Jst 38. T T % ecaj XL1V i l Izhajajo vsako sredo po poli. Velj v tiskai po posti oh f,h ceio iet.0 4 eniane za eelo leto 4 eold d. 60 kr za pol za poi leta 2 £oid. 40 kr., za eetrt leta 1 goid 2 gold.. za eetrt Jeta ] goJd . pošiljane o O 0 kr V LJubljani 22. septembra 1886. Obseg: Kmetovalci! berite kmetijske Časopise. Sedanjemu času primeren poduk. Kako se naj slivovec kuha Trgovinska in obrtna zbornica. dopisi. Novičar. Prodaja plemenske govedi v Lescah. Zemlje- in narodopisni obrazi. Naši Gospodarske stvari. » a • w pred davnem življenje na kmetih kakošno veljavo je imel Kmetovalci! berite ploh kmečki stan ? ^odovinske prigodbe prečitamo, najdli bomo ■ gum I V ■ ~ ' , niu^v j/i i^vuvv ^J i v vi U C%> L i A *J ^ lici kmetijske časopise. da so pradedi naših sedanjih kmetov veliki Sestavil Jože Zupanek, nadučitelj v Grižah bodem trudil častitih bralcev s preučeno in reveži bili. Do časa slavne Mar k m e t ubo oratar. slabeji nego siromaki Terezije je bil zdaj stransko utverjeno pisavo, ampak čisto kratko hočem nosti ali hlapec. Grajščaki so ga vpregali v težki jai labej pravljati m povdarjati, kako važnost za kmeta vobodne podložnosti. Za duševno ima branje v obče in branje ali čitanje kmetijsl teh belih sužnikov se nihče brigal ni in če je kj suz- niko spisov posebej Če samezni kmet hotel nekaj besedic pade na rodovitna tla, zadovoljen sem za trud, katerega sem obračal za je njegov 3 po- streti svoje verige, zamenjal ga sestavljanje sledečega spisa starodavnih časih ljudje niso nogu. Za te ubo podar večkrat drugem h u j tr o imeli ampak samo pisane knjige/Posebno so mnihi stva v tistem času je prebivalce našega lepega cesar- malo koristila imenitna 1Z- stanih prepisovali knj tiskanih, najdba knjigotiskarstva. Boljša doba za kmeta je uže ~ samo- napočila, ko je jela gospodariti premila cesarica Ma še dandanes se nahajajo po rija Terezija, katei knjižnicah take pisane knjige, v katerih so posebno mater državlj so po vsej pravici pr začetne črke kaj lepo in umeteljno izdelane. To pre pisovanje pa je stalo mnogo truda in časa ni čuda Vse blagodejne napi te velike cesarice danes j vi V ------1 , oia^ci, cu naotcu JU Idi da so bile knjige takrat prav drage. Sveto pismo na Omeniti le hočem tu našteti m razpravljati, primanjkovalo bi mi ča pi je veljalo več sto goldinarjev. Zaradi tega so se povzdi rudarstvo in da je ona pospeševala kmetijstvo ela trgovst\ Kakor > knjige dobivale samo pri duhovnikih in bogatih ljudeh, telesno, tako in še bolj se je mila cesarica trudila Iz tega vidimo, da je bil tedanji pouk po šolah duševno blaginjo svojih podložnikov za za jako slab in pomanjkJj Pomnoževala je želi niso znali ne brati ne pisati. Kdor je v istih časih bral in pisal tako, kakor zdaj vsak priden Kmetje in rokodelci na de- ljudske šole, dala je spisati šolske knjige, katerih so ubogi otroci dobivali de setleten deček Razvidno je, da so se koristna znanstva Jožef II astonj Tudi njen sin cesar bil je čislan in slovel je za učenjaka je bil preblagega srca in visokih namenov. Osebno se je prepričeval o razmerah priprostega ljud ila v prejšnjih časih in tako je tudi bilo z raznimi po malem stva, ter pomagal, kjerkoli umetnostmi. Le tisti, katei prost človek smel je k njemu mogel lico hodil skozi mesta in vasi, je prijel za popotno pa- je večkrat pogledoval, še celo za plug j Vsak še tako ga kmeta obrazil nego doma ostali sosedje, Kdor se je pa držal doma čega ognjišča, ta je le malo poizvedel o drugem svetu. Sredi petnajstega stoletja je napočila nova doba il prijel se je višje neki priliki. Tako je pokazal, kako spoštuje krneči tan S posebno hvaležnostjo mora daj vsak kmet vsemu človeštvu brazilo Čisto se je svet in ljudstvo pi ko je leta 1450. Janez Gutenberg združil se otvoi spominjati tega cesarja: odpravil je v vseh svojih de želah sužnost kmečkega stanu. V isti dobi so se tudi z bogatim zlatarjem Janezom Faustom in lepopiscem bovljah, na Laškem in v Loki na spodnjem Štajerskem ljudske šole v Ti Schofferjem ter so iznajdli, kako se bukve tiskajo. Po različnih skušnjah je bilo leta 1455 tačas stariši bili Primorani so pa uže prvič natisnjen svoje otroke redno v šolo pošiljati najnovejšem času pa je sv. pismo, in sicer v latinskem jeziku. Tiskarstvo se s kmečko izomiko j kakor znano, vse drug začelo kmalu širiti po vsem svetu; broj pisanih knjig