Stev. 78.
v Ljubljani, g četrtek, dne 5. tprlla 1906.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'—
za pol leta
pol leta ,, „ 15'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec ft 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20' — 10--5-170
za pol leta
za ietrt leta za «n mesec
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVEN
Uredništvo )« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod icz
- dvoriSže nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Leto xxxiu.
Inserati:
Enestop. petitvrsta (72 mm)r za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. ur) popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. llpravniSkcga telefona Stev. 188.
Deželni zbor Kranjski.
Velike delamo korake, pred nami boben ropota; papirnate so naše čake in puške naše iz lesa.
Parma: „MIadi vojaki".
G. deželni glavar je za popoldansko sejo odredil, da se takoj ne odpro galerije, ker so se dopoldne čuli iza galerije nekateri žvižgi. Namešano občinstvo jc zahtevalo vstopa in šlo skozi glavna vrata deželnozborske palače pred galerijo, kamor je končno prišlo občinstvo vseh strank. Liberalci so seve zavijali, kakor bi g. deželni glavar sploh hotel zabra-niti vstop na galerije.
Galerije so natlačeno polne. Med občinstvo se je zopet postavilo par piskačev, pa občinstvo je kittalo napravilo red, iu naročeni piskači na galeriji zopet niso prišli do veljave. Tavčarjeva mama so zopet pripeljali v liberalno ložo svoje prijateljice.
Deželni glavar je ob pol 4 uri popoldne otvoril sejo. Liberalni poslanci prineso seboj svoja orodja z zavestjo, da še nikdar v življenju ni noben izmed njih toliko »delal«, kakor jim bo treba delati danes. Velik boben so že prej prinesli in za prvega bobnarja določili dr. Majarona. Postavili so boben zadaj k zadnjemu sedežu v središče na katerem sedi dr. Majaron, tako. da je godba pravilno razdeljena« z bobnom zadaj.
Deželni glavar ob pol4 popoldne otvori sejo in pravi, naj bodo galerije popolnoma mirne, sicer bo primoran galerije izprazniti.
Hribar.:Saj so bili čisto mirni. Se nikoli niso bile galerije tako mirne kot danes. Nato poskoči Hribar nekoliko vstran in nakrat za-kiiče: »Oglasim se k besedi v formalnem oziru!«
Dr. Susteršič: Ne, to ne gre! Besedo ima že poročevalec ustavnega odseka. Feriančič upije nekaj na glavarja. Glavar zamahne z roko, naj ga Ferjančič pri miru pusti, m izjavi, da ima samoumevno še vedno besedo poročevalec dekan Arko.
Ko Hribar vidi, da ne dobi besede, postane ves rdeč, skače okolu, v svojo klop in zopet k glavarju ter zopet nazaj v svojo klop. Ves se trese strasti, ko zagrabi pod svojim sedežem veliko obito, na štirih lesenih nožicah stoječo ragljo in jo trešči z vso silo na mizo pred seboj, potem skoči k raglji in župan ljubljanski, ker ni mogel z usti regljati, prične re-gljati z ragljo. V istem hipu prično s šumno obstrukcijo tudi ostali slovenski liberalci. To pot prične nabijati na veliki boben dr. Danilo Majaron, sicer navaden opravek za liberalnega advokata, a vender ne posebno čeden. Hribar sc kmalu naveliča raglje, skoči k glavarju iu razburjen nekaj protestira. Glavar se mirno usede in mimo med liberalnim hruščem dalje rešuje akte. Hribar privleče iz svoje mize »tamburino«, orodje, kakeršnega udarjajo španske plesalke in udarja nanj. Vse pri-
čakuje, da bo župan ljubljanski pričel tudi plesati. Vsaj tamburina mu je tako pela, da je le obžalovati, da je zgrešil svoj poklic in postal politik mesto glumač. Morda je pa oba poklica združil.
Pire trobi, kakor pastir svojim kozlom.
Tavčar, kateremu se vidi, da se ni le dobro nakosil, ampak tudi dobro napil, sedaj piha v veliko trobento, kakoršno rabijo na železnici pri naznanilu premikanja tirov in par-krat izvabi bližnja liberalna ušesa prodirajoče glasove. A trobenta je Tavčarja spravila s tira. Tavčarju ie kmalu zmanjkalo sape, zato sc je potem največ zabaval z drugimi orodji, posebno s priljubljenimi renicami.
Narodnonapredni poslanci so opetovano pristopili k raglji in vsak je opetovano malo poragljal veliki teden narodno napredni stranki. Pire je pritrdil na ragljo papir in na papir zapisal »Velikonočni zvonovi«, pa iz raglje le ni prišlo nič za liberalce veselih glasov velikonočnih zvonov, ampak samo hre-ščeči glasovi stare škatlic, na katero bi bilo pravilneje zapisati: »Simbol narodnonapredne klike«. Poleg Hribarja se je pri regljanju tekom seje najbolj odlikoval dr. Majaron.
Ferjančič je bratovski prinesel Graselliju kravji zvonec. Graselli ni vedel, komu pri-stoji večji zvonec, no, končno sta se pa le po-pobotala: Ferjančič je vzel večji zvonec, Grasselli pa manjšega. Peter Grasselli šc nikoli v svojem življenju ni toliko trpel kot danes, ko je nekaj časa moral zvoniti. Pa če je tudi bingljal in zvonil, konečno je vendar-le zadremal. Dr. Tavčar je večkrat prisedel k Pircu, aa tako drug drugega naudušujeta za nadaljno godbo. Obema pot kar curkoma lije s čela. Kmetje na Gorenjskem bodo sedaj Pirca spoznali. Za poslanca ni za nič, za hlapca ni za rabo, farbar jc in ostane.
Ko pride deželni odbornik Povše v zbornico, ga dr. Tavčar in Majaron specielno pozdravljata z renami in bobnom. G. vodja Povše se jima uijudno zahvaljuje in »pohvali« njihov muzikalični talent.
Dr. Ferjančiča je zapustila moč pri njegovem kravjem zvonenju. Zahteval je vode, katero je potem v dolgih požirkih pil. Potem je pa zopet dalje kravaril. Tudi Tavčarju je zmanjkalo sape in sluga mu jc prinesel vode. Čuda obstrukcije: Prignala je dr. Tavčarja do tega, da pije vodo! Tega ne bo pozabil svoje žive dni Schvvarzu! Pire pa ni hotel vode in se je šel krepčat v kavarno. Tavčar se jc samemu sebi čudil, da že on prej ni prišel na to misel, in je tudi stopil za Pircem. Tako so časih samo štirje liberalci razgrajali. Prej je pa tudi on nekoliko poskusil na ragljo, pa je videl, da je ta instrument boli primeren za Hribarja.
Božič ie privlekel v dvorano tudi mali boben društvene godbe. Na vse bobne so hoteli biti! Čudno, da se niso oblekli še v uniforme društvene godbe. Tako bi res sami lahko vzdrževali društveno godbo. Mali Pire je tudi prišel pDskusit svojo umetnost na mali boben. Baron Lichtenberg jc Pircu z gestami
kazal, da na mali boben ne zna nič kaj prida. Ali tudi Pirca pričakuje veliki boben? Za Pir-cem se je z isto srečo vadil na malem bobnu Supančič, ki je prej poskusil in posnemal na trobentice otročji jok. Supančič jc postavil mali boben tik pred Grassellija in je tako Gras-selija zbudil. Božič je poskusil razne inštrumente, naposled se je pa vsedel k velikemu bobnu in sc dalje držal bobna.
Ob četrt na 6. uro je prišel dr. Tavčar iz kavarne, pogledal še malo v bufet, kjer je pet goldinarjev zapravil, potem pa zopet pričel igro z renami.
Pire jc prinesel v zbornico »lajerkosten«, s kakršnjimi krošnjarijo okolu invalidi, ki so v boju izgubili roke in noge. Ni bolj žalostne muzike, nego jc lajna in bolj revnih in polomljenih ljudi, nego oni, ki lanjajo. Ta muzika sili na jok in človek seže v žep ter da ubogemu revežu dva krajcarja. Tako jc politični lajerkostner Pire lajnal po zbornici. Zal, da ni bilo nobenega psa, ki bi cvilil. Pasje cviljenje pa Pirčeva politika bi bila lep duet. Pa bodo vsi njegovi tovariši v politiki še postali invalidi in bodo otožno lainali o minolih svojih junaštvih. Samo otroci in liberalne babe jih bodo poslušale!
