Poštnina plačana v goiotkil ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cena 2 Ji« DRUŽINSKI TEDNIK Nikoli ne bo imel pravih prijateljev, kdor se boji nakopati si sovražnike. Willt»m Hazlitl, angleški kritik (1778—1830) Leto X. Ljubljana, 19. maja 1938. štev. 20. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak tatrtak. Uredništva la uprava a Ljubljani, Cra*orHč«va ul. 27/111. Telefon It. K-St. Poštni prodal it. MS. Račun Poltna hranilnica v Ljubljani It. 1I.IM. — NAROČNINA: aa »/« leta N din, >/, leta 4« din, ‘h leta n din. V Italiji na lete 40 lir, * Franclji SO frankov, v Ameriki 2‘/s dolarja. Naročnine Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefranklranlh dopisov ne »prejemamo, za odgovore Je priložiti za S dinarje znamk, — CEHA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enestolplna petitna vrstiea ali njen prostor (viiina S milimetra In Širina ss milimetrov) din T*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstiea din 4*50. — N e 11 e e: — vsaka beseda din 2'— Mali oglasi: vsaka beseda din 0’S4. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Danes: Demonska Nataša in štirje ruski Častniki (Gl. str. 3) DOBER NASTOP Nekateri ljudje nosijo s seboj posebno ozračje, neki fluid, ki ga širijo okoli sebe, da jim nehote ustrežen. Povsod so priljubljeni, povsod najdejo dovolj prijateljev. Vsa vrata se jim odpirajo in zajamčen jim je uspeh v družbi in v službi, čeprav niso nič bolj nadarjeni od manj srečnih sovrstnikov, ki jih, kakor vse kaže, usoda zapostavlja. Odkod ta razlika? Zares le usoda? Ne, razlika je v vedenju in nastopu! Medtem ko so prvi uglajenega, neprisiljenega vedenja in brezhibne zunanjosti, so dragi robati, neokretni, zanemarjeni. Neki ravnatelj, ki je iskal tajnika, je dejal: «Posnam ljudi že po zunanjosti, koliko so vredni. Neprisiljena drža, okus v obleki, izbranost v vedenju izdajajo že na prvi pogled tudi del notranjosti. Človek negotovih kretenj jc nesamostojen slabič:». Morda je le imel ravnatelj prav! Svojega tajnika je po teh načelih gotovo pravilno izbral. Vsekakor je res, da ne smemo polagati važnosti le na notranjost, na golo znanje. Vzvišeni ideali, čisto, resno življenje, umsko bogastvo se ne sklada prav preveč z zunanjo nemarnostjo in mlahavostjo. Lepi vsebini mora vselej ustrezati tudi lepa posoda, sicer se lahko zgodi, da nas čisto napačno presodijo. Zanemarjena vnanjost izdaja če*• sto duševne pomanjkljivosti, na primer pomanjkanje smisla za red, disciplino in okus — same stvari, lei jih danes poleg znanja zahtevajo. Seveda pa lahko pretirana zunanjost zbudi v nas misel na lepo posodo brez vsebine. Kričava zunanjost, bahava puhloglavost! Rimljani so bili umetniki kultiviranja svojrj zunanjosti, lutkar je- bilo tudi vse njihovo življenje prefinjeno. Žal le, da so jeli prvo pretiravati, kar je pospešilo njihov konec. Za uspeh v življenju je tedaj nujno potreben tudi pravilen in zanesljiv nastop. To zanesljivost dosežemo, če se držimo vsaj treh glavnih smernic: 1. PRAVILNA DRŽA TELESA. Kdor bo prišel s suženjskim nastopom, bo tudi veljal za sužnja in njegove besede bržkone ne bodo dosti drugačne od drže. Le poglejte vojake, kako strumno korakajo! Kur vojaška disciplina premore, to premore tudi vsak posameznik s športom in telovadbo. Lepa drža, pravilne, neprisiljene kretnje nam dado tudi tisto notranjo samozavest, ki nam je potrebna ob vsakem nastopit. -2. OKUSNA OBLEKA. Zuun je pregovor: Obleka dela človeka. Kakor v vsakem pregovoru, ki je nastal po stoletnih izkušnjah med ljudstvom, tako je tudi v tem zrno resnice. V čisti obleki, čistem perilu se počuti človt k docela drugačnega kakor v stari obrabljeni obleki in po-švedranih čevljih. Še delavec je veselejši in neskrbnejši v svoji praznični obleki; tako se mu zdi, kakor da je z delovno obleko odložil tudi del svoje robatosti. Ni glavno, da je obleka ukrojena po najnovejši modi, tudi ni potrebno, da je iz dragega blaga, mora pa biti okusna- v kroju in barvi. Okus je nekaterim že prirojen, drugi si ga lahko privzgoje s pravilnim opazovanjem vsega tistega, kur splošno smatramo za lepo. To so umetnine priznanih umetnikov, okusne izložbe, skladnost barv v naravi itd. 3. VLJUDNOST. Preden razstavi umetnik svoje delo, mn da še poslednjo polituro. Tu omili ostrost poteze, tam spet zadrži prekričavo barvo s temnejšo, očesu prijetnejšo. In kar je za mrtvo umetnino tista poslednja dokončna uglajenost, ki nam da slutiti popolno harmoničnost vse umetnine, to je pri človeku vljudnost. Prava vljudnost poduhovi vso zunanjost. Vljudnosti pa se ne bomo naučili, če se ne bomo trajno vadili v tej lepi umetnosti. Kdor je v domačem krogu brezobziren sebič-než, tudi proti tujcu ne bo poznal tiste vljudnosti, ki prihaja resnično iz duše. Ali bo prišel v zadrego, ali bo pa — osladno sladak. Predvsem je pa seveda potrebna prava vsebina, kajti brez nje tudi posoda ne more imeti trajne vrednosti. Kdor bo pravilno strnil, olmje, bo tudi povsod žel več uspehov Ica-kor oni, ki misli, da je dovolj notranja vrednost. Že res, toda na prvi pogled ni mogoče pogledati takoj v dušo in srce. Gorenjka. RAZGLED PO SVETU DVOJNI POGREB V ŽENEVI Angleži pokopali Abesinijo In republikansko Španijo... ...In Izkopali Jamo Zvezi narodov V Ljubljani, 18. maja. G. Hitler je dal Rimu slovo, razkošnih revij in parad je konec, večno mesto dobiva spet svojo prejšnjo podobo. In življenje teče dalje... Tudi v Ženevi teče življenje dalje, čeprav tam niso imeli bučnih veselic ne blestečih parad, ampak samo... pogreb. Pokopali so dve siroti, ki nista zmogli za zdravnika in zdravila, da bi si obvarovali življenje: Abesinijo in republikansko Španijo. Pokopala sta ju Albion in Marianne, a lord Halifax in monsieur Bonnet sta obenem nehote izkopala jamo tudi svojemu otroku, Zvezi narodov. In življenje bo teklo dalje. Samo ne vprašajmo, kako. * Kajti če bi vprašali, bi se spodobilo, da bi dobili odgovor. In če bi bil odgovor odkrit in pošten, bi se morali zgroziti ob njem. Kri nedolžnih kriči po maščevanju. Ali ni mar kri Abesincev po nedolžnem prelita? Ne zagovarjajte se, da so barbari, da hodijo bosi, da imajo debele ustnice in žimaste lase in da je gobavost pri njih doma; vse to vemo tudi mi, in tudi to, da si ni njihov xesar, dokler je še prestoloval v Adis-Abebi, nič kaj prida prizadeval, da bi jih sciviliziral in približal nam, kulturnim zahodnjakom. Toda Abesinci so kljub temu imeli pravico, izveličati se po svojih običajih. Kakor so resda tudi Italijani imeli - svojo življenjsko pravico, iskati prostora v Afriki, če ga jim je v Evropi primanjkovalo. Samo... Samo — če bi Angleži ne bili vtikali svojih prstov v to zadevo! In če ne bi bil Laval sklepal svoje skrivnostne kupčije z Mussolinijem, kupčije, ki ni njegovi domovini nobene koristi prinesla, zato pa škode toliko več. Haile Selasi bi se bil že kako pogodil z Italijani, če mu ne bi bili Angleži prišepetavali, naj ne odneha. Danes je Haile cesar brez dežele, njegova razdejana domovina se vije v krčih — Angleži pa v Ženevi predlagajo, naj vsaka država jjo lastni uvidevnosti prizna ali ne prizna, da samostojne Abesinije ni več. Abesinska kri je tekla po krivdi Angležev, in nanje in na njihovega otroka bo ta kri prišla: iz te krvi je pognala kal smrtonosne bolezni, ki bo pokopala Zvezo narodov, organ in orodje zahodnih velesil. In ali se mar tudi španska kri ne pretaka jk» nedolžnem? španska državljanska vojna naj bi likvidirala notranje španske napetosti. Pustimo ob strani danes že bolj ali manj neizpodbitno resnico, da general Franco r>i zgolj Abesinsld cesar Haile Selasi je sam prišel v Ženevo zagovarjat tezo svobodne Abesinije. ne zgolj z lastnimi močmi sprožil Julija 1936. plazu, Id stane nesrečno Španijo toliko krvi. Vprašajmo samo: ali sta Anglija in Francija kot tisti državi, v katerih imenu Zveza narodov v Ženevi vedri in oblači — ali sta ti dve državi vse storili, da se bratomorna vojna čim prej konča? Odgovor je celo za političnega slepca jasen in nedvoumen: Ne! Z vsemi evropskimi desničarji vred smo prepričani, da Franclja sama ni smela aktivno seči čez Pireneje, ker bi tisti mah j>očila nova evropska vojna. Toda vsi demokrati sveta so naših misli, če pribijemo: Velika Britanija je vsem francoskim vladam metala polena pod noge, ko so hotele odločno presekati gordijski vozel vmešavanja v špansko vojno. Angleški lordi, ki zajemajo svojo svetovnopolitično modrost iz starostno oslabelih uvodnikov častitljivega »Timesa«, so se bali, da PRIDE Sof> bo Španija tisti mah boljševiška, ko zmaga valencijska vlada. Angleški lordi — to je z drugimi besedami, sedanja britanska vlada — so zato posredno in neposredno podpirali španske nacionaliste — vse dotlej, dokler se ni sredi prejšnjega meseca Chamberlain pobotal z Mussolinijem. Takrat je kazalo, da bo španske vojne vsak čas konec in da je Francova zmaga pred vrati, zato je svet nekam molče vzel na znanje angleško gesto, ki je napravila križ čez španske republikance. Toda republikanci se še zmerom žilavo upirajo in Franco še zdaleč ni zmagal; kljub temu Angleži vztrajajo na tem, da je bolnik mrtev, in ga hite pokopavati. Zato da se ne zamerijo Mussoliniju... V Ženevi je španski zunanji minister Del Vayo zahteval za republikance nič več in nič manj kakor isto merilo, ki ga velesile priznavajo Francu. Lord Halifax ga je živčno zavrnil, češ da si Velika Britanija ne da ničesar očitati zastran svoje španske politike. Lord Halifax je v imenu demokratske Anglije povedal republikanski Španiji in preko nje vsem malim narodom, da so za Angleže dobri samo dotlej, dokler hodijo zanje po kostanj v žerjavico. Republikanska Španija je levičarska, res; in čim dalje traja vojna, tem večja postaja nevarnost, da zavije — prepuščena pod silo razmer sama sebi in sovjetski Rusiji — v skrajni ekstrem. Toda kljub temu in kljub vsemu je danes še članica ženevske ustanove in v Ženevi Je prosila samo svoje pravice, ničesar drugega. Gospod Halifax se je postavil na stališče realnosti, ko je del Vaya zavrnil. Kot Anglež je imel prav, kot businessman takisto. Toda gosjx>d Halifax je nekaj pozabil: da ideje prej ali slej zmagajo nad materialno realnostjo. Zato Angleži niso prav storili, ko so Španijo na tak način zatajili; prav tako kakor abesinska bo tudi španska kri prišla nanje in na njihovega ženevskega otroka. Zveza narodov je na videz srečno prestala svoje 101. zasedanje. Navidez je volk ostal sit in koza cela: italijanski želji je ustreženo, zraven je pa Abesinija še zmerom članica ZN. Toda takšen je samo videz; Abe-siniji ni več rešitve in njen konec je samo vprašanje časa. Isto je, kakor vse kaže, tudi pri republikanski šjja-niji. Oboje bo nekoč ravno Angležem najbolj narobe hodilo. Tako je, če se velik narod šele p>o polomu sankcij spomni, da gre v politiki realnost pred ideali. Observer tedna rani. UicihUi L L ■du; top. SREČA IN DOLŽNOST »Trdno vero imam, da se nismo rodili zato, da bomo srečni, ampak zato, da storimo svojo dolžnost...