392 Jezikoslovne reči. Se nekaj o fonetičnih zakonih našega jezika. V „Novicah" od 24. sept. t. i. je sprožil g. J. Pajk stvar, ki v naši slovnici zares še ni dognana; namreč, kako je ravnati s predlogi s, iz, vz. Jaz dodajem še predloga v in k. Zastran predloga ,9, v in k je naša pisava zato pomanjkljiva, ker jih pišemo skozi tako, kakor da so samoglasniki, kar niso. 8 tem smo prišli v nasprotje ne samo s staroslovenščino in drugimi slavenskimi narečji, ampak tudi z narodno govorico. Jaz hočem tukaj v kratkem razložiti, kaj sem v tem oziru našel v našem narodu. Primerjaje se potem lahko vsaki sam prepriča , da se po tistih pravilih ravnajo tudi drugi Slaveui in stara slovenščina. Drži se pa narod naš sploh sledečih pravil: 1. On govori predloge $, v, k brez samoglasnika samo tedaj, kadar jih more s sledečo besedo zliti v eno besedo, na priliko: s-konca, v-reko, z-oči, v-obraz, k-meni, k-očetu, kakor da je skonca, vreko, zoči, vobraz, kuteni, kočetu itd. 2. Kadar se pa ti predlogi s sledečo besedo ne dajo v eno stopiti, takrat jim narod kaj rad samoglasnik pridaje. To se primerja: a) kadar nasleduje soglasnik tiste vrste: s-stanom, v-vek, k-kotlu, tudi k-gori, k-hramu; b) kadar nasleduje več soglasnikov, ali šumeč glas if c, z, 8Č: s-mleti, v-hrib, s-žgati, v-ženo, k-branja. Al ta pridani samoglasnik, ki je bil v stari slovenščini vedno polglasnik Lsi, vi, ki), izgovarja se po raznih slovenskih krajih različno; in sicer po tistem načinu, kakor se je sploh staroslovenski polglasnik v novi slovenščini premeni 1. Staroslovenski polglasnik se namreč v novi slovenščini izgovarja trojno: kakor 1, e, in a. Primeri starostov.: 4I»M>, BZllZ, TZ, ,J1*III»CZ, MZH& , MZKIIJK , X^a4ZHZ itd. z novosloveuskim: den, dan; vm, ven, van; ti, te, ta; dints, denes, danas, minem, menem, manem, miknem, meknem, maknem, hladm, hladen, hladan itd. Tako tudi: kidar, kedar, kadar, sidaj, sedaj, sadaj. Kar se tiče krajev, govore Notranjci in Primorci naj-raji a, Stajarci e, gorenski in dolenski Kranjci pa 1 ali a. Ravno taka se godi tudi samoglasniku pred imenovanih predlogov. Tudi on se izgovarja trojno: na pr.: sižgati, sežgati, sazgati, si stanom, se stanom, sa stanom, simleti, semleti, samleti, vi ženo, va ženo, ki glavi, ka glavi, vedriti, vadriti (vdariti). Namesto si-se-sa govori se v nekih krajih pred mehkimi glasovi tudi zi-ze-za, tedaj: zi-ze-zažgati, zi-ze-stati se. Toda ni res, da bi se pred mehkimi glasovi s moral vselej premeuiti v z. Primeri: s vitek, svinec, vnesti, s niti se, snet. Ravno tako se sliši: s vami, š njimi itd. Včasih prejde samoglasnik predlogov s in v v nosni o: sosed, sodolina, soržica, zoper, votek; in samoglasnik predloga v tudi v u (nam. vu) a vodo, u hrib, uvek, utek, adriti. Tako tudi: u-me, u-te nam. va-me, va-te. Predlog k se preminja v nekih krajih v h: //-meni, h-kotlu itd. Opira se pa to pritikanje samoglasnikov k predlogom Da ono glavno pravilo slovenskega glasoslovja: da z malimi izjemami ne slede nikdar od konca trije, na kraju pa dva soglasnika zapored brez samoglasnika vmes. Vsled tega pravila vtika se tudi pri družin predlogih, ki se končavajo na soglasnik, kadar nasledujeta na-nj dva druga soglasnika ali šumeči glas (š, ž, č, še), polglasnik vmes, ki se tudi po raznih krajih razno izgovarja ko *, e ali a. Na pr. od^gnati (ode-oda-) izi>brati (ize-iza-) ob*-stati- (obe-oba-) obtsiti- (obe-oba-) itd. Iz predloga v z postaja vb z, vez, voz, uz. Tako VBzmeui, vezmem , vzmem (vzemem , vzamem); VTbzem, vezem, vazem, uzem (velika noč). Večkrat pa tudi odpade ali v ali z. Tako na priliko: zdignem m. vzdignem; u hrib, navdol m. vz hrib (ukreber, uzkreber), navzdol. Včasi se izgovarja iz m. v z. Solnee izhaja m. vzhaja, izgled in. uzgled (vzor). Besede, sestavljene iz predloga in glagola šel, šla, šlo, kadar se predlog končuje na soglasnik, ti ali vtikajo polglasnik vmes, ali držijo korenski i sedanjega časa: od*B-šel, (ode- oda-) ali odisel, izišel, razišel itd. Glagol iziti vtika včasih že v sedanjem času polglasni a: izajdem. Pa kakor naš jezik ne ljubi v sredi treh soglasnikov zapored , ravno tako tudi ne trpi dveh zapored na koncu, ampak deva vselej polglasnik vmes, ki se izgovarja po različnih ko %, e, a. Tako delavec, hladen (-an), zgodeb, naredeb (-ab), sester, ali sester; ovec ali ovac, desek, desek ali desak, namesti: delovc, hladn; zgodb, sestr, ovc, desk. Izsnete so tukaj le take besede, kterim je predzadnja črka samoglasni r ali /: vrt, volk; — in tujke: testament. Zoper to pravilo se v naši pisavi še vedno mnogo greši, posebno v lastnih imenih, ki izhajajo na - c in - č. Slovenski jezik golih končnic — c — c ne pozna, ampak: ec ('bc, ac) in i č. Zatoraj je vselej napačno, kadar se korenu pritakne goli c, č, Na pr.: Dolen c, Goren-c, mladen-č, Marin-č, kvar-č namesto: Dolen-ec, Goren-ec, mladen-ič, Marin-ič, kvar-ič (klar-ič). Tudi končnici ic, ve ste slovenščini neznane. Namesto ic ima biti ali ec ali ič, kar prava narodna izreka odločuje; namesto uc pa ovec ali olec. Ker so nam tujci že tako mnogo spakedrali , bilo bi posebno paziti, da imena dobijo spet svojo pravo slovensko podobo. Kako hočemo tedaj v pisavi ravnati, kadar zavolj lag-šega in lepšega izgovora med predlog in nasledujoče so-glasnike moramo samoglasnik postaviti? Moje mišljenje je, da se držimo narodne govorice, in, ker latinica za polglasnik nima posebnega znamenja, pišimo tam, kjer narod jasno polglasnik izgovarja, vselej e, drugod pa, kakor je komu ljubše, e ali a. Zakaj obadvoje je utrjeno enako v narodu, in je v navadi tudi drugim Slavenom. Namesto ve, va, vez, voz pa pišemo tudi lahko ii9 uz. v Živo priporočam to stvar našim filologom , zakaj gotovo je, da nam slovnica v tem še ni dodelana; pa tudi važno je, ker se človek po sedanji pisavi mnogokrat spod- 393 tika, posebno kadar pisaje misli, kako se bo to izgovarjalo, kar piše. Podgorski.