Pire je iifiel tekom seje sploh srečo, da je s svojimi nastopi karakteriziral liberalno stranko. Tudi Hribar je poizkusil na »lajer-kostnu«. Se medaljo na prsi ki je pa Hribar še-le pričakuje — pa bi vsak rekel, da je Radeckija veteran! Hipno ie dobil konkurenta v dr. Majaronu, ki si jc tudi poželel melanholične lajne, ter prosil Hribarja, naj mu jo odstopi. Hribar je velikodušno pritrdil. Res: na različnih orodjih so se pokazali temperamenti in značaji liberalnih poslancev. Hriliar je bil v »lajerkosten« ves zaljubljen. Tavčar je vzel zopet veliko trobento in trobil — proti ložam liberalnih dam. Drugi njegovo trobenje itak skoro noče poslušati! Čuden kavalir! Srednjeveške klerikalne dame so imele trubadurje, ki so jim peli krasne sladke pesmi in poveličevali njih krepost in lepoto. Liberalnim damam pa njihov kavalir tuli na veliko trobento kakor bi kozle klical, in one dvorjanijo staremu sodnemu svetniku, ki jc za razdruž-nost zakona!
Poslanec postoiinski Arko prinese v zbornico velik kos medenine, katero mu je prinesel Rohrman, šef lesne trgovine Pakič.
Okolu polu 6. ure zvečer prevzame predsedstvo deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg. Tavčar, Pire, Majaron se vstopijo pred predsednikov prostor in se ropotaje klanjajo. To suženjsko obnašanje slabo pri-stoja neukrotljivim obstrukcionistom, posebno če so tako nerodni, kakor dr. Tavčar, ki res še ne zna »komplimentov špilati«, kajti Tavčarju pri tem za njegovo telesno konsti-tucijo jako neugodnem poslu večkrat rene z rok padejo, da jih mora s težavo pobirati. Naposled eno reno celo izgubi in jo s težkim trudom najde pod svojim sedežem.
Širiti se prično govorice o kompromisnih pogajanjih. Načelnikov kluba »Slovenske Lj.
Stranke« dr. Šusteršiča in narodnonapredne-ga kluba Iv. Hribarja ni v dvorani.
Na galeriji se je vršilo veliko »romanje« vsakovrstnega občinstva, ki je prišlo poslušat »koncert zastonj«, pa se je hitro prepričalo, da liberalci ne znajo nobene nove melodije in da vedno le staro godejo. Liberalno regljanje v spremstvu Božičevega bobna, Pirčevih ren in županove »žalostne lajne« postalo je precej monotonno, nezanimivo. Liberalci so si natlačili bato v ušesa in tako pokazali, da niso za pravo vojsko. Človek se nehote spomni Panuovega marša o »malih vojakih«, ki imajo papirnate čepice in lesene sablje.
»Originalnih idej« je obstrukciji vedno bolj zmanjkovalo. Drugič naj se obrnejo do reklamnega podjetja Nučičevega, ki inserira okolu, da za drag denar daje okolu originalne ideje, rene za denar, ne pa na »puf«, kakor so imeli včeraj večinoma svoja orodja, ker tistih 60 K, katere so podarili »Društveni godbi« za posojena godala, je za take magnate mnogo premalo.
Kmalo nato deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg prekine s c j o do 8. ure zvečer. Tavčar je še enkrat zakrulil v trobento, kar so mu liberalne dame vrnile s prijaznim kimanjem in potem je vpehan odšel. Na galeriji se je oglasil neki smrkavi preparatu Cerar: »Pereat Žlindra!« toda drugI klici so preupili klice liberalnih srednješolcev. Končno je preglašal dvorano klic: »Živela splošna in enaka volilna pravica!« Žugajoč s pestjo je ostavil Tavčar zbornico. Efekt jc bil isti, kakor če gre »der dumme August« iz cirkusa.
Kompromisna pogajanja.
Ko ie bila seja ob pol 7. uri zvečer prekinjena, je deželni predsednik pričel kompromisna pogajanja. Sešla sta se v njegovi pisarni dr. S u s t e r š i č in Hribar. Po daljšem posvetovanju sta prišla do zaključka, da je kompromis mogoč pod sledečimi pogoji: 1. da ostane sedanja mestna skupina ncizpre-menjena in da se Ljubljani da še tretji mandat. Razun tega je gospod Hribar še želel, da bi sc v splošni skupini dal Ljubljani sami cn mandat, česar pa dr. Susteršič ni mogel za gotovo pritrditi. Oba klubova načelnika sta se zavezala vpričo gospoda deželnega predsednika lojalno in z vsem svojim vplivom delati na to, da se tak kompromis sprejme v prizadetih krogih. Dogovorjeno je bilo, da sc seja prekine v to svrho, da se potem, ako se doseže kompromis, vladna predloga fonnelno izroči odseku, v kateri namen bi se seja vnovič za pol ure prekinila, in da bi sc potem še v včerajšnji seji v zbornici sklenila cela reforma v smislu sklepa kompromisa.
Ko sc je seja ob pol 7. uri prekinila, se je takoj sešel klub Slovenske Ljudske Stranke, ki jc sklenil: 1. da se kompromis sklene le pod pogojem,ako se isti tudi še včerajšnji dan v seji izvrši; 2. klub koncedira kompromisnim potom, da ostane sedanja mestna skupina ne-izpremenjena in da se Ljubljani da šc tretji mandat; 3. temu nasproti zahteva klub, da
LISTEK.
Krščenec.
(Iz „Narodnih pripovedek' grofa L. N. Tolstega.)
Prcvel Fr. J.
Dalje.
X.
Krščenec je šel k reki, napolnil usta z vodo, polil ogorke in šel še enkrat in še enkrat k reki. in polil tudi druga dva. Utrudil se ie in rad bi jedel. Stopil je v kočo, da bi poprosil starca kruha. Odpre vrata, a starec leži na klopi mrtev. Krščenec sc ogleda okoli sebe, najde nilinccv in jih poje; našel je tudi lopato in začel jc kopati starcu grob. Ponoči je nosil vodo, polival ogorke, a čez dan je kopal starcu grob. Grob jebil izkopan, hotel ga je pokopati, a takrat so prišli iz vasi ljudje in prinesli starcu hrane.
Zvedeli so nato, da jc starec umrl in postavil na svoje mesto krščenca. Pokopali so ljudje starca in pustili krščcncu kruha; obljubili so, da mu ga še prineso, in nato so odšli.
Tako je živel krščenec na starčevem mestu. Živel je in sc hranil s tem, kar so mu prinašali ljudje, in delal, kar mu jc bilo ukazano, nosil v ustih vodo iz reke in polival ogorke.
Tako je preživel leto in dan iu mnogo ljudi je prihajalo k njemu. Šel je po deželi glas. da živi v deželi svet mož, se pokori, nosi v ustih iz reke vodo in poliva ogorke. Mnogo naroda je prihajalo k njemu. Prihajali so tudi bogati kupci in mu prinašali darov. Krščenec pa ni ničesar spravil zase, razun za potrebo, in kar so mu darovali, je vse razdal ubogim ljudem.
Tako je živel krščenec. Dopoldan je prinašal vode in polival ogorke, popoldan pa jc počival in sprejemal ljudstvo.
In začel si jc misliti krščenec, da mora tako delati, da popravi zlo in izbriše svoje grehe.
Preživel je tako tudi drugo leto, niti enega dne ni opustil, da ue bi polil ogorkov, a niti eden ni pognal.
Nekoč je sedel v-koči in zasliši, da jezdi mimo človek iu poje pesmi. Krščenec stopi iz koče in pogleda na človeka. Vidi, da je močan, mlad človek. Obleka na njem jc dragocena in tudi konj in sedlo na njem jc drago.
Krščenec se ustavi in povpraša človeka, kdo da jc in kam da gre.
Človek obstoji.
»Razbojnik sem«, pravi, »iezdim po ce-
stah in ubivatn ljudi; čim več ljudi ubijem, tem veselejši pesmi pojem.«
Razžalosti sc krščenec in si misli: »Kako naj v takem človeku popravim zlo?« Lahko govorim tem, ki prihajajo k meni, ti sc sami kesajo.« Ničesar ni rekel krščenec, odšel je proč in si mislil: »Kako bo sedaj?« Ta razbojnik se privadi hoditi po teli cestah, prestrašil bo ljudi in narod ne bo hodil več k meni. Škodo bodo trpeli, in kako bom tudi sam živel?«
Krščencc se ustavi in govori razbojniku:
»Sem k meni prihajajo ljudje, ue hvalijo se s hudobijo, ampak se kesajo in se očišču-jejo svojih grehov. Skesaj se tudi ti, če sc bojiš Boga; če se pa nočeš, pojdi odtod in ne pridi mi nikdar več! Nikar me ne moti in ne odganjaj naroda od mene! Ce ne ubogaš, te bo kaznoval Bog.«
Razbojnik se zasmeje. — »Jaz se ne bojim Boga«, pravi, »in tudi tebe ne bom poslušal. Ti nisi moj gospodar. Ti«, pravi, »sc živiš s svojim bogomolstvom, a jaz s pobojem. Vsi moramo živeti. Uči babe, ki prihajajo k tebi, a mene ne! Ker si me spomnil na Boga, zato ubijem jutri dva bogata človeka. Tudi tebe bi zdajle ubil, a si nočem rok mazafi, V prihodnje se mi ne pokaži več!«
Tako je zagrozil razbojnik in je odhajal. In ni več prišel in krščenec je preživel osem let v miru kot prej.