se je umaknil tiskanim bukvam je starišem knjigami so se pa tudi stva, ob kratkem odprla jevale umetnosti tiskarstvom in kmet svojega : s pomočjo tiskarstva se je človeku pot do višje izobraženosti. Kakošno je bilo nega otroka Otroci se popolnoma izobrazijo, če za poduk nježne mladine in če le teleta bolj ne ljubi, nego svojega last- kaj človeka Kako imenitno je duševno izobraževanje vsakeg v edanjem času ldno je iz sledeče Brati in pisati mora znati vsak, in če le služi za pa- največ dobička. Kdor naopačno ravna, ta trosi veliko, stirja ali hlapca. Kdor se hoče le najmanjše kupčije če ne ves čas, denar in delo zastonj. Vse ne raste in ali obrtnije poprijeti, mora bukve in pero v roke vzeti ne prospeva povsod. Prirodi sile delati ne kaže. am- drugače ga kmalu bolj izvedeni za uho vseka, in gre ven pak treba je se pred vsem in najbolje trdno poprijeti pa ne v žep. Pride pastir ali go- tiste gospodarske stroke, kateri so zemlja, lega, kraj d e n a r spodar k vojakom, in mu manjka znanosti branja in ugodni. Ako jo kmetje prav spoznajo in se nje dr- pi sanja, obžaloval bode to svojo neznanost hujega ne rečem celih dolgih dvanajst let. kar velja za posameznega, ima tudi veljavnost za celi bi bilo ravnati da kaj žijo, napredujejo v gospodarstvu svojem in so kmalu In to, premožni. Kdo pa najboljše kmetu svetuje, kaj in kako v tej zadevi ? Gospodarstveni list vsake stroke iu tega narod. Narod, kateri nima knjig in slovstva, imenuje stalno doprinaša izvirne spise se narod neprosvetljen. Narod brez vednosti in brez naj bi čital poljedelec vrtnar, vinorej^c, sadjerejec; prosvete se prezira in na svetu tudi nima nikakoršne ob kratkem: vsak pameten kmet! veljave. Pri takih ljudeh je kmetijstvo, obrtnija, kupčija, sploh vse, kar dela posameznega in vso in imenitno, v zelo slabem 2. WYinor ej a. Kako važna in imenitna ie ži- •J Ako bogato na Bosno, vinoreja ne le za posameznega živnorejca, ampak tudi za vso našo deželo, gotovo vsak pripozna in ni treba Hercegovino ali še bliže pogledamo, prepričali se bomo, po- nobenega dokaza. Razna sredstva so znana za vzdigo živinorejstva. Pa tudi v tej stroki je treba e reva in služi le taistemu, ki ga zbog večje ved- ri osti podjarmi. Pa še v drugem oziru treba, jda kjer ni duševne izobraženosti, je kmet in rokodelec svoje vspehe z onimi drugih primerjevati, treba se je podučiti in poizvedeti, kaj imamo predrugačiti in kaj je še za zboljšati. Ta velevažni gospodarstveni oddelek se še tukaj pri nas mnogo da izboljšati in do više stopinje povzdigniti. Trdim, de razven sadjereje tukaj pri nas ne zrnje, ne vino ne daje tako gotovega dobička, da vsak človek bere in duševno napreduje. Koliko le pega in koristnega najdemo v različnih knjigah! Bereš za kratek ali bo li si za dolg čas, bodi si v ve- selje ali v korist! Tiskovno črnilo in papir je v naj- neg0 živinoreja. Priznati pa tudi moramo, da imajo sicer precej izvedeni možje še dosta krivih misli v tej stroki. Dragi prijatelj! Prebiraj vestno novejšem času tako nizke cene, da se dobijo spisi in nekateri knjige različnega vedenja za par bornih novčičev! Nihče se tedaj izgovarjati ne more, da ne utegne si naročiti te ali one knjige, tegra ali onega koristnega lista. Tudi bukve izposodimo, da največji siromak zamore brati in se duševno izobraževati, ako mu le ne manjka dobre volje in če se je le sploh naučil brati. Vpraša se toraj: „kaj in katere spise tom priporočali?*' najbolje našim krne-govorijo radi o debelih volih in visokih tržnih cenah, gostilničarji o dobrem in slabem vinu, predice hvalijo predivo rad razpravlja svoje razmere v met pa lastnega d o m a i n po- sestva. Vsak toraj najbolj ljubi svoj stan, najraje se razgovarja o tem, s čemur se peca za cas svojega gospodarstvene spise in našel boš, kar ti je v tej zadevi najbolj potrebno: poduk in sredstva, kako bi se dala živinoreja pri nas povzdigniti! Tudi v tem nam je gospodarstveni list najboljši učitelj in največji prijatelj. Velevažna reč pri vsakem gospodarstvu je 3. gnoj. Prideluje se iz živalskih, rastlinskih in rudninskih odpadkov. Tudi v tej stroki je treba mnogo izboljšanja. Marsikateremu je čisto neznano, kako imenitno je poznati korist m upliv različnega gnoja in kako je treba varčno ravnati z gnojem, katerega življenja, se največ odlikuje v tem, kar je njegov poklic. Ker je pa skoraj v sedanjem času