organizatorjema in organizacijskemu odlx>ru. Dag (Živio!) V. V. Skupinska fotografija z Magdaleno Tovornik, veleposlanico RS pri Svetu Evrope Vaja reševalne enote Civilne zaščite Reševalna enota Civilne zaščite Občine Domžale, ki je organizirana v okviru Jamarskega društva »Simon Robič«, je v petek, 22. maja 1998, pri brvi na Kamniški Bistrici pod Sumberkom izvedla reševalno vajo. Predpostavki vaje sta bili; prevrnjeni raft v Kamniški Bistrici ter nesreča v kanalizacijskem jašku. |,murski reševalci so bili o nesreči obveščeni preko Revijske ga c entra za obveščanje (112). Po prihodu na prizorišče so čez deročo reko napeli vrv, ki so jo uporabili kol žičnico. Po njej se je reševalec zapeljal ck> ponesrečenca na sredini rečne struge. Dvignil ga je iz vode in ga pripel na vrv. Reševalci na rečnem bregu so ju varno potegnili na kopno. Pri drugi nesreči so jamarji nad kanalizacijskim jaškom izostavili trinožno stojalo tipa Antron. Reševalca so z vrvjo pri|x.'li n,i stojalo m ga spustili v globino. V jašku je |X)nesreč:encu nudil prvo |x>mcx ter mu namestil dihalni aparat. Nato so dvignili oba na |X)vršino, kjer je ponesrečenca prevzela oskrlx>valna ekipa. Jamarje vodi Aleš Stražar, |Toleg cbbro pripravljenosti so prikazali tudi koristnost jamarske tehnike za zaščito in reševanje. Tako reševanje bi uporabili tudi pri reševanju iz globin in ruševin, ki bi nastale v primeru potresa ali druge nesreče. Vajo sta si med drugimi ogledala tudi /upanja Cveta Zalokar Oražem in poveljnik Civilne zaščite, Franc Anžin, ki sta glavna odgovorna za organiziranje in izvajanje zaščite in reševanja v Občini Domžale. PETER GUBANC Reševanje iz hladne Kamniške Bistrice ni bilo preprosto. Fotografija: MARJAN ŽAGAR Ali ste že kdaj bili na Kolovcu? Vso ncxl je deževalo. Zemlja je bila mokra in gozdna pot težko prehodna za noge, ki so va|ono pločnikov in cest. A kolona štiristotih ljudi, ki si je utirala [X)t naprej, se za te malenkosti ni menila. Visoka drevesa so zastirala nebo, potoček je živo žuborel, ptički pa vabili sonce v zelene krošnje - kot bi nekdo narisal sceno za ta 23. maj, dan, izbran za proslavo krajevne ga praznika KS Radomlje. Na Kolov-c u je potekala svečanost ob otvoritvi rta novo obnovljene partizanske bolnice Triglav, ki je še bolj znana po imenu njenega graditelja, mizarskega mojstra in domačina iz Radomelj, Jožeta Pirša s partizanskim imenom Luka. Stari borci so se zopet srečali na mestu, ki jim je tistega usodnega dne, 6. maja 1944, pustilo en spomin več: na tiste trenutke, ko o življenju in smrti odločata pogum in sreča. Živo so se spominjali svojih tovarišev, napada Neme ev in uničenja bolnice, ki je dajala zatcx!iščc' 40 ranjencem. Slavnostni govornik, Rajko Hafner, je izkazal čast in zahvalo našim zdravnikom, bolničarkam in vsem tistim, ki so pri spevali k temu, da je Slovenija med drugo svetovno vojno imela najbolje organizirano sanitetno službo. Tam je bil tudi Janko Podbevšek-Polde, ki je kot najmlajši partizan nosil vodo iz potoka in |>rvi obvestil vodjo bolnišnice Luko, o prihajajočem sovražniku. Takrat je štel enajst let; ta pa niso bila zaznamovana z otroškimi igricami, temveč z bojem proti sovražniku, ki je požigal vasi in tr|)inč:il prebivalstvo. Časi junaštva so mimo, na nas je, da |ih ne izbrišemo iz spomina. Milan Juhant se je temu zavezal pO svoje - z obnovo I ukc ive bolnice. Skodle in drug graclJx'ni material ter novo marmornato spominsko ploščo je »privlekel« gor, kar na ramah. Pri ol> Janko Podbevšek-Polde z očetom novi so mu pomagali stara (Jomačina Kožcijeva iz Slaliovic e in se nekaj so delavt ev. Pot do I x ih ik e je lepo označena in iirejcii.i. Narava jo tukaj še vedno neokrnjena in za sprehajale o pra va vaba. Milan luhanl jo za obnovo bolnice vložil največ energije in navdušenja; k sodelovanju vabi mlade. I i bi lahko v okviru naravoslovnih dni videli in tudi sami poskusili zajezili potok, polagati kamne in kole, škrat ka, delati z naravo v naravi. I Jurije, ki so lega vešči, bi jim |x>magali prežive ti dan (zakaj ne tudi nočč) v gozdu. Mladi bi lahko svojo ki|X'čo energijo usmerili k ustvarjalnem sožitju z naravo. Vabljena združenja mladih, naj preživijo dan drugače od drugih - Kolovec vas pričakuje! MIMI ŠEGINA Zbrani na Kolovcu pred bolnico Triglav - Lukovo bolnico Domžale /lamnik PREVOJE 10. 4. 98 Dan slovenske zastave Geoss-Slivna - Sedmega aprila 1848 je prvič zaplapolala slovenska nacional-n.i zastava, l/obesil jo jo I ovro Tom.in v gostilni |>ri Zlati Zvezdi. V spomin na l.i dogodek jo na isti dan 150 let kasneje slovenska zastava tokrat z novim državnim grbom, zaplapolala nad geometrijskim središčem Slovenije. Slovesnost je pripravilo di ušivo I leraldk a Slovenk a i/ I jiibljane, ki se zavzema, da se ta datum v Republiki Sloveniji spoštuje kot »Dan zastave«. Na njej so sodelovali so člani društva Geoos, godbeniki iz Moravč, pripadniki častne čete Slovenske vojske ter slavnostni govornik g. Tone Krkovič. DANILO KASTELIC TUDI V LETU 1998 ŠTEVILNE KOMUNALNE INVESTICIJE Ceste, most in novi bumperji Proračun občine Domžale za leto 1998 je sprejet, to pa omogoča, da se uresničenje lahko začne. Za občane so najbolj zanimive postavke, v katerih so zagotovljena finančna sredstva za uresničitev posameznih investicij na področju komunalne dejavnosti. Tudi danes sva s Primožem Tonklijcm z Oddelka za gospodarske dejavnosti izbrala nekaj investicij, ki se dokončujejo. Izmed pomembnejših sva »pozabila« le na začetek gradnje kanalizacije v krajevni skupnosti Krtina, o kateri boste več lahko prebrali v naslednji številki Slamnika. Murovica in Cicelj Slovenci smo geslo »Nazaj k naravi« vzeli dokaj resno. Ko sem v letu 1996 opisal vzpon, lepote in mir, ki se jih človek v polni meri naužije, ko obišče ta dva vrhova v neposredni bližini Domžal in Moravč, nisem mislil, da se bo obisk tako skokovito povečal. Prebivalci iz podnožja in okolice teh hribov imajo lepe in priljubljene točke za sprostitev v naravi, prijeten sprehod po ne-naporni, lepo urejeni poti, za katero zgledno skrbijo člani mladega, a zelo aktivnega Morav-škega planinskega društva. Imenovano planinsko društvo jo medilo tudi lopo in zanimivo pla-ninsko pol, ki so vije po obronkih in vrhovih okoli Moravske doline. Pot jo mogoče prehoditi v dveh etapah, kdor ima malo več kondicije, pa jo lahko v enem dnevu. Preteklo leto je pot prehodilo že veliko ljubiteljev narave, največji obisk pa ima 741 m visoka Murovica, katero je v lanskem lelu obiskalo okrog 8.000 ljudi. Cicelj z 818 m je nekoliko manj obiskan, bolj obiskana pa je tudi Limbarska gora, ki se ponaša z naj-lejišim razgledom na vso okolico, še posebno lepo pa se vidijo ob ja- snem ozračju Kamniške planine, pa tudi Karavanke in julijske Alpe z očakom Triglavom, so na vidiku. Ljubitelji Murovice smo pričakali novo leto 1998 na tej izletniški loc -ki, v naravnem okolju, ob glasbi harmonikarjev, tabornem ognju, tudi Dan na Murovici V dolini je še zelen travnik, breg, V snegu zajčje in lisičjo si > sledi, Murovico pa pokriva beli sneg. tudi kakšen i>ri< ek so še spreleti. Prelepa snežna jo idila ta, 7 dreves,! pa so čuje žolne lok, tok, / vesoljem polni nam sr< a. samo ona moti zimski mir globok. Smrečice1 kol neveste v bolem se Moravska dolina v zarji blesti, bleši o, 1 jul iljana vsa v sonc u Žari, manjkajo le gorečo svet ice / bukve se zvon želja oglasi, do prelepe božične pravljice, pohodnikom srečo in zdravja želi. ki pripravlja narava jo za vso. IVAN LOŽAR raket in drugih pirotehničnih sred stev ni primanjkovalo. Zbralo so jo nad 50 ljudi, četo župan občine i ><>l |>ri I jubtjani nas je počastil s svojim obiskom, saj je vrh Murovice tudi meja med našo in clolsko občino. Bito je lepo in enkratno, upamo, da se ob jirihodnjem novem letu /i >|«'I snidemo na Murovici. Tudi ekološka zavesi obiskovalcev je kar na dostojni ravni, tako da tistim, ki skrbimo za čistočo in urejenost planinskih poti ni treba prevečkrat odstranjevati nezaželeno in naravi moteče odpadke, ki jih za seboj puščajo ljudje, katere ne moreni imenovali planince. Veliko lepih ur in planinskih užitkov ter prijetnih srečanj na opisanih poteh vam želi IVAN LOŽAR IZ DOMŽAL. r' f f 9 Nekaj več ali manj kot 200 metrov je dolga Trzinska cesta v Domžalah. Za tiste, ki ne veste, kje bi jo poiskali, naj povemo, da je to cesta nasproti drugega bencinskega servisa. V teh dneh je Trzinska cesta končno dobila asfaltno prevleko, za to je bilo potrebno zagotoviti 2,6 mio SIT. (slika levo) O povezovalni cesti z novim naseljem v Studi smo že večkrat pisali in tudi s fotografijami spremljali njeno urejanje. Tokrat si lahko ogledate zadnjo fotografijo, saj je cesta končno dobila asfaltno prevleko, urejen pa ima tudi pločnik, (slika spodaj) Precej slabe volje je zbujala nujna sanacija mostu na regionalni cesti štev. 371 Domžale-Kamnik, ker zahteva obvoz skozi Mengeš oz. po drugih lokalnih cestah. Obvoz je zlasti prizadel nekatere bližnje trgovine in podjetja. Tu so se precej razburjali, češ da stoodstotna zapora ni potreba, saj so ob podrobnem spremljanju sanacije ugotavljali, da se ta izvaja bistveno prepočasi. Eden izmed vzrokov za počasno delo je bila nujna prestavitev električnega kabla visoke napetosti. Izvajalec GRADIŠ Ljubljana in Direkcija RS za ceste, ki zagotavlja finančna sredstva, obljubljata, da bosta s sanacijo poh tela. (slika spodaj) KOMUNALNI NADZORNIK POROČA Ali bo kdaj drugače? Čeprav tudi preko našega časopisa stalno opozarjamo na potrebo po varovanju okolja in odlaganju odpad- kov na določena mesta, komunalni nadzornik vedno znova in znova ugotavlja, da nekateri občani puščajo smeti povsod drugje, le na zanje določenih mestih ne. Tokrat je našel novo črno odlagališče v bližini Športnega parka Induplati v Jaršah, spol in spet pa mora klicati tudi pristojno službo, da odpelje zapuščena vozila, ki jih njihovi lastniki puščajo na povsem neprimernih mestih. Seveda prej skuša ugotoviti tudi lastnika tako odloženih jeklenih konjičkov, da njihov pogreb za bivše lastnike ni čisto brezplačen. Po kar številnih predlogih in pobudah, da se z bumperji zmanjša hitrost vozil na Šolski ulici v Dobu, ki jo dnevno uporablja kar nekaj sto šolar jev, je tudi ta ulica končno dobila bumperje. Prvič smo v občini dobili tri montažne bumperje, za te so tako šolarji kot vozniki ugotovili, da so resnično učinkoviti. Foto R Tonkli, besedilo V. Vojska 1 8 ROŽNIK /lamnik Domžale mi m Faraonski Egipt Center za mlade je v mesecu decembru organiziral potopisno predavanje, ki sta ga pripravila Katja Sotlar in Rok Koren. Predavanje je potekalo v Knjižnici Domžale, kjer imajo za podobne prireditve pripravljen večnamenski prostor, ki pa je bil tokrat za vse ljudi, ki so prišli poslušat zanimivosti Egipta, skoraj premajhen. Kot pravita Katja in Rok, ju je želja, da se na pot odpravita sama, neodvisno od organiziranih tur in z nahrbtniki na ramah, v tretji svet, pripeljala do tega, da sta se odločila za potovanje v Egipt. Ker sta oba študenta, jima je bilo tudi z vidika študentskega proračuna pisano na denarnico. Dežela, ki še vedno skriva marsikaj neodkritega, se jima je zdela nadvse privlačna, poleg tega pa je znana po tem, da jo razumemo šele, ko jo doživimo. * Vsi vemo, da je najtežja oz. najmanj prijetna pri vsakem potovanju predvsem pot, ki nas loči od končnega cilja, še posebno če je ta dolga in utrujajoča. Kako ste relacijo Slovenija - Egipt premagala vidva in kakšen je bil prvi stik z afriško celino? Na pot sva se odpravila meseca oktobra za tri dni in pol. Prvo srečanje z deželo potomcev stare civilizacije je bilo nadvse burno. Po več kot štiriindvajsetih urah vožnje od Ljubljane do Kaira (z vlakom do Budimpešte, nato z letalom) sva se vsa utrujena, vendar polna navdušenja, na letališču soočila z njihovo navidezno ustrežljivostjo in prijaznostjo, ki je delovala zelo vsiljivo. Nevedne turiste in popotnike skušajo taksisti opehariti kar za štirideset egiptovskih funtov za vožnjo do mestnega središča, medtem ko enaka vožnja z avtobusom stane le pol funta. Kmalu nama je bilo jasno, da bo Egipt odličen poligon za proučevanje teorije kaosa. * Način življenja se v Egiptu precej razlikuje od tistega, ki smo ga navajeni Evropejci. Ali sta se nanj navadila z lahkoto ali sta imela pri tem kakšne težave? V vsej tej drugačnosti dežele sva se bila že po nekaj dneh prisiljena naučiti se vsaj pravih arabskih številk, če že črk nisva razumela. Prav tako sva postala odlična strokovnjaka za f)rečka-nje cest, polnih avtomobilov, saj nama je prvi dan že samo pogled nanje [x> gnal adrenalin po žilah. Sčasoma sva se naučila, kako se otresti nadležnih Arabcev, ki ti poskušajo na vsakem koraku nekaj prodati. Tudi to, kako se »baranta« za ceno prevoza, hotelske sobe... Na koncu naju še tako spreten trgovec ni mogel pretentati niti za en funt. Sčasoma sva postala tako imuna na umazanijo dežele, da nama niti ščurki v hotelskih sobah niso mogli do živega. * Arabci so res znani kot odlični trgovci. Kaj pa na splošno njihov značaj? Kako sta se spoznala z islamsko vero, za katero vemo, da uravnava njihova življenja skoraj v celoti? Na ulici zlahka srečaš Arabca, ki si mu zavrnil povabilo v pisarno ali trgovino njegovega sorodnika, zato te zmerja, graja in pljuva za tabo ter pokaže neizmerno mero užaljenosti. So pa tudi tako temperamentni, da se zlahka stepejo za prazen sedež na avtobusu. Veliko različnih značajev in ljudi v šestdesetmilijonski državi druži islamska vera, ki ne pozna ločevanja religije, politike in družbe ter tako cio potankosti uravnava vsa njihova življenjska področja. Ne moremo mimo tega, da so Arabci dobri trgovci. Bolje rečeno, da so premeteni, zviti in znajo iz vsake nedorečenosti pri dogovoru za ceno iztržiti vsaj še nekaj za svoj žep. In to z izpiljeno navidezno ustrežljivostjo in prijaznostjo, ki je le krinka za večji zaslužek. Neverjetno, kaj vse ti ponudijo za denar; celo otroka, starega nekaj tednov. Seveda pa so vsaj malo bolj premožni Arabci pripravljeni ponuditi za dekle iz Evrope kar zajetno število kamel. Prav tako ni redkost, da srečaš moške pare, ki se držijo za roke, medtem ko strogo začrtana ver- ska načela tega ne dopuščajo moškim in ženskam, kadar so skupaj na ulici. * Kaj pa hrana? Kje sta se prehranjevala in kaj sta jedla? Hrana v Egiptu je poglavje zase. Ljudje se prehranjujejo na ulicah in to s hrano, ki je naše mame ne bi dale na krožnik, če je prej ne bi dva dni namakale v razkužilu. Bila sva nemalo presenečena, ko sva dobila namesto kruha palačinkam podobno pečeno mešanico moke in vode. Iz dneva v dan sva spoznavala njihovo kulinariko in to z željo po čimmanjših posledicah za najino prebavo. Konec koncev brez prebavnih motenj ni šlo. * Seveda tudi brez ogleda turističnih znamenitosti verjetno ni šlo. Na kratko opišita svojo pot in kotičke te dežele, ki so vama bili najbolj všeč. Brez ogleda veličastnih piramid v Gizi, ki so še zadnje stoječe čudo sla rega sveta, ter Egipčanskega muzeja, bogatega z zakladi iz grobnic: in mumijami, starimi pet tisoč let, nisva mogla nadaljevati poti v Aleksandrijo. V največjem mestu na severu Egipta, ki je dobilo ime po Aleksandru Velikem, se čuti vpliv Evrope in civilizacije, kakršno poznamo pri nas. Z razpadajočim avtobusom, izdelanim v ljubljanski Avto-montaži pred najmanj petincivajsetimi leti, v katerem je mrgolelo kadilcev, sva se odpeljala proti oazi Sivva. Le-ta je pravo nasprotje dveh velikih mest, saj tu živijo še zadnji predstavniki konzervativnega in tradicionalnega prebivalstva Egipta. Sivva slovi po neizmernih količinah vode in milijonih datelj-novih palm, da puščavskega peska sploh ne omenjamo. Egipt pa niso samo piramide, ampak tudi templji in grobnice, katere sva doživela v Starih Tebah - Luxorju in kjer sva občudovala enega najlepših sončnih zahodov z značilne jadrnice feluke. Rdeče morje sva prekrižarila z majhno barkačo v družbi razigranih delfinov in z morsko boleznijo ožigosanih sopotnikov. Lepote koralnih grebenov ter sinajske gore so se nama ponujale, ampak samo od daleč, saj po prometni nesreči z avto busom nisva bila sposobna opraviti ture na mistično Mojzesovo goro. Z malo strahu pred (»novno vožnjo po kopnem, ki spominja na rallv Pariz - Da-kar, sva se vrnila v Kairo in nato v kristalno čisto in z gorskim zrakom prepojeno Slovenijo. Po povratku sva potrebovala nekaj dni, da sva se privadila na semaforje, mraz in red, kaj hitro pa sva se spomnila okusa domače kranjske klobase s kislim zemljem. * Malo pred vajinim odhodom so neki islamski skrajneži streljali na več turistov, ki so bili na potovanju po Egiptu. Ali vaju je bilo česa strah in ali je obisk Egipta kljub vsemu varen? Egipt je turistična dežela in bo tudi ostala takšna, ne glede na to, kaj počnejo islamski skrajneži. Res je, da so tarče napadov organizirane skupine turistov iz bogatejših držav sveta, toda za individualne popotnike ni večjih nevarnosti. Katji in Roku se za pogovor zahvaljujem in jima želim še veliko lepih in duhovno bogatih potovanj. Pravita, da kljub temu, da si letno pricJe ogledat znamenitosti Egipta več milijonov ljudi, bo še vedno moč najti miren kotiček, kjer se bo dalo popolnoma občutiti zapuščino ene najstarejših civilizacij. Njihovega načina življenja, vere, blišča in bede, mitov in skrivnosti templjev, lepote Nila, velikosti piramid,... se ne da občudovati v knjigah, treba jih je videti in otipati. NATAŠA LIMONI fotogr.: K. S. in R. K. POKLIČITE 061/714-541 Za lepšo jesen življenja Naši starejši občani najraje preživljajo svojo jesen življenja doma, med svojimi najdražjimi. Žal se v hitrem tempu življenja velikokrat dogaja, da najbližji zaradi službenih in drugih obveznosti nimajo časa in se starejši velikokrat počutijo osamljeni, pogrešajo pomoč in skrb. Še posebej je ta problem prisoten, če starejši živijo sami in nimajo nikogar, ki bi namesto njih stopil do lekarne, banke, pošte ali do želene ustanove, jih spremljal na sprehodih, pomagal pri večjem nakupu, kuhanju in pomivanju posode, pranju, obešanju in likanju perila, morda tudi pri čiščenju -zlasti oken in obešanju zaves. Vse to in še marsikaj lahko namesto vas postori gospa Irena Grivec. Pokličete jo po tel. 714-541 oz. 041 704 819 (na kateri lahko pustite sporočilo in vas bo ga. Irena poklicala) namesto vaših svojcev poskrbela tudi za prevoz do zdravstvene ustanove in nazaj, prinesla hrano po želji iz doma ostarelih ali drugod, vas obiskala in pomagala z nasvetom pri težavah. Še posebej bi vas rada opozorila, da se bliža čas poletja, ko odhajamo na dopuste, naši starejši svojci pa ostajajo doma. Da ne bi bili med vašo odsotnostjo osamljeni, poskrbi ga. Irena, ki vam vse storitve nudi po zelo ugodnih cenah, saj njena posamezna storitev ni dražja od vstopnice za v gledališče ali avtobusnega prevoza iz Domžal ck) Ljubljane in nazaj. Pokličite go. Ireno Grivec in poskrbite, da bo jesen vaših starejših tudi z njeno pomočjo lepša! Lepša in prijetnejša tudi zato, ker bo prvim desetim, ki jo boste poklicali, pomagala brezplačno! V. V. S poti po Škotski Pravijo, da je Škotska dežela, ki je zelo podobna Sloveniji. Glede na stotine in stotine hribov in hribčkov, ki se razprostirajo predvsem po največji od dvanajstih pokrajin, Škotskem višavju (Hig-hlands), to drži, sicer pa je Škotska za popotnika svojevrstno in neponovljivo doživetje prav zaradi duha, ki ga ne najdeš nikjer drugje. Bogata zgodovina, urejenost, neokrnjena narava, prijazni in prav nič »škotski« ljudje, ki se vedno radi pošalijo na račun stereotipa o svojem stiskaštvu, te spremljajo na vsakem koraku in kaj hitro se zgodi, da si, vsaj sam pri sebi, obljubiš, da se boš nekega dne vrnil in odkrival nove čudovite kotičke. Vsake poti se lahko lotiš na veliko različnih načinov, in če si mlad, nezahteven, z bolj tanko denarnico in če želiš biti na poti predvsem sam svoj gospodar, je vse kar potrebuješ, pametno založen in ne preveč težak nahrbtnik ter veliko dobre volje. Tako sva prvega avgustovskega dne krenila na pot tudi midva. Najprej z vlakom preko Munchna do Pariza, nato pa s hitrim Eurostar vlakom kar do Londona, seveda pod Rokavskim prelivom, in to v borih treh urah! Še malo sreče in vztrajnosti je bilo potrebno in že sva se z zadnjim nočnim vlakom peljala proti Edinburghu, škotski prestolnici, kjer sva sklenila nekoliko »upočasniti konje« in končno zadihati pravi škotski zrak. Spalnik je bil sicer neprijazen najinima denarnicama, je bil pa kljub temu dobra poteza, saj sva bila po prespani noči čila in spočita, samo še znebila sva se nahrbtni- kov in že navsezgodaj zjutraj začela s potepom po mestu. Za evropsko velemesto je Edin-burgh neverjetno prijazen in domač in z lahkoto sva se znebila miselnih vzorcev, ki sva jih že tedne pred odhodom skrbno gradila v svojih glavah, namreč kako previden in nezaupljiv moraš biti na takem potovanju. Tu sva se še čudila, da naju neznani ljudje na ulicah pozdravljajo in neredki sprašujejo, kako lahko pomagajo. Nasmejani obrazi so naju spremljali celih štirinajst dni, kasneje pa tudi na Irskem, pa naj je šlo za turistične cJelavce, ki jim je seveda šlo za posel, ali pa preprosto za voznike avtobusov in sprevodnike na vlakih. Edinburgh je že 500 let tudi kulturni center Škotske, v katerem se kar vrstijo festivali in druge prireditve. Njegova lega je čudovita, saj ga obdajajo vzpetine, ki še najbolj spominjajo na Divji zahod. Pravijo mu tudi »Severne Atene« in je pravzaprav iz dveh delov. Stari cJel zaznamuje mogočen grad, ki se razprostira na vzpetini iz vulkanske kamnine, znamenita ulica z imenom Royal Mile pa ga povezuje s palačo Hollvrood, kjer so se odvijali pomembni dogodki v zvezi s kraljevo družino vse do začetka drugega tisočletja. Tu je leta 1093 umrla kraljica Margareta, glavna škotska svetnica, in tu domuje kraljeva družina še danes, kadar jo pot zanese na Škotsko. Razgled na mesto je z gradu res čudovit, na vhodu v kompleks številnih zgradb, kjer je Margaretina ka-raela tudi najstarejša zgradba v mestu, pa te sprejmeta bronasta kipa VVilli-ama VVallacea, ki je bil vodja Škotske- ga odporniškega gibanja, in Roberta de Brucea, ki je premagal Angleže za časa Edvvarda II. in je pravi nacionalni junak, katerega ime te spremlja vsepovsod. Vsak dan ob enih popoldne z enega od topov na gradu izstrelijo topovsko kroglo, isto pa se zgodi tudi na nasprotnem hribu z imenom Calton I—lili. Tradicija izhaja še iz časa, ko so ladje v zalivu Firth of Forth na ta način uravnavale svoje kronome-tre, govori pa se, da so včasih to počeli ob poldnevu. »Danes«, se radi po-šalijo domačini, »tega ne počnemo več. Zakaj neki bi namreč morali izstreliti vsak dan dvanajst topovskih krogel, če lahko samo enoč!« Ena najbolj zanimivih zgradb na gradu je Nacionalni škotski vojni spo-menik, postavljen v spomin škotskim vojakom, ki so umrli v 1. svetovni vojni. Na srebrnem oltarju so imena kar 150.