« (Iz Hitlerjevega citata, objavljenega kot motto prigodnemu članku za materinski dan v nedeljski »Tagos-posti«.) Tipična nemška filozofija: mrka, brez trohice življenjske vedrine. In zraven problematična: ali res izpolnitev dolžnosti izključuje srečo? Pri etično visoko stoječem človeku gotovo ne; narobe! A tudi pri vsakem drugem človeku gresta sreča in dolžnost lahko vštric, če se že nočeta pokrivati. Hvala Bogu, da jo tako — drugače napišimo rajši danes testament kakor jutri. Qu. NOMEN EST OMEN V Pragi je bilo, kjer sem prvič slišal francosko besedno igro, da pravo ime predsednika britanske vlade ni Chamberlain (izgovori: čent-berlen) temveč J'aime Berlin (izgovori: žemberlen; t. j. ljubim Berlin), (Iz članka »Češki dnevnik* v londonski reviji »Nevv Statcsman and Nation«.) KISLO GROZDJE Ravnatelj za prehrano nemškega naroda, g. Ileck je izjavil, da bo nemška vlada v kratkem prepovedala peko belega kruha, češ da je prav tako kakor meso — človeku škodljiv. Enako piše tudi Goebbelsov »An-griff*. MATI Iz Ottawe (Kanada): Mrs. George NVashingtonova je imela štiri sinove. Tri je izgubila v svetovni vojni. Četrti jc šel kot prostovoljec na špansko, k vladnim. Te dni je mati dobila obvestilo, da je padel. (»Prager Tagblatti), JELUŠIČ — JELUSICH Praški tednik »Die neue \Veltbiih-ne« priobčuje odprto pismo avtorj(it »Cezarja«, sinu slovanskih staršev, današnjemu velenemcu Mirku Jelu-sichu: Porabili ste gleichschaltanje dunajskega Burgtheatra, da ste na hitro roko postali ravnatelj tega uglednega zavoda. Od dunajskega tisl;a ste si dali potrdili, da jc bila vaša. mati sudetska Nemka in da vas je — v nasprotju z volj6 vašega očeta, Hrvata — vzgojita kot polnokrvnega in čistega Nemca. Pa vi tako. Vaša mati je bila Čehinja, vi ste se pa z istim navdušenjem, s katerim bi danes hoteli biti Nemec, izrekali zdaj za hrvatsko zdaj za češko narodnost — kakor so pač zahtevale vaše poslovne koristi. Ko ste hoteli spraviti neko svojo dramo na praški češki oder, ste se znali do upravnika gledališča obrniti v češkem jeziku, poudarjajoč svojo in svoje matere češko narodnost in trkajoč se na prsi, da ste Čeh. In ko je leta 1931. Zagreb pripravljal v hrvaščini vaš roman »Cezar«, ste pisali založništvu, lastnoročno pismo v hrvaščini... NAPREDEK V dobi, ko se nacionalizem izprija preko rasizma v golo plemenstvo (tribalism), se pa? ne more več imenovati v isti sapi s človeškim napredkom. (Londonski New Statesman and Nation v članku o Henleinovcm kar-lovarskem govoru.) TEMPORA MUTANTUR... V Dresdnu na Nemškem so še do nedavnega imeli Habsburško cesto. Zdaj so jo prekrstili v Planettovo. (Planetta je bil tisti, ki je leta 1934. ubil avstrijskega kanclerja DollfuOa.) KDO JE EINSTEIN? »Einsteina so nam sleparsko predstavili kot genija. Dejansko je dekla-siran starinar, ki je zdrsnil v relativnostno teorijo.« (»Frane nzeitung«, Berlin) PAMETNA POLITIKA Dobri poznavalci Dalj njega vzhoda trde, da je Nemčija pri izbruhu ki-tajsko-japonske vojne zaigrala svojo največjo svetovnopolitično šanso. Ti ljudje menijo, da bi si bila Nemčija z odkritim podpiranjem Kitajcev znala pridobiti — čeprav v drugačni obliki — vodilno in zaupno mesto, precej podobno vlogi, ki jo Velika Britanija danes igra v Indiji. (»Welttvoche«, CurihJ j LJ ROSI M pol litra mleka,* sem I-* stopila ondan v neko ljubljansko mlekarno. t Mleka pa nimamo, posebno ne na litre,« mi je vljudno pojasnila lastnica mlekarne. Nekam nenavaden se mi je zdel ta odgovor, a morala sem verjeti in ni mi kazalo drugega, ko da sem jo mahnila v drugo mlekarno. Tamkaj se mi ni godilo nič bolje in ravno tako tudi ne v tretji in četrti mlekarni; šele v peti mlekarni sem na srečo dobila pol litra mleka. Na moje začudenje, kako to, da v \Ljubljani ne dobiš mleka, so mi lastniki in lastnice mlekarn takole odgovorili: »Letos popijo Ljubljančani ■še enkrat toliko mleka kakor lani, zato nam ga primanjkuje na vseh koncih in krajih.« ,Menda vendar ne kanijo Ljubljančani cviček zamenjati z mlekomV sem pomislila, ,ali pa — to se mi je zdelo verjetnejše — roma naše mleko čez mejo, tja, kjer je stiska za mleko in maslo tako zelo huda...' Kronistka Polsiicni deden Turški ministrski predsednik Dže-lal Bajar in zunanji minister dr. Ruždi Aras sta bila za obiska v Beogradu tudi v avdijenci pri knezu namestniku. — Bolgarski letalci, ki so uvedli letalski promet na novi progi Beograd—Sofija, so se ustavili tudi na Oplencu in počastili spomin kralja Aleksandra, na Avali so pa na spomenik Neznanega, junaka položili venec. — Egiptovski princ Mahmed Ab-del Munein se je s princesama Zej-napo Mazurkano in Hadidžo Abas Jiaiimo tri dni mudil na Bledu. — Češkoslovaški namestnik zunanjega ministra dr. Bohdan Pavlu se je na povratku iz Splita v Zagreb smrtno ponesrečil pri Bosenskem Novem. Avtomobil mu je padel v reko Sano. Pavlu in njegova služkinja sta utonila, njegova žena se je pa rešila. — Nj. Vis. kneginja Olga je darovala Rdečemu križu 10.000 dinarjev in tako postala podporna članica društva. •— Predsednika vlade dr. Stojadino-viča je švedski kralj odlikoval z najvišjo stopnjo švedskega reda'Severne zvezde. Angleški zunanji minister lord Hali-fax je na 101. zasedanju sveta Zveze narodov dejal, da pomeni angleško-italijanski sporazum nov važen korak v pomirjenju Evrope. — Po poročilih kitajskega generalnega štaba so Japonci izgubili doslej že okoli 400.000 vojakov. — Švica je izposlovala od Zveze narodov priznanje popolne nevtralizacije. Zdaj je oproščena ne samo vojaških ampak tudi gospodarskih in l finančnih sankcij. — V Riu de Ja-neiru (Brazilija) so desničarski radi-ikalni elementi skušali izvesti prevrat, a se jim je poskus izjalovil. — Poljski Ukrajinci zahtevajo avtonomijo in bodo svoje zahteve v juniju predložili parlamentu. Ni pričakovati, da bi parlament njihovim zahtevam ugodil. — Portugalska vlada je priznala Francovo vlado kot edino zakonito oblast ina španskem. — Madžarski ministrski ipredsednik Daranyi je odstopil. Novo ■vlado je sestavil Imredy brez pristašev pok. Gombosa, bivšega predsednika vlade. — Belgijska vlada je odstopila. Novo vlado je sestavil dosedanji ■sunanji minister, socialist Spaak. — [Nemški maršal Goring je na po tov a-Biju po Avstriji prisostvoval v Linzu blagoslovitvi temeljnega kamna za Biovo veliko železarno. — Henlein, vodja sudetskih Nemcev, je nepričakovano prišel v London, kjer so mu svetovali zmernost v zahtevah in miren sporazum s Cehi. — Mehika je earadi angleških zahtev v zvezi z razlastitvijo petrolejskih vrelcev tujih družb prekinila diplomatsko razmerje r Anglijo. — Angleški letalski minister lord Swinton je zaradi javne kritike letalskega oboroževanja odstopil. Tudi minister za kolonije lord Har-lech je podal ostavko. — Japonske Sete beležijo ob lunghajski železnici važen uspeh. Kitajska vojska se poteši umika. — Na španskih bojiščih Se bijejo severovzhodno od Teruela srditi boji. Nacionalistične čete so zasedle važni križišči Cedrillas in Monte-ftgudo/— Romunski ministrski predsednik patriarh Miron bo 20. maja obiskal Varšavo, da vrne obisk mitro-politu Dioniziju, vrhovnemu poglavarju poljške pravoslavne cerkve. Kronika preteklega tedna Drame in irageJijc i d Sošolci so v prepiru izbili oko-•letnemu Fricku Premku iz Grada pri featiji. Oletni Rudi Učakar je vrgel »anj koničasto preklo, a le-ta je priletela tako nesrečno, da se je nesreč-piemu fantiču zabodla v oko. Zdrav-jnik je takoj odredil prevoz v bol-iBišnico, a že na postaji se je otroku »ko izlilo. Deček se zdaj zdravi v 'ljubljanski bolnišnici. d Zaradi nesrečne ljubezni je sko-ttil v Savo s smledniškega mosta pri Kranju 261etni krošnjar Jože Matič Sz Sinja. Fant si je v desetih letih prihranil okoli 30.000 dinarjev in si je hotel z dekletom ustvariti dom, tedaj je pa zvedel, da se je dekle po- ročilo z drugim. To ga je tako potrlo, da je sklenil dati življenju slovo. d Duševno obremenjen sin je s sekiro razmesaril mater in očeta v Tetovu (Srbija). Slavko Bogojevič je že pred 12 leti živčno zbolel, a starši so ga kljub temu, da je bil večkrat zmeden, imeli doma. Ondan mu je sosed ustrelil njegovo ljubljenko mačko. To ga je tako potrlo, da ji je na postelji lepo postlal in je tri dni in noči neprestano bdel kraj nje. Ko se je mačje truplo začelo razkrajati in se je po sobi širil neznosen smrad, se je oče ponoči splazil v sinovo spalnico in hotel mrhovino odnesti, sin se je pa v tem zbudil in ko oče na njegovo prošnjo živali ni hotel pustiti, je pograbil sekiro in dvakrat z vso silo zamahnil po očetovi glavi. Ko je prihitela očetu na pomoč mati, je zamahnil še po njej. Nesrečne starše so takoj prepeljali nevarno ranjene v bolnišnico, podivjanega sina so pa zvezali in ga prepeljali v umobol-nišnico. MaS napredek n Novo pohorsko cesto Reka—Pohorski dom so te dni po ogledu uradne komisije banske uprave izročili prometu. n Zlatnik rimskega cesarja. Hono-rija so našli na neki njivi v Gorišnici pri sv. Marjeti niže Ptuja. Novec je zelo dobro ohranjen in ima na eni strani proti desni obrnjeno poprsje rimskega cesarja Honorija z napisom D. N. HONORIVS P. F. AVG., na •drugi strani pa kaže cesarja, stoječega z levo nogo na ujetniku. n Spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju so te dni slovesno odkrili v St. Juriju ob Ščavnici. K slovesnosti se je zbrala ogromna množica od blizu in daleč. n Poštarski dom na Pohorju bodo v kratkem dogradili. V domu bo 16 sob s 30 pos.teljami. Poštarji bodo lahko že letos letovali pod lastno streho na svežem pohorskem zraku. Nesreče č Drobec železa je padel v oko 21-letnemu kovačevemu sinu Janku Lotriču iz Bukovice v Selški dolini. Fant je v kovačnici pomagal očetu. Zeležb mu je presekalo zenico. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. č Okrepčan z dobro kapljico se je 691etni posestnik Martin Razbornik iz škalskih Cirkovcev pri Velenju vračal s parom volov domov. Spotoma je padel v potok. Mož je utonil in so ga mrtvega našli pri nekem mlinu. č Z motociklom sc je zaletel v kamniški vlak 271etni trgovski sotrudnik Vladislav Jamar iz Poljan nad Škofjo Loko. Pri padcu si je zlomil nogo in si nakopal precej nevarnih ran po glavi. Reševalci so ga prepeljali v Šlajmerjev dom v Ljubljano. č Žrtev neprevidnega ravna« ja z bencinom je postal posestnik Mrak iz Košce, hribovskega naselja blizu Zagorja. Mož je bil v Zagorju kupil za domače steklenico bencina in si je blizu doma hotel prižgati smotko. Medtem mu je steklenica padla na tla in se razbila, Mrak se je pa pri tem polil z bencinom. Ogenj je z vžigalice švignil na polito obleko in mu jo vžgal. Gospodar je začel obupno kričati na pomoč. Sosedi so mu za silo ublažili bolečine z domačimi zdravili, vendar je dobil Mrak tako nevarne opekline, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. č Smrtno se je ponesrečil na Klancu pri Kranju 471etni hlapec Lojze Fen-de, uslužben nri nrwvis,, Hlapei Stal j< stopil gnila ! obok, 1 Po 15 dihnil. č Ko hlapca Kočevji tranje ljubljan bam kr č šes čil don venskih dva sf igrala •tako h samo t cenijo delno č B priletr Žganj ček i mozgi peljal č I poses benc sta i not ra v lju č l v teki težo odra, štirje hujše rane je pa odnesel delavec Mesarič; padajoči tram ga je namreč udaril po glavi. Zdravi se v celjski bolnišnici. č Stara granata je eksplodirala v vasi Magarevu pri Bitolju (Južna Srbija). Našla sta jo dva kmetska fanta in sta Jo po vsaki ceni hotela razbiti. Pri tem nevarnem delu Je pa granata eksplodirala in je oba fanta ubila, tretjega pa, ki je bil v bližini, je nevarno ranila, da so ga morali nezavestnega prepeljati v bitoljsko bolnišnico. Nevsakdanjosti * 200 tisočakov je priberačil Anton Mohorko, ki je pred kratkim umrl v mariborski splošni bolnišnici. Denar so našli v njegovi obleki. Dognali so, da je bil pokojnik zelo skop in si svoj živ dan ničesar ni privoščil, še jed je priberačil. * Pozor! Pozor! Pozor! Danes prinašamo v drugič oglas nagradnega tekmovanja za Radion. Kdor se želi tega tekmovanja udeležiti, mora izrezati celo stran in j<5 poslati na naslov: Jugoslovansko d. d. Schicht-Lever, oddelek reklama, Osijek. Vse naše naročnike, čitatelje in njihove prijatelje opozarjamo, da imamo zanje na zalogi še takšne oglase in jim jih radi brezplačno pošljemo, kolikor jih potrebujejo, če bi se hoteli udeležiti nagradnega tekmovanja za Radion. Naročite jih l^hko po dopisnici pri upravi »Družinskega tednika«, poštni predal 345, Ljubljana, ali pa