XI.
Neko noč gre krščenec zalivat svoje ogorke in se vrne v kočo, da se odpočije. Sedi na klopi in gleda na stezico, ali že prihaja narod. Pa na ta dan ni bilo živega človeka. Presedel jc krščencc sam do večera. Dolgčas mu je bilo in začel je premišljevati o svojem življenju. Spomnil se je, da ga jc opomnil razbojnik, da se s svojim bogo-molstvorn živi. in premišljeval je krščenec svoje življenje. »Starec mi je naložil pokoro, a jaz sem si naredil z nje kruh in ljudsko slavo. Tako sem navezan nanjo, da mi je težko, ko ni naroda k meni. Cc pa pridejo, se veselim samo zaradi tega, ker proslavljajo mojo svetost. Tako ne smem živeti. Začel sem z ljudsko slavo. Prejšnjih grehov nisem izbrisal in naprtil sem si še novih. Pojdetn v gozd, v drug kraj in drugače hočem živeti, da se očistiui starih grehov in ne storim novih.«
Tako je sklenil krščenec, vzel vrečico mlincev in lopato ter odšel iz koče v dolino, da bi si na skrivnem kraju izkopal v zemlji novo bivališče, da nc bi vedeli ljudje zanj.
tudi kmetska skupina ostane neizprenienjena; 4. zahtevo po izpremenitvi volilnega okraja ljubljanskega v splošni kuriji je pa klub sklenil, da se iz načelnih razlogov na to zahtevo podati ne more, razun v nebistvene izpre-membe okoliša, ker mora na vsak način varovati načelo, da se v splošni kuriji, kot kuriji splošne in enake volilne pravice, mandati dele le po številu prebivalstva, iu tedaj vladna predloga ne poslabša, kajti drugi momenti, kakor davčna obveznost itd., so že več kakor zadostno upoštevani v starih interesnih skupinah.
Ob pol 8. uri zvečer so sc nato sešli načelniki vseh treh klubov.
Načelnik liberalne stranke Ivan Hribar je podal po sklepu svojega kluba odločno presenetljivo izjavo: Narodno - napredna stranka pripravljena jc stopiti v kompromisne razgovore, pri čemur takoj naglaša, da akceptuje volilni razred splošne kuriie. Edina pot, ki v kompromisnih razgovorih pripelje do vspeha, je ta, d a s e t a k o j odgodi sedanje zasedanje, da deželna vlada sama vodi kompromisne razprave, da pokliče k tem razpravam vsaj dva delegata vsake stranke in da to, ako sc kompromis na podlagi predležečih zakonskih načrtov doseže, o prvi priliki zopet ad hoc skliče deželni zbor.
Dr. Susteršič je nato v ime svojega kluba naznanil že zgoraj navedene klubove sklepe.
Baron Sch\vegel v ime svoje stranke izreka, da tudi njegova pritrdi kompromisnim predlogom Slovenske Ljudske Stranke. Naglašal je posebe, da so taki kompromisi mogoči le, če se hitro narede, in da kdo- kompromis res hoče, ga mora tudi hitro skleniti.
Konstatiralo se je končno, da so s tem kompromisna pogajanja razbita.
Ko se je potem klub Slovenske Ljudske Stranke zopet sešel k seji, se je razbitje kompromisnih pogajanj vzelo na znanje.
Večerna seja.
Jasno je bilo, da se vladna predloga to pot ne bo rešila, ker so poslanci Slovenske Ljudske Stranke stali že takoj na spočetka na stališču, da vsako nasilno sredstvo zavračajo. Da so pustili naši poslanci liberalno muziko, je imelo samo ta namen, da se mirno in brez ovir naužijejo krasnega prizora, kako obstruk-cija žre, kako se učiteljem odjeda košček kruha, kako trpi ubogi kmet, skratka, kako se vrši to, kar so očitali liberalci neprenehoma nam.
Pritisk občinstva k večerni seii je bii ogromen. Mnogo pred osmo uro so bile galerije polne. Magistratni uradnik g. Fran Go-vekar jc zaprl še pred osmo uro, menda kot novi deželnozborski portir ali kali, vrata spodaj na galerijo, in tako jc bilo zopet mnogo razburjenja med našim in nasprotnim občinstvom na dvorišču. Liberalni srednješolci so pobili na dvorišču par šip na vratih deželno-zborskega poslopja.
Mnogo se je govorilo, da bodo žice pri elektriki v dvorani prerezane, no elektrika je svetila in ožarjala instrumente in ropotulje. Ker do polu 9. ure ni bilo pričetka, je občinstvo parkrat zaploskalo, kakor v gledališču, če se ob pravem času ne prične predstava. Sicer sc je pa občinstvo' dobro zabavalo. Okolu polu 9. ure pride v zbornico g. deželni glavar in stopi k Hribarju. Hribar se vrti na eni peti in kliče dežel, glavarju: »Zaključite sejo!« Nato sc Hribar začne na glas jeziti na steno-grafa g. Pfeiferja, ki je tekom sej storil le svojo dolžnost. G. Pfeifcr jc stal tekom liberalne obstrukcije v bližini tistega poslanca, ki je imel besedo, to je v bližini predsednika ustavnega odseka, g. dekana A r k o t a. Ko so časih liberalni bobnarji in renjarji nekoliko omagali, je g. Arko izpregovoril posamezne stavke tistega poročila, katerega je hotel podati. Tako je prišlo v stenografični zapisnik naslednje poročilo ustavnega odseka:
Poročilo ustavnega odseka.
»Kot načelnik ustavnega odseka imam čast sledeče poročati: Ustavni odsek se je prvič sešel v posvetovanje vladnih predlog glede spremembe deželnega in deželnega volil-
nega reda včeraj dopoldan ob 10. uri in v drugič zvečer ob 6. uri. Ker se je pa v večerni seji pojavila obstrukcija, je odsek po več kot štiriurnem trajanju te obstrukcije prišel do spoznanja, da je nemogoče predlogo rešiti. Vsled tega mi je ustavni odsek s soglasnim sklepom naročil, naj v današnji seji visoki zbornici poročam, da odsek ni bil v stanu izvršiti nalog, da poroča v določenem roku, in da prosim visoko zbornico, naj ona odloči, kaj sc ima naprej zgoditi.
Prosim visoko zbornico, da to vzame na znanje.
Hribar upije: »Pfeifcr nc bo stenografi-ral!« Hribar se nervozno zapenja, ko vidi, da poslanec dekan Arko še stoji na svojem mestu.
Tavčar udari na boben in zakliče: »Seja se prične!« Smeli, klici na galeriji: »Danes ga pa ima!«
Dr. Majaron se prične pogovarjati iz zbornice na galeriji z dr. Ferjančičevo gospo. Na galeriji postane tišje, tako, da se čuje samo čebljanje dr. Tavčarice.
Štcfe na galeriji: »Poslušajmo! Dr. Tavčarjeva gospa ima besedo! Smeh. Klici. »Ženski parlament.« Nekdo vzdihne: Ubogi Tavčar če njegova Franja tudi doma tako vrti jeziček.«
Čebljanje liberalnih dam se nadaljuje. Ferjančič sc pride liberalnim damam poklanjat s kravjim zvoncem.
Hribar: » Galerija se zabava!«
Klic: »Saj vi jih ne znate!«
Tavčar prične pihati na trompeto.
Hribar: »Slava!« »Ostali deželni poslanci stopijo k svojim instrumentom.
Dež. glavar stopi na svoje predsedstveno mesto in izjavi: V teli razmerah ni mogoče zborovati. Sodbo prepuščam ljudstvu!
Dr. Susteršič kliče: »Tako je!« Galerije udarijo v »Zivio« klice, in ploskajo; par liberalnih žvižgov je zadušenih.
Dr. Susteršič skoči proti liberalcem z vzdignjeno roko in kliče: Ljudstvo vas bo ven vrglo! Sedaj lahko svoje instrumente poberete! Bodete že pri novih volitvah videli koliko so bili ti instrumenti vredni!
Poslanci »Slov. Ljudske Stranke ploskajo, liberalci so vsi zmešani in ne vedo kaj bi počeli.
Deželni glavar stopi s svojega mesta in zapusti zbornico.
Tavčar stoji z izbuljenimi očmi na svojem prostoru in ne ve, ali sta on in Hribar z ob-strukciio storila kaj pametnega ali pa zopet nekaj silno ne u ni nega. Ko šc parkrat zamahne z renicami, mu morda gre po glavi misel, da je glavarjeve besede tolmačiti tako, da pride do razpusta dež. zbora, če jc tudi »Narod < žc večkrat pisal, da do tega ne sme priti.
Na galeriji je velik šum. Nekaj liberalnih srednješolcev in Hribarjevih podložnikov piska, a prevpijejo te žvižge klici »Živela volivna pravica!« Strah vas je pred volilno pravico.
Dr. Susteršič sc proti galeriji od katere prihaja par žvižgov, ironično nasmehne vzame piščalko nekega liberalnega poslanca vsede sc na mizo sredi zbornice in piska slavo za odhajajočimi liberalnimi poslanci.