(XK) vojakov in celo njihovih živali (na delu gradu je tudi pasje pokopališče). Palača s kraljevimi dragocenostmi in zakladnico ter dvorana, kjer sc> je do leta 1640 zbiral parlament, sta še dve vidnejši zgradbi. Ulica Royal Mile ni prav dolga, pa vendar se na njej z lahkoto zadržiš ure in ure. Katedrala Svetega Gilesa, muzeji, hiša znamenitega duhovnika Johna Knoxa, delavnica, kjer si lahko ogledaš izdelavo tipične škotske noše iz tartana, najbolj znane pivnice v mestu... Vsaka hiša ima za sabo svojo zgodbo, svojo legendo in vse so na moč: zabavne. Poulični umetniki zganjajo vsemogoče vragolije, da bi od mimoidočih zvabili kakšen funt, seveda pa to najbolj uspeva glasbenikom / dudami, ki jih srečuješ na vsakem koraku in ne samo v Edinburghu. Kar težko sva se po dveh dneh lo čila od [>rijetnega mesta, a čakale so naju nove, manj mestne pustolovse i ne. Besedilo in foto: NADA NEKREP Hollyroocl cathedral in ruins Okolica Edinburgha Univerza za tretje življenjsko obdobje Pričeli smo z velikim elanom, voljo in zavzetostjo. Vedno se nekaj dogaja in skoraj ni dneva, da se ne bi v učilnicah na Kolodvorski 6 v Domžalah sestala skupina ljudi z istimi interesi. Želimo vam predstaviti dejavnosti, ki že tečejo ali pa jih še pred poletjem predvidevamo organizirati. Prisrčno vabimo vse seniorje, ki se nam želijo pridružiti - pridite ali pa nas pokličite po telefonu 711-082. Ustvarjalna delavnica zdravja in notranje lepote V delavnici se dobimo vsak četrtek ob 10. uri. Delo temelji na sproščanju. Sproščen človek je poln energije in zdravja. Aprila smo spoznavali naše telo in energetske cone na stopalih. Prek njih se lahko vpliva na bolečine v hrbtenici, na prebavilih, glavi, na različne alergije, prehlad, slab vid in sluh. Delali smo kratke sprostitveno vaje z dihanjem in z vokali. Maja meseca se bomo pogovarjali 0 zdravi prehrani in o pozitivnem mišljenju. Delali bomo vaje za reševanje problemov in za izboljšanje spomina. Naravno (brez kemije) se lahko rešimo zdravstvenih težav, suženjskega strahu in odvečnih skrbi. Svoja srca potem lahko napolnimo z mirom, s harmonijej in z ljubeznijo. Do ustvarjalnosti na različnih področjih je |x>-tem pol veliko lažja. Literarna delavnica V literarni delavnici se dobivamo ob sredah. č)l> If). uri se zberemo tisti, ki nam govori duša, ki znamo oz. poskušamo skozi stihe ali prozo opisati svoja doživetja in opažanja. Znamo biti veseli, sproščeni pa tudi kri- UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE in DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE vabita na razgovor o VPISU V ZEMLJIŠKO KNJIGO - stanovanj, delov v vec stanovanjskih hišah (stanovanja v blokih), - prepis zemljišč iz družbene na privatno lastnino. S strokovnjaki, ki bodo sodelovali na razgovoru, se boste lahko dogovorili za neposredno pravno pomoč. Razgovor bo v torek, 23. junija 1998, ob 18. uri v prostorih Kluba upokojencev Domžale, Ljubljanska c. 36 (stari Dom počitka) Za dodatne informacije pokličite Društvo upokojencev Domžale 721-904, v ponedeljek in petek od 9 do 12 ure. tični do sebe in do drugih. Literarno delavnico vodi Zlatka Levstek, bogate izkušnje si je prickibila ob delu literarnih delavnic v Ljubljani pri dr. Lojzetu Kovačiču. Zna nas spodbujati in tudi usmerjati pri našem delu. Nekaj svojih del smo poslali na natečaj za seniorje Zveze kulturnih c >rga nizacij Slovenije. Razmišljamo o sku pni izdaji pesniške zbirke;, o literarno-zabavnem večeru v domu upoke ijen-cev v Domžalah in v Mengšu in o sodelovanju z vsemi, ki gojijo in spod-bujajo literarno dejavnost v občini. Veseli bomo, če bodo k nam našli pot vsi tisti, ki radi primejo za pero, radi napišejo zgodbice, basni, pravljic e, satire, pesmi ali kakšno drugo zvrsl literarnega ustvarjanja. Pred prvomajskimi prazniki smo zaključili z računalniškim tečajem. Predavateljica nas je z veliko praktičnimi primeri popeljala skozi Word v programu VVindovvs. Tečaj je bil resnično lepo voden in organiziran. Prvi dan nas je čakala lična mapa z literaturo, z biokom za zapiske in z napotki za delo. Ob zaključku tečaja smo prejeli tudi disketo za vaje doma. Firma SINU , ki je bila izvajalk,! pouka, nam bo še tri mesece nudila pomoč pri začetnih težavah pri delu z računalnikom. Za nekatera izobraževalna podu k ja je bil izražen velik interes, zato bo i no se v začetku meseca maja pričeli z: - začetnim in pogovornim tečajem angleščine in nemščine, - krojno-šiviljskim tečajem, - kuharskej cJelavnico za seniorje literarno delavnic o Vsem, ki si želijo obnoviti znanje iz vožnje in iz prometne varnosti, se seznaniti z novim Zakonom o varnosti v cestnem prometu, bomo zagotovili priznane strokovnjake in in štruktorje. Gene vseh oblik so dostopne tudi tistim, ki imajo nizke prejemke, to ve Ija še zlasti zato, ker so svetniki obt i ne- I lomžale, na seji 22. aprila s pro računom dali podporo UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLjENjSKC) ()BD( )H|I. Vsem, ki ste dali svoj glas za to, da bo naša jesen lopa, sončna in bolj bogata - HVALA! ZUM Domžale /lamnik Kmetijstvo in okolje Nova razglednica Sv. Trojice Želja vsakega kmeta jc pridelati rim več kakovostne hrane in tako ustvariti čim večji dobiček. V tej želji pridelovalci hrane uporabljajo različne metode pri proizvodnji, med katerimi prevladuje intenzivno gnojenje s pesticidi (in herbicidi). Posledica so negativni učinki na okolje. Najbolj ogrožena dobrina je voda. Raziskave kažejo, da sc kakovost kraških izvirov in podtalnice slabša. Poleg prometa, industrije in neurejene komunale je med glavnimi krivci za ogrožanje naših voda tudi kmetijstvo, predvsem zaradi onesnaževanja z nitrati, fosfati in pesticidi. Intenzivno kmetijstvo siromasi tla, zato je nujno ohranjati rodovitnost / gnojili. Pri njihovi u|x>rabi pa je potrebno |x>znati nekaj osnovnih načel gnojenja: - način in čas gnojenja odvisna od tipa tal, rastlinske vrste in lastnosti gnojil, - temeljno gnojenje ozimnih |x>sevkov opravimo jeseni. Gnojilo glolx)ko zaorjemo, - jeseni ne U|X>rabimo celotne količine dušika, ker se del lahko Izpere v večjo globino, kjer je nedostopen za rastline, zato ga razdelimo na predsetveno gnojenje in dognojevanje, - predsetveno gnojenje opravimo hkrati s predsetveno pripravo tal z namenom, rla so rastline oskrbljene na začetku razvoja za zadostno količino dostopnih hranil, - dognojujemo meri razvojem in rastjo rastlin, zla sti v kritičnih razvojnih obdobjih, ko je treba i.islli nam zagotoviti večjo količino hranil, zlasti dušika. S pravilno uporabo gnojil v pravem času se lahko bistveno |X!več,i pridelek gnojenih rastlin. Pri tem je seveda potrebno upoštevali tudi druge agrotehnične ukrepe, predvsem pa zavarovati rastline pred boleznimi in škodljivci. Slaba stran vseh teh ukrepov so negativni učinki na okolje. Gnojila onesnažujejo okolje le ob nestrokovni uporabi dušika in povečanih koncentracij težkih kovin. Pri tem gre v večji meri za težave pri uporabi organskih gnojil, /lasti gnojevke in gnojnil e. hi gno jevki so težave / odmerki, časom upoi.iU- ter onesnaženjem z bakterijami in telo s težkimi kovinami. Največja napaka so prav prevelike količine gnojevke na premajhnih površinah. Gnojiti bi morali le toliko, kot je potreba rastlin in živega sveta v tleh. Vsak kmet naj ne bi gnojil na slepo, kajti ni se bali, da bo pridelek manjši, če gnoji vskladu z /alo-ženostjo tal. Gnojnica pred jesensko praho |x>meni dvojno škodo za krnela. I,i namreč spodbudi mikroorganizme v tleh, ker pa nim.ijo n.i razpolago {tvega rastlinskega materiala, /,«no »jesti' In m ms, hranila l u se spirajo v globlje plasti, rudi ob poletnem gno jen ju z gnojnico, < e ne prideluje -i no vmesnih posev kov, pomeni spiranje hranil in s tem poškodbe strukture tal. Bistvo ekološkega kmetijstva je, da z gnojenjem ohranimo življenje v lleh, ne pa neposredno rastline. Vedno pa gnojimo le tedaj, kadar je to z vidika talnega življenja in posevkov smiselno. Kdor želi, da lx> hlevski gnoj kakovostno gnojilo, ga mora pravilno kompostirati, da lxi izgubfc hranil čim manjša. Skladišča za teketfi gix>j morajo biti tolikšna, da ga ni rx>trebno v zimskem času zlivati po tleh. Zlasti je |X)trebno preprečiti, da bi se odcedne tekcx*ine nenadzorovano stekale po tleh ali v kanalizacijo. In kaj določa zakonodaja? Leta 19% je bila sprejeta Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, katere bistveni |«xiriarki so naslednji: - letni vnos rastlinskih hranil z živinskimi gnojili (hlevski gnoj, gnojnica, gnojevka) ne sme presegali 210 kg/ha dušika 120 kg/ha fosforja in 300 kg/ha kalija; - presežek živinskih gnojil mora kmetija s pogodi ki oddati n,i druga kmetijska zemljišča, jih predelati m prodati, ali pa odstraniti po predpisih za ravnanje / odpadki; - z gnojnico in gnojevko-ne smerno gnojiti na tleh nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo; na velikih strminah, zamrznjenih tleh in vodnih zemljiščih; na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15.11. do 15.12.; na stavbnih zemljiščih; - za vodovarstvona območja veljajo dodatne prepovedi glede vnosa dušika v tla: 1. Prepoved gnojenja z gnojnico, gnojevko in kompostom Na zemljiščih z zek'no odejo; lahka tla: od 15.10. do 31. L srednje težka in težka tla: od 15.11. do 15.1. Na drugih zemljiščih (njive) Z zaoravanjem žetvenih ostankov: -lahka tla: od 1.10. do 15.2. - srednje težka in težka tla: 15.10. do 31.1. Brez zaoravanja žetvenih ostankov - od spravila posevkov do 15. 2. 2. Prepoved gnojenja njiv s hlevskim gnojem: Na njivah brez dosevkov: Lihka tla: od spravila posevkov do 15. 2. srednje težka in težka tla: ori spravila posevkov do II, 10. .1. Prepoved gnojenja z rudninskimi gnojili, ki vsebujejo dušik: Na zemljiščih z zeleno odejo: od 15.10. ck> 31.1. druga zemljišča: od spravila posevkov ck> 15. 2. Druga temna plat našega kmetijstva so pesticidi. Danes je splošno znano, da so zelo nevarni za zdravje ljudi, živali in narave sploh. Učinki pestic i-dov so zastrašujoči: od slabega počut ja, akutnih zastrupitev, rakotvomosti do poškcxib zarcxlkov in ogroženosti prihodnje generac ije (spremembe dedne snovi). Kmet je v prvi in največji meri izpostavljen škoclljiim učinkom. Marsikdaj se simptomi pojavijo šele po več letih. Vsak kmetovalec lahko zmanjša onesnaženje, tudi če se ne more ali neXe odpovedati pesticidom, tako da: - se pozanima za nekemično reševanje ležav, - ne škropi preventivno, temveč tedaj, kadar grozi, da so pojavijo bolezni ali škodljivci, povpraša |x; najmanj škodljivem sredstvu, - poskrbi z,i neoporečnost škropilni* e, - ne povečuje predpisanih odmerkov, kajti sredstvo zaradi tega ne bo delovalo nič bolje, se izobražuje s tega področja. Rešitve za mnoge težave lahko ponudi ekološko kmetijstvo, ki pomeni uporabo organskih gnojil in zavračanje pesticidov, doma pridelano krmo za živino, ohranjanje rastlinske pestrosti (polikulturno kmetijstvo), skratka, pridelovanje zdrave hrane z visoko prehrambno vrednostjo. TATJANA S. Športno rekreativno društvo Konfin -Sv. Trojica praznuje letos že peto obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti smo izdali novo razglednico Sv. Trojice, saj je bila zadnja tiskana še v tridesetih letih tega stoletja. Vasi Konfin, Sv. Trojica in Viševek so se v povojnih letih združile v enotno vas Trojica, ta pa se je ob demokratičnih spremembah v Sloveniji preimenovala v Sv. Trojico. Sv. Trojica je v novi domžalski občini postala s svojimi 560 metri nadmorske višine naj- višja izletniška točka, ki jo polxxlniki, kolesarji ter tudi konjeniki vse rajši obiskujejo. Na razglednici je panorama vasi z zahodne strani, v zgornjem desnem kotu je vbžek s fotografijo spominskega obeležja, ki stoji na kraju, kjer je strmoglavil ameriški bombnik B 24, v sraodnjem levem kotu pa je vložek s fotografijo kažipota z vaškega križišča. Novo razglednico lahko obiskovalci Sv. Trojice dobijo pri Ravnikarjevih na Sv. Trojici 8. F. V Maja Homar, državna prvakinja v agilitvju (slika levo). G Milan Pirman, tajnik Občinske uprave občine Domžale, je izročil predsedniku Kinološkega društva Domžale, g. Janezu Hribarju, spominsko darilo, (slika desno). KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE 20 let uspešnega dela ZA ZADOVOLJEVANJE DANAŠNJIH POTREB GLEDE LESARSTVA Matjaž Sever s. p. Izdelovanje pohištva in notranje opreme ter predvsem lesenih stopnic. Tradicija zaznamuje marsikatero obrt, v našem primeru prav mizarstvo Sever, čigar nosilec je Matjaž, ob pomoči brata Marka, siva eminenca pa je še vedno oče Henrik Sever, ki je sicer upokojen, vendar prav zalo z bogatejšimi izkušnjam. Ko govorim o tradiciji, hočem reči, da je bil stari oče mojega sogovornika Martin tudi znani in priznani sodar. Matjaž, vsi sc dobro zavedamo, da nobeno delo ni popolno vendar vaše mizarstvo je znano po izredni strokovnosti in natančnosti. Ali vam to pri vašem delu vzame veliko več časa oz. povej nam kaj o tem? ... Moje mnenje je tako, da vsako delo, katerega se človek loti s srcem oz. veseljem,-je tudi veliko boljo napravljeno in seveda v našem poslu tudi lepši izdelki. Seveda je |ia tako: Če hočeš narediti katerikoli izdelek natančno In lo|x> tudi za oko, jo potrebno ludi veliko vec c asa. Če hi se še enkrat rodil, kakor pravimo, ali bi se še odločil za mizarski poklic? Zanima me, ali je zajamčena prihodnost tega poklici? ... Lo je težko vprašanje, saj jo vso |x>go-jeno z razpletom okoliše in, seveda je jia la ko, da mi je obdelovanje losa izredno v veselio, sploh pa, da jo Stranki oz. naročniku moj izdelek tudi vsec. Kar so pa In e prihodnosti lesarstva, se mi zdi, da v tem ni vprašanje, etakler lx> ljudem les všeč, lx>mc> imeli lesarji dosti dela in tudi zajamčeno prihodnost. Imaš sina Žiga. Ali mu boš priporočal mizarski poklic, da se ho s tem nadaljevala vaša tradicija. ... Seveda je za vsak |x>klic potrebno veselje do določene stroke, kar |>a se mi zdi, da moj sin to nekako že kaže, saj je zelo rad v delavnic i. ( o lx> tudi v pni« «ln|o lako, mu bom sovod.i pripora il r.■ poklic. Sicer me pa, Matjaž, predvsem zanima, da se bralkam in bralcem Slamnika predstaviš s svojimi glavnimi dejavnostmi. ... Kol jo razvidne), jo dejavnost mizar sivo. Izdelujemo pa vso po naročilu, npr. stopnice, ograjo, stopniščne in balkonsko, razne slropne in stensko oblogo, pohištvo, omare in kuhinjo, v zadnjem ' asu tudi ku hinjske pulte in sanke i/ priznanega materiala »KEROCKA« in pa seveda tudi drobne storitve. Vaše mizarstvo je predvsem znano po izdelovanju stopnic. Sem laik, vendar me zanima, v čem je izdelovanje stopnic zahtevnejše od drugih del. Vem, da gre tu za trigeometrično zahtevnost, toda kljub temu? ... Mislim, ela ni tako zelo zahtevno izdelovanje stopnic, saj volja za vsako stvar, ki se je človek loti, da so potrebni natančnost, znanje in pa seveda veliko prakse. Dragi sosed in prijatelj Matjaž, prisrčna hvala za tale razgovor v žel/i za mnogokatere delovne uspehe. IVAN KEPIC Kinološko društvo Domžale je bilo ustanovljeno na pobudo izvršnega odbora Kinološke zveze Slovenije ljubiteljev psov iz Domžal, 8. maja 1978. Prvo leto se je vanj vključilo 54 članov, nato pa je vsako leto stopalo v različne oblike dela drušva vedno več novih članov. V petek, 8. maja 1998, je bila v gostišču Kovač na Količevem slovesna proslava ob 20 letnici društva. Poleg članov so se je udeležili tudi nekateri ustanovni člani ter ugledni gosti, med njimi predsednik Kinološke zveze Slovenije, Dominik Pleteršek, in tajnik občine Domžale, Milan Pirman. Prišli so tudi predstavniki pasemskih klubov in drugih kinoloških društev, med njimi Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič iz Slovenskega kluba za hrte. Ob 20 letnici je KZS odlikovala Kinološko društvo Domžale z redom za kinološke zasluge 2. stopnje. Ob tej priložnosti so podelili kinološka (xllikovanja tudi najzaslužnejšim članom, 21 srebrnih in štiri zlate znake za kinološke zasluge ter predsedniku društva z redom za kinološke zasluge 1. stopnje. Podelili so tudi najvišja društvena priznanja - srebrne plakete in zlale plakete. Proslavo so ozaljšale pevke dekliškega pevskega zbora Sirene s Homca pcxl vod- stvom zborovodkinje Petre Grkman. Predsednik Kinološkega društva Domžale (vse od njegove ustanovitve) Janez Hribar je v slavnostnem nagovoru med drugim poudaril, da se je v dvajsetih letih v društvu zvrstilo več kot 600 članov, v povprečju pa jih vsako leto v njem deluje od 150. v tem obdobju so je strokovno usposobilo več kot 40 članov - kinologov v vrhunske vzreditelje, vaditelje, markerje, inštruktorje, sodniške pripravnike, državne in mednarodne kinološke sodnike za ocenjevanje zunanjosti psov ter različne športne kinološke discipline. Posebej velja on ioni ti znanega kinološkega strokovnjaka in avtorja številnih knjig o |)sih Miroslava Zidarja, ki je tudi sekretar Kinološke zveze Slovenije, In mednarodnega sodnika za agilitv ter glavnega in zgovornega urednika revije Kinolog, Saša Novaka. V društvo se vključujejo predvsem občani, ki hočejo in želijo svojega ljubljenca čimlx>lje vzgojiti za bivanje v urbanem okolju, pa tudi tisti, ki želijo izpopolniti svoje znanje, se aktivno udejstvovati v zanimivih športnih panogah in, nenazadnje, v obrambnih, zaščitnih ter humanitarnih dojavilc islih. Na||x»ni -ml nic-jse ■ c li -j,ivi ic is! i društva so vzgoja in šolanje psov ter njihovih vodnikov za bivanje v urbanem okolju, za reševanje iz lavine, za športne kinološke discipline: poslušnost, sledenje, obramba in agilitv ter za potrebe civilne zaščite in vojske. Vsako leto se v različnih pomladanskih in jesenskih tečajih za lastnike mladih in odraslih psov oziroma prihodnje lastnike usposablja in izšola 30 do 50 vodnikov in njihovih psov. Organizirajo tudi predavanja o nakupu, prehrani, vzgoji in zdravstveni negi psov in izpite po programih KZS. V preteklih dvajsetih k'tih so organizirali več kot 50 kinoloških prireditev: medclrušivenih in državnih tekmovanj šolanih psov, vzrejenih pregledov in tebsnih ocenevanj pasemskih psov državnih in mednarodnih tekem v agilityju (najvišjega ranga v Sloveniji) pa tudi javne nastope šolanih psov na stadionu v Domžalah. Številni člani društva se udeležujejo državnih in mednarodnih razstav ter športnih tekmovanj in s svojimi psi dosegajo vrhunske uspehe. Tako se lahko člani KD Domžale pohvalijo z več kot 25 vrhunskimi psi, ki so osvojili naslove svetovnih, evropskih, mednarodnih in državnih prvakov pa tudi z večkratno državno prvakinjo v agilitvju, v kategoriji mini - Majo Homar. V c In isivi i c k -li i|c - ekipa reševalnih psov. Ekipa je bila vključena v enote teritorialne obrambe in civilne zaščite in tudi sedaj deluje v strukturah civilne zaščite. Svoje znanje preskušajo ob mSenju starih stavb v Domžalah, na posebnem vadbišču za vadlx> |)sov - ruševinarjev, ki so ga naredili in ogradili ob Rači, pa tudi v resničnih reševalnih akcijah. Šolanje oziroma kondicijsRo vzdrževanje vcx)nikov in psov reševalne enote za reševanje ljudi iz|xxl ruševin in pogrešanih oseb traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Komisija za reševalne pse pri KZS v domžalskem društvu |X)gosto organizira izpite (R-1, R-2, in R-3) za vso Slovenijo. V društvu se člani ukvarjajo tudi s sistematično vzrejo pasemskih psov, predvsem nem ških ovčarjev, rottvveilerjev, zlatih prinašalcev, nemških dog, angleških koker španjelov, bradatih collijev, shiperk in številnih drugih pasem. Za vadbo je društvo ex)kupik> in uredilo prostor za Šumberkom, ki ga ponosno inx?nujejo Rnološki stadion Domžale, saj je velik kar 100-krat «1 n ic 'I rc >v. Mc k virno zemljišče so izsušili, ga zatravili in ogradili z ograjo lei z živo mejo iz smrekic, ob njem postavili dva zalx>)nika z.i op remo (za vadbo reševalnih psov in za agilitv) ter uredili ref lektorsko razsvetljavo za nočno vadbo in prireditve. Na sodobno urejenem kitxjk)škem stadbnu KD Domžale, ki je postal eden od najpomembnejših kinoloških c entrov v državi, potekajo tudi številne druge državne in mednarodne kinološke prireditve, ki jih organizirajo Kinološka zveza Slovenije ter druga kinološka društva in klubi iz vse Slovenije, seveda v scxle-tavanju z domžalskim društvom. Člani KD Domžak'so ponosni na svo| društveni dom. leta 1989 so ustanovili gradi x-ni cxl-bor, ki se je najprej lotil zbirati|a denarja za obnovo in dograditev društvenega doma. Denar so /brali z organiziranjem trčajn za šolanje jjsov s članariix> in ponxx"jo ozkima sponzoriranjem. Veliko so prispevali člani društva, tako s prostovoljnimi prispevki kot z cx)rekanjem povračila stroškov za obiskovanje izobraževalnih seminar jev, cxlrekanjem honorarjev inštruktorjev, pa tudi s posojili. Člani društva so brezplačno opravili veliko prevozov, zidarskih, mizarskih elektro instalaterskih in slikopkskarskih del. V društvenem domu je večja soba, ki je namenjena strokovnim predavanjem, sestankom, pisarni ter drugim dejavnostim. Poleg tega so uredili še prostore za sanitarije, manjši društveni bife, veliko shrambo za rekvizite, nastrešnico in parkirišče pred domom ter asfaltirali dostopno rampo s ceste Vir-lhan. SAŠO NOVAK AGILITY Četrtega julija za Šumberkom psi iz petih držav V soboto, 4. julija, bo na stadionu društva v Domžalah za Šumberkom velika mednarodna tekma v agilitvju, na kateri bo nastopilo več kot 100 tekmovalcev iz petih evropskih držav. Agilitv je zanimiv šport s psi, s katerim se pri nas in po svetu ukvarja vse več lastnikov psov, privablja pa tudi vedno več gledalcev na teke, kjer psi skupaj z lastniki premagujejo ovire v parkurju in tekmuejo za čimbolj Si čas. Kinološko društvo Domžale že štiri leta za pored uspešno organizira tetam-1 za državno prvenstvo Slovenije v agilitvju. Članica domžalskega kinološkega društva Maja Homar je bila s svojo koker š|)anjelko Pašo v preteklem letu državna prvakinja v kategoriji A2 mini. Tekmo bodo šteli tudi za jjridobitev mednarodnega nastava CACIAg. Sodil jo bo ugledni mednarexJni sodnik Dick Lodder iz Nizozemske. Letos bo sodil tudi na Svetovnem prvenstvu v agilitvju, ki bo 3. in 4. oktobra v Sloveniji, v dvorani Tabor v Mariboru. Častna pokroviteljica tekmovanja bo domžalska žu panja Cveta Zalokar Oražem. Tekmovanje se bo začelo ob 8.30 in bo trajata do zgodnjih popoldanskih ur. Slovesen zaključek s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem bo predvidoma ob 16 uri. Društvo pripravlja tudi družabmj srečanje z veselico, ki bo prijetno popestrila tekmovanje. SAŠO NOVAK Poročilo o zbiranju nevarnih odpadkov _v občini Domžale_ V letošnji akciji zbiranja nevarnih odpadkov v Občini Domžale, drugi po vrsti, ki je potekala od 4. do 12. maja 1998 v vseh krajevnih skupostih občine Domžale, so bile zbrane naslednje količine nevarnih odpadkov: olje 1.38Z80 kg barve 1.778,70 kg zdravila 52,60 kg pesticidi 178,50 kg kozmetika 122,30 kg kemikalije 75,20 kg baterije 38,50 kg akumulatorji 1.600,50 kg skupno 5.234,10 kg Akc i jo sla v okviru spomladanske Očiščevalne akcije izvedla Komunalno stanovanjsko podjetje I )omžale in KEMIS, d. o. o. Kemija & Ekologija, ki bo tudi |X>skrbel za ustrezno predelavo zbranih nevarnih odpadkov, V. V. 20 ROŽNIK /bmnik Domžale Tekmovanje učencev 8. razreda v znanju angleškega jezika V letošnjem letu je bilo v tekmovanje vključenih 6489 učencev. Kot je določeno v pravilniku o tekmovanju, učenci lahko osvojijo bronasto, srebrno in zlato priznanje v treh kategorijah: redni pouk tujega jezika, fakultativni pouk in izven konkurence. Bronasto priznanje je letos prejelo 1306 učencev, 315 tekmovalcev iz državnega tekmovanja je prejelo srebrno