pridite sami ponje. Morebiti čaka sreča prairNas, zato ne odlašajte in pišite še danes po odtis oglasa nagradnega tekmovanja za Radion! Ne zamudite lepe priložnosti! * Prvega divjega petelina je letos ustrelil na Menini profesor Matija Trobej. Tehta več ko 4 kg. * Vse je pripravila za svoj pogreb mizarjeva vdova Marija Piškoričeva v Bjelovaru. Pri nekem mizarskem mojstru je naročila krsto, doma je pa vse uredila in pripravila celo umivalnik s svežo brisačo za zdravnika. Policija jo je našla v njenem stanovanju obešeno. Nesrečna vdova je živela v dobrih razmerah. * Petkrat zapored je rodila dvojčke žena revnega delavca Ibrahima šahi-begoviča iz Sarajeva. Tri hčerke ji žive, dve sta pa umrli. Razen teh otrok jih je revna žena rodila še pet. Osebne \cs4i o Poročili so se: V Bruci : zdravnik dr. Rajko Erlach in Marica Romanova. — V Gornji Radgoni: Anton Stranjšak, trgovec v Beliščih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, in Cira Ta-lanyjeva, gostilničarjeva hči. — V Hočah : inž. Pavel Ledenik iz Maribora in Rozika Frangošava iz Bohove. — V K r a n j u : Jože Jerine, ljubljanski občinski svetnik iz Dravelj, in Manica Hočevarjeva iz Zapog pri Smledniku. —-V Ljubljani: Drago Korošec, šolski upravitelj v Dobu, in Marija Plutova, šolska upraviteljica v Jurkloštru. — V Prevaljah: Jože Srebot in Franica Miillerjeva. — V Svečini : Miroslav Kert, trgovec iz črne, in Pepca Krenova; inž. Pavle Ferliče iz Maribora, in Rezika Krenova. — Novoporočencema iskreno čestitamo! t Umrli so: V Braslovčah: 851etna Uršula Robidova. — Na Črnučah pri Ljubljani: 741etni železniški čuvaj Vid Certanc. — V Gaberju: 691etni Leopold Heilgstein, .i.mojster v Westno- * " »n L o- Celju. Pred dnevi je hotel vlomiti v Kosijevo gostilno v Kosezah pri Ljubljani, a ga je gostilničar obstrelil v levo in desno roko. Vlomilec se ni upal v ljubljansko bolnišnico, ampak še je zatekel po pomoč v celjsko, kjer so pa prav kmalu ugotovili, da je ranjenec zasledovani Mate Radoševič iz Sinja. Prepeljali so ga v Ljubljano. Poskušeni vlom v Kosijevo gostilno je že priznal. p 15 dni strogega zapora in 120 dinarjev globe je dobila 291etna Terezija Zinkova iz Dobrove, ker je besedam »Zdrava in marljiva iz službe odpuščena« v poselski knjižici pripisala še »in poštena«. p Kravjega tatu so prijeli na Fali, kjer je imel skrito 2000 dinarjev vredno kravo, ki jo je bil ukradel posestniku Gašperju Bohaku v Slovenski Bistrici. Vekoslava Voršiča so orožniki oddali sodišču. p Z ukradenim motornim kolesom se je vozil in se z njim ponesrečil Anton Zalaznik iz Skornega pri To-polščici. Na poti iz Šoštanja proti domu je zavozil v kup gramoza in se prevrnil. Orožnikom je ponujal 200 dinarjev, če bi ne prijavili posestniku Rudolfu Mešiču, da se je vozil z njegovim motornim kolesom. p Zastavljalni listek je ukradel neznan tat neki gospe v Ljubljani in z njim dvignil precej zlatnine v vrednosti 2500 do 3000 dinarjev. p Na krivih potih je zalotila moža Živka Jankovičeva iz Požarevca. že po nekaj mesecev zakona je namreč njerf mož Milan začel zahajati k svoji prejšnji ljubici. Nekega dne ga je žena našla pri ljubici v postelji. V trenutni razjarjenosti je pograbila sekiro in ga ubila. Sodišče jo je oprostilo. p Denar za velikonočne obleke je pobral vnaprej krojač F. P. iz Slove-njega Gradca. Na veliko soboto je pa slepar na lepem zginil in vsi naročniki novih oblek so se obrisali pod nosom. Orožniki so ga kmalu našli, le oblek in denarja pri njem niso mogli najti. p Zaradi sleparij in tatvin so mariborski sodniki obsodili Zofijo Ratovo iz Krčevine na 7 mesecev strogega zapora in na 2 leti izgube častnih državljanskih pravic, njenega tovariša Stanka Novakovskega pa na 5 mesecev strogega zapora in na 2 leti izgube častnih pravic. p Tihotapca morfija, trgovca Ste-vana Kovjaniča iz Sremske Mitroviče, so prijele avstrijske oblasti in ga izročile naši obmejni policiji. Kovjanič je pretihotapil v Avstrijo 5 zavojev opijeve baze za izdelavo morfija. p Tri vagone so izropali na železniški postaji v Capragu neznani tatovi. Stražnik je v bližnjem gozdu našel po dolgem iskanju do polovice izpraznjeno vrečo sladkorja. V zvezi s tatvino so prijeli nekega 161etnega fanta in več njegovih pajdašev. p 12.000 dinarjev je zmanjkalo posestniku Štefanu Kacu iz Jareninskega dola pri št. liju. Mož je bil pred kratkim prodal svojo hranilno knjižico, glasečo se na 85.000 dinarjev za 65.000 dinarjev. Denar je hranil doma. Vsak dan sta z ženo hodila na delo in stanovanje skrbno zaklenila. Ondan je Kac odprl skrinjo in opazil, da mu je iz nje zmanjkalo 12.000 dinarjev. Sumijo, da je moral tat imeti ponarejene ključe. p Denarnica s 600 dinarji je izginila priletnemu možaku z dežele, ko je v mestu v družbi nekega dekleta popival v neki mariborski gostilni. Zadevo je prijavil policiji. Pri preiskavi so prijeli žensko, ki je z okradenim možem popivala, njen prijatelj je pa navalil na delavca, ki je stražnika nanjo opozoril, in ga tako ob--»»lai s nestmi do obrazu, da moral i de-■ežja. ia iz mu nte, cev je to-te-se. je ki 5a a, o. i- l- v i- oIsluap |e posebna prednost odvajalnega sredslva DarmoL Vrhu lega deluje milo in brez bolefia Zalo uživajo odrasli in olroci radi Darmol »i VISSSA Darmol dobite v vsaki lekarni p Mladoletne vlomilce so prijeli litijski orožniki. Fantje so se domenili, da bodo vlamljali po Litiji, da bi prišli do denarja. Priznali so tatvino pri Groznikovih in pri Uršičevih, kjer so ukradli 700 dinarjev. Večkrat so vlomili tudi v barako kramarice Humarjeve in ji pokradli slaščic in denarja. Vitrihe so mladi vlomilci izdelovali sami. Vlomilce so spravili za zapahe. — Orožniki z Vač so prijeli nevarnega vlomilca 251etnega Karla Jekoša, doma iz Lok pri Zidanem mostu. Vdrl je v vasi Vrhu nad Kandršami v hišo neke vdove. Zenska je začela klicati na pomoč, prihiteli so sosedje in vlomilca prijeli, a njegov pajdaš jo je še o pravem času odkuril. Jekoš je priznal več vlomov. Orožniki so ga odpravili v Zagreb, kjer ima njegova vlomilska družba celo skladišče ukradenih stvari. p Da bi verjeli v njegovo nedolžnost, je pojedel v zaporu dve žiici in napisal policijskemu komisarju poslovilno pismo mesarski pomočnik A. T. na Jesenicah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, od tod je pa že po nekaj dneh ušel in so ga šele pred kratkim prijeli. Fant ima na vesti več tatvin. Izročili so ga sodišču. p Velike poneverbe so odkrili v davčni upravi v Sremski Mitroviči. Zato so blagajnika Milana Boškoviča obsodili na 8 let ječe, a Stevana Miloševiča, šefa davčne uprave, so oprostili. Mož pa ni imel miru in ondan se je ustrelil. p Žerjavico sta položila za vrat spečemu tovarišu Karlu Vaupotiču v Bodislavcih 211etni posestniški sin France šrol in 291etni delavec Josip Vrbnjak. Vaupotiča so morali zaradi nevarnih opeklin prepeljati v bolnišnico. Te dni je mariborsko sodišče obsodilo Vrbnjaka na 4 mesece strogega zapora, šrola pa na 3 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta. Razno r V dalmatinskih cementnih tovarnah je na lepem nastal zastoj. V skladiščih imajo več ko 100.000 ton cementa, pripravljenega za izvoz. Le-ta je pa zelo nazadoval in znaša zdaj kvečjemu 13.000 do 15.000 ton naf mesec. r Hranilne vloge pri slovenskih hranilnicah neprestano naraščajo. Skupno število vlagateljev je znašalo v marcu 134.960, prirastek vlog je pa znašal 11’6 milijona dinarjev. r Neznanega mrliča je naplavila Mura v Hrastju pri Čukovi žagi. Na neznančevo truplo je naletela neka ženska, ki je tam okoli nabirala suhljad. Komisija je ugotovila, da je neznanec okoli 45 let star in najbrže ni naš državljan. Praske po telesu so povzročile veje in skalovje, ki se je truplo obnje zadevalo. Utopljenca so pokopali na kapelskem pokopališču. r Davčni dohodki v letu 1937./38. so znatno narasli. V zadnjih letih so najbolj poskočili carinski dohodki. r Hotelski sluga Lojze Božič in sobarica Herta Gotzhaberjeva sta se že vrnila v Ptuj in pojasnila svoje izginotje. Sluga je namreč gospo Us-sarjevo razumel, naj ji prtljago odpelje na njeno posestvo v Zavrč. Ko je zvedel, da njega in sobarico iščejo, se je brž vrnil v Ptuj in zadevo pojasnil. r Državni dohodki od neposrednih in posrednih davkov in monopolov so v primeri s prejšnjim letom poskočili za 968 milijonov dinarjev, v zadnjih letih pa za 1314 milijonov dinarjev. r Število vlagateljev pri Poštni hranilnici je v aprilu poskočilo za 4623, vloge so pa konec meseca znašale 1354'4 milijona dinarjev, število čekovnih računov je naraslo za 899. S »Hamletom« je ugnal sodnika (n) London, maja. Pred policijskim sodiščem v Clervenwellu se je morala te dni zagovarjati neka uboga para zaradi neznatnega prestopka. Lepega večera je pred nekim londonskim gledališčem čakala množica ljudi, da se bo odprlo blagajniško okence; neki možak, ne bodi len, je poprosil zdaj enega zdaj drugega ča-kalca za kakšen penny, pri tem ga je pa na lepem opazilo oko postave. Bilo je po njem. »Prosjačenje je prepovedano,« je strogo rekel sodnik. »Morda res, a jaz nisem prosjačil,« se je postavil za svojo pravico obtoženec. »Deklamiral sem izvrstne stihe in ljudje so mi samo plačevali užitek, ki so ga imeli pri poslušanju.« »Kakšne stihe ste pa deklamirali?« je vprašal radovedno sodnik. »,Hamleta*; saj znam celo dramo na pamet.« In obtoženec je pričel s pravim teatrskim zanosom citirati nesmrtne Shakespearove stihe. »Res, to je Shakespeare,« se je naposled vdal sodnik in nenavadnega obtoženca oprostil. Demonska zločinstva lepe Nataše Dekle, ki je oropalo čast štirim častnikom (nK-i) Sydney, maja. V avstralskem mestu Dalbyju pri Brisbanu je te dni neki neznanec ustrelil ženo upokojenega krmarja Magneta Habta. Zločin bi bil najbrže ostal nepojasnjen, da se ni morilec — nekdanji ruski častnik Versenov — sam javil sodišča. Izkazalo se je, da je ta umor samo sklepni člen v verigi romantičnih zločinov in umorov, ki jo je pred 24 leti začela neka mlada, ekscentrična lepotica. Nekaj mesecev pred začetkom svetovne vojne se je odigrala v Moskvi pretresljiva častniška tragedija. V razkošnem stanovanju častnika Versenova so našli mrtve tri ruske častnike: Paitkova, Sikerja in Jusova. Po divjem, razbrzdanem večeru pri Ver-senovu, ko je kipeče vino teklo v potokih, je gostitelj postrelil svoje goste in tovariše. Tako vsaj je tedaj zatrjeval častnik Versenov preiskovalnemu sodniku. Kot vzrok svojega strahotnega dejanja je navedel ljubosumnost. »Hoteli so mi odtujiti prijateljico Natašo,« je venomer zatrjeval Versenov V preiskovalnem zaporu. Muhe prenapete lepotice Sprva so častnikovi izpovedi verjeli. Kmalu je pa sum padel tudi na njegovo ljubico, lepo, mlado 221etno Natašo Nitarovno. Aretirali so jo in jo strogo zaslišali. Dekle je dolgo tajilo, naposled se je pa le omehčala. Povedala je pa tako strahotno zgodbo, da je celo marsikaj vajenim policijskim uradnikom oledenela kri v žilah. Nataša je dejala, da jo je posebno veselilo gledati, kako se mladi, krepki bloški potegujejo za njeno ljubezen in bore za svoje življenje. Zato je pregovorila svojega prijatelja Versenova, da je izzval svoje tovariše na boj s samokresi. Dekle je vedelo, da bo vse-kako zmagal njen ljubimec, kajti v streljanju se nihče ni mogel meriti z njim. Lepo Natašo so kajpak zaprli; ko so jo pa hoteli drugi dan spet zaslišati, je bila demonska ženska izginila. Podkupila je bila svoja dva stražnika in pobegnila. Hkrati z njenim begom so pa odkrili še en zločin, ki je v moskovskih častniških krogih napravil ogromno senzacijo; nekdo je izropal blagajno neke stotnije v gardnem polku. Izginilo je 80.000 rubljev, ves denar, ki so ga hranili za manevre. Edini častniki, ki so imeli dostop do blagajne, so bili Paitkov, Siker in Jusov — častniki, ki jih je Versenov na svoji pojedini postrelil. Stava za življenje in smrt Pri nadaljnjem zaslišanju se je Versenov na lepem spomnil, da je njegova prijateljica nekaj dni pred zločinom sklenila z vsemi tremi častniki kaj nenavadno stavo. V družbi je po- govor nanesel na ropanje; Nataša se je potegovala za roparje in za njihovo, pogosto vratolomno drznost: »Izropajte lepega dne kakšno blagajno, ne da bi vas dobili, potlej boste šele imeli pravico zaničljivo govoriti o pogumu roparjev!