vsak stan in vsaka stranka zastopana po več javnih listih, razvidno je gotovo, da mora biti kmet posebno tistih spisov in tistih knjig prijatelj, ki njegovo reč, in to je kmetijsko izobraženost ali gospodarstveno vednost širijo in zastopajo. Kmetu je tedaj treba, da gospodarstvene liste in spise rad in marljivo prebira. Največji prijatelj kmetom je dobro sestavljen list, kateri bralcu to ponuja, kar mu ;.e v resnici treba vedeti in znati. Ce se še tu pa tam kateri kmetovalec najde, da ni branja zmožen, pomaga mu družina, v prvi vrsti pa otroci. Tudi časa je dovolj za tako izomiko, če poleti ne, pa vsaj pozimi, kedar mraz in sneg posilita in je primo-rana vsa družina, okoli peči in na njej si imenoval „živez vsega poljedelstva. Ker se po na- vadi gnoj ne prevaža precej na polje, treba ga je v gnojnicah shranjevati. Kako se zopet taka hranitev najceneje in vsestransko koristno priredi, to nam zopet strokovnjaki v raznih spisih gospodarstveuega lista priobMjo. Beremo jih in pregledujemo natanko, kaj se da tudi v tem obsegu zboljšati in popraviti. 4. Treba je ozir jemati še na različne živinske bolezni. Se ve, da je v tej zadevi izkušeni živino- zdravnik kot strokovnjak v prvi vrsti poklican, da pri njem pomoči iščemo in ne pri neizkušenem, nevednem mazaču. kateri varjati ali pravi, da zna živino zago- pa kakošno bolezen odcoprati. Same be- sede v takem slučaji nič ne pomagajo in zelo nespa- varnega kdo za in po- meten se mora tisti človek imenovati, ki na take toplega zavetja iskati. Takrat naj prime, naj kakošno za kmeta spisano knjigo glasno bere in zmanjkalo prazne čenče kaj zaupa in še ni toliko izkušen takili goljufov izpoznavati. v marsikakih primerah živi bo dolgega in dolgočasnega zim- skega časa Kakošno veliko korist doprinaša vsak norejec nima priložnosti, se o pravem času hitro do živinozdravnika obrniti. Tudi domača zdravila vec- dobri kmetijski spis in list, ob kratkem se prepričamo, če enkrat z resno voljo vsebino takega lista pregle- damo. Najdemo v njem razprave po sledečih oddelkih: 1. Dežel na kultura. / to vrsto spadajo spisi krat kaj koristijo v prvem trenutku bolezni. Gospodarstveni list v tej zadevi mnogo gradiva doprinaša, kmet si večkrat sam pomaga, ako se pametnih svetov in ne stare babje vere drži. Zalibog, takih vražever-cev tudi pri nas ne manjka. o poljedelstvu, gozdarstvu, vrtnarstvo, vino- in sadjereji in o umnem bučelarstvu. Znanosti z izkušnjami vred učijo, da se najlože in najbolje gospodari, ako kmeto- prazno vero valci svoji deželi, svojemu okraju najprimernejše pri- podlasica svinjsko korito pogrdi, potem prešiči pogi-delke pred vsemi pridelujejo. To se reče: ako na to nejo itd. Marsikateri človek je uže tak, da časih raje Da samo eno teh bedarij navedem, opomnim na . ki misli, da če marsikaterega kmeta največ vlečejo, na kar jih uže priroda ali natura v veruje praznovernim in nevednim, kakor pametnim njihovi domovini navaja. Ker takošnih pridelkov ondi ljudem. Podlasica ni strupena, in tedaj^tudi svinjam prtrfeda največ in zanesljivo in še najboljših rodi, zato ? ' • 4 ' i, k. , i i • i i « • • • • * • • i v 1 tudi kmetovalci pri njih najmanje stroškov j a ne more boii-si kakorkoli škodovati. Kmetijski listi bodo tudi te vraže sčasoma zatrli. Kar gospodarsfcv s pi poroča, to so različna oznanila in ogl in liste še posebno pri- tudi vsakega drugega sadja, obstoji v tem kdo ter kaj kdo na prodaj ali kaj si ka Poizve se, kislina v sadni sladkor spreminja da se adna prisvojiti želi. Med drugimi raznoterostmi demo tržne naj Ravno dokazano pšenico, rž. ječmen tur proso, ajdo, različno sadje, drevesa, moke, najvažnejše nijo i da orodj obdelovanje zemljišč itd. Če tudi ne pije veneti, popol kar sem tukaj omenil, je pa tudi nekaterih kmetovalcev, ki me- dobi potem manj slivovca, ako se puste s tem, da je m name n j e m neopravičena, kajti z vene- avamo kaj kupiti ali kaj prodati, vendar nas zani- tem, da gre le voda v zffubo, katere gotovo ni škoda miva poizvedeti ceno različnim pridelkom, bodi se po tej ceni pri domači kupčiji ravnamo, bodi sploh cene drugih krajev z našo da da puste češplje popolnoma dozoreli tedaj gotovo uže veliko storjenega za dosego dobrega sli- vovca. ndai primerjamo pa se ne vse, ker poleg Tm kratka razprava, mislim, je do dobrega poka- slivovec še lahko prav slab vsega tega je zala, da