priznanje, najboljši pa so osvojili zlato priznanje - le teh je bilo 128. Srebrno priznanje so dobili učenci, ki so dosegli na državnem tekmova- žlato priznanje sta osvojila: nju od 81 do 90 točk, zlato priznanje pa učenci z 91 -100 točkami. Letos prvič prejemniki zlatega priznanja lahko uveljavljajo 5 dodatnih točk pri postopku vpisa v srednje šole. Državno tekmovanje je bilo v skladu s pravilnikom organizirano po študijskih skupinah: 21. aprila je potekalo državno tekmovanje za študijsko skupino Domžale-Mengeš-Kamnik na OŠ Trzin. Tekmovalo je 28 učencev v kategoriji redni pouk. Dva učenca sta osvojila zlato priznanje, 17 učencev pa srebrno. Rezultati državnega tekmovanja so sledeči: t mesto TOMAŽ BEVK OŠ Trzin 97 točk mentorica: Stanka Jaklič 6. mesto ŠPELA KOVAČ1Č OŠ Marije Vere Kamnik 94 točk Vesna Maligoj Srebrno priznanje so osvojili: 10. mesto MANCA OŠ Domžale 90 točk Janez Makroii NEČIMER 11. mesto HANA KOŠIR OŠMengeS 89 točk Marija Livakovič 12. mesto KARIN 111 NIKAR OŠ Trzin 88 točk Stanka laklic MA|A OŠ Venclja Perka 88 točk Slavica Berghaus ŽIVANOVIČ Domžale 11. mesto ŠPELA CAPUDER OŠ Jurij Vega Moravče 87 točk Vlasta Vajda 14. mesto LEACUBANC OŠ Mengeš 86 točk Marija Uvakovič RENATA OŠ MENGEŠ 86 točk Manja Livakovič HORVAT ŽKv\ PtTTAČ OŠ Toma Brejca K.imnik 86 točk Breda PovSe 15. mesto EVELINA OŠ Marije Vere 85 točk Draga Romsak STEFANOVIGEREN Kamnik LEA STREHAR OŠ Venclja Perka 85 točk Slavica Berghaus Domžale IANEZŠTUPAR OŠ Šmartno v Tuhinju 85 točk Zdenka VVicher 16. mesto MATIAŽ CRECORIČ OŠ Domžale 84 točk Vika Merćun iz mesto BO|AN OŠ Frana Albrehta 83 točk Mirta Vrhovnik 18. mesto CRECA FAlOKvV Zavod za usp. inv. mladine Kamnik 82 točk Ana Fidler NINA HORVAT OŠ Domžale 82 točk Vika Merčun RUS|AKOV 19. mesto MARUŠKA OŠ Preserje pri 81 točk Zdenka Meglic MALOVRH Radomljah ANA MOČNIK OŠ Preserje pri 81 točk Zdenka Meglic Radomljah Vsem učencem, ki so se izkazali na državnem tekmovanju, iskrene čestitke. Čestitke veljajo tudi mentorjem, ki so s svojim zavzetim in intenzivnim delom vodili svoje učence na jx>ti k ustiehu. Podelitev vseh priznanj bo na zaljučni prireditvi - valeti za učence 8. razredov na posameznih šolah. Zavod Rej)ublike Slovenije za šolstvo je 29. maja 1998 (pripravil v Lut- Učenec TOMAŽ BEVK iz OŠ TRZIN (osvojil 3. mesto na državnem tekmovanju iz angleškega jezika, 2. mesto na državnem tekmovanju iz znanja računalništva - programiranje srebrno priznanje iz slovenskega jezika in kemije ter bronasto priznanje iz matematike) kovnem gledališču v Ljubljani slovesni sprejem in svečano podelitev zlatih priznanj učencem, ki so se uvrstili na prva tri mesta na državnem tekmovanju, njihovim mentorjem in ravnateljem. Te svečane prireditve se je iz občine Domžale udeležil dobitnik zlatega priznanja, učenec TOMAŽ BEVK, OŠ Trzin, njegova mentorica in gospod ravnatelj FRANC BREČKO. V slavnostnem nagovoru je direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Ivan Lorenčič poudaril, da je cilj tekmovanja spodbujanje učencev k poglobljenemu učenju tujih jezikov ter odkrivanje bolj nadarjenih za to področje. Tekmovanje tako predstavlja dodatno motivacijo, obenem pa tudi priložnost za primerjavo znanja med fjosameznimi učenci osnovnih šol pred vstopom v srednjo šolo. Sprejem je |3opestrila English Student Theatre iz II. gimnazije Marilx>r 7 odlomki iz muzikla »Itš shovvtime«. Dobitniki priznanj pa so dobili boga te knjižne nagrade. Zmagovalki na državnem tekmovanju pa bo Britanski svet omogočil udeležbo na jx>letnem tečaju v Veliki Britaniji. STANKA JAKLIČ predsednica državne tekmovalne komisije PRIHAJA NOV OPERACIJSKI SISTEM ZA PC RAČUNALNIKE Tudi pri Jerovšek computers v znamenju VVindovvs 98 Ameriško podjetje Microsoft bo 25. junija v uradno prodajo dalo svoj najnovejši operacijski sistem VVindovvs (po naše Okna) 98. Kdor se vsaj malo spozna na računalništvo, ve, da je računalnik bez operacijskega sistema za navadnega uporabnika povsem neuporaben. Šele z njegovo pomočjo lahko uporabljamo najrazličnejše programe, kot so npr. urejevalniki besedil, programi za risanje, nenazadnje pa tudi računalniške igrice. Verjetno ste že brali ali vsaj slišali, da so želeli nekateri na vsak način preprečiti izid tega operacijskega sistema in sedaj zaradi domnevne kršitve protimonopolnega zakona v Ameriki pripravljajo tožbe zoper Microsoft in njegovega prvega moža, Billa Gatesa. A prepustimo pravnikom in sodnikom dokončno odločitev, dejstvo je, da bo nov operacijski sistem 25. junija ponujen uporabnikom v redni prodaji. Zaradi tega sem obiskal podjetje Jerovšek computers, vodilno računalniško podjetje pri nas (imajo 55 zaposlenih ter računalniške trgovine v Domžalah, Ljubljani, Kopru, Novi Gorici, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu in Kranju) ter se pozanimal, kako so pripravljeni na prihod VVindovvs 98. Informacije so mi posredovali direktor podjetja Jerovšek computers, g. Dušan Sitar, tehnični direktor, g. Roman Flegar ter koordinator prodaje, g. Lojz Žab-kar, jaz pa sem na podlagi informacij zaradi omejenega prostora pripravil zelo skrčen zapis, ki je pred vami. Kot je bilo že uvockjma povedano, lxxio VVinctavvs 98 za kupce na|xexlaj exH 25. junija dalje. Sprva seveda samo v angleški verziji, najkasneje v roku treh mesecev pa bo ta o|X?racijski sistem na voljo tudi v slovenskem jezi- V trgovini Jerovšek computers na Breznikovi 17 v Domžalah bodo prodajali tudi VVindovvs 98, že sedaj pa pri njih lahko kupite priročnike, ki vam bodo pomagali pri uporabi tega novega operacijskega sistema za PC računalnike. ku. Cena VVindovvs 98 bo enaka kot za VVindovvs 95, torej bodo za isto vsoto denarja kupci prejeli boljši in novejši operacijski sistem (posebno skrbno in odlično je izdelan brkljalnik za Internet, ki je po mnenju podjetja Microsoft del operacijskega sistema VVindovvs 98 in ki je uradno pravzaprav sprožil akcije za poskus preprečitve pričetka prodaje VVindovvs 98, v ozadju in neuradno pa naj bi šlo za neke povsem druge zadeve). V začetku junija bo podjetje jerovšek computers v Murski Soboti pripravilo tudi poseben informacijski dan, kjer lxxio vsi zainteresirani iz prve roke lahko prejeli informacije tudi o novem operacijskem sistemu, podobno j)redstavitev verjetno lahko pričakujemo tudi v Domžalah. Dejstvo je, da bodo VVindovvs 98 namenjeni predvsem v računalnikih za domačo rabo, medtem, ko že sedaj priporočamo vsem podjetjem in drugim, ki želijo imeti robustrxejši operacijski sistem, da kupijo operacijski sistem, VVindovvs NT. Trenutno je na voljo različica 4.0, do konca leta pa se predvideva izid različice6.0. In če se bodo trendi okoli operacijskih sistemov nadaljevali v takšnem temjju kot sedaj, lahko morebiti že do leta 2000 pričakujemo združitev operacijskega sistema VVindovvs 98 in VVindovvs NT v nek enoten operacijski sistem. S tem bomo uporabniki seveda ogromno pridobili, vendar je to že neka povsem druga zgodba. ( o njej kdaj drugič). Pri podjetju jerovšek computers pa so pripravili tudi jx>sebno ugodnost za vse tiste, ki bodo v času od 1. do 25. junija pri njih kupili PC računalnik z operacijskim sistemom VVindovvs 95. Ob nakupu bodo namreč brezplačno prejeli slovenske) knjigo VVindovvs 98 se predstavi in pa poseben kuponček, na podlagi katerega bodo, po uradnem izidu, torej po 25. juniju, brezplačno prejel VVindovvs 98. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Združili smo prijetno s koristnim Spomladanska delovna akcija s piknikom je le ena izmed številnih oblik druženja med vzgojitelji, otroki in starši v vrtcu Vir. Tudi v letošnjem maju smo prinesli motike, lopate, žage, škarje... in vse, kar je potrebno, da se veliko otroško igrišče spremeni v lepo urejeno in estetsko igralno okolje. Odrasli smo ob delu poklepetali, izmenjali izkušnje o vzgoji in vsakdanjih stvareh, otroci pa so nam pridno pomagali in se hkrati zabavali. Po končanem delu smo nadaljevali s piknikom. Ob pripravi in uživanju jedi in pijače smo jx)govor in igro »gradili« tja do večera. Težko bi odločila, kdo je bil na koncu bolj zadovoljen. Vzgojitelji, ker so starši prišli, starši, ker smo jih vzgojitelji povabili, ali otroci, ker so videli toliko zadovoljnih obrazov. Vsekakor sem prepričana, rla smo združili prijetno s koristnim. Zagotovo bomo še organizirali takšna in (xxJobna srečanja za vse liste, ki (X)znajo vrednost in pomen povezovanja doma z vrtcem in vrtca z domom. Hvala vsem. JANA PIRMAN Predšolska bralna značka v Knjižnici Domžale Jeseni leta 1997 smo se v knjižnici Domžale odločili, da bomo organizirali predšolsko bralno značko, ki ponekod po Sloveniji poteka že vrsto let. Sklicali smo sestanek, na katerega smo povabili predstavnike vrtcev in osnovnih šol, kjer imajo pod svojim okriljem oddelke malih šol na področju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče in jim predstavili projekt predšolske bralne značke. V knjižnici smo pripravili obsežne sezname slikanic, starši pa so morali otrokom prebrati eno ljudsko pravljico, dve umetni pravljici, otroci pa so se morali naučiti tudi eno pesmico. Potem so otroci pripovedovali vzgojiteljici o prebranih knjigah, te so si označile, kar so prebrali, veliko otrok pa je pravljice tudi ilustriralo, nekateri na liste, drugi v bralne zvezke ipd. Tekmovanje; je bilo neobvezno in je potekalo od oktobra do februarja. Za nagrado pa so otroci prejeli priznanje i, ki je delo cJomžalske akademske Obisk v tiskarni V mesecu aprilu smo se odločili, da bomo izvedli projekt »IZDELAJ-MO SVOJ ČASOPIS«. Pogovarjali smo se tudi o tem, kje časopis tiskajo. Zelo radi bi si ogledali delo v tiskarni, toda kje? Na pomoč nam je priskopila prijazna mamica in se dogovorila z vodstvom tiskarne OMI-CRON za naš obisk. Tako smo se nekega majskega dne odpravili v Hrastovo ulico v Domžalah, kjer stoji čisto prava tiskarna. Prijazno so nas sprejeli in popeljali |x> tiskarni. Koliko zanimivega smo videli! Pravi tiskarski stroj, ki je bele liste pridno barval. In koliko papirja! (žgledali smo si ves potek pri izdelavi razne embalaže. V vsakem prostoru smo odkrili kaj novega in verjemite, vse smej spremljali z velikim zanimanjem. Prijetno presenečeni pa smo bili na koncu, ko nas je g. Vlasta Leixeničnik obdarila z didaktičnimi igrami, s katerimi se bomo lahko igrali v vrtcu. Hvala vodstvu tiskarne OMICRON, g. Vlasti in Romanu Lebeničnik, ter prijaznim uslužbencem, ki jih obisk malih radovednežev ni prav nič zmotil, saj so nam z veseljem razložili vse, kar nas je zanimalo. Otroci iz Vrtca URŠA z vzgojiteljico Romana Koncert Nece Falk ob zaključku predšolske bralne značke slikarke Urše Žajriela I Irovat. Prizna nje je osvojilo kar 354 otrok, kar je nad vsemi pričakovanji, saj kaže, eJa se starši, vzgojitelji in knjižničarji zelo dobro zavedamo vloge zgodnje);,) branja. Branje v družinskem krogu je za otroke posebnega pomena, saj ot roku pravljico prebirajo ljudje, ki jih im.i otrok najrajši. Zaupnost, ki se re> jeva ob branju, krepi čustvene vezi s starši. Pravljic e so otroku duševna hrana, ob kateri se ustrezno razvija. Zelo pomembno pa je tudi to, da otrok pravljico iz domačega okolja |)renese v vrtčevsko okolje, jo pripoveduje vzgojiteljk i in vrstnikom, Uči se pripovedovanja v večji skupini, uči pa se tudi poslušati vrstnike. Nekateri otroc i pa so se ob leni projektu tudi prvič srečali s knjižnici), si prvič izposodili knjige*, saj je ravno knjižnica ustanova, ki je ck)segljiva za vse starce in otroke, ne glede na raven izobrazbe in gmotni položaj. Otrokom je treba v naj nežnejšem obdobju privzgojiti željo po knjigah oziroma, kol jo dejal prod sednik bralne značke Tone Partljič, snovale i bralne značke morajo name niti več pozornosti proi osu »zaljublja-nja v branje« in mislim, da smo na pravi poti, kar dokazuje število sode-lujex'ih otrok. V Kulturnem rkimu Franca Bernika smo na svetovni dan knjige 23. 4. 19*18 pripravili še slovesen zaključek predšolske bralne" značke, v goste smo povabili Neco Falk z mačkom Murijem in muco Maco. Olroci so |>repevali skupaj z gostjo in poslovili smo se / mislijo, rla bomo jeseni spet brali za predšolsko bralno značko, ki je že [jrvo leto resnično zaživela. Vabimo pa vas tudi, da si na mladinske^! oddelku knjižnice ogledate jjrisrčno razstavo otroških risbic, ki so naslajalo ob prebranih pravljic ah. STANKA ZANOŠKAR Esmeralda in petkov večer Bil je blag večer in zrak je dišal po bezgu. Pomladni petkov večer, ko se ti ne da brezkorist-no počivati, saj v kosteh nosiš petdnevni delavnik. Zakon vztrajnosti pač. Treba je med ljudi. Kam torej? V teater, na koncert mogoče? Do Ljubljane pa je daleč. Hej, v naši vasi na robu mesta (pardon - v našem mestu na podeželju) imamo knjižnico in danes je koncert pevke z žametnim glasom, ki prepeva šansone in obdelane ljudske pesmi. Rečeno storjeno. Oh sedmih zvečer sem v knjižnici. Še zadnji obiskovalci izbirajo knjige za čez vikend. Po pravici povedano si večinoma nabirajo video kasete. Police napolnjene z ohlepljenimi škatlami so namreč v veliki ofenzivi. Filmi zavzemajo čelno pozicijo in kmalu (naj se ugriznem v jezik) bom imel občutek, da sem stopil v videoteko ne pa v knjižnico. Taki časi so, da ima knjiga mačeho, ki ji reže kruh zelo na tanko in še to bolj poredko. Grem v prostor kjer so take in drugačne prireditve, lični stoli pa samevajo prazni. Nič, nekdo mora hili prvi. Sedem in Čakam, Opa /njem pevko in pianista, ki si neka/ šepetata. Po akademskih petnaj slih minutah smo v dvoranu i trije poslušalci in dva nastopajoč a. Kra lek pogovor z voiljo knjižnice in jasno - komori je odpovedan, prestavljen na kdaj drugič, Melita in Ailur vseeno izvedela eno pesem. Za puhlih). Publika ploska in ne zahteva dodatka, saj ve, da je do bila vec kol ji je hilo namenjeno, R.i/ide se i>el Žalostnih in mene jc ■ malček sram, sram zato, ker vem, ob ljudje čepijo pred TV ekrani. Es-mi ■i.iltl.i in še nekaj nadaljevank i< ■ že miino in ravnokar ho dnevnik. Dnevnik se j>,i ne zamuja: sfrizira ne vesli i/ de imovine in tujint; po litika Iv ofenzivi prav tako kot vide -o kasete gospodarstvo, spori in vreme. l',i nikar ru ■ spreglejti 'buta stih reklam. Morda pa grešim, morda je v I Domžalah kaka druga prireditev, ki ol>eta zanimiv večer? Ne, ni dnigo prireditve. Razen petdesetih bifejev so ob pol osmih zvečer zaprti vsi javni lokali in ustanove. Kar priznajmo si, Domžale p.ic' niso kraj, kjer hi n.i kultur ne prireditve (predvsem tiste ljubi /oljsko in tiste izastonj«) prišlo kaj vet kot deset ljudi. A s tem ne- mi slim, da hi hilo lieh.i so tO ukinili. Nasprotno, ljudem je irohol)cre privite giraiHV, da / nakupom predragih vstopnic pokažejo svojo kultut nosi, množh ,i naj so znajde sama. Želim si, d.i hi /),ic/,i/ dež, ros dan, cel vikend, co/ leden. I >,i hi spr.iluma/.inijos ce-sl in stvari, da hi opral rastline in iiniil Hvali. Ljudi naj pusti take kol smo, ljudje si roke umivamo sami. MIT I A ŠECINA KNJIŽNICA DOMŽALE Poletni delovni čas: JULIJ IN AVGUST PONEDELJEK: 13.00 TOREK: SREDA: (I IKTEK: PETEK: S()]',()TA: 7.00 -11.00 11.00 7.00 1900 I 1.00 19.00 19.00 11.00 /Al V K ) KNJIŽNICA DOMŽALE ENOTA MENGEŠ Poletni delovni čas: JULIJ IN AVGUST poni Dl i |i k. 13.00 18.30 SREDA: 9.00-13.00 Poceni prodam rabljeno komplet kuhinjsko pohištvo. Tel.: 722-601 ali 731-142. Domžale /lamnik junij 9-1 rožnik l i Naš prvi naravoslovni tabor ne bo zadnji Sredi aprila srn« se šolarji 2. a razreda OŠ Venclja Perka polni pričakovanj odpravili na tridnevni naravoslovni tabor. Naš cilj je bila Zakrasniknva domačija v Lenartu nad Škofje Loko, blizu Starega vrha. Lastnik domačije, gospod Franc Tušek, nas jc s svojo prijaznostjo in domačnostjo v hipu osvojil. Če je koga še vedno trlo domoto/jc, ga je prav zagotovo pregnala prikupna psička Pika. Ta nas je spremljala in poleg gospodarja skrbela zn veselo razpoloženje. Še nekdo si je ves čas neutrudno prizadeval, da nam je bilo v resnici prijetno, marsikomu pn se je trebušček vidno razširil in hlače so se komaj še zapele. Najbrž ni težko uganiti, o kom teče beseda. Seveda o spretni kuharici, ki bi ju najraje kar posvojili in na koncu z veseljem odpeljali s seboj. Daljše sprehode v lepo naravo 11,1111 je preprečilo muhasto aprilsko vreme, vendar Dam kljub vsemu ni bilo dolgčas, /a to je dr> bro |xiskrliel gospid Franc, saj nam je teme Ijito razkazal svojo kmetijo in skupa) / njim smo krmili Živali. Praktično smo ckiZiveli vse tisto, o čemer smo se v šoli lahko učili le iz knjig ali fotografij. Vsega se pač v domačem okolju ne da videti ali dalj časa opazovati. C )biskali smo tudi oglarje, ki so ravnokar razkopavali kadečo se kojx), in pri tem spoznali marsikaj zanimivega. Seznanili smo se tudi z lovcem. 7 njim smo se zapletli v dolg pogovor in čislo pozabili na čas. bližnja soseda pa nas je učila izdelovati clražgoške kruhke. Njena spretnost nas je čisto prevzela in najmanj tri ure nas ni zanimalo nič drugega kot svaljkanje testa in okraševanje srčkov. Nastale so krasne otroške umetnine, ki lx>do še dolgo spominjale na prijetne in ekizivetja potne dni. Trije dnevi so hitro minili, nekateri bi jih najraje podaljšali. Vsi pa smo sklenili, da moramo 10 obliko šole za življenje kmalu s|iet ponoviti. Ne samo da smo poglobili spoznanja o naravi, razrasle in |x>globile so se tudi prijateljske vozi med otroki. Zahvala pa gre tudi g. I lorjančiču, ki je poskrbel za varno |x>l domov, kjer so nas že težko čakali naši domači. To jc- bilo objemanje in veselega čebljanja, v srcih vseh pa ostaja trden namen: Na Zakrašnikovo ebmačijo pa še |xiek-mo! Učenci 2. a razreda in učiteljica , ANDREJA TRONTEL) Prejeli srno I- Pri (ašovčevem mlinu so tekmovalci izmerili temperaturo zraka in opazovali vreme. DAN ZEMLJE Najboljši učenci zemljepisa so se pomerili Osnovna šola Preserje pri Radomljah je bila 22. aprila gostiteljica regionalnega tekmovanja v znanju zemljepisa. Udeležilo se ga je 12 ekip iz sedmih ljubljanskih šol, Cerknice in Vač ter OS Venclja Perka in Rodica iz Domžal ter domača šola. Tekmovalce in mentorje je pozdravila Ana Nuša Kern, ravnateljica lole, in jim zaželela veliko uspehov, predvsem pa veselja v druženju in spoznavanju ter raziskovanju. Na začetku so eki|)e pisale krajši test z vprašanji iz šolske sno- vi, ki pa bi bil upoštevan le v primvru, če hi imelo vec" šol na prvem mestu enako število točk iz terenskega raziskovani,!. Potem so se tričlanske eki|«' v razmiku po tri minute z zemljevidi podajale na krožno pot, ki jih je vodiki skozi Homec prek Kamniške Uistric e v Radomlje iu nazaj do šole. Na |Hiti so učene i morali op raviti 12 nalog iz orientac ije, opazovanja vremen,], risanja zemlje vida, ugotavljanja dejavnosti prebivalstva, videza in namena naselja ter praktičnih oziroma uporabnih geografskih nalog. V povprečju so eki|x- za clvokilometrsko |x>l in odgovore na naloge |X)trelx)vale uro in |x»l časa. Ocenjevalna komisija je imela težko delo že zaradi lega, ker so bili tekmovale i etabro pripravljeni in izenačeni; poleg lega pa je posebnost tekmovanja iz znanja zemljepisa, da |x>teka v pokrajini in vprašanja ne temeljijo na preverjanju 1»"Lukov, ampak na preverjanju uporabnosti, vrednote nja in primerjanja ugotovljenih ali raziskanih dejstev. V času, ko je komisija popravljala naloge, je šola Preserje pri Radprnljah 1 iripravila 1 iferej čilo za vso tekmovak e, dodatno pa jih je po raziskovanju v hladnem in rosečem vremenu segrel tudi kulturni program, ki so ga izvedli domači učenci. Zaplesali so tri ple-six> točke, vmes pa pokazali multimedijski predstavitvi Sokoli v Raekxnljah in geografsko-zgcxk)vimki oris šolskega okoliši, h »sob no slednji je bil za tekmovalce iz drugih krajev zanimiv, ker jim je na kratko, ilustrativno in dinamično prikazal kraje, v katerih so tekmovali, Najlxilj napeto je bilo na koncu, ko so vsi nestrpno pričakovali rezultate. Razglasila jih je predsednica organizac ijskoga odbora, domača m iteljk a. Barbara Žitnik remove«, ki sta ii i>h pn pravi tekmovalnega dela pomagala tudi Vilma Vrtačnik-Merčun z OS Rodica in lože Račič z OS Venclja Perka. Izkazalo se je, da so imele po terenskem delu šliri eki[x' enako število lcx"k in je zmagovalce, ki IknIo 21. maja preskusili svoje znanje in srečo v Mariboru, odločil uvodni lest. Pri tem so bili za odtenek boljši učene i OŠ Poljane iz Ljubljane. Pa se verjetno tudi ostali niso poslavljali razočarani: šola gostiteljica je vsakemu tekmovalcu in mentorju (xxlarila lično mapo s svinčnikom in šolskim glasilom, Občina Domžale pa zemljevid in prosix-kt občine. Konferenca anglistov v Manchestru »2. letna konferenca IATEFL (International Assoc ialion of Teachers as a Foreign Language) je letos potekala v Manchestru na Univerzi Umist od 14. do 1B. aprila. Tega pomembnega dogodka se je udeležilo preko 1500 delegatov iz 75-tih držav. Združenje IATEFL si prizadeva pospešiti in izboljšati pouk angleščine in vključiti vse učitelje angleščine v mednarodno sodelovanje tako na teoretični kot praktični ravni. Združenje trenutno Šteje preko 11400 članov iz vseh kontinentov sveta, kar potrjuje, da je zanimanje za takšne oblike seznanjanja z dosežki na področju poučevanja angleškega jezika izredno veliko. Iz Slovenije se je konferenc e udeležilo 7anglistk. Britanski Svet je v sodelovanju z Zavodom za šolslvo dodelil štipendije za udeleži x > 11,1 konfore ne i štirim vi Kijem študijskih skupin, in sicer: Milom i< IR STNER, Gimnazija Ravne, Ireni BILC-SLI-VAK, (iininazija Senlviel, I jubljana, Marja ni FINŽGAR, Srednja tekstilna šola, Kranj in Stanki JAKLIČ OS Trzin. V štirih dneh je potekalo vex' kot i.SO akademskih zasedanj, predavanj, razgovorov, ek-lavnie, odprtih forumov, |x>govorov, |x>svetovanj |x)sebnih interesnih skupin, kjer smo si udeleženci v prijaznem in sproščenem okolju izmenjali raznolike izkušnje1, ide ■je, metode ter sockibne pristope pn |x>m e-v.injii angleškega jezika. Mod konferenco so razstavljale zna 110 angleško založi«': ( 11 ll,'( I II,' I lome mann ELT in mnoge druge, i Irjeleženi 1 Smo si lahko ogledali in so seznanili / najnovejšimi učbeniki, slovnicami, slo varji, didaktičnimi pripomočki,, multime-dijskimi izdelki, avdio in video kasetami, izobraževalnimi igrami itd. Moje osebno interesno pooVočje kot osnovnošolske učiteljice na konferenc i je bilo zgodnje učenje angleščine (Earlv Young Learners), multimedijska su-elišc a |>u 1« lUku anglose 1110 K omputor Assi siod i anguage Learning). Na podroe ju zgodnjega i* enja angleščine je, glt bal no gledano, opazen svetovno splošni trend zniževanja starostne moje pričel-ka ne enja angleščine na 5 oziroma (> le to starosti. Univerza Gimbridge izvaja projekt zgodnjega učenja angleščine |xi vsem svetu od leta 1991 in rezultati so več kot spodbudni. Glede u;x>rajxj računalnika pri |x>uku angleškega jezika pa mi je ostala v s|x>mi-nu izjava Kova Clifforela, ki veliko |x>ve: ■Computer te-e hnologv will ix>i tepiaoe ilie teachers, but teachers wbe > use lec hnc ilogv will iiiobablv replacethose vvhodonot« Kljub napornim dnevom, sa| so pre davanja 111 delavnic o Majale 01I 9. ure Zjutraj do >.' zve'c 01, sem so vrnila s koli ference polna energijo, elana, novih idej, izkušenj ter praktično u|x>rabnih novosti, ki jih bom posredovala kolegicam v študijski skupini in, kar je najlxilj pomembno, svojim učencem v razredu. Naslednje leto lx> 53. mednarodna letna konfereni a IAII11 potekala v Edin- burghu na Škotskem. Rada bi se zahvalila Britanskemu Svetu za dodeljeno sli penelijo, ()bčini I )oniz,ilo ( )ilclelku za 1 liuzl k me dejavne isii, še posebno gospe Ireni (iričar za kritje potnih stroškov. STANKA JAKI tč' OŠ Trzin vodja ŠS anglistov Domžale-Mengeš-Kamnik Kaj dela Center za mlade? Večkrat sem že slišala, kako so se ljudje spraševali, kaj neki delajo v ( entru za mlade. Tudi občinski svetniki so na županjo naslovili zahtevo, ki zadeva to ustanovo za mlade. Zanima jih, kako je s financ a-mi tega ( entra. Nočem nikogar obtoževati, naj se brigajo za kakšne pomembnejše zadeve, ampak bom raje navrgla nekaj aktivnosti, ki jih je pod vodstvom ge. I ili lazbec ponudil Center za mlade zaposlenim v vrtcih in šolah. Vemo, da vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice v šolah jx>-trebujemo mnogo različnih znanj in sposobnosti, vendar idej, npr. za izdelke, včasih tudi zmanjka. Zato pa se imamo zahvaliti ge. Lili lazbec, ki poskrbi, da se vedno znova česa novega naučimo, najsibo to na izobraževalnih ekskurzijah najsibo v likovnih delavnicah. Tako smo se jeseni udeležile delavnice, kjer sta našo ustvarjalnost vz|x)dlxijali dve spretni dektoi. Iz jesenskih listov pravega kostanja smo izrezovale kkJauke, košare, svečnike in še kaj. Spet drugič snx» izdebvale šo|)ke iz krep pa-j»irja. Pa nam je bilo to premalo, zato smo zaprosik' za nadaljevalno delavnico. In res nam je bilo omogočeno, da smo nadgradile že začelo! Spomladi smo bile zoj^t vabljene na izdelavo dekorativnih (iredmetov iz slanega testa. Nato pa se v maju, ko smo slikale na svilo. Nastali so zelo zanimivi in u|xjrabni izdelki, katere sedaj izdelujejo tudi otroci, seveda ob (irimernih vz(xxlbudah. Z veseljem lxxrx> (irenašale novo ideje še naprej, saj je razvijanje rcxaiih spretnosti zelo |x>memben element v razvoju naših otrok. Na tem mestu bi se rada zahvalila ravnateljici Vrtca Domžale ge. Mileni Pele-rka, ki je omogexila udeležto na Vsem tistim, ki se sprašujejo, kaj dela ( enter za mlade pa svetujem, naj pridejo tja, mogoče pa se bo za njih našla kakšna zanimiva aktivnost teh delavnicah več vzgojiteljicam in pomočnicam. Centru za mlade in malo manj mlade pa želim še mnogo uspehov. Besedilo in foto: TATJANA |AR( Drobni kamenčki v mozaiku naših dejanj Narava je dih človeštva. Z zadnjimi močmi nam šepeta: »|oj, kako sem žalostna!