« je dejala lepa Rusinja izzivalno svojim trem oboževalcem. Tedaj so se zaljubljeni in častihlepni častniki domenili, da bodo res izropali vojaško blagajno, vzeli iz nje 80.000 rubljev, jih obdržali en dan pri sebi, pokazali lepi Nataši, potlej pa spet vrnili v blagajno. Nataša je privolila v nekoliko tvegani načrt; to je častnike še spodbudilo. Res so lepega dne prinesli in ji pokazali denar, šest ur nato jih je pa Nataša dala postreliti... To je bil roman lepe in demonske Nataše, roman ki je v predvojni Rusiji vzdignil mnogo prahu. Gardnega častnika Versenova so obsodili na smrt; toda car ga je pomilostil in že čez šest mesecev je svoboden šel na fronto, da tamkaj opere svojo omadeževano čast. Versenov se je res v vojni zelo odlikoval; postal je spet častnik in napredoval celo v polkovnika. Ko je izbruhnila revolucija, je zbežal v Argentino. Srečanje v Dalbyju Med tem je minilo skoraj 22 let. Vojna vihra je divjala čez Evropo, Rusijo je pretresla revolucija in svet je pozabil na lepo Natašo in njena hudodelstva. Nihče ni slutil, kje se skriva ta demonska ženska, doma ali v tujini, in ali sploh še živi. Morda bi bila umrla nepoznana, da je ni te dni Versenov izsledil in ustrelil, ko je nič hudega ne sluteča stopila iz hiše. Morilec se je takoj sam javil policiji. Iz listin, ki jih je imel s seboj, so ugotovili, da gre res za nekdanjega ruskega častnika, polkovnika Alekseja Versenova, ki se je že lani pripeljal v Sydney nakupovat volno za neko tovarno. Pri zaslišanju je povedal, da je ustreljena gospa Habtova v resnici zločinka Nataša, ki je pred približno 24 leti spravila s svojo razbrzdano objestnostjo v smrt njegove tri tovariše, njega samega pa v hudo sramoto, že v zaporu se je Versenov zaklel, da bo maščeval ta zločin. 24 let se je lepa Nataša skrivala pred svojim nekdanjim ljubimcem, a zdaj mu jo je sam slučaj pripeljal pred strel. V Sydneyu je neki ruski mornar, tudi emigrant, sporočil Alekseju, da živi v bližnjem mestu Dalbyju njegova nekdanja ljubimka kot žena upokojenega krmarja Habta. Aleksej ni dolgo pomišljal; najprej je v miru uredil svoje trgovske opravke, potlej se je pa odpeljal v Dalby, počakal, da je Nataša stopila iz hiše, brez besede nameril vanjo samokres in ustrelil... Cklbite malo bol) ta ^ robe,odpravke svoje zobe zobni ; kamen • nevarm KkODOMT O življenju in smrti izumitelja križank (now) London, maja. V Capetownu je te dni umrl bogati veleposestnik Viktor Orille; le malo ljudi je vedelo, da je ta mirni mož izumitelj toli priljubljene in razširjene igre za staro in mlado — izumitelj križank. Pred leti so Orilla obsodili na več let ječe, ker je z avtomobilom po nepazljivosti do smrti povozil neko ženico. V zaporu se je Orille zelo dolgočasil; skušal je ubijati čas na vse mogoče načine. Imel je srečo in je lepega dne sestavil prvo križanko. Tej novorojenki se je pridružilo še več novih, večjih sestric, in kmalu je svojevrstna zabava zaslovela na Angleškem pod imenom ,puzzle‘, šele pozneje so igro izpopolnili, kajti prve križanke so bile samo zlogovne križanke. Ko je pa dobila križanka svojo sedanjo obliko, se je z bliskovito in zmagovito naglico razširila po vsem svetu. Tako je izum samotnega jetnika pričel preganjati samoto in bodriti duha ljudem vseh slojev in poklicev. Viktor Orille je sicer s svojim izumom zaslužil precej denarja, a samotna leta v zaporu so ga tako potrla, da se je čisto odtujil svetu in ljudem in da je umrl sam, od vseh zapuščen... Groteska iz Hollywooda (nzw) Ilollywood, maja. Te dni si je morala kitajska filmska zvezda Ana May Wong postriči nohte. »Kaj je pa tako čudnega pri tem?« boste najbrže dejali, »Saj si vsak človek vsaj dvakrat na teden postriže nohte.« Res je, navadni zemljani si nohte vsak teden strižejo, ne pa hollywood-ske zvezde, ki hočejo pač na vseh poljih požeti vse mogoče rekorde. Ana May Wong si namreč že trinajst let ni postrigla nohtov; pustila je, da so ji rasli po mili volji. In res so nohti zrasli v 13 cm /dolge .kremplje*; drugače jih menda res ni mogoče imenovati. (UDNI LJUDJE • ČUDEN SVET Na Angleškem ne rontgenizirajo samo ljudi, ampak tudi — klobase; nekatere velemoderne angleške tovarne klobas so si namreč pred kratkim nabavile posebne aparate za rbntge-niziranje mesnih izdelkov. Klobase tik pred razpošiljanjem s temi aparati osvctle, da vidijo, ali ni morda v nadevu ostala še kakšna koščica. .Najlepša ženska na svetu' Greta Garbo, je najbrže tudi precej bistre glave in trgovskega duha, saj je pred kratkim naložila dobršen del svojega imetja v enega najdragocenejših demantov na svetu. Greta je (13 karatov težki demant kupila v Stockholmu za bajno ceno 9 milijonov dinarjev. liže šestič se hoče ločiti neka Američanka, gospa Jožefina Koivalslco-va, lastnica velikega modnega salona v IVorcestru, v državi Massachusetts (USA). Da bo njen rekord še svojevrstnejši, je poskrbela, da se je vseh šestkrat poročila z istim možem — svojim prvim izvoljencem. Petkrat sta sc temperamentna zakonca razšla in petkrat spel pobotala, zdaj bosta pa poskusila še šestič, najbrže spet v lovu za novim rekordom... # Ribiči naj imajo močne noge, sicer jih bodo ribe potegnile v globino. Ne smejte se, kajti gornja grožnja je pošteno upravičena; neki ribič iz ; Littlehamptona na Angleškem je šel te dni ribarit. Imel je dobro lovsko srečo; na trnek se mu je namreč ujela tolikšna riba, da je šibkega ribiča potegnila s svojim prekuceva-■ njem v vodo. Možak ni znal plavati in je žalostno utonil. Tako je tokrat | riba ujela ribiča in maščevala svoje - sestrice. • • Albanski kralj Zogu je ostal po-zoren in ljubezniv tudi za časa svoje • poroke, to dokazujeta hitrost in toč- nost, ki se je z njima zahvalil za neštete poročne čestitke. Hotelir Stefan Geperkoviv iz Vrnjačlce banje je namreč kralju brzojavno voščil srečo k poroki, Kralj se je za to čestitko takoj brzojavno zahvalil. Njegova pozornost naj bo dober zgled nekaterim pozabljivim novoporočencem. Tekmovanje za najboljšo laž so te dni priredili v državi Ohio (USA). Najduhovitejšo laž je povedal Roman Links iz San-Franciska. Dejal je, da je bila nekoč tako gosta megla, da bi jo lahko kar z nožem rezal. Tedaj mu je šinila v glavo srečna misel. Vzel je veliko steklenico tuša in je meglo črno pobarval. Potlej jo je pa razsekal s sekiro v kocke, naložil na voz in jo prodal kot oglje. Tako je neznansko obogatel. Megla sicer možaku ni prinesla denarja, pač pa laž, saj je dobil z njo pri tekmah drugo nagrado. * Ali naj otrok umre, ali naj bo pa slep za vse življenje■ — takšna je bila strahotna izbira, ki sta morala v njej odločati te dni dva mlada ameriška roditelja, doktor Herman Colan in njegova, žena, Gospa Cola-nova je pred poldrugim mesecem rodila zdravo deklico. Otrok se je lepo razvijal, dokler ni nekega dne njegov ded, dr. Morriss Hershman opazil tisto grozotno: na otrokovem očesu se je čez noč prikazala majhna pika, ki se je vse večala in večala. Ta sprva na videz neznatna pika je bila očesni rak, bolezen, ki je sicer zelo redka, a je zato vselej usodna. Rak napade očesni živec, od ondod se pa hitro razširi na možgane. Edino operacija lahko reši človeka, a potlej je nesrečnež za vse življenje slep. Dekletcu so vseeno operirali eno oko in upajo, da mu bodo drugo ohranili. Da ne bodo prišli klobuki iz mode, je pričel skrbeti neki nov klub iz Ria de .Taneira; v klubu so sami zagovorniki moške elegance, zagovorniki klobuka-pokrivala, ki naj bi ga nosili moški odslej ob sleherni priložnosti in ne samo na promenadi. Zdi se, da so ta svojevrstni klub osnovali tovarnarji klobukov, sicer skoraj ne bi mogli razumeti tolikšne vneme njegovih članov. V klubu je že precej lepih dam, ki se posebno zavzemajo za to, da pride klobuk spet do svoje veljave. *• Ko smo že tolikokrat pisali o starostnih rekordih iz dmgih dežel, naj ne pozabimo, da imamo tudi pri nas stoletnike in stoletnice. Med najstarejšimi bo najbrže 108 let stara gospa Lcposlava Rističeva iz Beograda. Starka že 30 let boleha in leži v 'postelji. Streže ji hčerka, ki ima četudi Gl let. Stoletna starka je pa duševno še čila in kaj rada poslušaš i pripovedovanje svoje hčerke o raz-' I vojn naše prestolnice. Menda ni od-',’ več, če povemo, da se starka vsak dan okrepča s tremi kozarci vina in da razen vinske kapljice skoraj ničesar ne pije in ne je. Od Kragujevca do Lipljana pri:; Kosovu so se pripeljali pod vagoni:; štirje nadobudni fantiči iz Kragu-:; jevca. Mladi potepuhi so se splazili na rezervoarje in se tako neopazno: pripeljali na jug države. Blizu Lip-;; ljana jih je pa opazil sprevodnik in; prijetne vožnje je bilo konec. Fan-; tiče so poslali domov, kjer jih naj-;; brže čakajo starši in — palica. Pri nas v Jugoslaviji imamo otroka, ki ima na rokah in nogah 37 prstov, torej kar 0 prstov več kakor neki italijanski novorojenček z 28 ■prsti iz Neaplja. Ta ,prstni' bogataš je Branko Ostojič iz vasi Kršlje v Bosni. Kljub temu ali pa ravno zato, ker ima otrok toliko prstov, je še posebno spreten v prijemanju in drsanju raznih predmetov Uboga filmska zvezda si ni upala prijeti za nobeno delo, boječ se, da se ji ne bi njen nenavadni ,čar* polomil. Biti moramo pa pravični in pripomniti, da veljajo dolgi nohti pri Kitajcih za posebno lepoto; menda gre pa tudi ta lepota do svojih meja, sicer bi gospodična Wong dobita kakšno zakonsko ponudbo. Tako je pa lepotica s .kremplji* samevala dolgih trinajst let, kajti tudi med Kitajci težko najdeš junaka, ki bi vzel za ženo dekle s tako učinkovitim naravnim orožjem... Te dni je morala Ana May Wong žrtvovati svojo .lepoto* na ljubo najnovejšemu filmu, ki bo v njem igrala glavno vlogo. Kitajska lepotica še ni povedala, ali se ji je zdela ta žrtev ponižanje ali — odrešenje! (»Intran«, Pariz) Znanost v službi pravice (ntw) Newyork, maja. Zdaj je menda odklenkalo šoferjem, ki prehitro vozijo, na policijski stražnici se pa izgovarjajo z alkoholom. Dosihmal je bilo le težko ugotoviti, kako pijan je ta ali oni krivec, ali je samo ,v rož-cah‘, ali je pa že precej trd. Šoferji so namreč vedeli, da bo kazen milejša, če bodo simulirali pijanost, in tako so imeli na stražnicah vselej dosti dela, da so ugotovili resnico — če so jo sploh ugotovili... Zdravnik Harger z Indianopolisa je pred kratkim izumil znanstveno pripravo, ki absolutno točno in natanko ugotovi, ali je človek .okajen*, ,v rož-cah* ali pa že pošteno ,trd*. Priprava sestoji Iz maske, ki jo nataknejo krivcu na obraz. Krivec mora dihati, njegov dih gre pa skozi nekakšno pipo, ki je na moč podobna dolgim orientalskim pipam in ki je v njej neka rumena voda. če je možak popil le eno samo Šilce konjaka, dobi ta voda umazanorjav-kasto barvo; pri kozarcu whiskyja ali žganja postane zelenkasta, če je pa človek čisto ,trd‘, se v tekočini zazr-calijo vse mavrične barve. če že ni resnično, je pa mično... Pozor pred ,črnimi vdovami‘ (nA-w) London, maja. čuvaji slovitega .reptilia* — oddelka za plazilce v londonskem živalskem vrtu — so te dni dobili strog nalog, naj podvoje pažnjo nad .črnimi vdovami*. »Kdo so pa te skrivnostne ,črne vdove*?