Tavčarjeva mama stržejo iz liberalne lože dr. Susteršiču korenček na svoje debele prste. Dr. Susteršič se ji zahvali in zakliče: »Ne vrnem ji poljubčka, je prestara!« Dame iz neliberalne lože pozdravljajo dr. Šuster-šiča z mahanjem robcev. Naenkrat ugasnejo luči na galeriji. Nekaj liberalcev na galeriji, primerno pijanih, kliče »pereat«, naši pa krepko »Živela volilna pravica«. Neki liberalec zakliče: »Štete ima besedo!« Štefe: »V e n x z volilno pravico! Živela volilna pravica!« Tako se počasi izprazni galerija, ki liberalcem vendar ni tako služila, kakor so mobilizirali svoje uradnike. Na galeriji je bilo tudi šest preoblečenih policistov, o katerih sc trdi, da so piskali. Stvar bomo preiskali. Neka vrla delavka je na galeriji nekega dijaka, ki jc psoval dr. Šusteršiča, prav pošteno zlasala.
Ko je T a v č a r zapuščal dež. zbor, mu je morda že šumelo po glavi, da nikdar več nc bodo liberalci toliko dosegli, kakor bi lahko dosegli včeraj!
Posledica odklonjenega kompromisa, je bila torej zaklj učenje zbornične s e je.
Sledil bode prav v kratkem razpust d e ž. z b o r a, in potem bode ljudstvo sodilo pri volitvah, kakor jc povedal deželni glavar med burnim odobravanjem poslancev Sl. Lj. Str. in velika večina na galerijah zbranega občinstva.
Liberalno hinavstvo.
Zanimivo iu nad vse značilno je (o, da liberalna stranka v svojem sklepu s p r o g r a-m a t i č n o h i n a v š č i 11 o naglaša, da akceptira volilni razred splošne kurije, mej tem, ko ne navaja nobenega števila ma n-d a t o v, in ko je na podlagi kompromisnih pogajanj in nad vse kulantnih koncesij »Slovenske Ljudske Stranke« popolnoma jasno, da jc ves narodno-napredni koncertni orkester veljal izključno lc s p 1 o š n i skupini, tedaj v o I i 1 n i pravici ljudstva.
V ustavnem odseku sta v torek dr. F c r-j a nč i č in dr. T a v č a r milo prosila nemške veleposestnike, naj jih ne zapuste, marveč pomagajo proti poslancem »Slov. Ljudske Str.«. Dr. T a v č a r je izrečno prosil veleposestnike, naj se pristrižejo mandati nove četrte kurije in naj se odkloni tej kuriji poseben zastopnik v dež. odboru.
Posebno zanimivo je pri tem šc, da je Hribar pri sestanku klubovih načelnikov izjavil, da morajo narodno - napredni poslanci šc Ic s svojimi volilci stopiti v zvezo, predno so v stanu skleniti kak kompromis po štiri-
letnem boju za volilno pravico in po obilnih večletnih posvetovanjih v zbornici in v ustavnem odseku. Torej liberalci še vedno niso na jasnem, kaj glede volilne preosnove pravzaprav hočejo!
Klub Slovenske Ljudske Stranke
se je sešel sinoči takoj po zbornični seji k klu-bovi seji. Načelnik dr. Susteršič je povdarjal, da po dogodkih ravnokar zaključene seje ni dvomiti, da ie bila ta seja zadnja seja deželnega zbora in da sc tekom prihodnjih dni deželni zbor razpusti. Povdarjal je, da so poslanci »Slovenske Ljudske Stranke« storili svojo dolžnost, da pribore ljudstvu volilno pravico za deželni zbor v kolikor jc v dosedanjih razmerah dosegljivo. Odgovornost za to, da se volilna pravica ni sklenila, zadene izključno le liberalno slovensko stranko. Povdarjal jc nadalje načelnik dr. Susteršič težavno nalogo, katero je izvrševala stranka skozi zadnja štiri leta in opozarjal na posebno težavni položaj, v katerem sc je nahajal ves ta čas g. deželni glavar Oton pl. Deteta, ki je na eni strani vestno varoval deželni red in opravilnik, na drugi strani pa tudi vseskozi dosledno stal v taboru stranke. Njemu smo v prvi vrsti dolžni hvalo, čast in odkritosrčno priznanje. Poslanci prirede živahne ovacije gospodu deželnemu glavarju, ki se zahvaljuje v ginljivih besedah. Poslanec Povše se zahvaljuje načelniku dr. Susteršiču ter ga zagotavlja neomejenega zaupanja stranke. (Živahno odobravanje.) Klub se je pečal z b o d oč i m i volitvami in storil važne sklepe glede taktičnega postopanja nakar so vsi poslanci spremili dr. Šusteršiča do njegovega stanovanja in sc ondi prisrčno od njega poslovili.
Liberalna onemoglost.
Po seji je imel sejo klub poslancev »Siv. Ljudske Stranke, liberalci so pa poizkušali demonstracije z uslužbenci magistrata, banko »Slavijo« (pozor kmetje!) mestno hranilnico, kreditno banko, (če je bila tudi žalska pivovarna zraven ne vemo), in z nekoliko dijaki. Ti so hoteli predstavljati »ljudstvo«, pa so predstavljali najeto liberalno bando.
Mi nismo hoteli niti z mazincem ganiti, ker smo stali na stališču, da se naj stvar mirno in dostojno reši, kakor se spodobi za tako važno stvar in jc v nasprotnem slučaju prav, da sc liberalci in njihovi prvaki razkrili k a j o.
Pred deželnim dvorcem jc bilo mnogo radovednega občinstva, ki jc pa bilo pasivno, Ic zgoraj omenjeni kričači so izpuščali razne klicc liberalne olike. Dr. Majaronova gospa je dejala: :Saj ie Hribar vendar rekel, da mora dr. Susteršič kmalu priti.« Bilo je navzočih Indi mnogo delavcev, ki so s klici »Živela volilna reforma!« zapuščali deželni dvorec. Liberalne dijake in Hribarjeve nastav-ijence jc vodil znani gostilničar K o I e n c katerega so iz Medvod spodili in ki je bil kaznovan, ker ie ljudem prodajal pokvarjene jedi. Odslej naprej bo pokvarjena jedila serviral v obliki liberalne politike v Ljubljani. Ta mož je psoval dr. Šusteršiča. upil: »Pojmo gori, da ga bomo doli zagnali!« hujskal »Le za menoj, ga bomo!«
Kolenc je vseprek upil: »Luinp, baraba« itd. in vodil liberalno bando. Policija inu ni nič storila. Zupan Hribar je radi lepšega pozval fantaline, naj gredo domov. Kolenc je pa dalje tulil in potem šel v spremstvu policajev pred dr. Šusteršičevo hišo, kjer je par najetih fantalinov z Kolencom nekaj časa krulilo, a je ondi gruča naših pristašev Kolencu in njegovim dovolj povedala ter ga pred vsakim poštenim človekom razkrinkala in preprečila vsako nadaljno »demonstracijo«. Med Kolen-čevimi trabanti smo tudi opazili nekega pisarja dr. Majaronovc pisarne Krištofiča, fali-ranega študenta Levstika, pisarja Jermana, pisarja dr. Trillerjeve pisarne Sitarja, nekega Kustra in pa knjigoveza Feldsteina. Pravijo da je bil ondi navzoč tudi arhivar Aškerc. Ko so ti gospodje videli da jim nc gre pšenica v klasje, so sc razšli. Kolcnca je policija pustila hujskati, upiti in delati, kar se mu je poljubilo Kako to? V takih razmerah res ne bo čudo, če sc bo kedaj na mnogobrojnih sedanjih izkušnjah in z ozirom na včerajšnje aranžiranje z magistrata, začul krepak iu odločen klic po p o d r ž a v I j e n j u mestne p o 1 i c i je ljubljanske !
Iz vsega obnašanja liberalcev se ie včeraj videlo, da imajo liberalni poštenjaki najbolj v želodcu dr. Susteršič a, zato sta mu pa naša ljubezen in spoštovanje tembolj zagotovljena!
Sodilo bo ljudstvo!
Kdo je zmagal? Po ljubljanskih gostilnah kriči liberalna banda, da so muzikantje zmagali, in da so se jim poslanci »Sl. Ljudske Stranke« udali. Vsi dogodki zadnjih dni so še sveži pred nami. lagati bo malo težje. Naša dolžnost ic poskrbeti, da se razkrijejo laži, ki sc izkuhajo v ti zadevi.