« Umira že cela Zemlja. »Človek, od kod tebi to trdo, brezbrižno srce?« Planet, ki nam gostoljubno nudi zatočišče, je FX )M vseh živih bitij in vsi imamo enako pravico ek> čistega zraka, sveže in čiste vode, zdrave hrane in (»rija-znega sonca. V OŠ Rodica se tega še |x»ebej zavedamo, zato vso pozornost namenjamo povezovanju znanja in vrednot za !x>lj humano rlružrx> ter razvoju visoke odgovornosti za šolsko, krajevno, narodno in svetovno okolje. Pri ekološkem ozaveSčanju imamo učitelji in učiteljice še |x>sebno pomembno vlogo, pravo s|x>dbudo za delovanje na tem področju pa je naši šoli prineslo sodelovanje v projektu slovenskih EKO šol. Po vsebini lahko naše delovanje razdelimo v dva dela: v vzgoj-no-izobraževalni del in ek'javnosli šole kot eko šole. V sklopu vzgojni »-izobraževalnega dela namenjamo |x>sebno poze 11 nosi vodam, odpadkom, ei 101 gi|i, van ivanju zdravja, zboljšanju medseboj nih odnosov ter sjx»znavanju in varovanju narave-. V drugi del eko programa šole smo uvrstili naše dejavnosti, s katerimi skušamo izboljšati okolje: zbiramo odpadno gradivo - |»aj»ir in baterije (letos kar 2().(XK) kosov) - na celotnem šolskem okolišu, v vsakem oddelku ločeno zbiramo od|»adke, imamo zeleno stražo, eko plese ter še veliko drugega, kar pri|x»more k tesnejšemu stiku učencev z naravo. 21. aprila srni 1 pripravili DAN ODPRTIH VRAT s |X'strim programom na le mo Ekologija. Prof. Vilma Vrtačnik Me-r-čun, kex»rdinatorka za eko šolo, je vodila okroglo mizo na temo Strategija va- KOMISIJA ZA VARNOST IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Kaj veš o prometu? V okviru letnega delovnega načrta in v želji po čim boljšem preventivnem delu je Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale, ki jo vodi g. Bojan ARE), sredi maja organizirala občinsko tekmovanje »KA| VEŠ O PROMETU« za učence osnovnih šol. Gostitelj letošnjega tekmovanja je bila Osnovna šola Domžale, tekmovanja pa so se lahko udeležile po dve ekipi posamezne šole, in sicer ekipa učencev 5. in (>. razrc-dov in i'kip.i, ki so jo sestavljali učenci 7 in ft. razredov, pa tudi posamezniki, vozniki koles z motorjem, med njimi se je tekmovanja letos udeležil le Samo Kotnik, učenec Osnovne šole Dob. Edini tekmovalec med vozniki koles z motorjem Samo Kotnik iz OŠ Dob med spretnostno vožnjo, (foto Jure Slatner) Sodili so strokovnjaki: testne jx»lo socx enjevali slro-kovni sodetavd Izpitnega centra, exenjevalne> vožnjo |»a inštruktorji avtošol, spretnostno vožnjo mentorji, izbrani ne|x»sredno |jrecl tekmovanjem. Vsem tekmovalcem je bil uro pred (»ričetkom tekmovanja omogočen ogled trase za ocenjevalno vožnjo, vendar so si progo skupaj z mentorji lahko oglodali le kol |H'se i. [tekmovanja so je udeležilo 11 ekip osnovnih šol, in sie 01: < )Š lizin (s komplolno ekipo uc ene ev 7. in 8. r. ler dvoma tekmovale 0111,1 iz S. in (.. 1.), ( iS I )oni/alo (dve kompletni ekipi), ( >S V<'n< olj Perko flsomple*na ekipa 7. in 8. r. ter trije lekmovak i 5. in (». r.), OŠ Preserje pri Radomljah (ekipa 5. in 6. r.), OŠ Rodica (dve kompletni ekipi) OŠ Dob (trije tekmovale i med učenci 5. in (S. rter ekipa 7 in 8. r) ter ()Š Mengeš s kompletnima ekijwma. Tekmovale i so bili izbrani na šolskih tekmovanjih in so večinoma pokazali veliko znanja. Najboljši na letošnjem tekmovanju KA| VI š e )PR() Ml lil se i bili licenc 1 iz ( )š Mengeš, saj so v ol>e-h ka tegorijah osvojili najva i<« k, poleg njih pa so diplome prejeli so v mlajši kategoriji tekmovali 11 >s Preserje pri Radomljah za drugo ter ekipa< >š Kodna za tretje me sio, med učen i 7. in 8. razredov so bili drugi tekmovalci iz ()Š lizin, tretje mesto pa so si privozili učene i ()S Domžale. Najboljši posamezniki med učenci 5. in (<■ razredov so bili: Tadej Šinkovec (OŠ Preserje pri Ra-domljah), pred Gašperjem Žunom (OŠ Mengeš) ter Primožem Zamanom (OŠ Preserje pri Radomljah). Med njihovimi starejšimi vrstniki jw so vsa prva mesta osvo-jili tekmovalci iz OŠ Mengeš: Blaž Patarčec, Primož Zorman, Simon Podboršek ter Miran Grilc. Pri podelitvi Med, tekmovalci v posameznih ekipah so bila tudi dekleta. Iz rok županje Cvete Zalokar Ora-žem so na prijetni slovesnosti v večnamenskem prostoru OŠ Domaže prejele varnostne čelade. Pri podelitvi je sodelovala tudi članica organizacijskega odbora ga. Kristina Slapar, (foto Zdravko Smerdelj) priznani je sodelovala tudi /ui>,uii.i < veta Zalokar Ora-žem, ki je skupaj z organizatorji podeffla tudi medalje najboljšim posameznikom, dobili j»a so tudi varnostne čelade. Najboljša posanx-znika: Blaž Patarčec:, OŠ Mengeš in Samo Kotnik, OŠ Dob, sta se udeležila republiškega tekmovanja 30, maja 1998 v Osnovni šoli dr. France Prešeren v Kranju. V. V. rovanja okolja v občini Domžale. Predstavniki oddelkov so izbrali tudi eko maskoto - to je mlinsko kolo. V popoldanskem času so bile staršem in gostom prikazane vsebine pod na-sk-dnjimi nasfovi: Izdelava ekokjških okraskov (L a), Opazujemo jablano (1. b), Skozi letne čase (1. c), Kaj že vem o ekologiji (2. a, b, c), Eko okraski za različne priložnosti (3. a, c), Naši eko vtisi (i. b), človekove sk-di na Zemlji (4. a), Sem samo eden, pa vendar eden. Vsega ne zmorem, pa vendar nekaj zmorem (4. b), Zgodba o starem smetnjaku in vrečki, ki ne more umreti (4. e), Mikroskopi-ranje rastlinskih organov (biološki krožek), Save tbe Earth (riodatni pouk angleškega jezika), Pridite k nam na poč it -nice, Poskrbimo za naše sprehajalne |xi ti (turistični krožek), Fksfjecimenti za«'e tek kemije, Merjenje črnega ogljika (kemijski krožek), Vektorji ob računalniku (7 a), Geometrijska tek'sa iz odjjadne embalaže (7 c), Razstava delovnih map in brošur mladih zgoekjvinarjev, nastalih ob projektu Rimljani, Maketa mlina (likovni jxjuk), športno plezanje na novi plezalni steni in predstavitev dela v knjižni ci. Ob 18. uri je bil v večnamenskem jjrostoru sbvesen podpis Listine o eko loško ozaveščenem odnosu do narave, katero sta podpisali Županja (veta Zalokar Oražem in ravnateljica Andreja Pogačnik lare. Oh tej |xik»žrxriti je bil iz veden kulturni |xogram, ki so ga prijxa-vili učenci krožkov ŠKD pext vexistvom mentoric č obiskovale i sej si ogledali raz stavo večine ekoloških (»rojektov, ki so nastali v tem šolskem letu pri pouku, dexJatnem jx»uku ali interesnih dejavrx> stih. Občina [>»mžale nas je vključila v svojo .Strategijo varovanja okolja in s|x»dbuja naše ekološke aktivnosti, članstvo v evropskem |xojektu Eko šola kof način življenja pa nam sodelovanje s jxxk>bnoexk'ntiranimi šolami, preverjanje zastavljenih ciljev, dopolnjevanje rešitev in exjenjevanje doseženih usjxjhov. ANICA ČRNE IVKOVIČ OŠ RODIf A Okrogla miza v OS Rodica na temo strategija o varstvu okolja v Občini Domžale Kol vsako leto na Dan Zemlje so na OŠ Rodica tudi letos organizirali okroglo mizo. Udeležili so se je predstavniki vseh oddelkov šole p<»d vodstvom mentoric Ane Medved in prof. Vilme Vrtačnik Merčun. Za temo letošnje okrogle mize so izbrali obravnavo Strategije o varstvu okolja v občini Domžale. Tematiko so razdelili na enajst poglavij: Vode, Hrup, Zrak, Tla, Kmetijstvo, Odpadki, Energija, Gospodarstvo, Promet, Naselja in Turizem. Predstavniki prvih in drugih razredov so si izbrali teme za likovno ponazoritev reševanja problemov, drugi učenci pa so |x> sku[)inah razglabljali o izbranih temah in iskali svoje jjred-loge za ureditev posameznih družbenih dejavnosti v našem okolju. Potem so pod drobnogled vzeli dele Strategije in vse skupaj, svoje predloge in predloge Strategije, strnili v plakatno jjredstavitev. Na popoldanskem delu okrogle mizo, pole'kala je na Dan exiprtih vrat Sole, so so pn obravnavi pridružili tudi starši. Učenci so predstavili zamisli Strategije in svoje predloge, drugi učenci in starši za okroglo mizo pa so dodali še svoje zamisli za urejanje družbenih dejavnosti v domačem okolju tako, da bi ne prinašale le začasnih, ampak trajnostne rešitve. Predstavitev in obravnava sta jx> kazali, da je med učenci in starši mno- go dobrih zamisli in veliko prirjravlje-nosti ter odobravanja za reševanje okoljskih probleme«. (žbčani Domžal si želijo živeti v zdravem, čimbolj či stem okolju z veliko zelenja in rekre-ac ijskimi [xjvršinami. Udeležene 1 ok rogle mize so izrazili zaejovoljstvo, da so Strategijo v občini že sprejeli. Želijo si kmalu tudi vidnih us|xjhov na tem podredju. Rezultat tokratne okro gle mize pa so rjovzetki Strategije (v obliki miselnih vzore ev) in fjredlogi, ki jih bodo podali (žddelku za okolje- in [jrostor občine f>xnžale. Učenci, učitelji in starši, udeleženci okrogle mize, si bodo, vsak po svojih mex^eh, prizadevali prispevati k našemu pori 101 nI > nemu skupnemu namenu: izboljšati razmere v okolju, v katerem živimo V. V. MERČUN EKO zastava bo plapolala na OŠ Rodica Osnovna šola Rodica je s podpisom eko listine iz|x»lnila pogoje sedmih korakov za pridružitev k mednarodni družini eko šol. V petek, 5. junija 1998, na svetovni dan varstva okol)a so njeni predstavniki iz rok gospe Štefke Kučan prevzeli eko zastavo, te» je eno exi šestnajstih, ki bodo nastednji dve leti jjlajx> lale na ekobško najix»lj osveščenih osnovnih in srednjih šolati po vsej Sloveniji. 99 junu l l ROŽNIK /lamnik Domžale BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Dom - doma - domovina Do druge svetovne vojne so nasi pesniki in pisatelji domovino opevali in opisovali z lepimi in domoljubnimi besedami. Po koncu te vojne ic vse to malo zamrlo, saj je bil dan večji poudarek razredni družbi in internacionalizaciji. Ko se je bližal padec berlinskega zidu in se je jugoslovanski režim tako norčeval ter obenem žaljivo izražal iz slovenskega domoljubnega gesla MOJA DEŽELA in takratnega emblema LIPOVEGA LISTA, se še nismo zavedali, da se bomo lahko tako kmalu osamosvojili. Prav to pa je pri Slovencih zbudilo in jim razvnemalo domovinska čustva. Izpod peres so spet privreli slavospevi domovini, narodno-zabavni ansambli pa so kar tekmovali, kateri bo zaigral in zapel lepšo domoljubno pesem. K temu je veliko prispeval nacionalni program, ki ga je objavila Nova revija '57 Vse to skupaj pa je pripomoglo, da smo se skoraj 90-odstotno odločili za samostojno državo oziroma domovino Slovenijo. Zdaj smo spet povezani z mislimi o domovini, ki so prišle izpod peres rodoljubov pred okroglo stotimi leti: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Domovina, ti si kakor zdravje. (Oboje I. Cankar) Hodil |» zemlji sem naši in pil nje prelesti. Sveta si zemlja in blagor mu, komur rodiš. (Oboje O. Zupančič) Naša domovina Slovenija je kot mozaik, sestavljena iz približno šest tisoč krajev. En kamenček v mozaiku so tudi naše Radomlje. Mab se pomudimo ob »radomeljski« domovini. Če je kak tujec vprašal Radomljana: »Odkod si ti domar« mu je Radomljan prijazno odgovoril: »Ja, jaz sem pa iz Radomla.« Včasih je namreč bilo (tisto) Radomlje. Tako tudi piše na dokumentih izpred sto let. Takrat so bili Radomljani monolitni vaščani. Med obema vojnama na primer, jih je družil daleč naokrog znani cerkveni pevski zbor. Vsi vaščani so hhvalo. Nekateri pa postanejo domačini v cerkvi ali pred njo: pomembno je, da greš nxed ljudi, se z njimi srečuješ, družiš in pogovarjaš. Neka izredna (Xjsebnost je danes v Radomljah to, da se ne »vseljuje« le človek ali ljudje, temveč kar cel gradbeni kompleks, ki bo spremenil obraz in podobo Radomelj. Ponesrečeno pa je tudi to, da se hoče poimenovati MALIN. Če bi pri tem poimenovanju Radomljani imeli kaj besede, ali če bi jih kdo k.i| vprašal bi dobil odgovor, da se ta star.i slovenska beseda poudarja malin oziroma v našem narečju maTn. Lako pojemo tudi v raznih ljudskih pe-smih. Na primer v Venturinijevi Sv. Konstantin: Pa imam, pa imam /ago in maTn... Podobno izgovarjamo tudi besedi petelin in pelin - petel'n in pel'n. Te tri beseefe' imajo v zadnjem zlogu nepoudarjeni »i«. Tudi v Pravopisu, SSK| in Od-zadnjem slovarju je: malin ne pa malfn. Ko že pri obliki in velikosti tega kompleksa Radomljani nimajo nobene be-secb in kot je slišati, da v središču Radomelj skorajda ne bo parkirnih mest, bi bilo lepo, ko bi bili vaščani povprašani vsaj za ime. če bo to MALIN, bo to postalo in ostalo radomeljski tujek, ker ne bo imelo racbmeljske »domovinske« pravice. Žal. FRANCE CERAR Gospa Vera Trstenjak-Jovičič z učenci likovne delavnice, ki je potekala od septembra 1997 do maja 1998. 10. obletnica likovne delavnice akademske slikarke Vere Trstenjak - Jovičić V lepem sobotnem popoldnevu 30. 05. 1998 je bilo na vrtu in ateljeju gospe Vere Trstenjak - Jovičić v Domžalah zopet polno veselega in zanimivega dogajanja, saj je gospa Vera skupaj s svojimi učenci, njihovimi starši in ostalimi gosti proslavila deseto obletnico svoje likovne delavnice. Ob pričetku srečanja so njeni učenci izvedli kratek kulturni |)rogram, sledila pa je otvoritev razstave likovnih del učencev, ki so Verino slikarsko delavnico obiskovali od septembra 97 do maja 98. V tem obdobju je delavnico obiskovalo 50 učencev v starosti od 8. do 20. leta. Ob tej priložnosti je deset najbolj talentiranih in vztrajnih učencev prejelo posebna priznanja, učenci pa so svojo učiteljico Vero presenetili z veliko (in zelo okusno) torto, ki smo jo prisotni po »uradnem« delu srečanja z velikim veseljem tudi snedli. ()krog 30 likovnih del učencev, ki so obiskovali likovno delavnico, bodo namenili v j)rodajo na posebni dobrodelni dražbi, ki jo bo v mesecu septembru 98 v Radomljah organiziral »Lions club Domžale«. Tekst in foto: MARTIN GROŠELJ KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE vas ob krajevnem prazniku vabi na svečano otvoritev doprsnega kipa Antona Kodra pesnika in pisatelja, našega rojaka. S tem povabilom smo bili krajani KS Radomlje prijetno presenečeni, saj pisatelja Antona Kodra in njegovo delo Ic malokdo pozna. Kdo pa je bil Anton Koder? Bil je pripovednik in |x-snik, ki se je rodil 21. maja 1851 v Radomljah. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in je bil Detelov in Tavčarjev sošolec. Kasneje je bil jx)štni uradnik. Pisal je pesmi, letopise in povesti ter izšel iz Jurčičeve pripovedne šole. Njegova dela so napisana v prijetnem jeziku in bralcu ne ostane skrito, da je bil Anton Koder dober opazovalec ljudi in njihovih navad. Večino svojega življenja je |jreživel v tujini in veliko pisal v naše časopise. Bil je kritičen, vendar se s svojim pisanjem nikoli ni s|xtščal v strankarske razprtije. Na njegov rojstni datum, ki je sedaj tudi naš krajevni praznik, smo se zbrali v mali dvorani Kulturnega doma v Radomljah, kjer je predsednk a KS ga. Zlata Levstek pozdravila vse navzoče in opisala pomembnost tega dne, saj tudi 101. leto pošte datira s tem datumom. Sledil je kratek kulturni program, v katerem sta člana Kulturne:','1 dur j va Mlin prebrala odlomke iz pravkar izdane Kodrove knjige »V Gorskem zakotju«. Sodelovali so tudi učenci OŠ Prese 'rje in flavtistka Manr a Man . Županja gosjia Cveta Zalokar Oražem, ki je z gospo Zlato Levstek odkrila doprsni kip, je v svojem nagovoru pohvalila delo društev, ki delujejo v KS in so prijx>mogli k odkritju doprsnega kipa. Kip je delo kiparja - samouka Miha Kača iz Stalx)vice. Rojen je bil v Preserjah. Je pravi strokovnjak pri u[x>-dabljanju portretov. Svečano otvoritev so zaključili člani moškega (»vskega zbora, ki so ob kozarčku rujnega /apeli nekaj pesmi. Zal na proslavi nisem opazila večje ga števila učencev OŠ in njihovih mentorjev, čeprav menim, da je bil kulturni dogodek namenjen tudi njim. VERONIKA POGAČAR PO NASVET IN REŠITEV TEŽAV V FIZIOTERAPIJO ZRNEC tel: 376-004 Bolečina v vratu, prsni hrbtenici in križu - je kaj novega? V svetu in pri nas se vedno znova pojavljajo novi načini zdravljenja in obravnave bolečine v hrbtenici. Nekateri izmed njih so kot zvezdni utrinki, pojavijo se, zaža-rijo v modnem navdušenju, nato pa zaradi premajhne in kratkotrajne učinkovitosti ali stranskih učinkov zatonejo v pozabo. Drugi načini se zaradi zanesljivosti, visokega odstotka uspešnosti in varnosti za bolnika uveljavijo, postanejo priznani in del vsakodnevne prakse, ki zado- GRAFOLOŠKI KOTIČEK Večni romantik Pisava, ki jo imem pred seboj, se bije v »visoki« sredini med lepo šolsko in samoniklo pisavo. Samo niklost se odraža v črkovnih vezah: Ij, nj, k, t. Te črkovne veze dajo pisavo, ki je na prvi pogled prazna in nitkasta, estetsko lepoto. Karakteriološka dominanta vaše pisave je v njeni nitkasti pisavi. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da imam pred seboj pisavo labilne osebe, v kateri vlada anarhija go-nov. To vas dela nedostopnega. Bližnjemu ne dovolite, da bi vam pogledal v dušo. Visoka stopnja sa-moniklosti kaže na ustvarjalno dejavnost v smeri humanizma. Gri-lande v pisavi kažejo vašo odprtost, prilagodljivost in potrebo po komunikaciji. Temperament, ki ga izražate, je blizu sangviniku. Sangviničen temperament je še povečan ob praznosti pisave. Pisem ima samo eno vodilo: razum pred dobro to. Tu je navzoč mislec, ki je brez pravega občutka za bližino. Na to kažejo tudi besede, ki so dosledno ločene ena od druge. V sami besedi pa so ločene tudi posanx?zne črke. Izstopajoča je tudi pokončnost pisave. Tak človek se vse prerad zateka k razumu. Rajši je voden, kot pa da vodi. Estetskost pisave se zviša ob pogledu na strogo odmerjen levi roti, ki je dosledno enak. Tak rob odraža Vaš priostren čut za lepoto in okus. Strogo odmerjen levi rob kaže na vaš me-todični pristopi ki meji na skopost. Skrbi pa vas tudi, kakšen vtis teste na|xavili na ljudi okrog sebe. Neurejenost pri desnem robu kaže pomanjkanji ekonomskega in gosjjodarske-ga čuta. Padajoče vrste odražajo |X)-manjkanje notranjega elana. Calj imate zastavljen, ne ujjate pa stopiti na Pol y^ ^ FVti ^ *C v4,C-S i ***** pot proti cilju. Zdi se mi, da je to tipič-' na jjisava »pokrite rihte«, človeka, ki je zmožen eksplodirati v trenutku, ko to najmanj pričakuješ. Izraziti sta tudi črki i in t. Vsaka pika nad črko i ima točno odmerjen prostor na spodnjem delu črke. Takšna prefinjena poteznost, kaže na ozko usmerjeno osebo, ki ji natančnost veliko pomeni. DrugI del zgodbe se razkriva v črki t. Nizko postavljena prečka odraža vašo manjvrednost. Tu menim, da gre za manjvrednostni kompleks, ki vam je bil vsiljen. »Tolažim se z vpitjem, da vendarle obstaja človek, ki zna preprosto reči: »Ljubim te. Vedno te bom ljubil!« Izraz tako skrajnega obujM temelji na kratko sti prečke (previdnost), ki je povezana z naslednjo črko (prilagodljivost). Slednja lastnost izpostavlja logičnost Vašega uma, ki zna hitro najti bližnji- ce in rešitve. Nizko ležeča prečka v črki t v S)xxjnjem delu črke vedno tvori trikotnik. Ta pa izpostavlja vašo željo po svojeglavosti, odločnosti. Prečka nad črko t kaže na vašo ambicioznem elanu, ki je zaradi vaše svojeglavosti nerealen. Z glavo čez zid pač ne gre. Bili bi odličen voditelj, vendar vas pri tem ovira pretirana previdnost. Pritisk pisala na list je izredno rahel, kar daje sklepati, da je volja pisatelja izredno slaba. Hitrost pa je zaradi dosledno upoštevanih presledkov med besedami nestalna. Začne z velikim navdušenjem, ki se kmalu spremeni v malodušje. Ni še vse izgubljeno. Če se odprete človeku, ki vam nekaj pomeni, in znižate ambicije, boste našli človeka, ki zna reči: »Ljubim te.« Ali: »Treba je gledati s srcem, bistvo je očem nevidno.