« bo marsikdo radovedno vprašal. ,črne vdove* sicer niso članice kakšne roparske ali morilske tolpe, zato niso pa nič manj nevarne; ,črne vdove* so namreč neke vrste pajki, ki je njih pik vselej smrtonosen. Posebna zoprna lastnost teh pajkov • njih domovina je Brazilija —. je, da se znajo vtihotapiti v sleherno, še tako ozko razpoko ali luknjo v zidu in lahko tako vsak hip pobegnejo svojim čuvajem v zlato svobodo. Strup ,črnih vdov* učinkuje strahotno hitro in zanesljivo, a učenjaki londonskega živalskega vrta niso mogli uganiti še nikakšnega zanesljivega protistrupa. Menda vam bo zdaj razumljivo, da je strah pred .črnimi vdovami* res upravičen. (»Intran«, Pariz) Bližamo se Metuzalemu (now) Pariz, maja. Se v nobeni dobi ljudje niso živeli tako dolgo, kakor živimo zdaj, v 20. stoletju. Vzlic krizi, vzlic raznim drugim nadlogam in te- žavam modernega življenja se je človeško življenje v našem stoletju zelo podaljšalo. Na primer samo v Italiji živi 18.000 ljudi, ki so že prekoračili 90. leto. Med temi starčki in starkami jih je 16.000, ki so že učakali 95 let, 1500, ki so jo potegnili do 99. leta, in okrog 100, ki se lahko ponašajo z rekordom 100 let. Zenske so pa vsekako še bolj žilave od moških; na 12.000 žensk, ki so že prekoračile 90. leto, pride namreč samo 6.000 moških, torej ravno za pol manj. Za dolgo življenje se moramo pač zahvaliti razviti higieni in spopolnitvi zdravniške vede. Učenjaki pa zatrjujejo, da bi utegnil človek pri boljših življenjskih pogojih živeti še dalje kakor zdaj. Vprašanje je le, ali je spričo senčnih strani današnjega življenja sto let sploh vredno doživeti... Sirom po svetu v 60 vrsticah Strašna avtomobilska nesreča se je primerila na gorski cesti med Trape-cuntom in Kolkitom na Turškem; izletniški avto je na nekem ovinku padel v 200 metrov globok prepad; pri tem se je ubilo 41 potnikov, živa sta ostala samo neki otrok in neka ženska, ki sta za čudo odnesla le nekaj prask. — Zaradi teleta se je moral ustaviti vlak na progi Staines-Chert-sey na Angleškem; neko kravo so namreč tik proge prijeli popadki in je povrgla telička kar na tračnice. Ko je bila stvar urejena, je vlak nadaljeval vožnjo, kajpak z zamudo. — Neka nemška znanstvena odprava je te dni pod vodstvom dr. Pavla Bauerja odpotovala v Bombaj’; v juniju namerava namreč naskočiti Nango Parbat, vršac v Himalaji. Hribolazcem bodo metali hrano iz letal s padali, — Američani ne dajo helija Nemcem, tako je vsaj odločil predsednik Roosevelt, čeprav je te dni prišel v New-york sam dr. Eckener, da se bo osebno pogajal z vvaschingtonsko vlado, če Nemci ne bodo dobili helija, so zagrozili, da ne bodo več gradili zrakoplovov, ne vzdrževali oceanskega prometa z njimi. — Zlato so na debelo kradli mrličem uslužbenci tokijskega krematorija; obtoženci so priznali, da so kradli zlato predvsem iz zob in potlej z njim trgovali. — Z lokomotivami sta si napovedala dvoboj dva strojevodja iz države Teksasa; lokomotivi sta trčili s polno paro druga v drugo in se razbili, vročekrvna tekmeca sta se pa hudo pobila. Zdaj se zdravita v bolnišnici, potlej se bosta morala pa še zagovarjati zaradi škode, ki sta jo povzročila železniški družbi. Vzrok dvoboja: ljubezen. — Holandsko princesko Beatriko so te dni v Haagu slovesno krstili; boter je bil belgijski kralj Leopold, krstu je pa prisostvoval ves dvor s kraljico Viljemino na čelu. — Med dirko se je v Brooklynu, predmestju Newyorka, vnel avtomobil francoskemu dirkaču Josephu Paulu; dirkač je izgubil oblast nad volanom in goreči avtomobil se je zaletel v gledajočo množico. Pet oseb je bilo takoj mrtvih, dve sta se pa hudo opekli; dirkača so ravno tako hudo opečenega potegnili izpod gorečih razbitin. — Mati peterk, gospa Dionnova je te dni rodila zdravega dečka; to je s peterkami vred že njen trinajsti otrok. R \ »‘7)uye)i-jev« - križ ščiti od ponore jcnja Oglas j« reg, pod S. Br^l8l od L.IJl 1937 Novela »Družinskega tednika" tvaHA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo ZO din Pred počitnicami Vreme je postalo lepše, solnee se smeje, lepši dnevi nas kar vabijo ven, v naravo. Tudi letos bodo tisti, ki imajo kaj pod palcem, odrinili na potovanje ali na oddih. Mislim, da bi pred temi potovanji morali nekaj povedati. Mi, Slovenci in Jugoslovani, smo zadnja leta tudi začeli potovati v druge kraje. Ne samo zaradi potovanja in zaradi želje, da se seznanimo z drugimi kraji in drugimi narodi; na tuje hodimo tudi še na počitnice. Naša domovina je velika. Mogoče ni nikjer drugje takšnih priložnosti za uživanje naravnih krasot kakor ravno pri nas. V Sloveniji imamo hribe z lepimi razgledi in krasne, divje romantične doline. Na našem Jadranu imamo obalo, kakršne zlepa •ne premore katera druga država; imamo Plitvička jezera, Ohrid itd. Tudi starin nam ne primanjkuje; v Dubrovniku, so doma, v Splitu, Solinu in drugod; celo filmski režiserji jih občudujejo. Bosna, posebno Sarajevo, nam pa kaže Jutrovo, kakršnega niti v Turčiji ne srečate več. Vsega imamo torej doma na prebitek •— in vendar potujemo na tuje?! Prav bi bilo, da bi se držali gesla: »Spoznaj najprej svojo domovino/« ln še nekaj. Kdor potuje v tujino, nosi iz države naš denar — naše bogastvo, ln ker je Jugoslavija revna, je škoda vsakega dinarja, ki ga nesemo ven... H. K. Longini, na plan! Če greš, bratec longin, lepo po Starem ali Mestnem trgu v Ljubljani, ali nisi še nikdar treščil v kakšno nizko tablo kakšne trgovine? če že ne z glavo, pa vsaj z odprtim dežnikom, kar je že usodno za dežnik, ker glava se še nekako zaceli, dežnik je pa treba vsaj preobleči. Nekatere table niso niti dva metra od tal, potem ima pa še vsaka kakšen pomožen »podizvešček«, tako da si vedno v nevarnosti. Zatorej: longini, na plan, za svoje pravice! Ali pa: tablice stran! JLongin Prostastvo V kupe vlaka Maribor—Ljubljana, v katerem sem sedel z gospo, ki je imela s seboj majhnega otroka, je v' Hrastniku stopil dobro oblečen gospod. Brez besede je sedel v kot, izvlekel neki časopis in se poglobil v čitanje. Čez nekaj časa je pa prišel še s tobačnico na dan in si prižgal cigareto.' Kakor nalašč je puhal dim proti -gospe, da si je morala z robcem tiščati nos. Mož jo je posmehljivo j pogledal in kadil dalje. Otrok je začel kašljati. Tedaj jej gospa poprosila gospoda, naj preneha; kaditi, ker dim njej in otroku ško-1 duje. Toda »gospod« ji osorno od-; vrne, češ da to njega nič ne briga.; Na pripombo gospe, da je kupe za; nekadilce, je »gospod« odgovoril s; teni, da si je z ogorkom prižgal novo; cigareto. ; Ko je gospa videla, da nič ne; opravi, je odšla iz kupeja. »Gospod«; se ji je pa še porogljivo nasmehnil. Vsekako lep primer kulture. Sopotnik Bogu, kar je božjega Dovolite, da Vam napišem par vrstic iz nekega industrijskega kraja, recimo z začetno črko L. Prišel je lepi mesec maj in z njim šmarnice. Nisem zelo pobožen,: toda to pobožnost vsak večer opravim. I..ani sem bral v »Zrcalu«, da je nekdo pel zadaj v cerkvi »sladka ma-la Marijana«, a tu se je nedavno zgodilo še nekaj hujšega: Medtem ko smo drugi pokleknili ter se trkali na prša, se je neki mlad »inteligenten« gospodič vneto pital s klobaso, da je skoraj predišala kadilo okrog nas. Mislim, da bi bilo boljše in lepše, če bi gospodič pojedel svojo večerjo doma ne pa v cerkvi, ker cerkev ni restavracija. Doma bi mu še kdo želel »dober tek«, dočim so se v cerkvi ljudje zgražali. Kulturna navada Ko sem te dni šla v Škofji Loki: po neki ulici, sem doživela tole: Odprlo se je okno in nekdo, menda hišni gospodar, je prav debelo pljunil na cesto. Komaj sem imela še toliko časa, da sem se umaknila, ker bi: sicer gotovo odnesla to prtljago s seboj. Ta bi bil tudi potreben, da bi: ga kdo učil pljuvati v pljuvalnik,: da ne bi več pljuval na cesto, kjer: hodijo ljudje mimo. Navzočna GOSPODU MEERMANNU SE JE SANJALO... Napisa! K. Krispien Kadar je gospod Meermann hitel zjutraj nizdol po stopnicah v pisarno, je pogosto srečal gospodično Helbi-govo, ki je stanovala pod njim in je morala prav takrat zdoma. Potlej se je primerilo, da sta izmenjala nekaj besed. Govorila nista nič posebnega. Njun pogovor se je sukal okoli čisto nepomembnih stvari. O vremenu in o hišnici... kar si pač imajo hišni stanovalci tu in tam povedati. Neko jutro je pa gospod Meermann s srepim pogledom trdo stopal nizdol po stopnicah in bi bil gospodično Helbigovo skoraj prezrl. »Oprostite,« ji je v zadregi dejal in ji hlastno odzdravil, »tako 6em zamišljen...« Gospodična Helbigova se je nasmehnila. »Vidim. Upam, da ni nič neprijetnega.« »Pač. Žal je zelo neprijetno.« Gospod Meermann je vzdihnil in tako potrt se je zdel, da ga je gospodična Helbigova morala vprašati, ali mu ne bi kako pomagala. Ni ji takoj odgovoril. Ustavila sta se na stopnicah in njegov pogled je zastrmel čeznjo v daljavo. »Sanjalo se mi je namreč,« je nazadnje dejal tiho in skrivnostno. »Že v tretje se mi je isto sanjalo...« Gospodična Helbigova je zvedavo pogledala. »Kaj — se vam je sanjalo, če smem vprašati?« »V sanjali 6e mi prikazuje neko >No, no,< je obotavljaje se menil, »kako naj vem, kako bi se še razvilo? Morebiti bi pa postala stvar čisto resna?« A gospodična Helbigova se je zdajci zresnila. Pogledala je na 6vojo zapestno uro. »Sveta nebesa! Kako pozno je že! Hiteti moram. Torej, gospod Meermann, pozabite na vse, kar se vam je sanjalo. Zastran tega 6i nikar ne belite glave! Morebiti 6te pa bolni...? Včasih mora človek zaradi takšnih 6tvari k zdravniku. Takšne sanje so pogosto posledica slabe prebave.« Pomahala mu je v slovo, potlej jo je pa ubrala po cesti proti avtobusni postaji. Na srečo je ravno še ujela avtobus, ki ga je potrebovala, če je hotela še za časa priti v pisarno. In še potem, ko se je v uradu zibala na mehkih blazinah, je morala misliti na zgodbo iz sanj. Spričo tega je vnovič zmajala e plavolaso glavico. Lej ga, lej! Kdo bi si bil mislil! Ta gospod Meermann! V sanjah se mu prikazujejo lepa dekleta! In sicer ga odbijajo... Zakaj neki? Ali je morebiti gospod Meermann tako dolgočasen?... Gospodična Helbigova si je morala priznati, da ni o tem še nikoli premišljevala. Zdaj kajpada... Drugo jutro je napeto čakala gospoda Meermanna in je bila zelo razočarana, ko ga je zgrešila. Zato ga je pa srečala opoldne, ko se je vračal pozdravljali. Zdajci je gospodični Hel-bigovi prišlo na misel: »Slišite, gospod Meermann, že vem, kaj morate narediti. Glejte, da bo dekle postalo ljubosumno! Dogovorite se kratko in malo s kakšno drugo. To je že star recept! Šele ko bo mislila, da se je v vas zaljubila neka druga, bo videla, koliko ji je do vas. Je pač zmerom tako!« Gospod Meermann je pa v dobro stran tega recepta vendarle podvomil. »Rajši ne,« je otožno dejal. »Zdaj me je že strah, da me bodo vse potegnile za nos!« »Poskusite pa vendarle lahko!« Gospodična Helbigova se je smehljala tako spodbudljivo, da gospod Meermann kratko in malo ni mogel več napak razumeti. Sestala 6ta se o pol devetih in poslovila o pol enajstih. In ker je gospodična Helbigova vedela, da bo zjutraj, ko bo ura brezobzirno zvonila, trudna, je bila zdaj toliko boljše volje. Da, la večer je zanjo mnogo pomenil, saj je zvedela toliko novega. Zdaj ve, da je gospodu Meer-mannu ime 'Hans« in da 11111 je devet in dvajset let, da ima sive oči z rjavimi pičicami v njih in nad levim ušesom smešno zvite lase. Vse te važne stvari pa niso nikomur drugemu nič mar. »Gorje, če se ti še zdaj prikaže v sanjah tisia druga!« 11111 je zagrozila pri slovesu. * RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE zdravi z dobrim uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, nervozo, želodec, jetra, ženske katare, spolne motnje, notranje žleze. Ako trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA. RADENCI Direktni vagon za zdravilišče SLATINA RADENCI odhaja iz Ljubljane ob 8.00 ter prihaja v RADENCE ob 14.42. zgoraj na desni malce ogoljeno. Ker so denarnico tamkaj res našli, in ker je bilo v njej štiri tisoč dinarjev, časopisni izrezek o novih davkih in nepopisana razglednica, kakor je povedal gospod, ni bilo dvoma, da je njegova.