je vsakemu kmetovalcu neobhodno potrebno, da vestno in marljivo kmetijske in gospodarstvene nem podelovanji češpelj prav ne ravna. X O ~ ~ O - - ^ J ako se namreč pri dalj Ko so se pije otresle pride kakoi 111 je znail0> n^prej kipenje ali vrenje na vrsto, katero spise in bukve prebira, ako hoče svoje stanje izbolj- ravno tako važno, kakor zadostno dozorenje. o kate sati in ne pri enkrat se privajenem starem kopitu rem .smo poprej govor li. Toda žalibog, ravno pr nas ostati. Družba Mohora je mnogo knjig izdala kater bi zelo vsakemu pridnemu gospodarju pripoi ne se kipenje češpelj jako slabo pospešuje, in to je glavn v/.rok, da iz drugače popolnoma dobrih češpelj vendar slab slivovec pridobi. Uže iz tega se tedaj lahko k n j da jih naroči, ampak da jih tudi bere. Take so, na priliko: ;,Urnni sadjerejec tarstvo-1. ..vinoreia". ..kak d o m ;,umno kle-živino rav- živali", , doma jih marljivo bere. ima velik zaklad koristnega ve- t/ naših da ne more biti nikakor prav, aka prostih kmetovalcev, ampak š*- ne podai nati*', „buč ..domače in t uj e kor stne td. Kdoi kodljiv te knj Pi izobraženih izraz gnjijenj razom nobeden ne umnemu kipenju pod vi mesto kip 0(1 celo od bolj dostikrat sliši deža. ^^^HHHHH^HHHHi kateri redno prinaša gospodarstven izkušnje. Sklenem s sledečimi besedam Treba je pa tudi. da smo naročeni na časopis, reči najnovejše tih kadeh kisati za prav se pa tudi s tem iz namesto da bi se češplj« se dostikrat puste v odpr gnjiti. Ako tedaj želimo, da bi se nas ri drugih, v §. 10 navedenih blagajnicah zavarovani. Po izstopijo iz zveze pro- Predlog sprejm (jrosp. zbornični k dstavku 4. je možno, da delavci nekega kovača za oprostitev od cin poroča o prošnji okaza sposobnosti za netne bolniške blagaj rugo bol liti da blagaj ter morejo vstopiti v kako izdelovanje železni astop in samostojno izvrševanje Kovaškega obrta za vsled česar se moglo zgo ložiti seh bilem prestopanji nenadoma ostala pro- pač se izkaže s zakonito zahtevanih vozove. Prosilec ne more pre letna bolniška blagajnica brez članov pričevali, da se dokazov sposobnosti i Zaradi jasnosti delavec samo dolža bilo želeti, če bi se izreki . doneske veno bolniške ajnico uplačevati, dalje, da smejo biti vsi delavi odjetja samo pri eni blagajnici zavarovani, ker ače trebalo pri postavno nameravanem številu še tih o, da > bla- enega dru e kovašt leta ter pozneje delal dalj časa kot kovaški učil tri To prošnjo toplo priporoča pomoč okrajno glavarstvo bčinsko predstojništvo bi se prošnji ugodilo ter predlaga zatorej je odsek mnenj in da izličnih blagaj semi blagajnicami 10) eventuelno ob Slavna zbornica naj izvoli prošnjo priporočiti Predlog se sprejme z IX Gospod zbornični etnik Karol Luckm a Obilejše zavarovanje svoljo dano. Po prečkanji predla na lastne stroške je delavcu poroča, da so se pri železniški ta.ifu iu 1883. stavljeni predlogi deloma uže izveli. keti Slav zbo cr b pod poročev c. kr. ukazom z du trgoviusko ministerstvo je o 1882. Visoko 31 Prealog se sprejme naj izvoli to prošnjo podpirati znanilo : marca 1886 tej zadevi 1428. naslednj Z VIS. e na- VII ednjih zad.«^ ^ i o------n » p Gospod zbornični tajnik poroča o pravilih na- naredbe z prilo pošiljam slavni zbornici 31 vod dti škeg Zadruge benih obrtov sodnega okraj kam obrnj marca 1886. 1., št. 1428, kate do upravnega sveta od jo avstro-ogerske železuiške družbe na Dunaji, tikajoče se sklepov avstr. ogerske Zadru o vseh obrtniko želez izimši tr 5 \T i O krč glede želj enkete za rski in stavbeni obrt v sodnem okraji kamniškem. 3. Zadruge krčmarjev v sodnem okraji kamniškem 4. Zadruge trgovcev v sodnem okraji kamniškem. opomnjo, da se vsem stvom ob železniške tarife z strijskim železniškim upravitelj Ke enem dopošlje po eden izvod tega odtisa se v tej naredbi 6 ega 5. Zadruge vseh obrtnikov sadnega okraja brdske strani ne navajajo predlo kakor so v resnici, na jedni e> Zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja metli od stra 7. O pravilih pomočniškega zbora, razsodiškesa od- strani kateri se nanašajo na že x. . na ravnanje s kartelami in večinoma niso mogli biti predmet pravemu sklepanju lezniški poslovni pravilnik in železniških upraviteljstev in ker bilo za slavno zbo >ra in bolniške blagajnice vseh obrtnikov v sodnem vsaj ob kratkem nagibe tudi vredno na drugi spoznati raji metliškem Gosp. poročevalec