Boj je bil in šc traja. Naši poslanci so sc. postavili na stališče, da ne bo redptfa deželnega zbora, dokler se nc reši voj^ja preosnova. V tem boju so stopnjo za stopnjo zmagovali. V predzadnjem zasedanju jc bila ta zmaga posebno sijajna. Veleposestniki so ob glasovanju zapustili zbornico, liberalci pa so soglasno z nami glasovali za poziv vladi, naj sc uvede splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor, in naj v tčm oziru, če druga pot ni mogoča, vlada izposluje pri vladarju oktroa. Vlada je na podlagi te resolucije predložila predlogo, ki jc bila predmet zadnjemu zasedanju. Ta sicer nc stoji na stališču splošne in enake volilne pravice, pač pa se ji približuje. Liberalci sc šc posvetovati niso hoteli o nji; začeli so muziko. Prepričani smo , da bodo kmalu sami spoznali, kako strašno neumno je bilo to. Zdaj vpijejo o zmagi. Dosegli so res, da se vladna predloga v tem zasedanju ni raz-
pravljala. Poslanci naše stranke so v manjšini v deželnem zboru. Sami ne morejo ničesar skleniti. Veleposestniki so zvezani še vedno z liberalci; tega ne smemo prezreti. Zato je bilo našim poslancem dano stališče. Oni so bili pripravljeni storite vse, da se omogoči parlamentarna razprava. Kdor bi hotel kaj dru-zega, naj samo to vpošteva, da smo mi še vedno o b s t r u k c i j s k a stranka, ki se bojuje za volilno preosnovo na stališču splošne in enake volilne pravice, ki je po vladni predlogi svojemu cilju nekoliko bližje, ki pa ve, da edina moč, na katero se mora opirati v nadalnjem boju, ostane prej ko slej lastno delo in zavest vzbujenega ljudstva. Pribijmo glavne vspehe taktike naših poslancev iz zadnjega zasedanja!
1.	Zveza liberalcev z velcposestvom je iz-nova dobila novo razpoko. Proti ti zvezi je bila obrnjena močna ost našega boja. V tem oziru zabeležujemo iz zadnjega zasedanja sijajno zmago, da so namreč liberalci — stranka večine stopili med obstrukcioniste.
2.	Odgovornost v boju za volilno preosnovo imajo zdaj liberalci. Naj sprejmejo na-znanje, da bo naše orožje v tem boju odslej še mnogo ostrejše, nego doslej. Naša edinost je dobila v liberalnem konccrtu najtrdnejši kit. Ni ga danes v naših vrstah, ki bi ne uvideval s polnim prepričanjem, kako upravičena in potrebna je bila naša obštrukcija. Ce je bo treba, bo odslej močnejša in žilavejša. Ta uspeh je neprecenljiv.
3.	Liberalna neumnost je pojasnjena zdaj celemu svetu. Ko smo gledali liberalne muzi-kante, se natn je zdelo, da prosijo oktroa, ki so ga sami zahtevali v resoluciji, sklenjeni v predzadnjem zasedanju. Deželni zbor jc zdaj edin, da se mora preosnova izvršiti; tudi veleposestniki so popustili svoje odporno stališče. Samo ta razloček je med strankami, da bi S. L, S. mnogo rajše imela parlamentarno rešitev, liberalci pa zahtevajo oktroa. To je najtežji udarec, ki so si ga liberalci dali s svojo muziko. Naši poslanci,so bili vsled tega silno veseli.
4.	Zdaj pa še liberalna brezznačajnost. Dr. Majaron je vodil socialne demokrate s peticijo za splošno in enako volilno pravico, H r i b a r je zanjo govoril. Zdaj pa, ko je bila priložnost dana stranki vsaj izraziti svoja načela, niso hoteli niti razprave. Zato so že te-peni; in kar še manjka, bomo še dodali.
5.	Notranji vzrok, zakaj se je tako končalo zadnje zasedanje, jc pa ta-Ie: Liberalci so preleni, da bi imeli kak načrt za bodočnost; ne ljubi se jim nič. Kar so v zvezi z velcposestvom, so izgubili vso samostojnost. Ko so zagledali vladno predlogo, so se vsled tega udali samo obupni jezi. Ta pa ni nikjer dobra. Namestu, da bi premišljevali, kaj je vsprejemljivega, kaj nesprejemljivega, in kaj sposobnega, da se deloma sprejme, deloma predrugači, so začeli rohneti. Z nožmi in revolverji je žugal dr. Tavčar v ustavnem odseku. On, zlasti pa dr. Ferjančič sta milo prosila veleposestnike, naj jim pomagajo in sc sklicevala, kako zvesti zavezniki so jim bili liberalci, a kaj, ko se ne da pomagati človeku, ki sam niti gibati neče. Naši poslanci so bili glede na vladno predlogo hladni do dna duše. Dolgo so premišljevali, kaj naj store. Končno so sklenili, da so pripravljeni razpravljati o nji, a hladen mir je ostal njihov znak do konca. Liberalci bi bili z razumnim postopanjem lahko dosegli več zase, nego bodo kedar koli kasneje.
Ko sc poležejo trenotni valovi laži in razburjenja, bodo liberalci sami spoznali, da so sc v zadnjem zasedanju brez potrebe sami naklestili. Sodba ljudstva, ki sc je nanjo skliceval deželni glavar, bo odločila.
Delavski shod.
Sinoči sc je vršil delavski shod, ki jc razpravljal o volilni reformi in o dežclnozbor-skein zasedanju.
Tov. I. N. O o s t i n č a r je poročal o dogodkih v deželnem zboru ter najstrožje ožigosal obstrukcijo liberalcev, katerih namen jc, da odjedo ljudstvu celo te majhne politične pravice, ki mu jih hoče sedaj vlada dati. Delavci morajo torej s svojega stališča obsojati protiljudsko postopanje te stranke, ki se bori edino le za svoje umazane privilegije, katerih krivica jc že splošno priznana. Predlagal je sledečo resolucijo:
Splošna kurija vladne volilne predloge je edino, kar zanima krščansko-socialno delavstvo. Krščansko-socialno delavstvo stoji prej ko slej odločno na stališču splošne in enake volilne pravice. Zato tudi za trdno upa, da poslanci »Slovenske Ljudske Stranke« niti v najmanjši stvari ne odstopijo na kvar vladni volilni predlogi.
D r. L a m p c popisuje nato, kako je prišlo do vladne volilne reforme. Vlada rabi v državnem zboru glasove veleposestnikov za splošno in enako volilno pravico. Zato jim pa hoče v deželnih zborih varovati njihove privilegije. Računati se mora torej s tem dejstvom, ki ga zdaj še ni mogoče izpremeniti. Če opazujemo stvar s stališča delavstva, jc jasno, kaj moramo zahtevati. Zdaj nima delavstvo nobenega zastopnika v deželnem zboru. Po vladni predlogi pa sc dobi 10 poslancev splošne kurije. In to jc, kar liberalce grize. Ti ljudje hočejo še nadalje ljudstvu zapirati pot v deželno zbornico.
In zdaj delajo, delajo v potu svojega obraza, delajo s svojimi rokami, da jim kar od čela teče. Bobnajo, tolčejo z renami, res delajo, kakor še nikdar niso delali, da bi si ohranili svoje postojanke in preprečili ljudske pravice. Ljubljanski župan, ki nc pusti dclavcev v ljubljanski občinski svet, je postal danes sam delavec-rokodelec. Naj le dola, da bo videl, kako sc dela v potu svojega obraza!
Mi imamo jasen cilj, priti do splošne in
Krščenec gre z vrečico in lopato. Sreča ga razbojnik. Prestraši se, hoče zbežati, a razbojnik ga dohiti.
»Kam greš?« ga vpraša.
Krščenec mu pove, da hoče proč od ljudi
v tak kraj, da ne bi nihče prišel k njemu. Razbojnik sc začudi.
»S čim sc boš pa živel, če ne bo naroda k tebi?«
Krščenec ni poprej nič pomislil na to. Ko pa ga je vprašal razbojnik, sc je domislil tudi na hrano.
»Kar bo dal Bog«, odgovori.
Nič ni odgovarjal razbojnik in jc odhajal naprej.
»Ničesar«, je premišljeval krščenec, »mu nisem rekel o njegovem življenju. Morda se sedaj spokori. Sedaj je bil bolj mehak in ni grozil, da me ubije.« In vpil jc krščenec za njim:
»Skesati se moraš. Bogu ne uideš!«
Razbojnik obrne konja. Izza pasu potegne nož in zamahne proti krščencu. Ta sc prestraši in zbeži v gozd.
Razbojnik ga ni hotel zasledovati, samo zakričal je za njim: »Dvakrat sem ti odpustil, starec, a v tretje se mi nc bližaj! Ubijem te!«' Tako jc rekel in odiahal. Zvečer gre krščenec zalivat ogorke, in glej: eden jc pognal brstje. Jablana raste iz njega.	(Konec prih.)
enake volilinc pravice. Ce se sprejme vladna predloga, je to precejšen korak proti našemu cilju. V interesu delavstva je da se ta korak čimprejc stori in da se potarejo oni, ki nasprotujejo. (Odobravanje.)