« Drugi je omedlel. »Kakšen je bil gospod?« je še zahropel. »Tako imenovan boljši gospod, velik, vitek, obrit, rjavo obleko je imel < in zlato podkev v ovratnici.« (r) Hu mor Zjutraj seveda, posebno pa zvečer: Chlorodont-zobna pasta dekle, dogovorim se z njo za sestanek, potlej pa ne pride. To me tako potre.« »Ali je lepa?« »Preklemano zala,« je dejal z nagubanimi obrvmi. »Saj to je tislo! Sicer bi mi bilo prav vseeno, ali me zavrne ali ne!« »A če bi bila prišla?« je poizvedovala gospodična Helbigova s trdovratnostjo ženske, ki postane radovedna. Potlej bi ji kajpak samo kaj natve-zili, jo pripravili do lega, da bi se v vas zaljubila, nato bi jo pa pustili na cedilu. Že vemo, kako je tok Zdelo se je, da gosjiod Meermann s takšno možnostjo sploh računal ni. To ga je očitno zmedlo. domov. Že z obraza se 11111 je bralo, da se mu je moralo nekaj razburljivega primeriti. Nestrpno ga je vprašala: »No, ali se vam je že spet o njej sanjalo...?« »Še znorel bom,« je zastokal gospod Meermann in si s prsti zrahljal ovratnik, kakor da se ho od obupa zadušil. »Že četrtič se mi je jirikazala natanko ista, gospodična Helbigova!« »In je spet ni bilo?« Uos|>od Meermann je samo z glavo odkimal. Videti je bil tako pobit, da se je gospodični Helbigovi na moč smilil. Kako naj mu pomaga? Spet sta stala na stopnicah. Prihajali in odhajali so drugi stanovalci in bežno Hans ji je tedaj moral priznati: »Ali si res verjela tem mojim čenčam? Saj si bila vendarle ti, ki sem zmerom sanjal o njej!« Gospodična Helbigova je spričo tolikšne zvitosti kar odrevenela. »Na koncu koncev se ti najbrže sploh nikoli ni sanjalo?« je tesnobno povprašala. Tako neumno se ji je zdelo, da je nasedla takšni slepariji, lil če bi se Hans zdaj še zasmejal, bi se pošteno razsrdila. A Hans se ni zasmejal. Dolgo je molče zrl vanjo, potlej je j>a tiho dejal: ■ () pač, sanjalo se mi je že o tebi, a takšne sanje sem sanjal vselej z odprtimi očmi...« (rF-i) Usodi nihče ne uide Kavarna je bila skoraj prazna. Samo dve mizi sla bili zasedeni. In kakor da bi moralo tako biti, je pri obeh mizah 6edel samo po en moški in kljub natanko sedemnajstim mizam v dvorani, sta oba edina gospoda sedela ravno pri dveh mizah, ki sta bili druga tik druge, kakor da bi hotela biti vsak zase, a vendar nihče ne bi bolel bili čisto sam v samoti. Na lepem so se vrata odprla. Vstopil je tretji gospod. Pohitel je k enemu od obeh. »£’isto obupan sem!« »Kaj se je pa zgodilo?* »Nesreča!« »Tebi ali meni?« »Mfni.« »Kakšna nesreča?« »Denarnico sem izgubil.« »Ali je bilo mnogo denarja v njej?« Štiri tisoč dinarjev,« je razburjeno zašepetal prišlec. »Morebiti si jo...« Obupanec je žalostno zmajal z glavo. »Ne, povsod sem jo že iskal, ln kako iskal! Zdaj tudi že vem, Uje sem jo izgubil.« : Kje?« V tramvaju.« Gospod pri sosednji mizi je vstal. Bil je očitno tako imenovan boljši gospod, velik, vitek, obrit, v rjavi obleki in v ovratnici je imel zlato podkev. Stopil je k mizi obeh gospodov in vljudno pozdravil. »Oprostita, gospoda...« ■ Želite?« »Pravkar sem slišal vajin pogovor. Davi sem namreč našel neko denarnico.« Oba sta se na stolu privzdignila. Pokažite jo, prosim!« Gospod od sosednje mize se je lahno nasmehnil. »Tako gladko pa ne gre. Morate me pač razumeti. Prav rad sem vam pripravljen vrniti vašo denarnico, samo — ne da bi vam ne zaupal, a jirej mi morate dati natančnejše podatke. To je menda tudi v uradu za najdene stvari v navadi.« Prav rad. Kaj bi radi vedeli?« Kje in kdaj sle svojo denarnico Nemški napisal J. H. Rosler »V tramvaju, proga št. pet. Kmalu po devetih.« >Drži,< je pokimal tujec. »Našel sem jo nekaj po pol desetih. Ležala je pod klopjo. Kakšne barve je bila denarnica in kaj je bilo v njej? Nesrečnež je naglo odgovoril: : Ujava je bila, zgoraj v levem kotu je bila malce obrabljena, v njej je bilo štiri tisoč, dinarjev in časopisni izrez o novih davkih, dalje nepopisana dopisnica. Ali je to dovolj?« »Dovolj,« je obžalovaje menil' gospod od sosednje mize. »Ta denarnica, ki sem jo našel, žal ne bo vaša. Ta je namreč črna in v njej je samo 1(H) dinarjev.« Na mizo je položil staro, ponošeno denarnico. Ali pa morebiti je?« Mi ž, ki je bil denarnico izgubil, je žalostno gledal najdbo. : Ne, ta ni moja.« škoda, ltad bi vam ustregel,« je prijazno odgovi_.il tujec, »a vzlic temu ne izgubite upanja. Ljudje so bolj pošteni, kakor na splošno mislimo. Nekdo io bo zanesljivo našel, morebiti sprevodnik ali pa kakšen potnik in bo denarnico prinesel v urad za najdene predmete. Stopite popoldne tja. Kolikor vem, odpro urad okoli štirih. Prepričan sem, da bo vaša denarnica tamkaj.« Bilo je malo po štirih, ko je gospod, ki je bil izgubil denarnico, stopil v urad za najdene predmete. : Ali je kdo prinesel kakšno denarnico?« -Kakšna je pa bila?« je vprašal uradnik. Gospod jo je čislo natanko opisal. Uradnikov obraz je postajal čedalje daljši. »Denarnico je nekdo pred kakšno uro o lnesel,- je potlej dejal. »Odnesel?« Da. Prišel je neki gosjiod, povedal, da je nekaj po devetih izgubil v tramvaju, proga št. pet, rjavo denarnico, Moški in ženske v luči psihologije Glede razlike spolov so prišli psihologi na splošno do tehle spoznanj: Moški so ustaljeni in mirni; so negibčni; radi odlagajo opravke; so uvidevni; so resni; se hitro sprijaznijo z razmerami; imajo radi navado; mislijo samostojno; so duhoviti; so tihi in dosti premišljajo; so jedrnati; so nerodni; so zadovoljni sami s seboj; so strogi z otroki; si žele denarja; so sebični; so brezverski; so raztreseni; se le redko smejejo; Zenske so žive in nemirne; •so živahne; hočejo narediti vse hkrati; so impulzivne; so vesele; dolgo ne pozabijo; imajo rade spremembo; ponavljajo tuje misli; so brez duha; so klepetave; so dolgovezne; so spretne; so nezadovoljne same s seboj; so nežne z otroki; jim ni dosti do denarja; so požrtvovalne; so pobožne; so zbrane; se rade smejo. (Iz poročila berlinskega »Zavoda za raziskovanje možganov«) Slabe skušnje Rejci perutnine imajo v neki gostilnici svojo redno sejo. Za sosednjo mizo sedi neznan gost; vneto prisluškuje pogovoru in sem pa tja kakšno pametno pripomni. Neznanec za ču<^ dobro pozna pasme kokoši, njih ceu-ve, koliko je vredna debela goska i koliko mastna račka. Naposled ga eden izmed rejcev radovedno pobara: »Ali ste morda tudi vi rejec perutnine?« Tujec se v zadregi nasmehne: »Tisto ne, samo svoj avto zmerom sam šofiram.« Nič hudega ne sluteč... »Mama, ali imajo angeli peruti?« »Kajpak, ljubček moj.« »Ali znajo letati?« »Seveda, radovednež mali.« »Mama, kdaj bo pa potlej letela naša gospodična, ko ji je očka včeraj dejal, da je njegov zlati, mali angelček?« »Nič ne skrbi, ljubček, že koj danes bo sfrčala.« Kdo Je kriv? »Da, da, ljubi prijatelj, samo alkohol je kriv tvoje nesreče.« »Hvala Bogu, ti si prvi, ki ne trdiš, da sem vse svoje nesreče sam kriv.« Najnovejša škotska Škot se je podal na daljše potovanje; že se je poslovil od žene in otrok in odšel na postajo. Tam se je pa na lepem obrnil in stekel domov; ves za-sojjel je stopil pred svojo ženo in ji povedal še zadnje naročilo: »Ne pozabi med mojo odsotnostjo v sobi kuriti za eno osebo manj kakor po navadi!« škotska V pristanišču se je igral neki škotski otrok in je padel v morje. Neki mornar je skočil za njim in ga je rešil kljub življenjski nevarnosti. Ves izčrpan in skoraj nezavesten je priplaval s fantičem do obale. Deset minut pozneje pride k njemu otrokov oče in ga vpraša: »Ali ste vi tisti, ki je mojega Jonesa potegnil iz vode?« »Da!« je odvrnil mornar, in mahnil z roko, češ, kaj bi tisto. »Ze prav,« je menil Škot, »a kje je njegova čepica?« AmUoLoU Odrezava pisateljica Pisateljico Marijo von Ebner Eschen-bachovo so nekoč povabili na slavnostno večerjo pri nekem ministru. Vsi gostje so bili že zbrani, samo pisateljice še ni bilo, in tako so morali z večerjo počakati. Naposled je Eschenbachova vendar prišla. Toda ravno ko je sedala za mizo, se je obrnil eden izmed gostov k svojemu sosedu in mu po francosko dejal: »Ce dama ni ne mlada ne lepa, naj nikoli ne pusti, da jo gostje čakajo.« Marija Eschenbachova je to slišala in tudi razumela; ljubeznivo se je nasmehnila in menila prav tako po francosko proti nevljudnemu gostu: »če ima katera dama to smolo, da mora ves večer sedeti med nevljudnimi ljudmi za isto mizo, pride prezgodaj, kadarkoli pride.« V Menzlova modrost Adolfa Menzla, slavnega nemškega slikarja, so nekoč vprašali, zakaj se ni hotel poročiti. >Ker je bilo v moji mladosti le malo žensk, ki bi si jih želel za svojo ženo, in še manj mladih moških, ki bi jim hotel biti oče,« se je odrezal slikai’. anilijevi kremi, kompot. Ogrsko zelje2, črna kava. Krompirjeva juha, Naša kuhinja AH, TE ŽENE... IN TI MOŽJE! = ZABA VEN FILM O ZAKONU "-=== Pravijo, da nas po smrti čaka drugo življenje in da se moramo nanj Pripraviti. Nihče nas pa ne opomni, da se moramo pripraviti — kaj pripraviti, ,oborožiti' je prava beseda — Uidi za zakonsko življenje. Zakon, je življenje zase, dobro ali slabo ■— novo je vsekako. Neverjetno je, da se lahko življenje kar na lepem spremeni. Pred poroko je življenje takooooo rožnato, Polno sonca, nedelj, večnih obljub in sladkih poljubov... Barometer kaže vselej na lepo, v mesecu je zmerom Prvega, ,ona' inui trajno kodranje, t°n' novo samoveznico in kar se da fine cigarete. Skratka — vse je imenitno, celo tašča in celo novi, preozki čevlji za poroko... Skoraj vsaka ,golobičja idila‘ se Prične s poročnim potovanjem. Poročno potovanje je kaj pametna ustanova, saj lahko tako ,on' in ,ona' Vendar že pobegneta pred radovednimi očmi sorodnikov in znancev. Prvo razočaranje je navadno na *akšni večji postaji, ko si mora ,ona — zdaj jo že lahko imenujemo ,žena1 -— sama obleči plašč, med tem ko pase ,on‘ — ,mož‘ — svojo radovednost po velemestnem vrvenju. No, taksnih razočaranj se naposled nabere na obeh straneh za lepo verižico, nič čudnega, če lepega dne prihrumi nevihta. Po prvi nevihti^ pokliče žena na pomoč mamo — že iz tradicije — mož pa svoje ,stare, zveste prijatelje' — le zakaj se jim je izneveril! Pravijo, da ni sonca brez dežja, in ne narobe, torej upajmo, da naša zakonca naposled le pobotatu — in šele zdaj se prične ,pravo zakonsko življenje'. In iz te sive vsakdanjosti naj vam iztrgam nekaj zabavnih (morda tuili poučnih) slik o zakonu, o njegovih križih in težavah. Hudo je, če mož rad v lonec gleda, vsaj tako hudo, kakor če ga žena moti pri britju. Človek bi menil, da ®e novopečena zakonca bavita s kar najidealnejšimi problemi v zakonu, v resnici se pa bavita s — kuhanjem polente. »Povem ti, da ta polenta še ni dovolj kuhana,« meni mož in strokovnjaško prime za kuhalnico. »Kdo pravi, da ne?c. se razkosati ženica, »Misliš, da sem kar tjavdan hodila v gospodinjsko šolo?« »Kaj prida se že nisi naučila,« jo zavrne slabša polovica naspol zares naspal za šalo. »Takoooo? In idrijski žlikrofi, ki sem jih skuhala v četrtek, in žganci in palačinke in vampi in golaž in... oh, kaj bi pripovedovala, ali tisto vse ni bilo za nič, zakaj si pa potlej vse tako hitro pospravil?« »Že res, saj nič ne ugovarjam, vse je bilo imenitno... Veš kaj, ampak meni se zdi, da polenta še zmerom ni dovolj kuhana!« (Tokrat že nekoliko negotovo.) »Je dovolj kuhana, pa mir besedi!« Večerja: pri belo pogrnjenem prtu, kajpak so sredi mize cvetlice — ta trava, ki je povsod v napoto, si misli trpinčeni mož — na krožnikih pa rumena, ocvrta polenta in solata. »No, ljubček, ali je dovolj kuhana, ali ne?