« ŠTEFAN ROZMAN volji tako bolnikova pričakovanja, kot tudi zahteve njegovega terapevta. Samo ime pravzaprav ne pove veliko in pod njim si lahko predstavljamo marsikaj. Zakaj pravzaprav gre? Ena takih novejših metod v fizioterapiji nosi ime mehanična diagnostika in terapija hrbtenice, nanaša pa se na bolečino tako v vratni in prsni hrbten« i kot tudi na bolečino v križu. Preprosto povedano gre za fizioterapievtsko obravnavo nesjx?c if ične boleči-ne v hrbtenici in sicer tako za |X)stavitev t.i. mehanične diagnoze na podlagi fi-ziotera|x-vtskega pregleda kot za terapijo. Katere pa so nespecifične bolečine? To so vse tiste bolečine, katerih izvor niso ne bolezen ali okvare hrbtenic e, ampak izvirajo iz |x>sleclie dolgotrajne nejrravilne drže in večletnih nepravilnih osemenitev hrbtenice. Lahko so akutne, subakulne in kronične bolečine v križu, v vratu ali prsni hrbtenic i, pa tudi bolečine, ki iz hrbtenice izžarevajo v nogo, roko ali celo glavo. Običajno so vpisane [xxl diagnozo lumbalgija, lumboišialgija, cervi-kalgija, brahialgija ali c ervikobrahialgi-ja. Kako izgleda taka obravnava bolnika v Fizioterapiji Zrnec? Prvi del obravnave predstavlja fizio-teraraevtski pregled, ki je zelo natančen in traja navadno eno uro. Sestavljen je iz več delov: Bolnika najprej natančno izprašam o naravi in značilnostih njegove bole čine in spremljajočih težavah. Potem natančno pregledam držo telesa, omejitve gibljivosti hrbetnice in opazujem spremembe v bolečini pri posameznih natančno oblečenih gibih. Po potrebi izvedertt nevrološki pregled, da bi ugotovila zmanjšane reflekse, zmanjšano mišično moč ali zmanjšan občutek za dotik. Preglei lam tudi ostale bližnje sklepe, npr., kolk, ramenski klep in lako dalje1. Vse te informacije mi omogočajo, da ugotovim enega izmed treh temeljnih vzrokov za nes|x-e ifično bolečino: - ali bolečina izvira le iz posledic dolgotrajnega zadrževanja slabe drže - ali bolečina izvira iz |x»ledie: prejšnjih na|>ark>v ix>lečine - ali in kako je za bolečino odgovorna medvretenčna ploščica. Od teh informacij je odvisna sestava terapevtskega programa. Ta se namreč razlikuje za vsak vzrok |xisebej in z bolnikom odpraviti. Potem je značilno, da bolnika pro-skrbim z znanjem o tem, kako je prišlo do bolečine, in ga naučim, kako jo sa mostojno obvlada. To |x>meni, da če je bil enkrat s|x)soIk'ii lx)lečino cxipraviti I k k lisi z držo telesa ali vajo, ni noberte ga razloga, da ne bi bil tega sposoben tudi kasneje samcfoma ali v službi, oz., c e sc boleč ina kdaj v pi ihodnosli po novno pojavi. bolniku tudi ni potrebno priti na l'i zioterapovlsko obravnavo vsak dan, koi je potrebno pri standardni terapi ji. Terapijo namreč izvaja sam cbma, fi- 4-;- i_j—^ , Domfale D-ngornelj Šanijakob tjuUra, je sledeč: vedno |x>pravim držo in |x>-sredujem navodila za vzdrževanje ek>-bre drže. Nato natančno cbločim eno ali največ dve vaji za odpravljanje vzroka za bolečino.Značilno je, da s to obravnavo rte delujem direktno na bo letino, ampak n.i njen v/rok. Bolečin,) se zmanjša, oz. končno izgine, ker ni več vzroka, ki hi jo povzročal. Kakšne prednosti pa ima ta način pred običajno fizioterapevtsko obravnavo? Prva je-, kot je verjetno že razvidno, rla je terapija strogo individualna, dni ga pa, da na lx)lečino vplivamo vzročno. I ahko bi rekla, da je bolečina, o kateri danes govorim, na nek način lera pevlova prijateljica: njene značilnosti ga vodijo clo odkritja vzroka za njen nastanek, katerega nato skušata skupaj Predšolska bralna značka Da je knjiga naša dobra prijateljica, so dokazali mali šolarji iz vrtca Urša, ki so se aktivno vključili v predšolsko bralno značko. Ob zaključku te so v knjižnici Domžale pripravili razstavo risbic naših malih bralcev, Neca Falk pa jih je razvedrila s petjem pesmic o vedno priljubljenem mačku Muriju. Vsi bralci so bili nagrajeni s pohvalami, najix>ljši pa Se z le|X) knjižno nagrado. Keb ve-, morda bo nekoč' kcb izmed njih jx»tal celo pesnik ali pisatelj!? MARTA GOSTIČ zioler,i|X'Vt pa ga pri tem le vodi in usmerja. 10 je v današnjih časih izredno |X>membno, saj si mnogi ljudje zaradi |xitiskov n.i delovnem mostu ne,morejo dovoliti bolniškeg,.i Staleža. Seveda pa taka obravnava ni primerna za vse bolnike. V splošnem ni primerna za bolnike, pri kalerih izvira boleč ina iz bolezni ali dokončnih ok var na hrbtenic i. la način tudi ni primeren za starej še ljudi, ki fizično niso Sposobni |xene-sli zahtevnosti in pogostnosti izvajanja vaj, oz, imajo večje- sprememix- na hrt-benic i. In pa za otroke ter nosečnic e. Za vse- te lx>lnike- izberemo glede- na predhodni fizioler,i|x-vlski pregled, ki pove, kaj bolnikov organizem potre huje, elrugac ne oz. manj zahtevne jio slopke, katerih namen je izboljšali kv.i liieiei njihovega življenja, to je zmanjšati ali odpravili lx)lečino, |)reprečevat i slalx> držo, povečati |)rekrvitev in s|)lo-šno vzdržljivost ter oel|X>rnost telesa. Kakšni pa so uspehi? Ta ivx'inexoogcx'alx)k'čiixiix'simoexL praviti ampak tU li <« I Si mili vzrok za njen na stal« k več kot 70% I x ilnikom, to pi z. igotav Iji e le >lgorex'ix> rešitev njihovih te-žav. Če jx>gkxLimo na me-luničm rliagix>sti-ko in tora|)ijo lnijtenki-v lue i nx ižneisti, ki jih ponuja, to jeexkxavljtnju vzrok.) za lx>loči IX), minimalnem lx>lnišk(iii slak'žu, |>a tudi kratki čakalni dobi, je - če- fiolnik sledi navodilom lizk>te-ra|)evta - vsekakor najcenejša, t le )(g< xc x'rx) | vi najusjx si«-(ša n »-k x la e» xav-i lave nesj x_-cif k'ne I x >k -c ine v I tri rlonie i. Domžale /lamnik IZ URADA ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE Pestra tiskovna konferenca Novinarja Jože Mahkovec, Geoss Litija, in Janez Kuhar, Večer Maribor, med tiskovno konrerenco. Slovensko uporništvo in uporni Slovenci I/ dneva v dan se vet govori in piše o Slovencih kot upornikih in o slovenskem uporništvu. V zvezi s tem je tudi precej neusklajenih mnenj o posameznih datumih. Med najbolj i/ra/itimi je tudi to, kdaj so se Slovenci kot narod uprli. Nekateri ideologi poudarjajo, da M jc prvi upor »/godil« / ustanovitvijo Osvobodilne fronte o/iroma revolucije, in to v mesecu juliju, po napadu Nemčije na Sovjetsko /vezo. Drugi spet trdijo, da se je slovensko ljudstvo ob koncu druge svetovne vojne uprlo takratni Avstro-Ogrski in se tako rešilo ver stoletne dinastije. Tretji pa zagotavljajo, da so naši predniki prvo večjo na rodno-uporno potezo potegnili ob marčni revoluciji leta 1848. /a samostojno državo pa Slovenci takrat žal še niso bili zreli. Izrazito uporništvo narodno zavednih Primorcev je začelo prihajati do veljave ob vse hujšem razraščanju fašizma po drugi svetovni vojni. G. Marjan Start iz Kopra nam je v SP Dela 23, maja 1998 natrosil bridke resnice, in to, ko gre za dan upora proti okupatorju. Takole piše: »Primorci, ki smo se že v dvajsetih letih prvi v Evropi uprli fašizmu z ustanovitvijo m delovanjem organizacije TIGK, ki je 1 i maja 1941 pri Ribnici na Dolenjskem z Danilom Zelenom tudi prva sprožila oborožen upor proti italijanskemu okupatorju, imamo vso pravico zahtevati, da se ta datum, če že želimo v Sloveniji praznovati dan upora proti okupatorju, uveljavi kot državni praznik namesto zgodovinsko prevarantskega 26. ali 27 aprila. Dodaja se: »Kot smo Primorci pod silo razmer zelo zgodaj spoznali zb fašizma in se mu uprli, je tudi velik del Slovencev, predvsem osrednjega dela Slovenije, pravočasno spoznal nevarnost in zelo prevarantskea nedemokratičnega komunizma in se mu po svojih močeh na svoj način poskušal upreti...« Le naj se sliši še druga plat medalje. Zato seveda, kdo je bil »ta prvi.« Zgodovinski pogled na uporniško organizacip TIGR je bil v teh petdesetih letih čuden in nerazumljiv. Zavedni narodnjaki, to so bili vexJilni mladinci razpuščenih slovenskih društev, so se nasilnemu fašizmu začeli upirati že v letu 1924 in v letu 1927 se je začelo organizirano partizansko delovanje TIGRa. Danes pa povprečni slovenski učenec ali dijak ne ve niti za ime TIGR niti za njegovo delovanje. Za sib poznajo ali vedo za njegove štiri bazoviške žrtve. Mab jih ve, da to ime pomeni: Trst, Istra, (jorica, Reka. Zgocbvinski učbenik v zadnjih petdesetih letih tega upora in boja niso smeli niti citirati niti ga učitelji omenjati. Vzporedno tega termina tudi ni v treh slovenskih leksikonih (1955, 1973 in 1988/94!). Šele Slovenska kronika XX. stoletja organizaciji TK iR in njegovem delovanju posveča celo stran besedila. Tudi zgocbvinski učbenik /a 8. razred OŠ iz leta 1997 tej organizac i-ji namenja pol strani. Z novo in fX)pravljono zgodovino je izšb že kar nekaj knjig. Vsi avtorji teh knjig so uporniki proti 50-letnemu totalitarizmu. Med najbolj prezrtimi in zamolčanimi zgodovinskimi r»sebnostrni je prav gotovo znameniti Slovenec general Rudolf Maister. Ne vem, če je že kdo razložil, zakaj učenci in dijaki o njem do osamosvojitve niso smeli skoraj ničesar izvedeti. Tudi leksikoni ga komajda omenjajo. Slovenski politik janež Stanovnik se je nanj spomnil pet minut pred dvanajsto, to je leta 1988. Ljubljančani pa se še niso zedinili, kje naj bi stal njegov spomenik. Kdaj je general že zaslovel - takoj po drugi svetovni vojni. Rešil nam je Maribor in severno Slovenijo. Ob tem pa je treba dati priznanje upornim Kamni fanom, ki so se drznili še v f»rejxjvedariem k*tu 1970 generalu Rudolfu Mi istru |x*taviti spomenik in po njem poimenovati gimnazijo in srednjo So-b. Mesto Maribor pa premore le v btu 19.34 odkrit njegov doprsni kip. Tudi velikemu narodnemu buditelju in uporniku proti germanizaciji in rxxujče-vanju ter borcu za slovensko besedo in slovenske šole, škofu A. M. Slomšku, je bil večji spomenik postavljen šele po osamosvojitvi. Med take in jx)dobne štejemo lahko tudi številne znamenite Sbvence alt »duhovne upornike« ali tako imenovane režimu neprilagojene osebnosti. Pač niso bili ljudje, ki jih veter prepogiba, da bi se klanjali. Ti; je bil na primer arhitekt lože Plečnik; v šestdesetih letih nas je morala nanj o|xi/oriti tujina. I'odob no je bilo / dr. Antonom Trstenjakom. Ko so bili v tistem času »naši« na nekem kongresu v tujini in iskali strokovnjaka /a varstvo pri delu m /a bar ve, ki vplivajo na to, so jih tujci opozorili, da je na tem polju med najboljšimi prav naš Trstenjak. Veliki sk»venski slikar Stane Kregar, jxedstavnik nadrealizma, v tem čau ni smel učiti niti risanja na srednji šli. Danes priznani slovenski pesnik Franc Balantič je bil skrit javnosti in šolam skoraj do osamosvojitve. Leksikon iz leta 1955 ga ne pozna, iz leta 1975 [>a ima o njem dve vrstici; medtem ko ima na primer Moša Pijade (kdo je že to!) poleg slike še 18 vrst besedila. Še in še bi lahko našteval. Ob Prešerna, Levstika in Gregorčiča naprej so slovensko ljudstvo sjxxd-bujali h kulturnem uporu naši jx"sniki in pisatelji. Tudi zdajšnja ustava, ki je bila osnovana Se v prepovedanih časih v »Gankarovom domu«, je po inx-novana po slovenskih pisateljih. Rodil pa jo je pravi ujxx, saj nas je prek kratke vojne pivedel v prvo samostojno državo Slovenijo. FRANCE CERAR Redna majska tiskovna konferenca županje Cvete Zalokar Ora-žem je bila namenjena predvsem predstavitvi vrste razpisov ugodnih posojil (več kot v letu 1997), ki jih za različna področja tradicionalno razpisuje občina Domžale, predstavljen je bil osnutek pravilnika o sofinanciranju obnove fasad, novinarji so dobili podatke o zbranih nevarnih odpadkih v spomladanski akciji naše občine, program vaje za reševanje iz Kamniške Bistrice, obnovljeni Lukovi bolnici, o letošnjih grobeljskih koncertih, pripravljenih odlokih o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda, razdeljena pa so bila tudi gradiva o prireditvah, ki so bile konec maja organizirane v Občini Domžale. Novinarji so prisluhnili tudi ga. Viktoriji Vehovec, ki je predstavila dejavnosti Rotarv cluba Domžale, ter vodji tabornikov g. Darku Jenku; ta jih je seznanil z delom Rodu skalnih taborov ob njihovi 45 letnici. Med številnimi novinarji je bil |xvič tudi novinar |ože Mahkovec z radia Geoss iz Litije, o dogajanjih v naši ob čini pa vse več piše tudi v Kamniških novic ah, od koder se je tiskovne konference udeležil Primož Hieng, pozdravili |)rvič v teh krajih, zato je bilo še lepše prisluhniti vodic u ložotu SAIFTLJ iz Dolenjskega muzeja Novo mesto, ki nas je vodil po Bazi 20. Tukaj je- 20 lesenih barak druge svetovne vojne, tu je tudi muzej, vse je dobro vzdrževano. Vodič je pripovedoval zgoebvino iz vojnih časov in povedal, da je naš izlet prvi v tem kraju letošnjo spx)mlad. Te kraje vsako leto obišče veliko naših ljudi, pa tudi iz Nizozemske in Amerike, po- raščajoči mladini po končani osnovni šoli do konca rednega šolanja, ki urejeno in organizirano odvračajo mladino od brezciljnega in nezdravega l N' sedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpolnjevanje prostega časa, lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Skupni razpisani znesek je 1,570.000,00 SIT. 7 Sofinanciranje programov kulturnih prireditev in založništvo (razpisani znesek je 5,800.000,00 SIT.) 8. Sofinanciranje programom s področja CELOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA IN OBNOVE VASI. Sredstva v višini 630.000,00 SIT so namenjena spodbujanju (dopolnilnih) dejavnosti na kmetijah, ki lako lahko obogatijo svoje ponudbe. Rok za oddajo programov je 10. junij 1998. PRAVILNIK O PORABI SREDSTEV ZA KREDITIRANJE OBNOVE FASAD Stanovanjski sklad Občine Domžale jena svoji zadnji seji sprejel osnu tek Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale in ga jx>srecbval v javno obravnavo; osnutek si občani lahko ogledajo na oglasni deski v prostorih Občine Domžale. ZAŠČITA VODNIH VIROV V OBČINI DOMŽALE Pri posredovanju informacij so so delovali načelniki posameznih i»e k k -I-kov, o odlokih, ki bodo osnova za zaščito vodnih virov, pa je- spregovoril Milan Pirman, tajnik ()lx inske upra- sebno pa borcev, u|X)kojencev, mladine in otrok iz vseh šol v Sloveniji. Naš cilj je bil, da si ogledamo osrčje Semiških goric s posejanimi vinskimi trtami, Kot nad Semičem. Tu nas ji - sprejela družina MALNARIČ, ki ima tu kmečki turizem že nekaj let. Sprejem je bil enkrat s pri|>ravo maiic e, domačim kruhom, pijačo in kavico. Tudi kosilo smo imeli v popoldanskih urah. Med tem časom pa smo obi- ve. Ta je med drugim dejal, da bo za lastnike kmetijskih zemljišč, ki gosrjo-darijo z zemljišči v posameznih varnostnih pasovih, predvidena obveznost, da enkrat letno pex)ajo pristojni inšpekcijski službi |xxlatke O vrstah in količinah gnojil in kemičnih pri-pravkih, ki jih uporabljajo na jx>vrši-nah varstvenih pasov vodnih virov. KAJ NAJBOLJ ZANIMA NOVINARJE? Novinarje je na tokratni tiskovni konferenci najbolj zanimala višina sredstev za posojila in obrestna mera, spraševali so po dodeljevanju socialnih stanovanj, kriterijih za podeljevanje posojil, dodeljevanju štipendij (razpis v oktobru), obrestna mera za obnove fasad, ureditveni načrt za Stob, obsegu px>vršin, ki so zaščitene zaradi vodnih virov ter prireditev v občini. Največ vprašanj je bilo postavljenih v zvezi s sanacijo mostu v Jaršah in predvideno rekonstrukcijo križišča M-10 - Kamniška cesta. Županja Cveta Zalokar (žražem je skupaj z Zoranom Vitorovičc-m, načelnikom ()ddelka za okolje in prostor, |x>vedala, da je ()b-čina Domžale na pritiske nekaterih podjetij in posameznikov sklicala sestanek s financerji sanacije mostu; so obljubili, da bodo skušali čas kompletne zapore magistralne ceste Domžale-Kamnik skrajšati. To bo zelo težko, saj se nosilna plošča »dela« v enem kosu in je potrebno skoraj mesec dni, da se ta ustrezno posuši. O predvideni rekonstrukciji osrednjega domžalskega kriztii a pa je bilo po vedano, da pripravljajo potrebno do-umentac i jo. Ferminski plan se ni s|jre-jet, začetek del pa zanesljivo ne bo v letošnjem letu. V. skali zanimive kraje okoli Semiča in navezali prijateljske stike z tamkajšnjimi cbmačini. Naj omenim, da nam bo ostala v n,i|lepšem spominu po družnična cerkvica Sv. Jožefa in 6(X) let stara »najlepša in najdebelejša Be-lokranjica« - kocka lipa z votlim deblom z obsegom 780 cm. Lipa z mogočno krošnjo se šopiri sredi vrta nekdanje grajske zidanice pod železniško postajo v Kotu pri Semiču. Kot zanimivost je nastala fotografija, ki je priložena (dvanajst žena se je moralo jjrijeti za roke, da so objele to sta roslo It -f Kitic o). Priporočamo, da si te kraje obišče čimveč' izletnikov, saj boste imeli kaj videti in doživeti med prijaznimi Belokranjčani. Kar nekaj rojakov iz Kota ima tudi tu vinogra de z zidanicami iz Domžal, Kamnika, Škofje loke in drugih krajev. |OŽE NOVAK Delo Zveze borcev Vir Dne 7. 3. 1988 je imela Zveza borcev Vir v MajČevem dvoru v Jaršah volilno konferenco članstva. Na konferenco so bili povabljeni tudi predstavniki ()lx"inskega odbora Z. B. Domžale, Društva upokojencev Vir in Domžale. Srečanje je bilo združeno tudi s praznovanjem 8. marca, dneva žena, kjer so ženam podarili jxi en nageljček v znak našega spoštova-nja za njihov trud v družinah. Konference se je udeležilo 93 članov Z. B. Vir, nekaj članov pa se zara- I di bolezni ali starosti konference niso mogli udeležiti, pa so jih zato člani odbora obiskali in obdarili na domu. Predsednik Z. B. Vir tov. KOPLAN ji- v govoru jedrnato prikazal delovanje /ve •/( ■ I k >re ev Vir in nakazal si i ic -i niče za delo v prihodnje, kar so vsi prisotni soglasno potrdili, lov. Kaplan je bil tudi soglasno izvoljen še za naslednji mandat za dolžnost predsednika Zveze borcev Vir. Vsi navzoči so mu ob ponovni izvolitvi z aplavzom čestitali. Po končanem uradnem delu se je srečanje še nadaljevalo s kosilom, c il i glasi n tc iv. Boža Matičiča pa so se nekateri veseb zavrteli, riač vsak po sve> jih močeh. Razšli smo se z željo: ob letu zopet nasvidenje! IVAN BOLHAR 1 Na začetku je bil vodomet V majski številki Slamnika smo na strani 15 opazili delo umetniške skupine REZ, za katero mislimo, da ne bi HM lo i>st.ili bre-z 'hIziv.i (kljub navidezne sa mozadostnosti omenjenega prispevka). K.izmišljate bomo skušali o tem, kako (c nek vodomet postal umetniško Lahko bi rekli, da je bil sprva zgolj nek objekt Vsak objekt pa lahko postane umetniško deto, katero pa ne more obstajati brez svojega opazovaka - interpreta, ki ga bo kot takega razumel. Strinjali se bomo, da lahko obstaja množica opazovakev (in ne le eden) kakšnega umetniškega dela, iz česar lahko zaključimo, da obstaja tudi množica interpretacij, eietudi smo ljudje spontano prepričani (saj so nas tako učili v šolah) v obstoj ene same in edine prave interpretacije, ki naj bi bila skupna množk i različnih (!) opazovakev, velja v resriK i rav no nasprotno: ne samo da ima vsak opazovalec »svojo« interpretacijo, ampak jih lab ko že on sam ponudi vet. Katera izmed vseh je torej »prava«? Morda samo avtor ja? Nikakor ne, saj je avtor umetnik, ko ta oblikuje nek objekt v možnost postali umetniško delo (za katerega smo že jx>ka zali, da so ključne inter|ieel,n ijej Po končanim oblikovanju umetnik ni več avtcx, temveč smej eden izmed intepretov. Iz prispevka skupine REZ bi lahko do vek sklepal, da se zaradi svojega avtorstva postavljajo kot interpreti na rjrivilegirano mesto (edino njihova interpretacija naj bi bila ejotemtakem »prava«) Mar niso tudi oni zaslepljeni? Umetniška skupina ŠIV Načrtno varčevanje z energijo Varčevanje z energijo zahteva načrtovanje: - imamo seznam potrebnih del in njihov terminski plan izvajanja - omogoča smiselno zaporedje potrebnih ukrepov - kontrola, ali smo vse možnosti za varčevanje z energijo dovolj izkoristili - kontroliramo izvedene ukrepe in ugotovimo, koliko smo s posameznim varčevalnim posegom prihranili v nekem časovnem obdobju - ravnamo tako, da z razpoložljivimi finančnimi sredstvi doseženo čim večji učinek Primer: Lastnik enodružinske hiše, zglajene leta 1905, pridobiva koristno loploto za ogrevanje iz trdnih goriv. Glede na gibanje e en je lasi i iik s| irominjalin ebpolnjeval kotel, saniral 0K na, zasteklitev in končno izvedel izolacijo (xxlstrešja in fasado. Energetsko (brezplačno) svetovanje za odkrivanje in odpravljanje vzrokov neučinkovite rabe energije opravlja ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA Kamnik - IZPOSTAVA DOMŽALE, v Domžalah, Ljubljanska 69 (prostori občine Domžale) vsako sredo od 17. do 20. ure - tel. 720-100. Prijave sprejema Urad županje na tel. 721-321. Na prvi pogled so bila dela uspešna, vendar |ja bi lastnik porabil za izlx»ljšanje manj denarja, če bi naprej hišo učinkovito to|)lotno izoliral. Tako bi se zmanjšale toplotno izgu be zgradbe, v centralnem sistemu bi potrebovali kotel manjše- mexi, prihranek goriva je večji in emisije škodljivih snovi v okviru predpisov. Načrt varčevanja z energijo je sestavljen iz dveh delov. 1) Zmanjšanje porabe energije: - znižano povprečno temperaturo v prostoru - prostore zračimo za krajši čas - temperaturo v prostorih priredimo dejanskim potrebam - redno vzdrževanje kotla in servisiranje oljnega gorilnika vsako leto ■ vgradimo terme»statske ventile - znižamo temperatuto vode v centralnem ogrevanju izoliramo cevi - izboljšamo toplotno izolacijo hiše (izoliramo fasado, streho, strop nad kletjo,...) - zasteklitev zamenjamo z boljšimi termoizolacijskimi stekli (IR sloj, j)lin Argon) - zatesnimo stike jxi oknih in vratih - hkrati načrtujemo solarni sistem za pripravo tople •rode. Ko smo z navedenimi ukrepi zmanjšali |xxabo gorivo, lahko načrtujemo nakup novega kotla. Z navedenimi ukrepi lahko ralx» energije zmanjšamo tako, da poln-l»ujomo nov kotel manjše nicx i. 2) Zmanjšamo zmogljivost kotla: - pri še vgrajenem kotlu priredimo velikost šobe zmanjšani porabi toplote - kotel, ki je starejši od 15 let, zamenjamo z novim z večjim izkoristkom in (prilagojeno močjo glejde na sanac ijsko ukrepe v I točki. KOT PRI SEMIČU - VIR Praznovanje 1. maja Praznik dela! 24 ra,K /bmnik Domžale Nova karta mesta Domžal V marcu 1998 sta Geodetski zavod Slovenije iz Ljubljane in občine Domžale izdala karto občine in načrt mesta Domžal z bližnjo okolico 69x87 cm veliko obojestransko tiskano karto, ki je zložena v žepni format z lepo naslovnico, je zasnoval g. |urij Hodnik. Na njej je karta občine, načrt občinskega središča Domžal z okolico, poleg tega pa še predstavitveni tekst s slikovnim gradivom, indeks ulic, seznam pomembnejših objektov, h katerim prištevamo važnejše javne stavbe, gospodarske objekte, šole ter športne in kulturne objekte, naslovnice ter seznam donatorjev in logotipi sponzorjev. Na čelni strani je poleg naslovnice še karta občine v merilu 1:25 000, ki ima za osnovo državno topografsko karto enakega merila, to je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije. Karta pokriva območje, ki na severu vključuje Bukov-nik in Komendo, na zahodu jezico, na jugu Šentjakob, na vzhodu pa Lukovico. Poleg topografske vsebine, ki je bila pred izdajo karte obnovljena, so na karti prikazane tudi občinske meje, turistična vsebina in kategorizacija cest. Turistična vsebina je posebej poudarjena, predvsem kulturne, naravne in druge znamenitosti. Hitro opazimo razgledne točke, kopališča, tenis igrišča, letno gledališče, športna igrišča, kobilarno, trim steze, muzej, galerije, arheološka nahajališča in lovske koče. Tudi gostiln, prenočišč, turističnih kmetij, kampingov, pivovarne in turistično informativnega centra ne moremo prezreti. Zelo podrobno je obdelana potna mreža, v katero so natančno vnesene vse bencinske črpalke in avto-servisi. Glavne ceste so rdeče barve, brezprašne lokalne ceste pa rumene. Posebej je z rdečo črtkano črto poudarjena spominska pot. Gozdovi so prikazani z zelenimi ploskvami, ostale površine pa so bele barve. Za orientacijo so nam na neurabnih površinah, predvsem pa v gozdu, v veliko oporo tudi daljnovodi. Oblikovnost terena je prikazana z izohipsami (na K) m, vsaka petdesetmetrska je odebe- DOMŽALE MESTNI NAČRT Cky map m.,.,,.*.,„ 1:9000 ,,3-1 rt. GlOCmKI / .VOD UOVI vili Ijena z vpisano nadmorsko višino) in kotami. Na karti so prikazani izviri, vrisani studenci, vsi potoki in reke ter dodana zemljepisna imena. Po velikosti izpisov in tipih črk so dobro ločena imena naselij od imen vrhov, planin in dolin. Zaradi velikega merila in bogate vsebine bo karta dobrodošel pripomoček vsem pohodnikom. Preostali prostor je napolnjen s predstavitvenim tekstom v treh jezikih: slovenskem, angleškem in nemškem. V njem so na kratko opisane ter z bogatim slikovnim gradivom prikazane vse pomembnejše naravne in kulturne znamenitosti, prireditve, ki jih organizirajo občini, pokrajina, domača obrt in nekateri športni objekti ter galerija. Na hrbtni strani je načrt Domžal in bližnje okolice v merilu 1:9 000. Na načrtu so detajlno prikazane vse ulice z imeni in zgradbe s hišnimi številkami. Temu je dodan še seznam ulic z označbo kvadrata, v katerem je ulica, ter spi- SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da pokusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike. Imamo velik izbor otroških tort, tudi popularnega Huga in punčko Barbi. Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi ob praznikih in nedeljah. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin, tel.: 715-699 sek vseh pomembnejših objektov, ki so mu dodani naslovi in telefonske številke. Preostali prostor je namenjen seznamu donatorjev in logotipov s|x>nzorjev, ki so s svojimi finančnimi prispevki omogočili izdajo karte, obenem pa uspešno predstavili svoje podjetje vsaj 4000 uporabnikom. Izdajo karte so finančno podprla naslednja ptxHjetja: Ljubljanska banka, Banka Domžale; Biring d. o. o., Trzin; Herle M&V d. o. o., Trzin; Območna obrtna zbornica Domžale; Goro san Roman Goropečnik s. p., Domžale; Avto-prevoznik Andrej Ulčar, s. p., Radomlje; Usnjena galanterija Vinko Okršlar, Domžale; Rodex d. o. o., Radomlje; Dušan Veit, Domžale; M< Donald, Domžale, Napredek Domžale, Gostilna juvan Domžale, SKB Banka d. d., PE Domžale - Kamnik, Kamnik; Avtoservis Roman Vidmar s. p., Domžale; Pikat d. o. o., Trzin, Metal-profil in Strojno ključavničarstvo Vinko Capuder, s. p. Karto, za katero sta se zlasti zavzela županja, ga. Cveta Zalokar Oražem, in občinski tajnik, mag. Milan Pirman, smo natisnili v nakladi 4200 izvootav, od česar bo občina prejela 500 izvodov, 600 izvodov bo razdeljeno med sfxinzorje in donarorje, preostali izvodi pa bodo po ceni 790,00 SIT v prodaji na naslednjih lokacijah v občini Domžale: Napredek, kioski Tobaka, prodajalni Mladinske knjige, v trgovini Via na Šolski 10 v Domžalah, poleg tega pa še v Napred-kovi trgovini Zarja v Mengšu in specializirani trgovini Geodetskega zavoda Slovenije Kod&Kam na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani, kjer so vam na voljo tudi druge karte mest, avtokarte, planinske karte, šolske karte in atlasi ter ostala bogata ponudba. Karta bo prav gotovo pospešila razvoj turizma tega že dosedaj obiskanega območja, obenem pa uporabnikom olajšala iskanje želenega naslova, parkirišča, trgovine, pomembnih javnih služb oziroma pomembnejših kulturnih, športnih in vzgojno varstvenih objektov, ne nazadnje pa tudi olajšala iskanje najkrajših poti do želenega cilja. (URI) HUDNIK, dipl. ing. geod. KD MLIN RADOMLJE MEŠANI PEVSKI ZBOR SVEŽINA vas vabi na LETNI KONCERT, ki lx> v NEDELJO, 21. 6. 1998, ob 20. uri v KULTURNEM DOMU V RADOMLJAH Zborovodja: PRIMOŽ LESKOVEC VSTOP PROST Šahovske novice Domžale V petek, 29. maja 1998, se je na tradicionalnem sejmu Predstavitev obr ti in podjetništva odigral 2. ekipni šahovski turnir štirih občin (na prvem je leta 1996 zmagala ekipa Lukovice), in sicer Moravč, Lukovice, Mengša in Domžal. Turnir je tokrat v prireditvenem šotoru gostilne Keber v okviru moravškega predstavitvenega dneva organiziral Moravčan Alojz Cerar, turnir pa je vodil Vide Vavpetič. Na zanimivem turnirju (2x15 min) Končna tabela rezultatov: Šele tretje mesto je zasedel glavni favorit šahovskega turnirja prvokategornik Aleksander Nadj (ŠD Napredek Domžale). Končni vrstni red: 1. Veronika Hari 6,5, 2. Tjaša Ipavec, 3. Aleksander Nadj, 4. Uroš Povalej 5,5, 5. Goran Cunjak, 6. Klemen Zabret 5, 7. Luka Lenič, 8. Luka Pavlic, 9. Uroš |eglič 4,5 itn. Ljubljana V ciklusu turnirjev v pospešenem šahu Nove ljubljanske banke se je v prostorih LŠK 24. maja 1998 odigral 3. turnir NLB. V 9. krogih je med 50 šahisti prvo mesto os- 1 2 3 4 Točke Mesto 1. Lukovica 0 3 2 5 II. 2. Domžale 4 4 4 12 I. 3. Moravče 1 0 1 j/2 2 1/2 IV. 4. Mengeš 2 0 2 V2 4 1/2 III. Šah je miselna igra (foto |. Stibrič) so premočno zmagali šahisti domžalske občine (Bogdan Osolin, Boris Skok, Vito JanjiČ, Peter Zupančič), saj so premagali vse svoje nasprotnike. Drugo mesto so osvojili šahisti občine Lukovica (Janez Hribar, Viktor Hribar, Viktor Jemec, Tomo Omahna), tretje Mengeš (Lojze Jagodic, Janko Štefe, Vojo Cvijatino-vič, Marjan Dolinšek) in zadnje mesto »gostitelj« iz občine Moravče (Alojz Cerar, Štefan Korošec, Stane Korošec, Janez Grčar). Trzin Na zadnjem, 5. turnirju osnovnošolcev ljubljanske regije, bilo je 8. maja 1998 v Trzinu, je sodelovalo 40 šahislov. Med njimi je tekmovalo tudi 12 šahistk, ki so bile bolj uspešne od fantov, saj je prvo mesto osvojila 13-letna Veronika Hari (ŠD Murka Lesce). Na drugo mesto seje uvrstila OS-novnošolka Tjaša Ipavec (SK Komenda). "± . vojil slovenski FIDE • H mojster Marjan Čre- r nviT^''1'''"* imt^JSi k''- Najbolje uvrščeni *J[ šahist SI) Napredek z Domžale je bil mojster Vladimir Ivačič, s 5,5 trx;ke je zasedel 1.3. mesto. Prvokategornik Alojz Cerar iz Moravč se je uvrstil na 31. mesto, na 34. mesto Vito-mir Janjič (ŠD Napredek Domžale) in na J6, mesto Boris Skok (Šl) Napredek Domžale), vsak je zbral 4 točke. Domžalčan Janez Bizjak je zbral 2,5 točke in zasedel 47 mesto. Končni vrstni red: 1. Marjan Črepan (FM) 725, 2. Marjan Kastelic (MK), 3. Matjaž Justin (MK) 7, 4. Leon Mazi (FM), 5. Vladimir Hrešč (MM) 6,5, 6. Marko Tratar (MM), 7. Darko Šifrer 6 itn. Kranj Na državnem šahovskem prvenstvu gluhih, ki je bilo v soboto, l(>. maja 1998, je zmagal mojstrski kandidat Jože Kerec, najlx>ljši med slovenskimi gluhimi šahisti, saj je v 9. krogih premagal vse svoje nasprotnike. Na odlično tretje mesto se je med 16. šahisti uvrstil Domžalčan Jože Markovič. Čestitamol Končni vrstni red: 1. Jože Kerec (MK, DGN Ljubljana) 9, 2. Anton Pelko (2. kat., DGN Kranj), !. Jože Kerec (2. kat., DGN I jubljana), 4. Stanko Versič (2. kal., DGN Ljubljana) 7, 5. Stanko Janet (DGN Dravograd) 5 itdn. Ljubljana Na letošnjem 51. delavskem šahovskem prvenstvu ljubljanske regije je med dvanajstimi štiričlanskimi ekipami osvojila naslov prvaka ekipa ŠD Napredek Domžale v |x>stavi: Vladimir Ivačič (M), Marjan Karnar (MK), Vid Vavpetič (MK) in Bojan Osolin (1. kat). Šobec, Lesce Šahovsko društvo Murka Lesce je |x>d pokroviteljstvom Turističnega društva Les-ce-40 let organiziralo 3. mednarodni šahovski turnir »40 let smo turizem ljudje«, na katerem je tekmovalo 33 šahistov. Po 9. krogih švicarskega sistema jx> slovenskem ratingu v pospešenem šahu (2x15 min.) je zmagal FIDE mojster Marjan Črepan. Na dobro H. mesto se je s 5,5 točke uvrstil mojster Vladimir Ivačič (ŠD Napredek Domžale). Z nesrečim porazom v že dobljenem položaju z Veroniko Hari se je s 5 t. mesto je dosegel s 4 točkami Janez Grčar, Janez Bizjak pa se je uvrstil na 30. mesto s 3 točkami, Končni vrstni red: 1. Marjan Črepan (FM), 2. Vojko Mencinger (MM) 8, 3. Slcvan Kecič (MK), 4. Tomaž Mikac (FM) 6,5. Milorad Bulatovič (MM) 6 itn. Naslednji turnir bo 5. julija 1998 oh 9.30. Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO - cvetlična koEita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408 od 8.17.ore Kako po novem s Kamničanom? Od 24. maja velja na progah Slovenskih železnic nov vozni red. Tudi na kamniški progi je prišlo do nekaterih manjših sprememb, ki pa vseeno niso tako drastične, kot so sprva načrtovali pri Slovenskih železnicah. Če se še spomnite, naj bi po predlogu Sbvenskih železnic ukinili kar tretjino vlakov na kamniški (>ro-gi. To bi povzročilo pravi prometni kolaps, saj bi verjetno prišb do preusmeritve potnikov na osebne avtomobile, kar bi še dodatno povečalo kolone na relaciji Ljubljana -Domžale - Kamnik in obratno (te so že tako ali tako predolge zaradi migracijskega in tranzitnega prometa, izgradnje štiripasovnice Črnuče -Depala vas in zaprtja mostu čez Pšato v laršah). Na srečo in s posredovanjem Odbora za urejanje potniškega rjrometa na območju občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Kamnik, še posebno njegovega predsednika, dr. Marka Starbka, do tega ni prišlo in spremembe voznega reda so tako osta-k? minimalne. Posebno razveseljivo pa je, da bodo sedaj tudi vmesni vlaki, ki so lansko leto vozili samo do Domžal, sedaj podaljšali relacijo do postaje larše-Mengeš in s tem (X)krili široko zaledje potnikov z naselij Rodii a, larše, Preserje, Radom Ije in seveda Mengša. JANEZ STIBRIČ Pomen znakov O - prihod vlaka ® - ne vozi ob sobotah. nedeljah in praznikih Smer: UUBUANA-KAMNIK-GRABEN VLAK MBMM 3160 3162 3164 3104 3166 3168 3170 3172 3174 3176 3118 3178 3120 3180 3122 3182 3184 3186 * 3188 3190 3192 POSTAJA ® • ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® • ® 8> UUBUANA 4.45 5.45 6.40 7.13 8.15 9.15 10.15 11.15 12.15 13.15 13.38 14.15 14.38 15.15 15.38 16.15 17.15 18.15 19.15 20.15 21.15 Ljubljana Brinje 4.50 5.50 6.45 7.18 8.20 9.20 10.20 11.20 12.20 13.20 13.43 14.20 14.43 15.20 15.43 16.20 17.20 18.20 19.20 20.20 21.20 Ljubljana-Jezica 4.52 5.52 6.47 7.20 8.22 9.22 10.22 11.22 12.22 13.22 13.45 14.22 14.45 15.22 15,45 16.22 17,22 18.22 19.22 20,22 21.22 Ljubljana Črnuče 4.56 5.56 6.56 7.24 8.27 9.27 10.27 11.27 12.27 13.27 13.51 14.27 14.51 15.27 15.51 16.27 17.27 18.27 19.27 .20.27 21.27 Trzin-Mlake 5.02 6.02 7.02 7.30 8.33 9.33 10.33 11.33 12.33 13.33 13.56 14,33 14.56 15.33 15.56 16.33 17.33 18.33 19.33 20.33 21.33 Trzm 5.04 6.04 7.04 7.32 8.34 9.34 10.34 11.34 12.34 13.34 13.58 14.34 14.58 15.34 15.58 16.34 17.34 18.34 19.34 20.34 21.34 OOMAŽALE 5.07 6.07 7.07 7.35 8 38 9.38 10.38 11.38 12.38 13.38 14.03 14.38 15.03 15.3« 16.03 16.38 17.38 18.38 19.38 20.38 21.38 Rodica 5.10 6.10 7.10 7.37 8.40 9.40 10.40 11.40 12.40 13.40 14.05 14.40 15.05 15.40 16.05 16.40 17.40 18.40 19.40 20.40 21.40 Jarše-MengeS 5.13 6.13 7.13 7.40 8.44 9.44 10.44 11.44 12.44 13.44 14.08 14.44 15.08 15.44 16.08 16.44 17.44 18.44 19.44 20.44 21.44 Homec 5.16 6.16 7.16 8.47 9,47 10.47 11.47 12.47 13.47 14.47 15.47 16.47 17.47 18.47 19.47 20.47 21.47 Smarca 5.19 6.19 7,19 8.50 9.50 10.50 11.50 12.50 13.50 14.50 15.50 16.50 17.50 18.50 19,50 20.50 21.50 Duplica-Bakovnik 5.21 6.21 7.21 8.52 9.52 10.52 11.52 12.52 13.52 14.52 15.52 16.52 17.52 18.52 19.52 20.52 21.52 KAMNIK 5.26 6.26 7.26 8.57 9.57 10.57 11.57 12.57 13.57 14.57 15.57 16.57 17.57 18.57 19.57 20.57 21.57 Kamnik mesto 5.28 6.28 7.28 8.59 9.59 10.59 11.58 12.59 13.59 14.59 15.59 16.59 17,59 18.59 19.59 20.59 21.59 KAMNIK GRABEN O 5.30 6.30 7.30 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 Smer: KAMNIK-GRABEN-UUBUAN A VLAK 3161 3163 3165 3103 3167 3105 3169 3171 3173 | 3175 3177 3179 3181 3183 3185 3187 3189. 3191; 3193 ' 3195 3197 POSTAJA ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® 9 ® ® ® ® ® « 1 ® ® ® KAMNIK GRABEN 4.44 5.44 6.44 8.15 9.15 10.15 11.15 12.15 13.15 14.15 15.15 16.15 17.15 18.15 19.15 20.15 21.15 22.15 Kamnik mesto 4.45 5.45 6,45 8.16 9.16 10.16 11.16 12.16 13.16 14.16 15.16 16.16 17.16 18.16 19.16 20.16 21.16 22.16 KAMNIK 4.48 5.27 5.48 6.48 8.19 9.19 10.19 11.19 12.19 13.19 14.19 15.19 16.19 17.19 18.19 19.19 20.19 21.19 22.19 Duplica-Bakovnik 4.52 5.31 5.52 6.52 8.23 9.23 10.23 11.23 12.23 13.23 14.23 15.23 16.23 17.23 18.23 19.23 20.23 21.23 22.23 Šmarca 4.54 5.33 5.54 6.54 8.24 9.24 10.24 11,24 12.24 13.24 14.24 15.24 16.24 17.24 18.24 19.24 20.24 21.24 22.24 Homec 4.56 5.35 5.56 6.56 v 8.27 9.27 10.27 11.27 12.27 13.27 14.27 15.27 16.27 17.27 18.27 19.27 20.27 21.27 22.27 Jarše-Mengeš 5.00 5.39 6.00 6.38 7.00 7.48 8.30 9.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.30 21.30 22.30 Rodica 5.03 5.42 6.03 6.41 7.03 7.51 8.33 9.33 10.33 11.33 12.33 13.33 14.33 15.33 16.33 17.33 18.33 19.33 20.33 21.33 22.33 DOMŽALE 5 08 5.44 6.08 6.43 7.08 7.53 8.39 9.39 10.39 11.39 12.39 13.39 14.39 15.39 16.39 17.39 18.39 19.39 20.39 21.39 22.39 Trzin 5.12 5.47 6.12 6.46 7,12 7,56 8,42 942 10.42 11.42 12.42 13.42 14.42 15.42 16.42 17.42 18.42 19.42 20.42 21.42 22.42 Trzin-Mlake 5.13 5.49 6.13 6.48 7.14 7.58 8.44 9.44 10.44 11.44 12.44 13.44 14.44 15.44 16.44 17.44 18.44 19.44 20.44 21,44 22.44 Ljubljana Črnuče 5.20 5.56 6.20 6.54 7.25 8.04 8.50 9.50 10.50 11.50 12.50 13.50 14,50 15.50 16.50 17.50 18.50 19.50 20.50 21.50 22.50 Ljubljana-Jezico 5.24 5.59 6.24 6.58 7.28 8.07 8.54 9.54 10.54 11.54 12.54 13.54 14.54 15.54 16.54 17.54 18.54 19.54 20.54 21,64 22.54 Ljubljana Brinje 5.27 6.01 6.27 7.00 7.30 8.10 8.56 9.56 10.56 11.56 12,56 13.56 14.56 15.56 16.56 17.56 18.56 19.56 20.56 21.56 22.56 UUBUANA 0 5.32 6.06 6.32 7.05 7.36 8.15 9.02 10.02 11.02 12.02 1302 14.02 15.03 16J32 17.02 18.02 19.02 20.02 21.02 22 02 23.02 Domžale /lamnik Junij senin,i|st let. Volan najbrž kar dobro obvladani, saj ga »vrlim« že skoraj desetletje, formula ford, v kateri sem res peljala že več kot 200 kilometrov na uro, pa resnično zame pomeni velik Košarkarski klub Domžale vabi vse mlade košarkarje stare od 8 do 11 let, da se udeležijo klubskega košarkarskega tabora, ki bo potekal v Tolminu od 12. 8. do 19. 8.1998. To bože 14. tabor po vrsti, bivanje in prehrana bosta organizirana v Dijaškem Domu v Tolminu, treningi pa bodo potekali v dvorani in na zunanjih igriščih. Osna kompletnega aranžmaja (bivanje, prevoz, prehrana), je 30.000,00 SIT, prijave pa sprejemamo v klubskih prostorih v Dvorani Komunalnega centra, oz. po telefonu 721-015 Lucija Živec, dekle, ki se ne boji hitrosti, izziv že od mojega trinajstega leta, ko sem prvič sedla v dirkalnik in ga večkrat testirala. Vseskozi je bil moj cilj in velika želja, da nekoč z njim tudi tekmujem. To se mi je posrečilo v lanski sezoni, ko sem opravila dve testiranji, za mano pa jc tudi prvi uradni nastop. Začetek je bil že dosti prej Moj oče je nekoč sam tekmoval s kartingom in najbrž sem navdušenje nad tem športom podedovala prav po njem. S kartingom sem se začela ukvarjati že pri devetih letih. Moje prve vožnji! v letu 1989 so povezane s sodelovanjem v slovenskem državnem prven- ČESTITAMO Suzani sama prva mesta Ena izmed najmlajših in najuspešnejših atletinj Atletskega kluba Domžale je zanesljivo četrtošolka Su/ana Mladenovič iz Ihana, saj je kljub rani mladosti domov prinesla že vrsto pokalov, medalj, pa tudi praktičnih nagrad. Prijetna resna deklica, ki zelo rada tekmuje, je prav na svoji rojstni dan na letošnjem medobčinskem spomladanskem krosu v okviru Športne zveze Domžale osvojila prvo mesto in s tem znova dokazala, da je med deklicami njene starosti brez konkurence. Še v istem U'dnu sc je skupaj / dn \y\\\\\ ,M leti AK I )omžate udeležila tekmovanja v tekih v Postojni, kjer so se i*minili tekai i zahodno-primorske regije. Tudi tu je dokazalo, d,i pri dnosl m vztrajnost pri treningu prinatota n /i dl, i le, Med svojimi vrslnii .imi jc osvojil.) pi vit mesto,, enako |e med< tank ami uspelo Meti PurTgerčar, drugi mesti pa sta v svojih kategorijah osvojila Domen in IVrnard jarc. Na tekmi je sodeloval tudi Bogdan Mladenovič. Letos pa je Suzana prvič startala tudi na trad« lon.tlnein Maratonu treh se v Radem ih, Ni tekla imi malega niti velikega maratona, p,u' p.i se je s svojimi vrtnicami pomeni, i v Ic kn n.i 900 metrov in preprii Ijivo osvojila pi vo mesto. (»h t estitkah sc iskrene Zelje, da bi mlada tekači) -i tudi v prihodnje tako uspeSno ie kmovala! V. V. ČESTITAMO! Bojana in Tomaž v državni reprezentanci Člani Atletskega kluba Domžale tudi v letošnjem letu dosegajo lepe uspehe - pa naj gre za tekmovanja na atletskih stezah ali pa različne teke v naravi. Lep uspeh sta v tem času z uvrstitvijo v rlržavno reprezentanco dosegla člana kluba Bojana Vojska in Tomaž Kušar. Starejša mladinka Bojana se je uvrstila v reprezentanco RS za SAVA-RIA POKAL, ki bo v Ko|>ru in kjer bo skušala kar tvajveč točk za Slovenijo pridobiti v teku na 4(X) m, kar sicer ni njena s|hx ialna ilisi iplina, saj uspehe dosega predvsem v teku na 4(X) m z ovirami. V državno repiezenl.ini n pa se je uvrstil tudi mlajši mladinec Tomaž Kušar; ta se bo na mednarodnem srečanju HRIXIA v Italiji s svoji mi vrstniki pomeril v teku na 2000 m z ovirami. Obema želimo veliko uspeha! V. V. Uspešni teki mladi tekačev Pomlad je čas različnih tekov, katerih se zelo radi udeležujejo tudi mladi tekači Atletskega kluba Dom/ale, ki so uspešno nastopili tudi na 17 MOLNlSKEM TEKU, kjer je Suzana Mladenovič dosegla prvo mesto, druga pa je bila Vesna Gabor, obe sta tekli 2 km. V kategoriji žensk do 30 let je Meta Pun-S^rčar na 11 km dolgi progi zasedla tretje mesto. N.i 10. MtKINISKEM KROSU je "I(,<1 mlajšimi tekmovalci Bernard l'1" zasedel prvo mesto, uspešno sla tekla tudi Domen Jarc in Sašo, Meta j*ungerčar pa je bila pri ženskah abso-•Mtno v teku na 5000 m drum v svoji kategoriji (starejše mladinke) pa je omagala, čestitamo! Trener Damjan Berdik s svojo varovanko Vesno Gabor. n takole je videti dirkalnik, v katerem vozi Domžalčanka. r stvu v kartingu v razredu 60 ccm. Uspeh ni izostal, saj sem, že v letu 1991 osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu, le leto kasneje pa portala tudi prva državna prvakinja v samostojni Sloveniji. Kdaj si se odločila za tujino? V letu 1992 sva se z očetom zlasti zaradi bistveno boljših možnosti za treniranje (steze v Sloveniji za trening ni, v Avstriji so mi nudili tudi vozila in tehnično pomoč), odločila, da prestopim v avstrijsko prvenstvo (»Avstro-kart Mori racing team«) in z uspešnimi vožnjami že prvo sezono osvojila četrto mesto (100 ccm - junior). Nato je sledilo še pet uspešnih sezon, v katerih sem osvojila dva naslova viceprva-kinje, bila leta 1995 tretja, in leto kasneje, torej v letu 19%, dosegla največji uspeh, saj sem postala avstrijska državna prvakinjaOOO ccm - ICA). V lanski sezoni sem osvojila tretje mesto, ob tem pa že razmišljala o tekmovanju v formuli ford. Kakšen je občutek, ko se po progi pelješ z več kot ,200 km na uro? Vsaj prvi občutki so fantastični in prepričana sem, da bo tudi v prihodnje tako. V lanski se/oni sem formulo fort šele okusila, saj je bila dirka v Brnu namenjena predvsem spoznavanju dirkalnika in steze, predvsem pa upanju, da bo v sezoni, ki prihaja, voženj s formulo ford I )istveno več. V doslej edini tekmi na dirki v Umu sem osvojila peto mesto, že prvega maja pa me Čaka nova preizkušnja. Kakšni so tvoji cilji v letošnji sezoni? Predvsem bi rada odpeljala vseh osem preizkušenj formule ford. Upam, da bom imela dovolj pomoči sponzorjev, da se bo vseh dirk, ki so v glavnem na Češkem, kjer je formula ford zelo razvita, udeležila in uspešno opravila. Upam, da mi bo uspelo odpeljali prav vse dirke za njihovo prvenstvo. Po tihem računam na eno od prvih treh mest. Imaš ob dirkanju v formuli ford še kakšne cilje za lelošnjo sezono? Vesela sem, kar sem zopet pridobila slovensko licenco in bom zopet lahko zastopala barve Slovenije, saj sem prav v domovini dosegle prve uspehe. Upam, da mi bo uspelo uskladiti urnike in sodelovati na mednarodnih tekmah v kartingu - vsaj na Ptuju in v Portorožu bi rada peljala, hkrati pa se želim udeležiti tudi katere od tekem za državno prvenstvo - če bo mogoč dogovor s pristojno Zvezo. Hkrati pa bi rada dirkala tudi na 24-ur-ni tekmi v ženskem teamu (Avstrija). Nekoč v prihodnosti pa bo morda prišel čas za uresničitev še ene izmed želje - rada bi kot sovozni-ra v teamu sodelovala na Rallyju Granada-Dakar. Kam po formuli ford 1600? Te preizkušnje bodo zame predvsem nabiranje novih izkušenj in upam, da tudi odskočna deska za nastope za cestnohitrostnih dirkah, kar bi rada počela v prihodnost. Ob tem pa moram povedati, da so s tekmovanji tako v kartingu kot tudi v formuli ford povezana velika finančna sredstva, ki jih skušam dobiti od sponzorjev. Največjo podporo imam v domačih, ki se ne račun moje ljubezni do hitrosti odrekajo marsičemu in me v vsem podpirajo, iskrena hvala pa tudi vsem sponzorjem. Lucija rada tekmuje, Še posebej vesela je, ker bo lahko znova nastopala s slovensko licenco. Ponosna pa je tudi na svoje rojstno mesto Domžale in sama pravi, da prav nikoli ne pozabi povedati, da je iz Domžal in na tak način ob sponzorjih promovira tudi našo i ►!>■■ čino. Glede na njene uspehe bi najbrž že bil čas, da bi tudi mi dokazali, da smo na drobno dekk\ ki ljubi hitrost, ponosni, saj ji tega do sedaj nismo znali pokazati. Prepričana sem, da si Lucija Živec to zasluži. V. V. Zadnja novica Na prvi letošnji tekmi v formuli FORD je 11 k ija dosegla super uspeh na obeh dirkah se |e namreč uvrstila na tretje mesto, kar je povsem z njenimi pričakovanji, hkrati pa tudi lep obe) za vnaprej Zato, srečno za volant trn h >m mlclt i< ij. i' Otvoritev pokritega balinišča v Ihanu V soboto, 4. aprila 1998, so se uresničile dolgoletne želje balinarjev Ihana, da bi končno tudi v Ihanu uspeli pokrili balinišče in bi lahko ludi v slabem vremenu izvajali nemoleno svoj program ter te-kme. Da sanje postanejo resničnost, pa je polrebna pomoč mnogih sponzorjev, zagnano prostovoljno delo vseh članov in simpalizerjev kluba (s preko 3000 izvede- nih ur prostovoljnega dela so člani in sim-patizerji kluba lahko marsikomu za zgled) in pomoč okolja, v katerem deluješ. Pravo pomoč okolja pa so imeli v organih krajevne skupnosti Ihan in njenega predsednika, g. Lekana, ler občine Domžale. Načrti za naprej so se sedaj toliko spremenili, da lahko nudimo streho in ugodne razmere za trening tudi mlajšim kategorijam in vsem rekreativcem, ki v slabem vremenu nimajo kaj |xx'e1i. Na balinišču v Ihanu je možna rekreacija praktično nepretrgoma. Za vse balinarje in prijatelje kluba je otvoritev pokritega balinišča pomembna zmaga, za kraj brez telovadnice pri osnovni šoli pa edino [Hikrito vežbališče v krajevni skupnosti. Se enkrat zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri akciji. Vsem skupaj in vsakemu posebej - hvala lepa. TONE DRAGAR Ljubljanska 70 1230 Domžale Tel.: 713-421 pripravlja v sodelovanju z *"BENOTOURS*** Jezero 87, 1525 Preserje tel./fax.; 632-513 POČITNIŠKI TABOR V DOLINI REKE KOLPE za otroke med 8. in 13. letom starosti Program je namenjen vsem: • ki želijo kaj novega spoznati • ki imajo radi naravoslovne delavnice • ki radi umetniško ustvarjajo v glini, slikanju na svilo in na steklo • ki bi radi jahali, se vozili s kanuji, streljali z lokom • ki bi radi igrali namizni tenis • ki bi radi doživeli nočni pohod z baklami • ki bi se radi greli ob tabornem ognju • ki so radovedni, kaj bomo na taboru še vse počeli Delo na taboru poteka v majhnih skupinah, zato je tudi število udeležencev omejeno (20). Vse aktivnosti bodo vodili izkušeni mentorji. Cena petdnevnega paketa je 28.000 SIT, tabor pa bo potekal od 6. do 10. julija Prijave sprejemamo na CENTRU ZA MLADE do napolnitve mest. Na št.: 713-421 smo na voljo za dodatne informacije vsem tistim, ki želijo aktivno preživeti delček počitnic. Pričakujemo vas! Mediteranske igre Specialne Olimpiade -Atene 1998 Od S.