Tov. Jož. Gostinčar popisuje potem splošno pokvarjenost, ki jo razširja liberalno gos-podstvo. V interesu javne morale je, da se ta nadvlada stare. S stališča delavstva pomeni vladna reforma vsaj nekoliko ugodna; s stališča narodnosti pa bi jo morali pozdravljati, ker bi se po njej ustvarila neodvisnaslo-venskavečinav deželni zbornici. Govornik toplo priporoča resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
NOV POLOŽAJ NA OGRSKEM.
Včeraj dopoldne sta se sešla Fejervary in Košut v Barabasovem stanovanju. Razgovar-jala sta se poldrugo uro. Košut je baje obljubil za svojo osebo, da hoče delati na kompromis. A Košut sam ne pomenja mnogo. Saj je znano o njem, da bi bil že zdavnaj sklenil mir s krono, če bi šlo po njegovem. Odločitev imajo v rokah neodvisna stranka in grofa Andrassy in Apponyi. Minister Kristoffy je posredoval, da sta se sešla Košut in pa Fejervary. Šlo se je baje zato, da ogrski narod pri prihodnjih volitvah spoštuje pravice krone. Fejervary je baje izjavil v razgovoru s Košutom, da je naveličan vladanja in želi rešitev krize. Košut in Barabas sta dobila vtis, da želi dvor konec krize. O Fejervaryjevih pogojih se bo pečal odbor koalicije. Cesar se v zadevi novih volitev še ni odločil in zato tudi ne izide oklic na ljudstvo. Košut vprašan o uspehu razgovora s Fejervaryjetn je odgovoril, da sodi vedno pesimistično. Barabas je izjavil, da so se pogajali tri dni o sestanku Fejervaryja s Košutom. Naglašal je, da se krona glede razpisa novih volitev ni odločila. Pet dni je še, ko bi morali razpisati nove volitve in ta čas hočejo porabiti, da poizkusita obe stranki šc enkrat za dolgo dobo rešitev krize. Sangui-nistično se še ne sme soditi o položaju. An-drassy, Appony in Zichy so povabljeni k posvetovanju na Dunaj. Fejervary je večkrat naglašal, da želi odstopiti. Dunajski politični krogi sodijo, da pozovejo Košuta morebiti že danes k vladarju.
O vpoklicanju honvednih nadomestnih re-zervnikov pod orožje poročajo, da hočejo tako omogočiti izstop iz službe onim honvedom, ki služijo že dve leti. Nadomestni rezervniki morajo pod orožje 9. majnika. Pozive nabi-jejo na javna poslopja in vojašnice. Rezervniki dobe pozivnice dostavljene po rnunici-pijih ali po orožnikih. V budimpeštanski državni tiskarni baje žc stavijo kraljev oklic na ljudstvo v mažarskem, nemškem, slovaškem srbskem in rumunskem jeziku. Iz tega sklepajo, da vlada sama ne veruje na uspeh pogajanj s Košutom.
ZAROTNIŠKO VPRAŠANJF. V SRBIJI.
Belgrajski »Mali Zurnal« piše, da bi bile užaljene Rusija, Francoska, Nemčija, Turčija, Crnagora in Bolgarija in vse države, ki so stopile zopet v diplomatično zvezo s Srbijo po končani stavki diplomatov, ako bi sedaj ugodila Srbija Angleški. Glasilo zarotnikov »Novi Pokret« pa pravi, da bi po odstranjenju zarotnikov iz armade, odstranili najpripravnejše, najbolj časti vredne in najsrčnejše osebe, ki bi bile izročene na milost in nemilost zahrbtni koteriji. Država bi bila zopet izročena reakciji in bi izgubila vse uspehe tnajniške revolucije.
PAPEŽEVO PISMO MADRIDSKEMU NADŠKOFU.
Nadškofu v Madridu je pisal papež pismo, kjer piše o prepiru, ki je nastal zaradi volilne pravice med dvema katoliškoma listoma. Povdarja dandanes nad vse potrebno slogo in piše doslovno sledeče: »Vsi katoliki morajo biti uverjeni, da je treba vsem delati proti nevarnosti, ki preti veri in javnemu življenju. Tisti ljudje, ki jim je na tem, da rušijo vero in družbo, hočejo pridobiti oblasit in sevriniti v zakonodavne naredbe. Temu se zoperstaviti je dolžnost katolikov. Ti morajo pustiti strankarske interese pri miru in zvesto varovati vero in domovino. Ta varnost bo dosežena s tem, če bodo v občinske svete in državne zbore voljeni možje, ki odgovarjajo v upravljanju svojih dolžnosti zahtevam vere in domovine«.
RAZMERE V RUSKI VZHODNI AZIJI.
Neki ruski častnik, ki se je vrnil iz Mandžurije, je pripovedoval sotrudniku »Frankf. Ztg.« nečuvene stvari o dogodkih v vzhodni Aziji. Vse, kar se je pisalo do zdaj po evropskih časopisih, niti od daleč ne odgovarja tistim groznim razmeram, ki so vladale tam v resnici. Ruska revolucija —pravi ta častnik — .ie bila veliko večja, kakor se je pisalo. Vlada je bila porušena, carska obitelj jc pobegnila, republika je bila proglašena, a veliki knez Mihael je prevzel vlado. Ti dogodki so dovedli do proklamacije treh sibirskih držav. Revolucionarci so proglasili Sibirijo za ne-zavisno republiko. Linevič je upravljal tam v carjevem imenu, Kolcevnikov je ustrojil tretjo državo, vojne čete so se medsebojno pobijale i. t. d. Da bi bili ta čas v Rusiji vedeli — dostavlja ta oficir — kaj se je v Sibiriji godilo, bi se bila revolucija vse drugače razvila. V častniškem taboru so se vršile nečuvene stvari. Intendanti so zakvartali na tisoče v eni noči. Gospodarstvo je bilo v inten-daturi škandalozno. Denar so zakvartali, a vojaštvo je stradalo.
Štajerske noulce.
š Žalostna usoda bivšega odvetnika in nemška hvaležnost. V Slovenski Bistrici jc več kot štirideset let imel svojo odvetniško pisarno dr. Detitschcg. Pred štirimi leti jc moral opustiti pisarno, ker je vsled visoke sta-
rosti in bolehnosti postal nesposoben za delo in ni imel nobene klijentele. Preselil se je v revno hišico pri svojem vinogradu na Rito-znoju in zdaj tam živi kot oseindesetletni starček brez vseh sredstev za življenje, ker od zapuščenega, od trtne uši uničenega, nad vrednost zadolženega vinograda nima nobenih dohodkov. Ves hrom leži v postelji, pozabljen (rti vsega sveta, pozabljen tudi od nemške stranke, kateri je verno služil, dokler so mu dopuščale moči. Naj bi ga vsaj spravili v kako hiralnico, da bi mu ne trebalo stradati in bi poslednje dni življenja imel vsaj potrebno postrežbo.
š Iz Trbovelj. Trboveljska premogovna družba je sklenila izplačati od čistega dobička 724.005 K dividend, in sicer 8 K na na delnico. — Premeščen je tukajšnji živino-zdravnik g. Franc Pirnat k namestniji v Gradec.
š Nesreča v Hrastniku. Blizu RUcklove gostilne je povozil dne 3. t. m. neki voznik scstletnega sina pridnih starišev. Kolo težkega voza mu je šlo preko prs, da je bil deček takoj mrtev.
š Mazinec je odrezal stroj v Princovi tovarni v Polzeli delovodji Vinku Cempireku.
š Zažigalec. Prijeli so v Ptuju pekovskega vajenca Franceta Cusa, ki je pod streho hiše svojega mojstra Starija polil po tleh petrolej in zažgal. Dejanje priznava.
" Smrt v pijanosti. Dne 31. marca se je vsedla na stopnjice neke hiše v Mariboru ženska, ki je ni bilo mogoče spraviti naprej, ker je bila pijana. Stražnik jo je v izvoščeku pripeljal na policijo, kjer se je pa njeno stanje tako poslabšalo, da so morali poslati po zdravnika. Ko je ta prišel, je bila neznana ženska že mrtva. Vzrok smrti je zastruplje-nje z alkoholom. Pri sebi je imela kuverte z naslovom: Jakob Lešnik, Inomost.
Korofke noulce.
k Dopolnilne volitve za državni zbor na Koroškem. Iz Wolfsberga poročajo, da bodo koroški kršč. socialci volili na mesto umrlega nemškonacionalnega drž. poslanca Ivana Tschernigga dežel, poslanca dr. Aleksandra Pupovaca. Po zadnjih volitvah je sklepati, da kandidat prodre. S pripravami za volitve pričrto v najkrajšem času.
k Iz justične službe. Deželnosodni svetnik Jožef B r u n a r v Celoveu je postal dež,-sodni nadsvetnik.
k Ponesrečeni Makedonci. Od 11 pri požaru v Malnici ponesrečenih Makedoncev jih je pet še toliko slabih, da morajo biti v postelji, trije so že nekoliko okrevali, dva se pa nahajata v bolnici na Gor. Beli. Drugi so pa žc toliko okrevali, da so se z drugimi 20 rojaki že lahko vrnili v domovino.