omenja dopis c. kr. dežel vlade viteljstva utrjevale to katerimi so železniška upra- 31 nei potresoval da so odklonile ali niso podrob marca 1886., št. 3196, ter dodaje, da so se vse te želje iu predlo amičnih želja enketinih, se ob enem sestavljanji vseh prej omenjenih pravil rabila avila zadruge, katera bila ma z do p kr. dežel zbornici dopo priloga v znanje pridene tavii z rešitvijo vred kot ide z dne bra 1883. leta, št. 6559 sep nji o pravilih ravnal po novih Odsek se je pri posveto logo Iz te sestave se razvidi da je bistven del pred se nih pravilih torej dotične spremembe v tem utememeljene. Odsek železniško-tarifne enkete uže izveden vršitvi približal Če so vendar marsikatere želje ostaie neizpol deloma pa mo to storiti tudi z ozirom na irca 1885. 1., drž. zak. št. 22 novna pravila v sve kon z dne je v prvi vrsti treba premisliti, da gre v premnogih slučajih katerega se nova podjetij, katerim so se ostovoljne naredbe avstrijskih železniških gerske želez jih spremembah posebno opirajo, družile in da nisem v stanu jih k složnem sterst se je oziralo tudi na ukaz vis. trgovinskega mi z dn 14 maja 18So. 1.. št. 35351 ex 1884 v tej devi imperativno napotiti radostno pri u postopanji oč se uporabe zaradi prestopkov obrtnih predpi sojenih glob. temu pridružij se resni preudarki financijel narave, kateri odločno zahtevajo, da se primerno ozir Da se zadrugam olajša sprememba pravil zbor J emlj ter se mi kaže :a oskrbela tudi slovenski tekst novih osnovnih pravil hodke tudi tam. kj ka jih dala natisniti Gospod poročevalec potem omenja spremembe e je odsek pri posamičnih pravilih nasvetoval ter idlaga: Sla joče naredbe na vse davkoplačevalce in na železniški kredit da treba z ozirom na promet iu do- nisem oviran ukreniti daleč sega- ne samo dati velj stališču večkrat ker malemu delu neposrednjih interesento se treba na to ozirati v onih slučajih, v katerih se di važno ma zbornica naj iz ijih zadrug potrditi ter v rektno ali nedirektno na obši oli spremembe pravil go- blago mereče želj olajšave pri tarifih za zmi )je mnenje visoki c. kr. deželni vladi tega poročila izreči Ke niso mogle nič ali deloma izpolniti torej v tem razprave o vspehih železniško-ta Predlog se sprejme rifne enkete za leto 1882 na pravice in dolžnosti od tedaj oživil 1883. na sploh uže z ozirom c kr. dr 302 r* S živnega železniškega sveta kot dokončane smatram, mi žitnice, po katerih pa tudi seno in druge stvari shra u.; tudi ob tej priliki v veliko zadovoljstvo, slavni zbor- njujejo. Taka obilnost kraljuje tu, da bi 40.0C0 bojnih lici za vneto in vspešno sodelovanje tamošnjih delegi-r aucev pri delovanji enkete izreči svojo največjo zahvalo iu popolao priznanje." ljudi s konji vred dve leti se preživelo in oblačilo. Pri vratih na bastiji stoje straže, po zakopih se sprehajajo orožene straže, po Dnjepru na desno in levo (Dalje prihodnjič veslajo Kozaki v čolnih, ogledne Siča, čete jež stikajo okrog a Zemljepisni in narodopisni obrazi. kor da je vojska uže gotova, in neprijatelj pred nosom. Ali od nekedaj je ta navada v Siču, naj je neprijatelj blizo ali daleč, da je vse v orožju in za boj gotovo. C? (Dalje prih.) Nabral Fr. J a r o s 1 a v 40. Naši dopisi Kozaki j a sejo v boj. Dobrova 19 Divje in pusto je na Zaporožju. Le tu pa tam okrog nost božj velikim Šmarnom poti ept. (Božja pot in drugo.) Lepa slav* ~ ~ r-----J----—---J — ---- futorov ali pa ob jezerih žanjejo mladenči žito, kajti po končal katera se obhaja tukaj ua Dob in edeljo Jmena se ustavu, ki ga svobodni sin na stepi sveto izvršuje, prejme sleharen kurenj na leto kos zemlje za užitek. Ondi go- Pn roniarj danes pred osmimi dnevi mesa med , do-slovesno. eh zaprekah , katere je kolera stavila pobožnim bila tukajšnja božj spodari, poljuje, ribari, pase, ob letu pa vrača zemljišče mašami" prav dobro obisko pot me d občinskim dobaram. Kdor ima futor v uajemu, plačuje iko soboto popo edeljo zjutraj, izvzemši nedeljo imena najemnino v občno blagajnico. Ondi moreš imeti ženo jinega, spovedovalo je tukaj po pet gospodov auhovni in gospodarstvo, ali v Sič se ne sme ženska prikazati, kov pobožne le-sem došle romarj njej je zaprt ta vojaški raj. Junak v Siču mora biti slo- mecl tem časom tukaj vsako nedelj Božj služba se je poveda praz boden in neoženjen, vsak čas gotov za boj. Kedar cim- nik po 5krat v farni" cerkvi obhajala. Zjutraj ob 5 uri balista zaropoče na kotlu, in gospod košovi zažvižga, bila prva tiha ondaj ni več časa poslavljati se z ženo. z deco, ali pa darovanje za cerk veta maša, potem ob 6 pridi m imetje vredovati, nego brzo mora zložiti orožje, skočiti z blagoslovom na konja, in hajdi v boj. Zato v orožju in na konju, da bi bratje Poljaki mogli varno in pokojno spati pod branbo njihovega junaštva. je Zaporožec odrastel pri kateri zopet prid dalj potreoe, na to sledila je sv. maša oo se tud pelo uri bila je zopet sv. maša, ob 10 dop bila je Tako po tej darovanje za cerk potrebe na je bilo dolgo, in je bilo dobro za Poljce. Zaporožci so/.?