-10. aprila 1998 so v Atenah potekale mediteranske igre Specialne Olimpiade, na katerih je poleg številnih evropskih držav sodelovala tudi Slovenija z desetimi športniki. Ekipo je spremljalo 5 spremljevalcev. Iz OŠ Roje je v Atene odpotovala že vsem znana športnica Bojana Lavrenčič in v teku na 400 m v absolutni kategoriji pritekla 2. mesto in tako svojo zbirko medalj obogatila še za eno srebrno. Iz društva Sožitje Domžale-Kamnik pa je varovanec INCE-ja, Franci Martinjak, prisuval s kroglo zlato medaljo in s tem obogatil našo biro medalj - 3 zlate, 3 srebrne, 2 bronasti. Igre so bile za vse udeležence izredno doživetje. Specialna olimpiada Slovenije nam je omogo-< ila varen in hiter letalski prevoz iz Benetk do Aten in nazaj, podjetje Kompas Rent-a-car pa nam je po zelo ugodni ceni nudil Bojana Lavrenčič transfer Ljubijana-Benet-ke in nazaj. Gostitelji v Grčiji so se izkazali s svojo izredno gostoljubnostjo in prijaznostjo. Namestli so nas v prekrasen hotelski kompleks Golden-Coast, 42 km in Aten, obdan s čudovitimi mimozami in plavalnimi bazeni ter morjem v neposredni bližini. Vsa tekmovanja so potekala v velikih, modemih športnih objektih, kjer bodo leta 2004 svetovne olirnpi|ske igre. Med našim bivanjem v Grčiji smo sklenili številna nova prijateljstva iz mnogih držav, pa tudi s prebivalci Grčije. Še posebno veseli pa smo bili obiska našega veleposlanika v Grčiji, gospoda Va-sleta s soproga, ko se je udeležil otvoritve iger. Kar prehitro je prišel dan, ko smo se poslovili od Grčije, a ostali nam bodo prelepi spomini in ponos, da smo delček v mozaiku promocije Slovenije prispevali tudi mi. BRONKA MULEC, učiteljica ŠV OŠ Roje TUDI LETOS MNOŽIČNO Medobčinski spomladanski kros V okviru programa Športne zveze Domžale, ki vključuje osnovne šole iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, je tudi lelos Atletski klub Domžale ob pomoči Športnega društva Vir v Športnem parku na Viru 7. maja 1998 izvedel MedoFičinsko prvenstvo v krosu za učeni e osnovnih šol. Sodelovalo je več sto otrok, ki so se pomerili v 18. kategorijah. Lepo speljane proge od 2!>0 do 1000 metrov sov posameznih kategorijah privabile po več deset mladih lekačev iz vseh osnovnih šol. Veliko staršev je spremljalo zlasti najmlajše športnike ler jih spodbujalo pri njihovih prvih korakih na atletskih stezah. Razveseljivo je, da je bilo iz posameznih šol veliko lekačev, pogrešali smo le več mladih atletov iz OŠ Preserje pri Radomljah, saj je s te šole nastopil le en tekač. Najbolj množično so bile zasedene mlajše kategorije, kar veselo presenečenje pa je bilo, da je ver deset tekmovalcev leklo ludi med učenci sedmih in osmih razredov. Žal tudi lelos ni bilo srednješolcev. Med zmagovali <• se jc vpisala vrsta lekačev, ki so že v prejšnjih letih pobirali medalje in obetajo, da bodo s prizadevnim delom dosegli še odmev-nejše uspehe. Medalje sta podeljevala g. Marjan Gorza, predsednik, ter g. Ran ko Curkov, sekretar Športne zveze Domžale, za vse mlade tekače pa je Športno društvo Vir pripravilo topel čaj. AtHski klub Domžale tudi ob loj |)riliki vabi vse mlade tekači', da se jim pridružite. Poiščete jih lahko skoraj vsak dan v poznih popoldanskih urah na atletski stezi v okviru Športnega parka Domžale. Vsem zmagovalcem, objavljamo po prve tri iz vsake kategorije, iskrene čestitke! PREDŠOLSKI DEČKI ANŽF POVIRK, VRTEC IHAN, MARK GRAD, OŠ RODKA, MITJA KLOPĆJČ, OŠ.). KRSNIK BRDO PREDŠOLSKE DEKLICE K ARI A ZUPANF.K, VRTEC VIR, URŠA DO-LINŠEK, OŠ VENCELI PERKO, VANJA KI/žP-ČIĆ, OŠ JURI) VEGA MORAVČE DEČKI 1. RAZRII) DFIAN LAZARFVIČ, OŠ DOB, TIM, OŠ DOMŽALE-IHAN, SAŠO KOVLJANIČ, OŠ VENCELI PERKO DEKLICE 1. RAZRED TINA K( )Bll5EK OŠ MENGEŠ, KAT|A IIO-VAR, OŠ MENGEŠ, TINA VRANKAR, OŠ J. KERSNIK BRDO DEČKI 2. RAZRED ANŽF TFKAVC, OŠ D( ŽMŽAIT, MATK MI- HI I tč, < A j. VEGA MORAVČE, ANDREJ IC J BODAR, (ŽŠ DOMŽALE - IHAN DIKI K i l. RAZRED BARBARA IFRIBK , MONIKA SRŠFN, KA-|A K( ŽSMATIN - VSt C A MENGEŠ DEČKI I. RAZRED LUKA PČXX>REI.C, OŠ TRZIN, < ,KF r / M POGAČNIK, OŠ FXŽMŽALF - IHAN, ROK KERŽAN, (A JENKf > KERSNIK BRDO DEKLICE 3. RAZRED MANCA VEI.KAVRH, ( A KOFJK A, ANI IA URBANIjA, OŠ |. VEGA MORAVČE, SAŠA IUJVAK, OŠ MENGEŠ DIČKI 4 kA/KII) ANŽE POŽONEC, (žš (X->MŽALF-IHAN, GOCE NA1DENOV OŠ FXJMŽAI.E, EIVIS IKK*, OŠ RODICA DEKI K F 4. RA/RID SUZANA MLADENOVIČ, OŠ DOMŽALE - IHAN, PETRA BABNIK, OŠ MENGEŠ, TINA VRŠČAJ, OŠ DOMŽALF DEČKI 3. RAZRED ANDRAŽ GREGORIĆ, OŠ rXžMŽAI.F, ALEŠ KOLENKO, OŠ MENGEŠ, EV/AI IVI IADINI, OŠ (URIj VEGA MORAVČE DEKLICE 5- RAZRED NATAIJIA LUŽAR, OŠ MENGEŠ, LFA DŽA-NAN, OŠ VENCEL) PERKO, NAFAl.ljA NAGLIC, OŠ DOMŽALF DIČKI l>. RAZRED GREGA AVBEIJ, OŠ rXžMŽAIF, MAFFJ ROVTAR, FžAMfAN LEBENFČNIK OBA OŠ. V PERKA DEKLICE 6. RAZRED MONIKA ČUČ1C, OŠ MENGEŠ, ŠPEIA KVEDER, OŠ (. KERSNIK BRDO, TINA NOVAK, CŽŠ DOMŽALE DEČKI 7. RAZRED DOMEN IAREC, OŠ DOMŽALE PFFFR (iRMEK, I )AI IEK )K STEVANT Mf. - OBA ()ŠF VENCELI PERKO DEKLICE 7. RAZRED VIDA REPNIK PREŠEREN, OŠ RODKA, MIREIA IKIČ, (ŽŠ MENGEŠ, DIANA KKAIJ, OŠ RODICA DEČKI 8. RAZRED R( JBERT MATIJFVIČ, CŽŠ IANKO KERSNIK BRDO, MILORAD DRLJAČA, OŠ MENGEŠ, MATEJ TROP (ŽŠ DOB DEČKI 8. RAZRED KARMEN HRIBAR, (ŽŠ MENGEŠ, SENTA ANCIMEK, (ŽŠ V. PERKO, HANA K(ŽŠIR, < A MENGEŠ F ANTJE LETNIK 1982 JOŽE STANEK, SIMON TILINGER - OBA OŠ ROJE V. V. i. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER lip Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: cllp(«'clip-domzale.si TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS, VVORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S P), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih 26 ROŽNIK /lamnik Domžale Tekmovalci v borbah od 4. kyu-2. kvu KARATE KLUB DOMŽALE Državno prvenstvo v karateju V Ljubljani se je 21. marca odvilo letošnje državno prvenstvo v članskih kategorijah. V Športni dvorani Kodeljevo se je zbralo blizu 220 tekmovalcev iz 28 klubov, pomerili so se v Športnih borbah in katah. Med predstavniki stila sankukai je nastopil med drugimi tudi Domžalčan Matjaž kf-kič. V težnostni kategoriji do 75 kilogramov se je na borišču predstavil Štirikrat. V prvem boju je predčasno končal borbo, saj je s pogostimi in uspešnimi akcijami kmalu dosegel rezultat treh celih točk. Po nekajminutnem predahu je vnovič stopil na tatamije in se soočil z uspešnim tekmovalcem slovenske reprezentance. Nekoliko manj temperamenten prikaz borbe se je končal v prid nasprotnika s točko več. To je pomenilo, da je Matjaž se lahko upal na vstop v repasažne borbe, kar se je z uvrstitvijo uspešnega tekmeca v finale tudi zgodilo. V naslednjih dveh borbah mojstrskega kandidata M. jerkiča smo si z veseljem in navdušenjem ogledali to, kar si je tistega dne želel videti vsak obiskovalec. V samozavestnih in iskrivih borbah smo z aplavzi pozdravili odlične akcije z redkimi karate tehnikami ter posebnostmi sankukai stila. Državno prvenstvo se je tako za Matjaža končalo z lepim osebnim uspehom, tudi v naš ponos pa si je priboril bronasto medaljo. Četrto sankukai karate tekmovanje za dečke in deklice KOREOGRAFINJA KK PIRUETA FIONA JOHNSON Dekle, ki se je posvetila plesu Karate klub Domžale je v nedeljo, 22. marca, priredil četrto tekmovanje v športnih borbah in katah za dečke in deklice osnovnih šol od 9. leta starosti dalje. Udeležilo se ga je preko 180 tekmovalcev in tekmovalk, nastopili so v 17 kategorijah. Omenjena tekmovanja potekajo 2. leto (organizirana so dvakrat letno) in počasi postajajo del udejstvovanja, ki je sankukai organizacija namenjena najmlajšim. Dečkom in deklicam, ki se učijo karateja po si- stemu sankukai, so s tovrstnimi tekmovanji ponujena prva srečanja s sodniki, publiko, tremo, uspehi in neuspehi. Preden osnovnošolci stopijo v pravo borišče, jih na športne borbe ali katere pripravljajo trenerji pionirskih skupin. Seznanijo jih z osnovnimi pravili športne borbe oz. tekmovanja v katah: točkovanje, dovoljene in nedovoljene tehnike (izhodi iz borišča, distanca); bonton in priprava tekmovalcev pred borbo, med njo in po njej oz. kati. Mladi tekmnvlaci se na športno borlx) začnejo navajati približno po pol leta rednega treninga v klubu. V tem času se seznanijo z osnovami karateja in se učijo kontrolirati svoje telo in duha; iz individualnega izvajanja tehnik (brez partnerja) se pričnejo navajati na trening s partnerjem. Ker pa je znanje pridobljeno v tem času še vedno premalo izpopolnjeno in ker so tudi srca mladih borcev od velikih želja včasih preveč: vneta, veljajo pri treningu karateja v teh starostih veliko strožja pravila kot pn treningu odraslih članov. Glede na stopnjo znanja (višino pasu) se stopnjuje tudi zahtevana kvaliteta tehnike, borbeni duh ter distanca pri izvajanju tehnik, ki se sodi v športni bort>i. Ker so omenjena tekmovanja namenjena predvsem treningu in se jih lahko udeleži vsak naš član, ki želi tekmovali, se kazni za borce, ki preprečujejo, da bi prišlo do stikov, izrekajo Se veliko hitreje, kot na običajnih tekmovanjih. S takim pristopom sojenja poskušamo omogočiti vsem otrokom, plahim in bolj pogumnim, nastopanje na tekmovanjih in napredovanje v športnem karateju. četudi vedno zmaga samo eden in je nekdo vedno poražen, želimo, da bi porazi pomenil predvsem premagovanje samega sebe: strahu, prevelikega pohlepa po zmagi, jeze itd. S takim načinom poučevanja karateja spodbujamo učenje veščine in ne le napredek v tekmovalnem karateju, kar med drugim, pomeni tudi vrednotenje vsakega posameznika po lastnem napredku, ne le po splošnem točkovanju - doseženih mestih. Kljub temu pa narrfvsem veliko pomenijo zunanje spodbude. Teh naj bi bilo za naše mlade čim več. Že ob snovanju tekmovanj smo za osnovnošolce naredili tudi korak v tej smeri: priznanja so bila podeljena tekmovalcem do 8. mesta. Dečki in deklice Karate kluba Domžale, ki se jim je tokrat uspelo priborili do omenjenega rezultata, so naslednji: Lovro Sašo, IMejc Vidali, Maja Zupančič - L mesta; Mirt Lavrenčič - 2. mesto; Gašper Sodnik, Nejc Pire; bojan Rusjan, Erik Sušnik, Matej Šavorn -.1-4. mesta; Saša Setnikar - 5. mesto; Uroš Notar, |ure Baloh, Simon Turk, Matej Zrimšek, Rok Lavrič, Aleš Krištof in Matej Krstič -5.-8. mesta. Vsem udeležencem tekmovanja želimo še veliko uspešnih nastopov! KRISTINA Gdč. f iona Johnson je mlada profesionalna plesalka, članica Slovenskega plesnega projekta Ljubljana. Ples je zanjo služba, veselje in dolžnost, saj je predvsem plesalka, plesna učiteljica in tretje leto koreografinja KDK Pirueta. Z njo plešejo vsi, od najmlajših do tistih, ki se ne počutijo prestare za ples. Dobrodošel je vsak, ki rad pleše, in eden najlepših spominov je spomin na priprave kotalkarjev PIRUETE, ko so z njo zaplesali tudi vsi starši njenih varovancev. če je ples njena največja ljubezen, je majhen košček njenega »plesnega« srca ostal pri kotalkarjih KDK PIRUETA Domžale, kjer je že tretje leto koreografinja. Kotalkanja do srečanja z Domžalčani ni poznala, pomeni pa ji novo izkušnjo. Prihod v PIRUETO je bil zanjo dodatno iziv, saj verlno rada preizkusa nove stvari. Z otroki so se ujeli, našli skupen ritem in danes bi bila kar žakstna, če ne bi bila del Piruete. Ob tem pa rada prizna, da kotalkati ne zna. Sem poizkusila, ampak kotalke so tako težke, da me je kar takoj minilo,« se mi smeje klepetava mladenka, ki je sprva novo nakjgo vzela kar malo s strahom, s prvimi vajami pi so (irislc nove prijetne izkušnje in druženja. Domžale so postale njen drugi dom, kotalkarji Piruete pa njeni pravi prijatelji, ki težko čakajo vsak trening posebej. Trenirajo dvakrat tedensko in njihovi.' prizjcJevnosti in pridnosti kar ne more prehvaliti, pa naj gre za suhi trening ali delo s skupinami. Svoje izkušnje s področja plesa uspešno vključuje v kotak kanje in si želi večje povezanosti klubov zlasli l>ri oblikovanju show skupin. Svoja znanja in izkušnje namenja vsakemu plesalcu posebej. Skupaj se odločita, kaj njegovi osebnosti najbolj leži: morda hiter in dinamičen ritem, poln energije, ali bolj počasen, zasanjan, romantičen. Koreografija, ki je pomemben del nastopa, se mora prilegati KK PIRUETA Nina in Teja prvi . na Danskem Še ena pomembna preizkušnja je za člani Kotalkarskega kluba Pirueta Domžale. Medtem ko smo ostali uživali v prostih dneh ob prvomajskih praznikih, so najboljši kotalkarji merili svoje moči na mednarodnem tekmovanju na Danskem. Drugega maja se je vse dogajalo, in sicer v danskem mestu Frederikssund, barve Slovenije pa sta na tem že petem tekmovanju zastopali predstavnici KK Pirueta, Nina GRILj in Teja RUS. O tem, kako huda je bila konkurenca, zgovorno priča podatek, da se je za pokale borilo več kot 80 tekmovalcev iz Italije, Nizozemske, Nemčije, Danske in Slovenije. In ti konkurenti so bili prav tisti tekmovalci, ki nastopajo tudi na evropskem prvenstvu. Vendar sta Nina in Teja odlično opravili svojo nalogo in obe osvojili prvo mesto v posameznih kategorijah. Nina je prvič nastopila v članski kategoriji, več kot uspešno izpeljala obvezni in prosti program in seveda zmagala. Teji so delale največ preglavic (kar se konkurence tiče) tekmovalke iz Nemčije, vendar se je vse končalo v prid naše državice in tudi Teja se je domov vrnila s |x>-kalom za prvo mesto. Seveda gredo čestitke predvsem obema tekmovalkama in njunim trenerjem ter celoletnemu klubu, saj tudi ta ne počiva. Predsednik kluba, g. Anton Grilj, je tako na Danskem navezal stike s predsedniki drugih kotalkarskih društev in klubov, obenem pa je moral pripraviti vse potrebno za ponovni nastop kluba v istem mestu. Štirinajst dni kasneje se je tam namreč: odvijalo tekmovanje za Pokal Evrope in medtem ko so mladi kotalkarji pilili še zadnje piruete in skoke prerf nastopom na že omenjenem tekmovanju, je vodstvo iv kalo primeren prostor za bivanje celotnega kluba. Tekmovanje, o katerem vam lx>-mo še poročali, je namreč ekipno in ekipe so med seboj tekmovale v f.i. show programu, Gre za izredno zanimivo zvrsl umetnostnega kolalkanja in zanjo vlada veliko zanimanje lako med tekmovalci in vsemi sodelujočimi kol tudi med gledalci. Temu primerna je tudi zelo visoka številka tekmovalcev, ki so se potegovali za dobre uvrstitve. Tako so nam prireditelji že na začetku maja povedali, rla pričakujejo več kot 12(X) tekmovalcev iz štirinajst evropskih držav in da se obeta »pravi spek-l.ikel«, kot ja zaključil eden od glavnih akterjev. Vsekakor so laka tekmovanja verlno prava paša za oči in lako je bilo tudi letos. O tem pa več naslednjič. ANDREJA KMETIC osebnosti kotalkarja, drugače ne gre. »Včasih zganjam teror,« pravi in se spominja, kako ji včasih kotalkarji oporekajo, češ v plesu je figura, je korak, lahek, naredi ga s kotalkami! Besed: ne morem, ne znam, se ne da, ne priznava. Vse se da, morda je treba včasih zelo veliko vaje, ampak vedno se pride do cilja in veseli jo, ker je to postalo tudi moto njenih varovancev. / njimi je predvsem prijateljica, ki ji ni težko, da se pred treningi z njimi pogovarja o matematiki ali čem drugem. Na treningu je drugače. Tam je učiteljica in oni učenci, ki jo spoštujejo in upoštevajo njena vodila. Vsi so 200 prizadevni. »Če ne bi bili, ne bi prihajali na treninge ob nemogočih časih, tudi ob nedeljah,« pravi in ob tem se za kratko ustaviva ob pomanjkanju pokri-lih prostorov za vadbo, ki ga OOČUtl tudi na svoji koži. Lreningi so vedno usponi, še nikoli ni doživela, da bi krk) od članov Piruete rekel, danes se mi ne da, grem domov. Tudi če se mu ne da, stisne zobe in potrpi ter vadi. K temu zanesljivo prispeva tudi stalna pcxJpo-ra staršev in klubi, kar je zelo pomembno. Svet plesa, »da se zanj odločiš, ti mora ležali«, je za plesalca lep, včasih tudi krut, vendar Bona v njem zelo uživa, še [Kiselu j, ker je z njim povezana Se ena njena strast potovanja. Teh ji ni nikoli (kjvolj in veliko svela je obredla kot profesionalna plesalka ali kot posameznica, tudi v paru, sedaj pa plese le v skupini, katere umetniški vodja in ko reogral j'1 I ram o/ (red l.asserre. Slovenski plesni projekt, katerega članica je, je profesionalna plesna skupina, kaleri je oder dru- gi ck>m, vsakokrat drugačen in svojevrsten in skupina ima začrtano |x>t in cilje, /a uresničitev le teh pa je potrebno nenehno oblikovanje in razvijanje domačega kulturnega |xo-slora, v katerem se po lastnih močeh in v tre-niilniliokoliM inali plesali i limiijo /,i svoje na predovanje, opazujejo, sprejemajo vse, 5e posebej pa tisto, kar jih naredi profesionalne plesalce: kulturo, etiko, bonton, disciplino. Izkušnje iz plesnih skupin posreduje tudi show četvorki PIRUCTE, s katere 22. maja odhaja na Dansko, na Pokal Ivrope v SI l()W kotalkanju. Njeni kotalkarji pilijo zadnje figure in korake in pri tem skupaj s I i ono ne pozabljajo, da strogi sodniki ljsc mesto kol lani, ko so bi li |X'ti. Skupina odhaja na Dansko dc>l>ro pripravljena. Poselx'n poudarek so dali izvirno-sli, celovitosli, enotnosti in skladnosti. Pa ni vedno lahko, saj mora posamezno l(x*ko kot celoto prevevali enotnost in če »začneš kot lev, moraš kot lev tudi končati«, pravi Fiona. Sama ve, da je kolalkanje predvsem individualni šport, zalo ima s skupinami, kjer se te kmovalci slalno menjajo, vedno veliko dela, saj je potrebno vsakega izmed njih v skupino vključiti z vsemi njegovimi osebnostmi lastnostmi. Skupina mora navzven vedno meni tudi druženje in veliko je lepih in prijetnih s(x>minov na skupno delo v Pirueli. Vsi njeni življenjski i ilji so fxrvezani s plesom. V Sloveniji bi rada postavila modernu, profesionalno plesno skupino. To lx> ležko, ker moraš za to imeti veliko denarja, lega pa vedno manjka, pravi. Ampak ona je vztrajna, ostala bo v plesu in vsekakor naredila nekaj svojega. Morda lx> to plesni center, v katerega hi lahko prihajali vsi ljubitelji plesa in se v njem razvijali. Slovenska kolalkarska show skupina iz najboljših slovenskih kotalkarjev - iz različnih klulx)V, ki bo uspešna tudi v Evropi, je njen drugi cilj, tretji pa potovanja, potovanja.. Fioni želim veliko uspeha pri uresničenju vseh Ireh ciljrv, saj bo njihova uresničitev po-monila nekaj dobrega in uspešnega za vse nas, zato, srečno, plesalka in koreografka fiona Johnson! V. V. PAPIRNICA, SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV FOTOKOPIRNICA M IMEJTE BREZSKRBNE POČITNICE ZATO VAM TUDI LETOS PAPIRNICA LIPA OMOGOČA PREDNAROČILO ŠOLSKIH UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV. PREDNAROČILA SPREJEMAMO DO 29. 6. 1998. PLAČALI BOSTE LAHKO NA OBROKE. Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, &/faks: 061/727-457, 728-018, E-mail: janez.hribar@siol.net RODEX PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 2,5% KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT KOLESA PEUGEOT SKUTER PEUGEOT P-106 P-306 P-406 P-406 COUPE P-PARTNER BOXER 348.000,00 SIT 1.330.000,00 SIT 2.203.000,00 SfT 2.950.000,00 SIT 5.286.000,00 SIT 1.648.500,00 SIT (5%p.d.) 2.480.000,00 SIT (5% p.d.) PARTNER VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE LIP RADOMLJE VABI K SODELOVANJU -več mizarjev s IV. stopnjo izobrazbe -več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo za kasnejšo zaposlitev za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na Kadrovsko službo podjetja: Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi na tel. 727-122. Po kopalnico v Metalko I • Do 16. 6. 1998 SIT: kad za prhanje K0LPA-SVVING, za vzidavo, 80 x 90 cm......................................................... 17.900.- kopalna kad K0LPA-S0NATA, 170 cm, za vzidavo .................... 24.900.- ■ vodovodna armatura za kad GIAMPIERI EUR0MIXER 510 9.900.- ■ keramične ploščice SM0V - STELLE: 20x2ScmMAIA sit/m2 1.890.- 20 x 2S cm DEMB0LA sit/m2 1.980.- wc splakovalnik LIV-LAGUNA 3.990.- ■ švedska wc deska KAN, lesena, bcia, piastifkirana..... 4.900.- trodelni kopalniški tepih MEUSCH-MARINA 1.690.- METALKA TRGOVINA PRODAJNI CENTER DOMŽALE Ljubljanska 63, tel: 061/721 267 1 M G Domžale /lamnik Drugi Top 12, turnir Hjj Republike Slovenije j za pionirke v namiznem tenisu V telovadnici OŠ Mengeš je 24. maja potekal 2. turnir najboljših slovenskih pionirk v namiznem tenisu. Tekmovanje sta organizirala Namiznoteniška sekcija Edigs Mengeš in Namiznoteniška zveza Slovenije. Nastopilo je najboljših 24 pionirk iz vse Slovenije, ki so zbrale največ točk na posebni toč-kovalni lestvici in so imele pravico do udeležbe na tem turnirju. Tekmovalke so bile razdeljene v dve tekmovalni skupini. V skupini A so nastopile tekmovalke, ki so bile |x> zbranih točkah uvrščene od 1. do 12. mesta, v skupini B pa tiste od I i. do 24. mesta. Po končanem predtekmo-valnem rlelu so se najboljše pomerile še v tako imenovanem razigravanju in dvol Kijih za [X)samezna mesta. V sku-pini A je prvo mesto zasedla Ajda Mrzel (NTK Olimpija), drugo lana Ludvik (NTK Ariggoni Izola) in tretje domačinka Špela Burgar (NTK Edigs Men geš). V skupini B pa je zmagala Natalija Lužar (NTK Edigs Mengeš) pred Ja- Najboljši domačinki z državnega tekmovanja Top 12 v Mengšu; Natalija Lužar - prvo mesto v skupini B in Špela Burgar - tretje mesto v skupini A no Tomazini (NTK Semedela) ter An-JO Verstovšek (NTK Olimpija). Tekmovanje sta uspešno vodila g. Tone Gostiša in g. ložo Mlakar, vod ja sodnikov je bil g. Marko Ravnikar, tekme pa so sodili sodniki NTK Edigs Mengeš. O ponovni uspešnosti in odlični organiziranosti turnirja, česar smo pri Mengšanih že vajeni, priča tudi dejstvo, da delegat NTZS, g. Franc I lalas, ni imel pripomb. JANEZ STIBRIČ Nogometna tekma med ŠD Športnik in smučarsko skakalno reprezentanco V petek, 8. 5. 1998, se je v športnem parku Domžale odigrala nogomtna tekma revialne narave med člani Š. D. ŠPORTNIK in skakalno reprezentanco Slovenije. Tekma se je pričela z malo zamude, ker so imeli skakalci fizično testiranje na Visoki Soli za telesno kulturo v Ljubljani. Za nesodelovanje se je opravičil naš as in šampion PRIMOŽ PETERKA, ki je imel naslednji dan maturo. V skakalni reprezentanci so igrali: ROBI MEGLIC, DAMIAN ERAS, PETER IOŠT, PETER ŽONTA, (URE RADELJ, MATJAŽ ZUPAN, URBAN FRANC, MIRAN TEPEŠ in MIHA RIHTAR. Ekipo je ob pomoči Srečota Rihtarja vodil selektor |ELK() GROS. Za Š. D. Športnik pa so igrali vsi aktivni in malo manj aktivni nogometni sodniki iz bivših obim DOMŽALE in KAMNIK. V zelo športni, zanimivi in napeti tekmi so zmagali skakalci z rezultatom 1:0. Igralo se je trikrat po dvajset minut na igrišču prirejenih mer za igro osem proti osmim igralcem v polu. V osemnajsti minuti je za skakUe Ic|hi zadel I'eter Žonta. Pred približno dvesto gledalci so srečanje sodili sodniki iz Kranja. Vsi skakalci in sodniki so dobili praktična darila v spomin na to srečanje in občino E>)mžale. Srečanje se je nadaljevalo s pogostitvijo v MAIČEVEM DVORU v laršah. Na končujte najlepše zahvaljujemo vsem pokroviteljem oziroma donatorjem, ki s|e nam omogočili ta lep športni dogodek. uoš D ŠPORTNIK Odprto prvenstvo Domžal v dvigovanju uteži »DOMŽALE 98« Domžalčani smo v soboto 16. 5. 