Dnevne noulce.
+ Lopovskl časnikar liberalne bande nori kakor blazen in zmerja po svoji ciganski navadi. Deželnemu glavarju očita, da je poteptal zakon, ker je postavil na prvo mesto razpravo o vladni predlogi. Kaki predrzni cigani so liberalci, se izpozna iz neznansko surovega tona njih poročila. Kloaka političnih gobovcev piše:
»Kar je Detela danes storil, to je infatnno lopovstvo, to je najgrše nasilstvo. Ko so vladni maineluki za časa Badenija v dunajskem parlamentu tako postopali, je bil odgovor revolucija. Takrat so na Dunaju poslanci razbili predsedniško estrado, so prezidentu metali tintnike ob glavo in razbili ves parlament.«
Barabstva, da bi tako delali, imajo ti zastopniki »inteligence« dovolj, a so se še premalo navečerjali, da bi to tudi izpolnili. Pred vsem pa ne poznajo niti deželnozborskega poslovnika, v katerem se glasi § 16., odstavek 5.: »Vladni predlogi se morajo pred vsemi drugimi predmeti obravnavati ln rešiti.« Po besedilu poslovnika torej gospod deželni glavar ni mogel drugače ravnati. Liberalni piskači, kravarji in lajnerji so torej pokazali, da so vsled svoje gorostasne nerodnosti nesposobni za razprave deželnega zbora in je skrajni čas, da sc Heinova banda vrže vun iz zbornice.
+ Lažnjivo in infamno »Narodovo« poročilo. Da sc vse na Kranjskem ne suče več tako, kot so časih iz »Narodovega« uredništva diktirali, to izvestno kliko silno jezi. Duška si daje v »Narodu«. Svojo jezo stresa tudi v včerajšnjem »Narodovem« poročilu, ki je prikrojen popolnoma po izmišljotinah gospoda Malovrha. »Narodovo« poročilo je itak žc v včerajšnji popoldanski seji desavoirala izjava župana Hribarja, da je bila galerija mirna. Razven par žvižgov od najetih in komandira-nih ljudi j sc res ni nič posebnega čulo z galerije, a ti žvižgi so bili kmalu zadušeni. Radi bi za demonstracije v svoj prilog vpregli tudi galerijo, a ti časi so tudi sedaj za liberalce že skoro pri kraju, ker jc zanimanje za razprave med ljudstvom vedno večje. Vse surovosti, katere so si želeli liberalci povedati deželnemu predsedniku in škofu, so nosili v poročilo, le v zbornici ni teli klicev nihče čul. Cvetke slovenskih liberalcev olike, katere producira»Narod« o deželnem predsedniku, so pa tako podle. da je sramota. Ali ni liberalcev do dna duše sram svinjske surovosti njihovega gla-
sila? Kdor ni verjel, da so liberalci podle barabe, lahko to izpozna iz njih poročila o deželnem zboru.
+ Mefisto tržaškega mestnega sveta, njegov bivši podpredsednik Felice Venczian, je na vabilo velikega mojstra italijanske frama-sonske lože Hektorja Ferrarija in vodje neod-rešencev, italijanskega parlamentarnega poslanca, zloglasnega Barzilaija, odpotoval v Bolonjo, da ondi tema velemožema poroča o vspehu zadnjih tržaških volitev in položi račun o tistih denarjih, ki jih je poslalo tržaški laški stranki društvo »Alighieri«.
—	Z Dunaja. Slovenska služba božja se za mesec april ne more vršiti drugo nedeljo v mesecu, ker se obhaja v cerkvi sv. Antona sveti misijon, zato bo služba božja ta mesec tretjo nedeljo — 15. aprila — na Veliko noč. - Pač pa priredi »Straža«na Cvetno nedeljo,
8. aprila, zabavni večer v XV. okraju, Zink-gasse št. 19.
—	Promocija. Prof. kand. Pavel Pestot-nik bode jutri dne 6. aprila opoldne proglašen na staroslavnein češkem Karlo - Ferdinandovem vseučilišču v Pragi doktorjem modro-slovja.
Učiteljsko mesto. Na štirirazredni ljudski šoli v Starem trgu na Notranjskem (4 para-lelke in 2 ekskar. šoli) se lahko 1. majnika dobi začasna služba učitelja ali učiteljice. Z zrelostnim izpričevaloin imajo prednost. Ako bi takih ne bilo, dobi službo tudi pomožni učitelj ali učiteljica. Stanovanje z vso opravo se dobi prav ceno, če se želi. Več pove rado-voljno vodstvo štirirazrednice v Starem trgu pri Ložu.
J — Ameriške novice. V Plymonthu (Wis.) je umrla Reza Kastelic iz Št. Petra na Dolenjskem.
—	Umor pri Št. Petru. Iz Rudolfovega se nam poroča: Kakor je dosedaj dognano, umor v Borštku ni bil roparski, kakor so vse okoliščine izprva kazale, marveč je ta umor posledica še večje človeške propalosti in strasti. Ubil je tovariš po stanu in poklicu svojega so-brata iz — nevoščljivosti. Kacin je kot zidar posebno spreten za zgradbe vodnjakov. Oso-depolnega dne je prevzel neko slično delo v ondotnem kraju. Neki drugi zidar pa je računal, da prevzame on to delo. Ko je zvedel o Kacinu, je hotel ohladiti svojo jezo in nevošč-Ijivost. Hotel je Kacina s pota spraviti. Udaril ga je baje z ročico po glavi in mu jo grozno razklal. Morilca baje že imajo. Več do tega trenutka o tem še ni znano.
—	Grozen zločin? Vest o še groznem zločinu se še vedno vzdržuje. Govori se, da je pri Žužemberku neka žena prerezala vrat moškemu. To grozno novico beležimo danes še z rezervo.
—	Samoumor. Neki Kristan Žagar iz Hudega prečenske fare se je sinoči ustrelil v trebuh. Vzrok samoumora je baje neozdravljiva bolezen.
—	Smrtna kosa. Z Vrha pri Vinici se javlja: Dne 29. marca je umrl v Lukovem dolu, senjsko-modruške biskupije, veleč. g. župnik Vinko Cadež. Rojen jc bil 22. januarja 1865. leta, v mašnika posvečen v letu 1889. Svetila mu večna luč!
Izpod Krima se nam poroča, da je ljubljansko okrajno glavarstvo šlo lovskemu društvu »Krim« na iim. S 1. julijem poteče lovski zakup v občini Vrblenje pri Igu. Okrajno glavarstvo ga hoče zoper izrečni protest občinskega odbora sedanjemu zakupniku za pet let zopet podaljšati, trdeč, da hoče zakupnik (ki si je privzel lepo doneče domače ime »lovsko društvo Krim, v resnici so pa sami izbrani nemškutarji), lov povzdigniti. Oglejmo si, kako so v zadnjih petih letih ti zakupniki dvigali vrbljanski krimski lov. Leta 1901 ga je na javni dražbi prevzel neki mož Jamnik iz same nevoščljivosti, a takoj po zakupu tekal po Ljubljani, da ga je oddal nekemu penzijo-nistu Hamperlu. Že po preteku dobrega leta iskal je že zopet ta penzijonist kotnpanijonov. ki jih je našel v ljubljanskih Scvnikih, Zajcih in drugih. Sedaj ima to lepo društvo Herz-mana, Andrctto, Erbena, Šifenmilerja in pravijo šc celo vrsto drugih kotnpanijonov. Kako pa skrbi to društvo za povzdigo lova, jc pokazalo letošnje leto januarja meseca. Od okrajnega glavarstva si je znalo izposlovati dovoljenje, da sme ves januar, kot prepovedani čas za srne, tudi srne streljati. Možje v društvu »Krim« niso pripoznani lovci, zatorej so si najeli nekega bivšega »ravbšica«, kateri jim je v tem mesecu pet srn postrelii in nebroj jih obstrelil. Kdo se ne smeje, ako to lepo društvo trdi, da hoče lov povzdigniti! Zadostuj za danes to. Občinski odbor v Vrblenji soglasno zahteva, da mora lov priti na javno, dražbo in da ne bo Herzmann in drugovom več dana prilik^, tako izvrševati lova.
Vipavska železnica. Po posredovanju drž. poslancev dr. Gregoriča in dr. Žitnika jc žc lani upravni svet vipavske železnice dobil koncesijo ^za podaljšanje železnice od Ajdovščine do Št. Vida. V kratkem času se vrši na lici mesta politični obhod v svrlio revizije po glavnem načrtu določene proge. S tem pa ni še zagotovljeno podaljšanje železnice, ker želez, ministrstvo zahteva primeren prispevek od dežele in interesentov. Da se zagotovi v prvi vrsti prispevek vipavskih interesovanih občin, vrši se prihodnjo cvetno nedeljo popoldne v Vipavi shod, oziroma posvetovanje vipavskih občinskih zastopnikov. K posvetu pa je tem potom povabljen vsakteri, ki se zanima za to važno gospodarsko vprašanje.