$.fyjrih slučajib služil preč to pa veliKa slovesna sv. maša z asistenco, katero je v $enem milosti) pod prela dr pod prost J C e b a š e k, v/bnem a pa IT O pod prof. dr. Marink razun odbijali Tatare. odganjali Turke, brzdali Volohe, in Poljci so se slobodno bili z Rusi iu z Nemci, ali pa so mirno sedeli doma za pečjo, kakor vele ljudjč, mirno so sedeli za sinjimi vodami velikega Dnjepra, za smelimi ena tiha sv. maša. prsi junakov zaporožkih. Čas in okolnosti pa so vse zapovedani praznik slovesne pete litanije Matere Božj zadnje nedelje, tudi še vsako Med temi se drugo nedeljo brala Popoludne bile so vsako nedel po in spremenile; Poljci so imeli več potov svaje z Zaporožci, in previdna Ruska, porabivši medsebojno svajo enih iu drugih, vpognila je oboje. Divje in pusto tedaj je na Zaporožju, kajti večina junakov grmi v Sič, da od ondod odidejo v boj, v boj z Rusko, nahujskan po Poljcih. Sič, ta slavni stan.ko- Da so imeli domača čast drugi g poda duhovnika in podje, kateri so jima na pomoč prihajali iz- povedovanjem veliko crudapol kaže j bolj to da j bil letos 4738 pobožnih romarj uega dela med temi dnevi, med tem lepim časom tuk^j bhajanih, Kar tudi potr zaški, bil je tik Dnjepra, obrnjen s čelom k silni reki. Njemu na desno se je izlivala Podpalna, na levo Dubro- sloveasko ljudstvo po domovini v svoje juje, jedru še resnično verno iu Bogu uda Primerno k PetJ krbo vica, in pribravši še vodo črne in bele Kauiionfce, spa- potnih dnevih domača poštena dekleta prav dob iala se je s Siniavko, ter se izlivala v očeta. Dnjepra. da zaslužijo tukaj očitno pohvaljena so ob božj tako biti Vse na o K rog so prekopi, nasipi in bovih hlodov; na bastijah in zalomih se vzdigujejo le- visoke stene iz clo- v dan imena Marij Zadnjo nedelj bro tudi sledeči gospodje ljubljanski počastili bili so našo lepo Do čeki: Med seni stolpi, ki so nastavljeni s topovi. Na treh straneh Valenta, Dreni k, Pucih > so vrata iz dobovih desk na železnih tečajih, pa trije teri so ta raz- pesmi ua verigah viseči mostovi. Trdnjava ta je taka vlaka, kar se tiče obsega, da bi od izliva P od pol ne do izliva Dubravice porabil dobro uro na brzem konju. Na imajo an pri sv. ina borno prepev< ob Pateruoster, . uri zjutraj Krasne Tako milih, tako krasno kot ravno omenjeni gospodj ne sredi je obširen trg, nad Dnjeprom pa cerkev na čast Ti premili ne I i * 1 <%.rfi _ čeki razvese haj Materi Božji, prostrana ali lesena. Poleg stoji zvonik, v katerem visi zvon iz čistega srebra; vlili so ga iz IjevaTi nas so potem plena ki ga je bil ataman Sah naplenil v Carjemgradu. med dnevom ob pripravnih prilikah z popeva bornih narodnih kvartetov. Zakličem iz- tuk iz dn Na eni strani zvonika stoji hiša popova, na drugi dvor srca navdušeni ..živeli" iu V) slava*' ! Da se atamanov, in pisarna zaporožka, v Kateri stanuje pisar, vsem zah cimbalista in bunčučni, Božja pot tako lepo obhajala gre pred našemu vnetem č u v a zastavo bunčuk. Okrog ostroga stoji osem in trideset obširnih kul za osem in trideset kurenjev. OKrog vsaKe kule je obširna za konje in na okrog petdeset koč za ljudi. Babnik 7 poklicu ved ateri vrli no tucli ua ;pod vojein mestu ospodu župniku Jernej v svojem preimenitnem Bog mili V vsaki kuli je ena veča koča za atamaua iu starešine. Na trgu stoji obširna kula, ki je skladišče za orožje in razno- zagraja mu njegov trud iu njegovo požrtvovalnost T i • r^ i - » . • . • povrui bkoz ves ča jaku ugodno. Lep e poti tuk vremena si bilo tudi ebo tud isliti iu želeti ečji sitnež vrsten plen. malo nazaj stoji hram za ribe, mesnino, ue more, nego bilo je letos tukaj slanino in raznovrstno pijačo. Nad obalo v skalni vot- reda lini shranjujejo smodnik in svinec, dalje naprej stoje čast _ r ww Skoz ves ta čas ni bilo tukaj niti najmanjšega ne k a • • t v ponos vsem domačim anum. m 303 Otava Kar druse razmere tukajšnje zadeva, je pa takol e K