1998 priredili Mednarodni turnir v dviganju uteži; to se je odvijalo v športni dvorani Kamnik. Na tekmovanju so sodelovale ekipe iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Italije in domača ekipa iz Domžal. Tekmovanje je bilo organiziiano na zelo visokem nivoju, saj so bili zadovoljni tako gostje kni tekmovalci in tudi domačini. Prvič smo imeli zapisni- karstvo in točkovanje računalniško vo (leno, saj laku delo precej hitreje in nemi ilenn poleka. Konkurenca je bila ži- lo močna. Zmagala je ekipa I frvaške, drugi so bili Avstrijci in tretja ekipa AK 1 tomžale, četrti Madžari in pela ekipa Italije. Najboljša ženska je bila hrvaška tekmovalka, druga pa je bila Jana let* (45-62,5 kg), tetja je bila Brigita (iiran don (40-50). Obe sta naredile tudi osebne rekorde v sunku in potegu. Skupno je bil najboljši Karolv Salay i/ Madžarske s 140 kg |x>toga ler 175 kg sunka. Najboljši domači tekmovale« je bil lože Klapi u s 120 ki; potega in ISJ5 kg sunka. Vse tekmovalce smo obdarili s prak-ličnimi nagradami, ki jih je prispeval klub. Najboljši- med njimi s paketom »Dr. (X>tkerv, največje nagrade pa je prispeval »Bim 96« z izdelki Canona -kalkulatorji in urami. Zahvaljujemo se za prispevane nagrade in se pripon >t a-mo za naprej. Pomagali pa so nam ludi nekateri drugi donatorji, in sit er: ( >bt ina I )om Žale, Š|X)rtna zveza, Optima leasing, Pohištveno mizarstvo Tomaž Zabret, Slikoploskarstvo Mejak, Utrip-tolerija, SčvT d.o.o., MTC špedicija, Max video, Avloservis Cirandon, VinotOČ Bertala-nič, Gostišče Špom, Opoj, Omikron, Hram Rožice, Napredek, Rovaš, PRODAJA P k DVIŽNA PLOŠČAD OMME 1200 EB višina dviga: 12 m nosilnost: 200 Kg pogon: baterijski ali 220 V lastnost: primerna za vsa dela na višini v dvoranah ali na terenu Triglavska ul. 11 1230 Domžale tel./faks: 061/712-132 GSM: 041/668-529 DVIŽNA PLOŠČAD OMME 17000 EB • višina dviga: 17 m • nosilnost: 175 g • pogon: baterijski ali 220 V • lastnost: primerna za vsa dela na višini v dvoranah ali na terenu '/OMME POHIŠTVO salon Paratttattta: GARDEROBA dim. 102/218/58 samo 19.740 SIT NOVI MODELI VVIKEND GARNITUR - Sedežne garniture, novi modeli, izredne cene! - Dnevne sobe iz masivnega lesa, hrast, jelša, breza. - Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! - Otroške sobe (izvozne cene, dva modela). TROSED POSTELJA tokrat 68.640 SIT POHIŠTVO PO MERI! * t3ARNITURA^.UCERN s posteljo, cena brez fotelja samo 98.700 Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure. MASTR, Varnost Mengeš, A. S. Domžale, Lip. Radomlje, Rajko Bevk, Merce-cies Bar, ter še nekateri s praktičnimi darili. Vsem bi se radi zahvalili. Zahvala gre tudi Športni zvezi Kamnik, da smo lahko izvedli tekmovanje pri njih, čeprav smo morali vse rekvizite prepeljati tja, kar pa nam je močno povečalo stroške. Organizatorji smo zadovoljni z iz-vedlx> in tipamo, da bomo tudi drugo leto finančno s|x>sobni izvesti tak turnir. Vsem še enkrat hvala za (x>moč in š|x)rtni pozdrav. SIMON JENC Gosti so bili uspešni v napadu, domžalska obramba pa je »zaspala«. Nogomet, II. slovenska nogometna liga V derbiju 27. kroga Domžalčani poraženi V domžalskem športnem parku je 17 maja potekal derbi li. slovenske nogometne lige. Pomerili sta se vodilno moštvo Živila Triglav iz Kranja ter tretjeuvrščeni BST Domžale. Pred približno 600 gledalci je tekmo vodila sodniška trojica iz Ptuja z glavnim sodnikom Rajhom na čelu. Začetek tekme je bil obetaven za domačine, saj so neprestano ogrožali vratarja gostov, vendar do izrazite priložnosti in zadetka le ni prišlo. V enem redkih napadov so gosti uspeli streljati proti golu Domžalčanov, žoga pa je zadela v roko domžalskega branilca Avguština. Sodnik Rajh je stal blizu in takoj dosodil najstrožjo kazen; Bogatinov je z 11 metrov dosegel zanesljiv zadetek in v 22. minuti srečanja goste rx>peljal v vodstvo. Domžalčani se niso vdali in v i'), minuti bi bilo skoraj prišlo do izenačenja, saj je Završan močno in natančno streljal, vratarju iz Kranja pa je vratnica pomagala, da se žoga ni znašla za njegovim hrbtom v mreži. Malo pred koncem prvega polčasa je ob prekršku domačih prHo do bese- dnega dvoboja med sodnikom in domačimi igralci in sodnik Rajh je izključi domačega igralca Hotiča - zakaj mu je pokazal rdeči karton, ve verjetno le sodnik. V nadaljevanju srečanja se domači, ki so igrali samo z desetimi igralci, niso več mogli enakovredno kosati z igralci iz Kranja. Že v 9. minuti drugega polčasa so gosti vodili z 2:0. Kljub temu so imeli še nekaj priložnosti, pa jih niso izkoristili. V 23. minuti bi bili gosti kmalu dosegli avtogol, v 31. minuti pa je sodnik Rajh zaradi igranja z roko v kazenskem prostoru Kranjčanov dosodil 11 met rovko za domače. Najstrožjo kazen je izvajal Birjukov, vendar očitno ni imel srečnega dne, saj je vratar Kalčič njegov strel ubranil. Tekmo si bomo zapomnili predvsem po nerazumljivih odločitvah ptujskega sodnika, velikem številu dodeljenih kartonov ter bučnem in dostikrat provokativnem navijanju privržencev kranjske ekipe. Kljub porazu pa so Domžalčani v seštevku točk še vedtKj tretji na lestvici. TEKST IN EOTO: JANEZ STIBRIČ ponovno znižanje obrestnih mer za vse vrste posojil banka domžale Banka za vas V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do I2h <1Q JUNIJ LO ROŽNIK /lamnik Domžale Sovo* MEDICINSKO ESTETSKI CENTER ponuja naslednje usluge: * Nega obraza - metoda LAFONTAINE * Nega aknasre kože * Liftingi obraza * Psihosomatski pristop k zdravljenju kroničnih bolezni kože, kot luskavica, nevrodermatitis, akne, alergije na sonce... * Dermatološka kozmetologija - dermatološki piling pri aknah, starostnih gubah, niperpigmentacija kože * Trajno odstranjevanje dlak, kapilar na obrazu in kapilar na telesu * Odstranjevanje keloidov, hipertrofičnih ozeblin in opeklin * Pedikura in manikura * Medicinski solarij * Odstranjevanje celulita: - lipoliza globinska in površinska - linfna drenaža (Računalniško voden aparat) Nahajamo se v centru Domžal na Prečni 2 Tel. 712-171 Del. čas - ponedeljek, torek: 8h - 13h sreda, četrtek, petek: 13h - 19h MO-GY, d.o.o., Zikova 3, 1240 Kamnik Tel/faks: 061 811-238 I -mail: MtXiY@Siol.nct http///www.mo-gy.si 1. Zgodnje odkrivanje bolezni dojk po najnovejši metodi RTM Informacije: 061 811-238 2. Manualna medicina proti bolečinam v hrbtenici Informacije in naročila: Ljubljana, Dunajska 433, dr. Želnin tel.: 061 161-25-21 NOVO • NOVO • NOVO • NOVO Trgovina s tekstilom LIDO Odprli smo novo trgovino s tekstilom v Zaborštu pri Domžalah na Šumberški cesti 56 (bivša Ajda). Nudimo va vse vrste tekstila (moško, žensko, otroško), po ugodnih cenah: - moške srajce 1.830,00 SIT - ženske bluze 2.670,00 SIT - jeans hlače od 3.950,00 SIT do 7.500,00 SIT - športni copati 3.360,00 SIT Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9h do 12h v soboto od 8h do 12h Dobrodošli v trgovini LIDO Telefon: 715-072 NOVO • NOVO• NOVO• NOVO OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 \ i / KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, dao. Tesovnikova 27a, Ljubljana Naročila po tel.: (061) 16 83 700 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. Izidor Trstenjak, dr. vet. med. S4VL d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Prodajni center Latkova vas Krakovska 4 B, DOMŽALE Latkova vas 84. PREBOLD TEL: 061/716-454 TEL: 063/702-250 FAKS: 061/713-288 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/825-564 Franšlzing: Siporex-SAM SAK, d.o.o., KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071 OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! Pripravili smo POSEBNO PONUDBO tlakovcev, pranih plošč, porfido tlaka,... ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE! • po ugodnih cenah TOČIMO BELTOP UGODNE CENE ostalega gradbenega materiala: strešnik BRAMAC, opeka MODULARNI BLOK in ostali opečni izdelki, IZOLACIJSKI materiali, APNO, CEMENT, zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo, mešalci, cevni odri, podporniki,..., stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna l ELUX, parket, program JUB-a..., in drugo potrebno za gradnjo in obnovo. • NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD • Nudimo možnost DOSTAVE ZAVTODVIGALOM \ trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. CENTER ZA TUJE JEZIKE Slamnikarska 1 N! 1230 DOMŽALE Tel./faks: (061) 716-913 Vpisuje v tečaje angleškega, nemškega in španskega jezika od 24. avgusta dalje. KNJIGOVODSKI SERVIS DAVČNO SVETOVANJE CENITVE MAKSIMIUAN JERAN. s. p. Tet/Faks: 716-108 Ljubljanska 34, Domžale Vodenje poslovnih knjig za mala podjetja in samostojne podjetnike - enostavno in dvostavno knjigovodstvo! Izkušnje, strokovnost, zanesljivost! ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. IJ MARIBOR O IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, (Lo.o., DOMŽALE 1230Domiale, Kolodvorska 6, tel. 0611711-082, ISCG tel.lfaks: 0611712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko-komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVindovvs 95, Word for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO -- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - Seminar: računovodstvo malih podjetij - Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - Varstvo pri delu in požarno varstvo - Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - Tečaj strojepisja - Tečaj skladiščnega poslovanja - Tečaj za voznike viličarjev - Tečaj za traktoriste • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja. - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278. Domžale /lamnik ZtvHenje si ljubila, ljubila si svoj dom, ,i tiho, hic/ slovcsn odtfo si v vc< ni dom. V-gmbu mimo s/j/.š, v domu našem jr praznini, ,i v s/< ih ogromna lx>lvCin,\. ZAHVALA Bil je dan, ko je nepričakovano zaključila svojo zadnjopot naša cenjena žena, mami, hčerka in teta Tanja Prosenc iz Češnjic pri Moravčah Iz srca hvala vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v naših najtežjih trenutkih življenja. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi, se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Mož Tone, hčerke Maja, Nina in Mateja, sin Boštjan in oče Franci Ko konča v poi zMjenja, pride r.is lioZjega odrefenja, angeli z Vami gredo v nebesa, res, priiel je čas slovesa! ZAHVALA V ena i ntlevet desetem letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ivanka Flerin rojena Bergant Vdmkova mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno < vetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali za maSe ali pa v dobrodelne namene. Hvala oktetu bratov Pirnat /a občuteno /apele Zalostinke. Posebna zahvala gre župnijskemu pevskemu zlxvu, ki je s petjem sodeloval pri maši zadušnici. Hvala g. dr. Hacetu za vso njegovo zdravniško skrb in pomoč'. Hvala tudi redovnici, ki jo je obiskovala vsako nedeljo. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. Župniku in prof. dr. Antonu Štruklju /a opravljeno mašo /adušnii o, obred in lola/ilno pridigo. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Mama Regina 15 Nt- morem opisati bolečine v srcu, ki je nastala, ko sem te izgubila. Hočem v tvojo sobo, da vidim nasmeh, tvoj čudoviti nasmeh. Ni ^a, iščem ga, ne najdem ga. Vidim e prazen tvoj stol, ugasnjen računalnik. Vse je tiho in prazno, ugasnilo je tvoje najboljše in najtoplejše srce na svetu. Pogrešam te. Zahvaljujem se ti za dneve in ure, ki si jih preživela z menoj. Pogrešam najine pogovore. Po li( u mi spolzi solza, zavem se, da sem le /,i vedno izgubila. V mojem srcu so spomini nate. Tako sem bila ponosna nate, na tvoj pogum, tvoje pridne roke, lepe oči, ki so včasih garale pozno v noč. Delala si za nas, za svojo družino. Hotela si, da smo srečni in bili smo. s ponosom sem te opazovala, kako si se liho pogovarjala z računi, prevzemnimi lisli, bilanc o... Tvoje pogovore bom nadaljevala tako, kol si Želel,i. Vložila bom ves pogum, trud, ki si mi ga vlila, da uresničim tvojo žel|< >. Trudim se, da bi sprejela to čudno, nerazumljivo Življenjsko (x>t. Pomaga mi up, da si srečna, mogoč e se bolj ko) prej, nekje tam daleč, meni neznano. Rada te imam SONJA Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726 Delovni čas: od 8. do 12. ure od 13. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure V naši cvetličarni vam nudimo: - rezano cvetje - lončnice - dekoracijo daril - aranžmaje za razne priložnosti - žalni program z možnostjo dostave. Naše prijazne cvetličarke vam bodo strokovno svetovale pri izbiri aranžmajev. Dobrodošli v cvetličarni Omers. ZAHVALA V devetinštiridesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil naš sin, brat, stric in svak Vinko Podbelšek iz Blagovice Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za darovano (vetje in sveče, za svete maše in za prispevke v dolier namen. I (vala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter iskrena hvala tudi pevcem Berlec Zdravkota iz Vrh|x>lja pri Kamniku za čustveno Zapete zalostinke. Zahvaljujemo se tudi delavcem podjetja Ak u d.o.o. in Komunalnemu |x>djet|U Domžale ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu |xis|)remili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Me/,J m,il,i diili hi kakel misel rada Sla ti čez obraz teman. Prižgala tpšt H svetli Zar v oreh, na Upem ceh rahlo bi ix>cila, potem pe jjubhjfoCe bi egubUs te v toplem gnezdu kustravih las. (M. Kačič) V SPOMIN Četrtega junija mineva tretje leto, odkar moramo Živeti brez tebe, dragi Darko Mihelčič Hvala vsem, ki ste ga ohranili v svojih src ih. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša zlata mami, mama, prababi, sestra in teta Minka Rihtar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala kolektivu TOSAMA, d.d., oktetu J()SAMA in pevkam DU Domtale za leix> zapete |X-smi, g. Olgi in g. Mariji /a lepe besede ob slovesu. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za |x>slovilni obred in le|x' besede. Zahvala tudi DU Domžale za spremstvo s praporom in gasilskemu društvu Slon za spremstvo. Vsem in vsakemu, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji |x>ti, še enkrat iskrena hvala. _Vsi njeni_ Zaman je bil tvoj lx>j, zaman vsi dnevi upanja topljenja, bole/en je hil.i mm nejša od življenja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je v štiriinpetdesetem letu starosti zapustil zemeljsko življenje naš dragi mož, oči, tast, dedi, sin, brat, zet, svak in stric Milan Flerin iz Mengša Oh lx)leči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, spodbudne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše, druge namene, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem in sindikatu Napredka, govorniku in praporščakom za izkazano pozornost. Zahvaljujemo se prof. dr. Emi Mušič, prof. dr. Debeljaku, dr. Tekavčiču, dr. Plaperjevi in drugemu zdravstvenemu osebju bolnišnic med njegovim zdravljenjem. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Tomažu Mušiču za nenehno in nesebično pripravljenost ga spodbujati, obiskovati in mu lajšati boleč ine v zadnjih mesecih njegove bolezni. I Ivala g. župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni ol ired in pevcem cerkvenega pevskega zbora za petje. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žena Marija, otroci Milan, Anita, Angelina ter Irma in Marjan z družinama V Življenju si imel le skril in delo, sedaj i ui vsega m n la si zaspal, odšel si tja, kjet več m bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka Stanka Pera, st. avtobusnega sprevodnika v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Lepa hvala za izkazano spoštovanje, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom Žnidar in Gaberšek za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter moravskim pevcem za zapete zalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA. Vsi njegovi Življenje si ljubil, IjiiIhI si svoj dom, a tiho, brez slovesa odSet si v večni dom. V grobu mirno spis, v domu našem je praznina, a v snih naiih bolečina. ZAHVALA Nenadoma nas je v šest i nšest desetem letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Franc Cerar iz Vrhpolj pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljubljena mami in žena Majda Kaker roj. Sever Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom iz Petrovčeve, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč; kolektivu Napredek Domžale, sodelavcem Trivala E.I., pevskemu zboru Kulturnega društva Groblje, oktetu bratov Pirna, g. župniku Janezu Kvaterniku in g. Francu Breclju in narodnim nošam ter vsem ostalim, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni HiSa \xaz.na je izostala, ko vzela si slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne lx>. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nam je huda bolezen iz naše sredine iztrgala našo najdražjo Angelco Prime Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem, članom društva MS, delavcem Petrola Domžale in Mengša ter vsem znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Mariji Starbek iz zdrav, doma Domžale in dr. Cerarjevi ter sestram iz Onkološkega inštituta. Zahvala tudi g. župniku Tonetu Perčiču za lep cerkveni obred, pevcem za zapete zalostinke, trobentačema in gasilcem iz Stoba. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njeni Kratko je Življenje, stalne sreče ni, oko večkrat se orosi, ker Tebe, dragi, ni. ZAHVALA Ob izgubi našega ljubljenega Alojza Habata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom Pirnatovim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala delovnim kolektivom Tobačne Ljubljana, Občine Domžale, Lespal, d.o.o. in Tosama, d.d. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Trzina, Oktetu Tosama, Gasilskemu društvu Trzin, Društvu invalidov Domžale, g. Kozaricu in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti Vsi njegovi opravljen cerkveni obred, gospodoma Kvedru in Kosmaču za govor, moravškemu pevskemu zboru in gosix>du Štefanu za zaigrano Tišino. Posebno se zahvaljujemo kolektivu LIP Radomlje in Društvu civilnih invalidov vojne ljubljanskega območja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremiti na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Midva sva tiho, pozabljeno pokopališče. V naju mrtva ljubezen spi. V tišini, kjer večix>st med trhlimi križi dremlje. Ivan Minatli V SPOMIN Devetindvajsetega maja 1998 je minilo eno leto, odkar ni več našega ata m deseto leto, ko ni več: med nami naše nepozabne mami Ludvika Kosa Hilde Kos V naših srcih in mislih sta vedno z nami. Njuni otroci z družinami. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si. V SPOMIN Anton Florjančič iz Podsmrečja Petindvajsetega junija 1998 mineva eno leto, odkar si odšel k večnemu počitku, kjer ni gorja ne žalosti. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi V življenju si imela le skrb in delo, sne jedilo vse, kar je imelo, ndbefte bilke zase ni poželo, sedaj od vsega trudi si zaspala, odšla si tja, kjer ni več l)olečin, a n.ili1 verno bo ostal spomin. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete, ki nas je zapustila v svojem 88. letu starosti Rozalija Kosmati n s Korena nad Krašnjo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, za izrečeno sožalje, sočutje, za mnogo lepega cvetja in sveč ter za pomoč ob trenutku izgube. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pcrspremiTi na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Iskreno hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete zalostinke in g. Kompare za zaigrano žalostinko. Zahvala tudi celotnemu osebju Doma upokojencev iz Domžal za skrbno nego na jesen njenega življenja. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Žalujoči: vsi, ki jo imamo radi. Koreno, Šentvid, Linton, Kamnik, Trzin in Domžale ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Frančiška Cotman roj. Cvitko iz Domžal Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Marku Frangežu za vso zdravniško pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred ter g. Vrbančiču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Ivan, sin Janez, hči Boža in brat Tine z družinami Domžale, Ljubljana, Šentjernej, maj 1998 Nili zbogom nisi rekel, niti roke nam podal le liho, mirno si zaspal. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega Cirila Komotarja, st. iz Lukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in darovali cvetje in sveče. Lepa hvala za izkazano spoštovanje in veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem krajanom Lukovice, Avtomoto zvezi Slovenije in govornikom ga. Stanislavi Stopar in direktorju AMZS, g. Borisu Korbarju in g. podžupanu Mateju Kotniku. Vsem se enkrat hvala! Vsi njegovi /lamnik Domžale EBa ™ 31 JUS-SECURirr d.o.o. =>AVTOŠOLA p- => VARNOSTNA SLUŽBA ~ => TRGOVINA (alarmi in telefoni) Ljubljanska c. KO, DOMŽALE Delovni čas: od 8.-12. in 15.-18. ure Telefon: 719-890, 041/638-007 Naslednja številka bo izšla v petek, 17 julija 1997 SLAMNIK Ne pozabite! Zadnji rok za oddajo vaših prispevkov je 7 julij. SERVIS MALA LOKA 15, tel.: 061/ 16 12 164 MEHANIKA, KLEPARSTVO, LICARSTVO, PRODAJA AVTOMOBILOV in REZERVNIH DELOV delovni čas NON STOP 8.-18. sobota 9.-13. ure SALON tel.: 061/714 -812; 041 /668-804 Ljubljanska c. 111, DOMŽALE PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO, POSREDNIŠKA PRODAJA delovni čas: 9.-13. ter 14.-18. ure sobota: 9.-13. ure iiir 1.1 sii o »OPUST ZA VSE IVERICE, IVERALE, VEZANE PLOŠČE, LESONITE IN MEDIAPANE...,KI VAM JIH V NAŠI TRGOVINI LAHKO ODREŽEMO PO MERI. ČE še ne veste KJE odrežejo po meri Vam POLIČKO, KJE dobite leseno HIŠICO za ptiiko, KJE vas talne in stenske čakajo OBLOGE, LETVE, PULTI in sploh VSE iz zaloge in KJE se z nakupom PRIVARČUJE in KJE strokovno Vam SVETUJE • • potem shranite tale list, ki popelje k NAM Vas na obiski NAJBOLJŠI - SLOVENIJALES Domžale, tel.: 061 - 714 710, Antona Skoka 20/a odprto od 7" do I9h. sobota od 7" do 13n. podjetja, obrtniki, organizacije BLIŽA SE POLETJE, ČAS DOPUSTOV IN POGOSTIH ODSOTNOSTI Z DELA. ZAKAJ NE BI ZAČASNO ZAPOSLILI JSTUDENTE IN DIJAKE??? • Imamo obsežno O iskalcev dela z najrazličnejšimi znanji in sposobnosti mi. Hitra napotitev in preprosto zaposlovanje. • *v'* -J I * Dijaki in študentje so z davčnega vidika najCenejSI UGiaVCI " njihovo delo ni obdavčeno! Račun je vaš 100% strošek. Potrebe po delu nam lahko sporočite l Ljubljanska 70, nasprot.blagovr^eVele^l Mali oglasi SLAMNIK PESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, tuš kabine, v različnih barvah in izvedbah. Izdelava, montaža, servis. Tel.: 713-310. SERVIS šivalni stroj, Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Telefon: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. IŠČEM mlajšo upokojenko za voZnjo 3-krat tedensko. Telefon: 714-355. POCENI prodam skoraj novo vlečno kljuko za Fiat Tempra. Tel.: 719-780. AHAČIČ JLJUJML SERVIS PPMHLTIM TRGOVINA prodajalna izdelkov Domžale, Prešernova 1/a, tel. 061/722 107 "it. : l POSEBNO UGODNE CENE: J _ ^^^M^^^^^^Š^Ml. pralni stroji, sušilci perila. ^JKlMBBRr pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zmrzovalne ^■mBRSIBL omare in skrinje... ^^^^^^^ • mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesalci, likalniki, mešalci...) ..ukfiLOV ZA NAKUP 4d*k Brezplačna dostava. ftM nnronio ^Oi Mož"05' nakupa na več obrokov! 3™>©njC VJT oupira od 8. do 19. m. oo sobotah od J do M m VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, Radomjje REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO ČISTILKO IZ OBMOČJA DOMŽAL. ČISTOČA, d.o.o., tel.: 715-710. DAEVVOOI MALA LOKA 15, A> DOMŽALE, tel.: 061 /16-12-164 O MEHANIKA, KLEPARSTVO, LICARSTVO, PRODAJA AVTOMOBILOV in REZERVNIH DELOV VSE NA ENEM MESTU KORISTITE NASE UGODNOSTI NOVA ASTRA opel v Domžalah - avtotehna WUs in KOSEC d.o.o. Salon: Ljubljanska 110. Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T + 5% do 4 let OPEL^ KAKOVOST JE PRAVICA IN NE PRIVILEGIJ! CESMIN KA - trgovina za mlade Domžale, Ljubljanska 85, tel.: 061/719 - 290 Moderne jfBl. 4tfH^ jlML Hladilna torba 25 I