« vpraša ženica izzivalno. In tedaj mož, že čisto spravljivo: »Menda je, a naša mama jo je drugače skuhala...« Zaradi te prešmentane polente se je ženica vso noč premetavala po postelji. Saj tudi ni od muh, če ima mož poleg vseh drugih napak še ,Oidipov kompleks'! Zvečer sedem minut pred osmo. Mladi par gre prvič skupaj v gledališče. Kajpak v parter, naj si zdaj zijala le napasejo oči! ,Ves teden bom zvečer jedla samo kavo, že računa v'mislili ženica, a nocoj moram biti ,v formi'! Saj bodo nekdanje tekmice popokale od zavisti, ko bodo videle kakšno terno sem zadela s svojim. možem. Samo še nekaj poteg-Ijajev z rdečilom, naprh pudra in tale koder, oh nagajivec...! »Julka! Samo še pet minut manjka do osmih! Kaj vendar šmariš tako dolgo?« ,Ti možje, pa se res nič ne razumejo na lepotičenje! Kakor bi bilo to tako preprosto kakor zavezati ovratnico... Ah, še nekaj kapljic katinske vode za uho, kje neki sem že čitala, da dela to žensko tako nepremagljivo? Tista koketna rdečelaska iz kavarne, saj sploh nima pristnih las, si bo lahko ustnice zgrizla, tako sem čedna. Res, zakon mi dobro de. Ah, ti moj Bog, kje so neki rokavice...' »Julkaaua! Še dve minuti, podvizaj se!« »Ah, ti sitnež, rajši mi pomagaj iskati rokavice! Kje sem jih že videla? Na toaletni mizici? Ne. V kuhinji? Tudi ne. Na postelji? še manj. Prosim te, poglej, morda jih imaš ti v žepu. Ne? Te nesrečne rokavice! Vse se bo izjalovilo zaradi njih. Upehala se bom in bom rdeča v lica, ravno danes, ko bodo vendar vse oči obrnjene vame in ko se mi bleda ,alabastrova' barva tako čudovito poda!« »Ljuba moja, kaj niso tisto rokavice, kar držiš tako krčevito v rokah?« »I saj res...« Ura v bližnjem zvoniku bije osem. Po desetih letih ,srečnega zakonskega sožitja'. Kosilo. Na mizi vzorčast prt, nič rož (še te navlake bi bilo treba!), ,ona' in ,on‘ sedita vsak na svojem koncu mize, v sredi ,njuno upanje, njun sončni žarek, sad njune ljubezni', osemletni nadobudni sinček. Služkinja nosi jedi na mizo. Žena: »Ah dragi, ali ne bi odložil časopisa? Juha se bo shladila.« Mož le nerad odloži časopis, hitro poje juho, potlej se pa takoj spet zatopi v branje. Otrok: »Očka, ali je ,stric Tone', ki gre z njim mama vsak dan v Tivoli, tvoj brat ali njen brat?« Žena se vznemiri, zardi in skoraj nejevoljno zavrne otroka: »Nikar zmerom in povsod ne stresaj svoje radovednosti!« Mož prvič dvigne glavo in prisluhne. Otrok: »Zakaj imamo pa vsako leto drugega. ,strica'? Če že mora tako biti, mi je pa ,stric Milan' že ljubši, se je vsaj razumel na konje!« Žena zardeva, mož komaj opazno nagubanči čelo. Oba se delata, kakor da ne bi ničesar slišala. In mali, nedolžni ,sončni žarek‘ si ne more kaj, da ne bi tokrat spet obžalovaje ugotovil že tolikokrat utemeljeno resnico: »Ti veliki ljudje so pa res čudni!« Vstopi služkinja in razporedi po mizi francosko solato z majonezo, nadevano kokoško s pikantno omako, sladoled in slaščice. Vse je pravilno skuhano, kajti zdaj že tri leta kuha diplomirana kuharica... Saška prikvačkaš na vratni izrez, in sicer 1 ovito šibično, dve zračni, 1 ovito šibi čno, 2 zračni itd. Hlačno srajčko za dekletce pleti natanko po kraju, in sicer vsak del posebej. Med hlačnici všij kvadratni vložek s stranico 8 cm. Tudi ta vložek pleteš dvojno, da bo dovolj trpežen. V pas pri zadnjem hlačnem delu vpleti gumbnice. Zgornji del hrbta delaš posebej; pazi, da ne boš pozabila tudi tukaj vplesti gumbnic. 20 petelj dš v vzorčku okrog 5 cm; kajpak je to odvisno od debeline volne in pletilk, pa tudi od dela. Za prednji del nasnuješ približno 68 do 70 petelj, za hrbet pa 62 do 64 petelj. Videla boš, da ti bo delo za tvoje malčke v veliko veselje, ravno tako bodo pa zadovoljni tudi otroci, ko jim bo pozimi lepo toplo in bodo imeli poleti dovolj perila za preoblačenje. (n) loži rezine krompirja in peci v pečici, dokler 6e ne zmehča, nato zalij z nekaj žlicami kisle smetane in nesi na mizo. "Zdrobov kipnik z rabarbaro: Nareži 1 kg rabarbarovih stebelc v majhne kosce, jih umij, zalij z V« litra vode in do mehkega skuhaj ob pridatku 1/2 kg sladkorja. Pretlači; rabarbaro in sok daj zdaj spet kuhati, pridaj 10 dkg zdroba in ga kuhaj Vi ure ob neprestanem mešanju. Naposled vlij zmes v kipnikovo obliko, daj ohladiti, potlej pa serviraj z mandljevim mlekom. Perilo za otroke iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiti KOLESA) jjdamska in moška, najnovejši E E letošnji modeli v največji iz- E E biri naprodaj po neverjetno jj S nizkih cenah. | NOVA TRGOVINA § = TVRSEVA (DUNAJSKA) CESTA 36 E m nasproti Gospodarske zveze ~ 111111111111111111111 • 1111111111111111 Za kolesa samo »Durlin-lak«! vi cmoki v vanili — Zvečer: Ponedeljek: Ocvirkova potica, glavnata Zvečer: Naravni zrezek z mešano solato. Torek: Golaževa juha, zdrobov kipnik z rabarbaro5. — Zvečer: Obloženi telečji zrezki e solato. Sreda: Goveja juha z vlivanci, pariški zrezki, solata, rabarbara e prepečencem. — Zvečer: Goveji go- laž. Pojasnila ‘Sardelni riž: Iztrebi in operi 40 dkg riža, potlej ga pa zmani v sveži krpi; lahno zarumeni nekoliko čebule^ na 8 dkg presnega masla, dodaj riž in nekoliko zelenega peteršiljčka in mešaj riž tako dolgo, dokler ne prične rumeneti. Nato dodaj še enkrat toliko vode, kolikor imaš riža, osoli, postavi riž v pečico in ga pokrij s pokrivačo. Ko jo riž kuhan, ga podmeti s tremi očiščenimi in pretlačenimi sardelicami. K rižu ponudi kisle kumarice ali kisle gobice. 2Ogrsk<> zelje: '/2 kg kislega zelja skuhaj z 20 dkg prekajenega mesa, z nekoliko soli in kumina. Nato meso nareži na majhne kosce, podmeti z zeljem in vse skupaj naloži v dobro omaščeno posodo in obloži z rezinami klobasic in slanine. Povrhu zelja na- Ali znate- pcau(esti? Prav praktično perilo za dečke in deklice so hlačne srajčke. To perilo je higienično in zračno, hkrati pa tudi dovolj toplo, da se otroci prehitro ne prehlade. Takšni srajčki za dečka in deklico lahko sešiješ iz batista ali tenkega Sifona, za pozimi jih pa lahko spleteš iz tenke volne. Mislim, da glede dela ne boš v zadregi, vendar dovoli, da ti pri pletenju nekoliko pomagam. Deška hlačna srajčka Kroj: I levi prednji del, II = polovica hrbta. Tvorivo: 150 gramov tenke bele volne, pletilke štev. 2, kvačka, 6 gumbov. Vzorec : vse dele pleteš v rebrastem vzorčku, torej izmenično 1 levo, 1 desno petljo. Robove ob koncu ob-kvačkaj. Hlačno srajčko pleti natanko po kroju, in sicer prični vse dele spodaj. Gumbnice vpleti v levi prednji del. Med hlačnice všij kvadrat s stranico 8 cm. Ta kvadrat spleti dvojno. 20 petelj meri v vzorčku 5 cm. Za prednje dele nasnuj 68 do 70 petelj, za hrbet pa 62 do 64 petelj. Dekliška hlačna srajčka Kroj : I — polovica prednjega dela, II = . polovica hrbta, II hrbtni del pri hlačkah. Tvorivo: 150 gramov tenke bele volne, pletilka štev. 1 in štev. 2, kvačka, 7 gumbov, en meter 1 cm širokega svilenega traku. Vzorček: Vse dele spleteš v rebrastem vzorčku, torej izmenično 1 levo, 1 desno petljo. Pas pri zadnjem delu hlačk (III.) spleteš v istem vzorčku, a s pletilkami štev. 1. Luknjice. ki skoznje notegneš svileni trak, KAJ »0 TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Kiževa juha, krompirjev pire, gobova omaka, kuhana govedina. — Zvečer : Krompirjevi svaljki z berivko. 1‘ctek: Zelenjavna juha, zdrobov kipnik z malinovim odeedkom, kompot iz krhljev. — Zvečer: češpljeva kaša, kompot. Sobota: Možganova juha, špinača v Omaki, dušen krompir. — Zvečer: Sardelni riž1 in glavnata solata. Nedelja: Gobova juha, nadevane telečje prsi, francoska omaka, smetano- Poravnajte naročnino! ZAKAJ moralo trpeti dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih ? v roke in prelomi, kajti kruha nikoli ne režemo, razen če ga odrežemo od štruce. Ni jjosebno okusno, ako nadrobiš kruha v krožnik, da ti popije vsa omako. To — oprosti izrazu — nekoliko spominja na korito, kar seveda pri mizi ni posebno okusno. Ravno tako je nevljudno do sosedov, ako krompir stlačiš v pire. Ne razumem, zakaj ljudje sploh tako vneto mečkajo krompir z vilicami, ko vendar lahko v vsaki restavraciji naročiš krompirjev pire ali krompirjevo kašo! Zastonj zabavo imaš, če opazuješ ljudi, kako jedo grah. Po bon-tonu moramo pač grah jesti z vilicami, zraven si pa pomagamo z nožem. Za zajemanje graha z vilicami je potrebna že majhna akrobatska spretnost — kaipak, če si ne znamo drugače pomagati. Tista pa, ki bo na vilice dala najprej nekoliko gostejše podlage, na primer krompirja, z zajemanjem graha ne bo mela težav, kajti zrna se bodo lepo oprijela goste podlage in nič več ne bodo na poti nagajivo padala z vilic. Važna je pri mizi tudi drža, kajti nič kaj vljudno ni do sosedov, če hočemo kar pol mize s komolci zavzeti Komolce držimo kolikor mogoče ob životu in zmerom pod miznim robom, kajti na mizi nimamo z njimi česa iskati. Koščice pri kompotih odlagamo naravnost z ust na žličko in z žličko na poseben krožnik ali na krožnik ob skodelici, nikakor jia ne na prt. Nasprotno pa lahko perutnino vzamemo v roko, a šele potlej, ko smo jo že do dobra obrali z vilicami in nožem. Zobotrebce ne odlagajmo na mizo. sploh je najboljše, če si pri mizi zob snažimo in če ni sile, le mirno počakajmo, da si jih doma temeljito osnažimo. Nič kaj okusno ni namreč snaženje zob ob mizi, odlaganje zobotrebcev na namizni prt itd. Sicer se vedi pri mizi kolikor mogoče naravno, a udržano, ne govori s polnimi usti, obriši si usta, ko vza-v roko kozarec, in ne sili na desno in na levo v svoje sosede ravno tedaj, ko s trudom obirajo kokošje bedro! Simona ZAKli morajo trpeti matere, Prosim, malo hitreje!« je trdo ponovila. »Kakor želite,« sem ji odgovorila 'n jo po kratkih poslovilnih besedah spremila v voz. * Molče smo se vozili v jasnem jutru. Homa je Karla v svoji šumeči obleki hitro odšla v svojo sobo. Trudna ka- kor že dolgo ne, sem šla po sapnicah za njo iu zavila v svojo sobo. Tu je pri oknu 6edela Helena v jutrnji obleki in čakala. Okoli čela si je ovila robec. Kaj ti je, Helena?« sem jo vprašala. »O nič! Ko ste odšli, sem omedlela, to je bilo vse. — Kako je stari gospe, teta? < »Umrla je, Helena. Jurij in Karla sta se že poročila.« Nič mi ni odgovorila. Počasi je krenila proti vratom svoje sobe in se na pragu še enkrat obrnila. »Teta, ali naj ti kaj pomagam?« »Hvala, kar spat pojdi!« Ura je bila štiri, in prekrasno jutro se je delalo. V Helenini sobi sem zaprla polknice in pokrila dekle, potlej se je pa še meni zahotelo urice počitka. Ob šestih sem bilk že spet na nogah in ko sva se v kuhinji z Justi šepetaje posvetovali, kako bova o dogodku obvestili- starega bolehnega nadgozdarja in vesele goste, je prišla po stopnicah Helena. Bleda je bila in v obraz se je najmanj za leto dni zresnila. »Ne morem spati, teta. Rada bi šla malo na vrt,« je rekla in si pritisnila roko na čelo. Stopila je h kuhinjskemu oknu in se zazrla v rosnato livado in v golo jablano. Na lepem se je spustila v jok, v bridek, onemogel jok. Koke mi je ovila okoli vratu in se stisnila k meni, kakor bi iskala zavetja pred strašno boljo. Prsi so se ji sunkovito dvigale in padale. Prijela sem jo in jo 6koraj nesla po stopnicah na vrh v njeno sobo. Tolažila sem jo, kolikor sem mogla. Sredi joka je izuenada zaspala, kakor zaspe mladi ljudje, kadar sb živčno do dna razrvani. Čakala me je še težka naloga, da nad-gozdarju in gostom sporočim žalostni dogodek. * se mu strgajo. Takšne fine stvari pa za na kmete niso in se jih bo že moral odvaditi.« Do petih je čakala moža, a ko ga ni bilo, se je poslovila. »Najbrže se je zakasnil,« je dejala. »Saj res, oče — kaj sem že hotela reči? Aha, Jurij mi je dejal, naj vas vprašam, ali boste vsako drugo nedeljo prišli k nam na kosilo. Spočetka je mislil, da bi prišli vsako nedeljo, a tega ne maram. Saj ni treba pretiravati, kaj ne?