    'deležili do malega vsi vabljeni, da je stvarni in zani-niv razgovor trajal več ur in da se je med poslanci tujih dežel [azalo popol asje enako glede sodbe o sedanjem )oložaju, kakor o vprašanji, kako sloveusk;m drža >oslancem pri teh razmerah postopati Vozni red gorenjske leloma spremeni: Iz Liuol z dalj nmdil Dunaja. — Dn e severne Galici 16. t. m. zvečer dospel je ces^r n,e da hi s e 4uL aa a j i firipiefc odhodu iz Galicij zrekel je cesar v ročnem pismu do namestnika vite železnice se s 1. oktobrom uhajali bod vlaki u r i iu 40 m i u u t t dopoludne in < j utraj 1 uri in 40 Zaleske0 vdeležili udanosti, svoj priznanje in zahvalo vsem , ki so se uri in 25 ; :er: v L i u b lri 30 minut pa prihaja prvi vlak t zve-ob mogih dokazov odkritosrčne ljubezni in zveste zrekoma pa še prebivalcem onih krajev, katerih so se vojaške vaje bližje dotikale, tudi za prijazno 3 povsod d jutraj drug uri p o p o- in požrtoval sprejemali pripravnost, s katero so vojak zadnji pa ob uri 55 t zvečer. Enako zadovoljnost in priznanj kel je cesar v koleri imamo glede Kranjske dežele prime- kom voj licij ročnem pismu do nadvojvoda Albrecht a onim oddel oma ugodna poročila: V Loškem Potoku še bolezen ni katera se je ' vdeležila vojaških vaj v Ga ponehala, temveč ste dn 17 dve osebi tam na novo oboleli ter dne 18. umrli, zdravi se jih tam še oseb. slu- Z Vrhnike, hvala Bodu, ni nobenega novega Vsega skupaj umrli so tam za kolero samo d čaja. osebi, namreč s Turške prišedši rokodelec domač Žagar, ki je baje pri raztelesovanji obče se nam z Vrhnike toži. da so bile Ko se je peljal cesar na Tirolsko, imel je samo preko jNižeavstrijske nekaj pokoja, v Ljubnem na Gornjem Stajarskem, enako na Koroškem in Tirolskem bil je povsod sijajno sprejet in pozdravljan. Na Tirolskem in pa vdeležuje se cesar zopet vojaških vaj, povsod prireja se bil navzoč, cesarju na čast strel) za katero cesar daj dobitke, ena takih na pr. bila je 50 cekinov prve 24. t. m. odkril se gem slučaju bil je pa ljud zopet strah tolil^. da je mnog širila. Po dru-' stern" spominek admirala Teget o na Dunaj v r Prater in te slavnosti i od strahu zbolelo, in še le, ko se jim je zagoto- očeta svoje države nahaj bljubil je cesar se osebno vdeležiti. Kakor skrbnega nimajo kolere, so bili takoj zop^t zdra\ so godi za državo^kaj pomeulj tako cesarja povsod to tfe«^ Va 27 rega. Vsaj pa ti Kjer tudi raz- rv f 304 mere med državarra postajajo bolj in bolj resne in v din takih časih državljani hvaležno priznavajo, ako si cesar prevrat z prizadeva mir storiti obsodilo je Sobranj z med ne 21 narodi, poleg tega pa vso knez Aleksander. j oj s t r e j i m i i z r a / \ pozornost obrača na vojno. Vojaške vaje, ki so bile obsodba avgusta, po katerem je bil odstranju Ker je pa očividno delo Ruske letos na Ogerskem, v Galiciji in Tirolah, so za letos sklenjene. Pripravlja pa se za prihodnje leto, v katerem osnuje domobranstvo (črna vojska) tudi še redno Sobranja*4 leti enako proti Rusk onib Drug čin sedanje vlade, ki se pripravlja, je obsodba ki so se zarote vdelež^i izrekoma vojakov se devi hoče začasna vlada strogo postopati, rekoč v tej da vojno oborožiti z novimi puškami , repi tir k ami, s se drugače vpre vsa zvesta ostala vojna. Ruska svetuje katerimi je mogoče samo prože streliti po 8 ali večkrat in Nemška jo podpira, naj se ta preiskava ne vrši zaporedoma. uže vpeljana. francoski vojni je taka puška deloma tudi nemška vojna tako je prisiljena tudi naša država vpeljava in hoč do se duhovi ne pomire (tedaj nikoli). Začasna vlada jih, neki odgovoriti da da ob- drži vojna njena svojo veljavo. Ta prememba bo stala več tedni ne bodo dog preiskave tako iu tako pred Med tem dala je kakor se čuje, 15 milijonov, katerih se namerava za zastavo upornega to nedeljo vlada slovesno sožgati prihodnje leto zahtevati 2*/,, milijona. Bismarku vpeljanega, bolj To je sad po polka. Major Popov oda za kadete in pa mel Strumskeg v in ženega miru bolj raščečega „oboro- v katerem je ojstro obsodil či avzočosti kadetov govor od d 21 kateri mora uničiti blagostanje vseh Volitve za „veliko Sobranje" razpisane so za 11 vgusta narodov. Leta 1866. in 1870. je dalo Bismarku toliko dan oktobra vspehov, da mora zavolj njih vsa Evropa oborožena delati na svoj gospodarski pogin. Pri takih razmerah je tudi malo nadepoln sostanek Ruska si v Bolgariji ne more nič prav pridobiti zaupanja. Bolgarska ji izražuje hvaležnost za oproščenje našega državnega zbora, ki se ima pričeti dne 29. t. m. Vlada sama se ue ozira več na svoj program, izra- pnklopnila k sebi brez ovinkov žen v prestolnem govoru med vlado in večino in leta 1879. tedaj bo iu potem gine vez mogoče rešiti pro- gram enakopravnosti in štedljivosti izražen v onem prestolnem govoru, ako državno-zborska večina po vsem složna sama br cz ozira dr vju do deluje za izvršitev ouih načel in složno nemogoče stori nasprotno vladanje. Ogerska. — Minulo soboto pričelo se je zborovanje ogerskega državnega zbora. Začetek bil je sicer takoj nekaj obrnjen proti ministerskemu predsedniku Tiszi večine reč. naj se zboru predloži tudi zadnji cesarjev reskript to da ne zaupa ji ne v strahu, da bi je Ruska ne - Da v Ruski seda veje zavest lastne mogočnotti, kaže nek članek ,.Mos Ztg <% v katerem govori o odlikovanji tamošnega voj nega ministra povodom zadnjih vojnih vaj ter sklepa „Na Balkenskem polotoku se ne more samo storiti kar Ruska hoče, kakor je zadnjič omenjal nek dunajski list, temveč tam se bo storilo, kar se Ruski zdi i potrebno in od česa ne more odstopiti kamorkoli na ljuko Cas koncesij je minul Vaj pr Brest-Litovsk 9 vendar pa se je kmalo pokazalo, da je vlada svoje Opozicijonalec Helfy zahteval je nam- bile so zopet za vojno, kateri je imel zaželjen izid Sedaj pride vrsta na »diplomacijo". gotova. Spanjska nedeljo tal je v Madridu vojaški do ministerskega predsednika. onega cesarjevega pa Tisza mu je to odbil razpisa ne more upor, katerega se je vdeležilo okoli 300 vojakov, ti apnstili svoje poveljnike, hrumeli z klici na re- so rekoč, da istinitosti # nihče dvomiti, ker je bil razglašen listu in bo poslanec iu vsa zbornica imela prilike dosti, razgovarjati se o onem razpisu. Tisza zavrnil je v ogerskem uradnem publiko skoz ceste Madridske, zasedli kolodvor padu potem južni po tem pa so se razprhnili pri prvem na- ugo- . Uporniki beže proti Valenciji, in nasledek da se je proglasilo obsedno stanje 4 vor. da bil oni razpis žaljenja ustave, ko vendar ves a upor nima posebne svet pripozna, da je v njem izvaženo najbolj odkritim načinom ustavno pravo. ni vrnila v Madrid skušnja zadušena. pomena i ker ko Stf • • — Videti se še kralj r je poročilo da je po Nemška. Tukajšnji uradni in poluradni listi si prizadevajo dokazati. da zdravje cesarjevo ni postalo slabeje, temveč, da je vse umikanje cesarjevo od slav-nosti Strassburških zgolj previdnost naročena po zdravnikih. da cesar ne oboli. Današnja številka ima prilogo niče Kleinmayr & Bamberg. knjigotrž- Czas" zadnjih bolgarskih Poljski popisuje delovanje Bismarkovo glede javil je, da Francoski tako-le: Knez Bismark iz-Nemška Avstriji zavolj svojih skrbi proti dogodeb Žitna cena v Ljubljani 16. septembra 1886. ne mogla priti na pomoč. ako se ta za- pletla v vojsko z Rusko. Preden se je grof Kalnoky v Kissingen-u sošel s knezom Bismarkom, dogovoril seje ta poprej z ruskim diplomatom baronom Mobrenheimoin. Gastein-u prizadeval si je Bismark pridobiti pritr-jenje Avstrije k tirjatvam Ruske, kar se mu pa ni popolnoma posrečilo. Knez Bismark predlagal je tudi, da naj Tej želji pa se ni vstreglo. V Francovih toplicah skušal se Ruska ne Hektoliter 7 gold. 50 kr. 80 kr. pseo domače 6 gold 0 k turšice 4 old 74 k v • rzi 4 gold. 87 kr banaške soršice 6 gold. ječmena 4 gold. 6 kr. P 4 gold 5 kr ajde 4 gold. 22 kr ovsa 2 goM. 6 kr Krompi 2 gold 50 kr. 100 kilogramov Kalnokv ž njim šel k Giers-u v Francove toplice. je Bismark Giersa pregovoriti, da naj dotikala avstrijskega vpliva v Srbski in da naj, kolikor V Kranji 21. septembra. Rrž Hektol i ter: Pšenica 6 gld. 34 kr. 4 gold. 55 kr Oves 2 gold 92 kr. Turšica 5 gold. 60 kr. Ječmen moč. Ruska Bolgarske ne zasede. Po tem prevratu. Po tem prevratu Nemške politike zavzima Avstrijska stanje pričakovanja, kako se stvar presuče. Sobranje izreklo je sicer v posebni 4 gld, 80 kr 1 gld. 80 kr 60 kr. Ajda 4 gld. 55 kr. Slama 100 kilogr. Seno 2 o-ld 5 • 10 kr. Speh 1 kilogr. Bolgarska. adresi ruskemu v drugi adresi, caru najlepša voščila katera je bila odgovor na za njegov god, pa vla- nagovor