« Nadgozdar je prikimaL »Najlepša hvala! Seveda bom prišel, prav rad!« »A kosilo bo čisto preprosto, oče. Samo juha in pečenka.« »Ali sem mar kakšen požrešnež, Karla?« »To ne. A ljudje mislijo, da mora priti Bog ve kaj na mizo, ker je pač kosilo v Veliki Zulli. Ondan sem povabila sodnega svetnika in je kar dolg obraz naredil, ko ni dobil drugega ko golobe s šparglji in rizling. Pokojna svetnica jih je vse preveč razvadila. Tega se bodo morali ljudje pač odvaditi in — mir besedi!« »Lepo, lepo!« je z nekam porogljivim nasmehom dejal stari gospod. »Prav takšna sii kakor tvoja mati, Karla. Saj v bistvu je to čisto prav.« Odšla je iu s Heleno 6va jo spremili do vrtnih vrat. Helena ni med Karlinim obiskom črhnila, niti besedice in tudi ko je sestra odšla, je molčala. Sedla je nazaj na svoje 6taro mesto pod lipo in Tudi uzIMcchI okus Novi vzorci nove barve ugodne cene lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za pomlad in poletje. JI. HlUdauc - Llngarjeva ul.-Pred Škofijo Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem. Čez nekaj tednov je bilo pri nas že spet vse ]>o starem. Na vrtu se je razbohotilo cvetje v vsej svoji pomladanski lejH>ti. Kadar je bila noč temna, so v grmovju peli slavčki. Helena je bila zelo tiha in ponoči mogla spati. Kadar sva šli na sprehod, se mi je kar obesila za roko. Zdravnik je dejal, da ' je slabokrvna in da je takšna zato, ker je pomlad. Nasmehnila se je in je potrpežljivo pila zdravila, predpisana za slabokrvne. Nekako mesec dni po poroki je prišla k nam Karla. Osem dni po taščini smrti se je namreč preselila v Veliko Zullo. Potožila je, da ima polne roke dela in nešteto izdatkov. Dejala nam je tudi, da bo odpustila precej slu-žabništva, češ da ga prav nič ne potrebuje in da je zgolj za potrato. Povedala nam je, da je prvo nad-strojije kratko in malo zaklenila in da je vso drobnjarijo zaprla v omare. Kdo bo pa neprestano brisal prah! Prostora je bilo po njenem mnenju v pritličju dovolj. Pogledala sem jo in pomislila: Le kako lio to sprejel mož, on, ki se je ogreval za vse, kar je lepo? Karla nam je to pripovedovala z nekim posebnim zadovoljstvom in se je zraven tako razvnela; da ji je v lica stopila lahna rdečica. Iz nje je govorila prava kmetica. S seboj je prinesla v košarici nasnuto moško nogavico iz surovega sivega bombaža. »Jurij ima samo svilene nogavice,« je dejala, »in če jih le dvakrat obuje, V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svettolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Pomladne novosti vseh oblačil, športne, kamgarn, obleke, perilo itd. najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 se zatopila v knjigo. Nadgozdar je bil medtem odšel v svojo sobo, jaz sem pa stopila v kuhinjo k Justi, da se z njo pomenim o neki gospodinjski zadevi. Ko sem se kmalu nato vrnila na vrt, je Heleni nasproti sedel — Jurij. »BKšal sem, da je Karla že odšla, je dejal in mi stisnil roko, »a pri najboljši volji nisem utegnil priti prej. In zdaj, ljuba Helena, prosim vas, nalijte mi skodelico kave, strašansko sem žejen,« je zaprosil nekam nedolžno domače, a vendar 6e mi je ta domačnost zdela malce hlinjena. Helena je vstala in je naglo odšla v hišo, češ da bo prinesla svežo skodelico. Jurij je odložil klobuk. Njegov mladi, lepi obraz je bil ožgan od sonca; najbrže je bil ve« dan na polju. Videč, da je Helenina svetla postava izginila v hiši, mi je dejal z istim pretirano veselim naglasom: »Bog bodi zahvaljen, da je ustvaril delo, gospodična Meissnova! Čez glavo ga mora človek imeti, da lahko vzdrži na tem ničevem svetu!« »Da,« sem dejala, a kdaj pa kdaj mora biti tudi nedelja.« »Ah! Prav nič je ne bi pogrešal,« je zategnil. »A ob nedeljah bomo vendarle prišli k vam,« sem se pošalila. »Saj ste naročili Karli, naj nas povabi, da pridemo vsako drugo nedeljo k vam na kosilo, in prav nič vljudno se mi ne zdi, če namigavate, da bi lahko pogrešali nedelje in z njimi tudi nas!« »O, seveda vas ne bi rad pogrešal! Tako tudi nisem mislil. Vsako drugo nedeljo, torej vsakih štirinajst dni želi Karla, da pridete k nam?« je vprašal in se rezko zasmejal. »Tako bom torej imel dovolj časa, da se bom vnaprej veselil — in takšno veselje je, kakor pravijo, najlepše.« Nekaj podsmehljivega je bilo v njegovih besedah, nato se je pa obrnil h Heleni, ki se je pravkar vrnila s skodelico: »Toliko dela imate zaradi mene, Helena,« se je zahvalil. Helena se je nasmehnila, mu nalila kavo, molče vzela ročno delo in sedla zraven mene. Trenutek smo vsi molčali. »Pomisli, Helenca,« sem nazadnje rekla, samo, da sem kaj spregovorila, »gospod Jurij se prav tako navdušuje za delo ko njegova žena. Pravkar mi je povedal, da v delu uživa!« »Da,« je odgovorila Helena, »tudi jaz tako mislim. Toliko dela imeti, da človek še premišljevati ne utegne; da mu niti minuta ne ostane zanj; garanje, ves dan samo garanje, dokler mu zvečer svinčen sen ne leže na oči — da, to bi bilo edino pravilno. Meni pa tega božjega daru žal manjka. Pri mojem delu misli nikoli nimajo miru in tudi ne utrudijo me.« Počakaj še malo, saj si še tako mlada 1 Tudi ti boš še imela dela in skrbi čez glavo,« sem jo tolažila. »Kako to misliš, teta Ana?« »No, če se boš poročila. Saj se Karla prej tudi ni tako pretegovala.« Helena ni odgovorila. Po nekaj trenutkih ie vstala, zamrmrala nekaj v opravičilo in hitro odšla. Jurij je z otožnim pogledom zrl za njo. »Kako čudna je včasih Helena,« sem v zadregi dejala. A tudi on je molčal. Vstal je in mi ponudil roko. »Prosim, pozdravite mojega tasta,« je potlej dejal. Hotel je že oditi, ko sem se spomnila igle, ki sem jo bila našla tisti večer pred poroko. »Ah, prosim, potrpite še trenutek, gospod Jurij,« sem zaprosila. Povejte mi, ali ničesar ne pogrešale?« Zdelo se mi je, da je zelo začuden. »Ne bi rekel, gosjKKlična Meissnova.« »Iglo... briljantno iglo...« Osupnil je in me negotovo pogledal. »Pač... da., to se pravi,« mislil sem da sem jo kam založil... francoska lilija, kaj ne?« »Jaz sem jo našla,« sem rekla. »Kje ste jo našli?« Iznenada je prebledel ko zid. »Da, da, že mogoče..« je zajecljal.* »Ali bi hoteli trenutek počakati? Takoj vam jo prinesem.« »Prosim... ne, gospodična Meissnova, nočem, da bi se zaradi mene trudili.« Potlej je zasrepel predse, kakor bi o nečem razmišljal. »Vseeno bi vas prosil, da mi jo vrnete.« Odšla sem v hišo in mu jo prinesli*. Jurij je stal še zmerom na istem mestu in risal e palico figure v pesek. Nikdar na zrak brez menel Pomladanski zrak močno vpliva tudi na Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NIVEA, preden greste na zrak. To krepča kozo, jo dela zdravo in ji daje mladostno svežost. Zakaj Eucerit vsebuje . edino le NIVEA 1 Radio Ljubljana od 19. do 25. maja 1933. ČETRTEK lil. MAJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Nappvedi 91 13.20: Koncert radijskega orkestra ■ 14.(K): Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Na-j)ovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavna črtica ■ 20.00 Radijski orkester ■ 21.00: Klavirski koncert B 22.00: Najiovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri. PETEK 20. MAJA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Iz naše domovine B 12.45: Poročila B 13.00: Naj>ovedi B 13.20: Koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi ■ 18.00: Domača keramika ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Najmvedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: O mednarodnem gimnastičnem nastopu v Ljubljani ■ 20.00: To in ono ■ 20.30: Mozartova ura B 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri. SOBOTA 21. MAJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Prenos promenadnega koncerta B 18.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gosjMjdarstvu B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Na o ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Preljubi mesec maj B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. NEDELJA 22. MAJA 8.00: Radijski orkester B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Koncert ruskega seksteta B 9.45: Verski govor B 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz Rakovnika B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert radijskega orkestra B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče |>o željah B 17.00: Kmetijska ura B 17.30: Prenos pevskega koncerta Podmladka Jadranske Straže z Rakeka B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30; Nac. ura B 19.50: Prenos majniške jiobožnosti iz trnovske cerkve v Ljubljani B 20.30: Adamičev orkester in Jožek in Ježek B 22.00: Napovedi, po ročih* B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 23. MAJA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Radijski orkester B t4.00: Napovedi B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Ngkaj narodnih B 18.40: Narodno blago z Gorenjskega B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Koncert radijskega orkestra B 21.00: Pevski koncert zbora orglarske šole B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Prenos lahke glasbe iz »Nebotičnika« B Konec ob 23. uri. TOREK 24. MAJA 11.00: šolska ura B 12.00: Kusi igrajo B 12.45: Poročila B 13.20: Večni Strauss B 14.00: Napovedi B 18.00: »štirje fantje« B 18.40: Kako vpliva narava na obleko in prehrano sredozemskih narodov B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Plošče B 20.15: Svet B 21.15: Italijanska operna glasba B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. SHEDA 25. MAJA 12,00: Slika z razstave B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Šramel »Škrjanček« B 14.00: Najro-vedi B 18.00: Mladinska nra B 18.40: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem B 19.00: Najiovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Šahovski 'kotiček B 20.00: Koncert »Glasbene Matice« B 20.45: Plošče B 21.00: Nastop tambu-raškega septeta B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Češke plošče B Konec ob 23. uri. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TUO S Vel-ka nb ra t tiotrsinih metnilo*. totemi mh ste‘e, datjnaa edov. lotlaraeroi, turomelrot, etra.trmcntuov, Otirometro* nit. Kunomlne ure, rtalRioi m srt-trmna. Cenil dre;piaCno Banovi" 40 ooo denarnih NAGRAD H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika? Navodilo za pranje z Radionom, ki je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona in prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte C temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na teh slikah Številko tiste točke, ki po Valem mnenju spada k posameznim slikam. Napilete v spodnjem desnem kohi tega oglasa čitljivo Vale ime in natančen naslov. Izrežite cel oglas in ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano i 25 para brez vsakega drugega obvestila nai Jugoslavensko d. d. Schichf-Lever, oddelek reklama, Osijek. POZOR: Poslednji rol< za vpošiljatev je 31. maj* 1. nagrada Din. lo.ooo.* 2. nagrada „ 5.000.» 3. nagrada „ 3.000,- 4. nagrada „ 2.ooo.~ 2oo nagrad po „ 1oo.» Skupaj Din. 40.000.> za pravilno rešitevf Ugotovitev pravilnosti relitev, žrebanja in delitev dobitkov iz vrli posebna} ocenjevalna komisija, katere člani so: i Dr. Mato Perič, kr. Javni notar Kamilo Krvarič, direktor ,,Hrvatskega Lista" Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Leve* Dragan Gregurovic, Sef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Levef Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija. Navodilo o uporabi obeta pri nagradnerH tekmovanju dobitek, točna izpolnite« istega pa prinaša uspeh pri pranju perilai RADIOH pere sam-pere prizanesljivo Izdaj« za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.