— Stavke. Stavka dunajskih čevljarjev postaja vedno bolj viharna. Stavkujoči čevljarji vlamljajo v trgovine onih črevljarskih mojstrov, kjer delajo pomočniki in jih prisilijo. da ponehajo z delom. Zippekovo trgovino v IX. okraju so napadli trikrat. Zippek je šel
k komisarijatu in izjavil, da bo vstrelil vsakega, ki bo vdrl v njegovo trgovino, ako mu ne dovolijo policijskega varstva. — V Reki so sklenili včeraj delo.
Električni stroj na južni železnici jc prvikrat vozil mimo Celja te dni. Te dni je južna železnica na progi Dunaj- Kormin izvršila tudi poizkušnjo vožnjo z bencinskim clektromotorskim vozom.
Iz Kamnika. Ze parkrat smo omenili, da so v Kamniku gotovi ljudje, ki bi si vklub svoji piitvosti pridobili radi ugled, če ne z delovanjem, pa s širokoustenjem. Zlasti gospod Koschier bi rad povsodi nosil veliki zvonec. Tožil je zadnji čas gospoda nadučitelja Tratti-teta, češ, da mu je očital, da je agitiral proti okrajni posojilnici s tem, da je po hišah pobiral v svrlio realizovanja in prepira vložne knjižice. V četrtek, dne 29. t. m., se je vršila obravnava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, kjer se je pa pokazala Koschierjeva trditev kot popolnoma neosnovana. To je samo na sebi zasebna zadeva, katera mu ni prav nič mar, a gospod Koschier je pokazal pri tej priliki svojo nadutost v polni meri. Ker ni mogel dokazati svojih trditev, pričel k' naenkrat pred sodiščem kričati: »Da boste pa vedeli, da nisem jaz delal, vam povem, da je Šubelj največ knjižic prinesel!« K temu moramo opomniti: 1. Da se gospod Koschier pri vsaki priliki baha, koliko je že storil za mestno posojilnico, pred sodiščem je pa izjavil, da nič. 2. Ce je gospod Šubelj res izročil vložne knjižice hranilnici, je s tem delal za njeno korist, ter bi ga za to gospod Koschier ne smel vsled zlorabe uradne tajnosti javno pred sodiščem denuncirati! Ali je to moško in značajno? Ako bode gospod Koschier še nadalje sedel v odboru mestne hranilnice, bo s tem zmanjševal njen ugled in jo pokopaval, vsled česar je edino kar mu preostaja, naj stopi iz odbora in ostane za brusom v sovji kovačnici.
—	Z Brezovice. Dne 30. m. m. vršile so se na Brezovici občinske volitve; vršiti bi se normalno morale žc decembra mesca lanskega leta, toda župan in nekateri liberalni odborniki so „mešali" toliko časa, da so ined tem svoje nerednosti baje poravnali in si upali pod javno kritiko svojih dejanj in odgovornosti. Naši voliici so dosegli kljub liberalnemu terorizmu in nasilnosti večino. Za odborrnke so bili izvoljeni v III razredu sledeči: Peter Oražen, Janez Zdešar, Franc Novak, Anton Belič, F r a ii c R o t a r in lv. K u š a r. V 11. razredu so bili izvoljeni: Valentin Novak, Andrej Rus, Ivan K r ž -mane, Matevž V a m p e 1 j , Matevž P i k e c in Franc K 1 e m e n c. V I. razredu pa sledeči: Janez Marinko, Janez R e m ž k a r, F r a n c J u v a n, Andrej R e m ž k a r, Jakob S o j ei , Anton Lenarčič. Sedaj sc bodo vsaj predložili računi šolske stavbe v Notr. Gorici.
Prve lastavice so priletele v Litijo
2. t. m.
—	Prestavljen je notar v Ložu gosp. Mihael K o r b a r v Sevnico.
Ljubljanske noulce.
lj Roditeljske večere bo uvedlo vodstvo druge mestne osemrazredne deške ljudske šole na Cojzovi cesti. Ti roditeljski večeri imajo glavni namen, da spravijo v tesnejšo stiko šolo in dom, učiteljstvo in pa starše šolo obiskujočih otrok. Na kmetih ima učiteljstvo mnogokrat priliko, da občuje s starši, v mestu sc pa največkrat pripeti, da učiteljstvo ne vidi vso šolsko dobo niti matere, niti očeta svojega učenca. Znano pa je, kako važno je za vzgojo somiselno postopanje in delovanje doma in šolo. Za pouk v ožjem pomenu besede je na naših šolah dokaj dobro skrbljeno, sedaj pa hoče ljubljansko učiteljstvo obračati več pozornosti najvažnejšemu delu pouka, t. j. vzgoji.Prvi roditeljski večer sc bo vršil v soboto, dne 7.t. m., ob pol 8. uri zvečer v telovadnici druge mestne šole na Cojzovi cesti. Predaval bo učitelj Likar o vzgoji otrok v predšolski dobi. Dostop je dovoljen vsakemu in vsak ima tudi pravico staviti vprašanja, ki sc tičejo vzgoje. S tem je dana prilika, da sc starši seznanijo polagoma z najvažnejšimi vzgojnimi pravili, da dobe pojasnil v važnih vprašanjih, da se natančneje seznanijo z notranjim ustrojem šole in da podpirajo učiteljstvo pri rešitvi njegove težavne naloge. Zaradi tega je želeti, da bi bila udeležba pri vsakem roditeljskem večeru mno-gobrojna.
lj Gospejtii odsek kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih priredi v soboto, dne 7. t. m., ob pol 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo z naslednjim sporedom: 1. Naznanila predsedništva. 2. Volitev prve podpredsednice na mesto od-stopivše gospe Olge baronice Hein.3. Razgovor o dobrodelni slavnosti na korist podružnice, ki naj se priredi v bližnjem času. 4. Slučajnosti. Z ozirom na točko 3. dnevnega reda prosi se obile udeležbe od strani p. n. odsekovih dani.
Telefonska In brzojavna poročila.
OGRSKA KRIZA — REŠENA.
Dunaj, R. marca. Veliko senzacijo povzroča poročilo, da se je v par urah takorekoč posrečilo rešiti ogrsko krizo. Fejervary je bil ob 10. uri dopoldne pri cesarju, kmalu za tem se je sešel s članom mažar. koalicije PolonyI-jem, ki je prišel sem z mislijo pripravljat pot za sprejem politikov koalicije pri cesarju In pripraviti možnost, da koalicija sprejme vlado. Polonyl je dejal po prvi Fejervaryjevl avdijenci, da ima upanje, da se po avdijenci Fe-
jervary}evi Izvrši odločitev, ker do 19. t. m. morajo biti imenovani ministcrski predsednik in ogrski notranji minister, ki bodeta vodila volitve in ta rok je z vsakitn dnem krajši. Na vprašanje, ali se je že govorilo o kandidatih za ministre, Je odgovoril Fejervary, da o tem še ni bilo govora. Druga Fejervaryjeva avdijcnca pri cesarju je trajala samo pol ure, nakar je Fejervary takoj šel zopet k Polonyju. Polonyi se je po tem pogovoru izjavil, da je bila njegova misija vspešna. Na vprašanje je izjavil, da pri kroni ni več nespora-zumljenja, katero je pri kroni dolgo časa trajala. Košut in A n d r a s s y sta že brzojavno pozvana k cesar ju v a v-d i j e n c o, in prideta danes zvečer na Dunaj. Polonyi se je izjavil, da se je odbor koalicije izjavil, da je principijelno pripravljen vzeti zadnje predloge kot podlago mirovnih pogajanj in sicer z dovolitvijo indeinnitete, rekrut-nega kontignenta in splošne in tajne volilne pravice. Tudi Andrassy se je pridružil še tozadevnemu Kristoffyjevem načrtu. Polonyi je brzojavil koalicijskemu odboru, ki danes popoludne sejo nadaljuje. __POŠTNI OFICIANTI.
D u na j, 5. aprila. Poštno osobje v prometni službi se preosnuje. Moški in ženski poštni pomožni uradniki in poštno-brzojavni manipulanti dobe naslov »poštni oficiantl«. Moški poštni oficlanti bodo napredovali v službi po dosedanjem načinu, za oiiciantinje se pa ustanovi 11 službenih razredov. Plače moškim oflciantom povišajo za 10°/o, oilcian-tiujam pa za 17°/°. Moškim so zvišali plače samo za 10 odst., ker so uredili njihove plače šele I. 1902.
BULOVVA ZADELA KAP.
B e r o 11 n, 5. aprila. V današnji seji drž. zbora je nemškega kancelarja Biilovva med Beblovlm govorom zadela kap. Položaj njegov je jako resen.
ZA ITALIJANŠČINO PRI VEROUKU.
K r k, 5. aprila. Škofijski ordinariat se je pritožil proti odloku istrskega deželnega šolskega sveta, ki določuje, da se mora krščanski nauk poučevati v jeziku, ki je veljaven za druge predmete. Biskup dr. Mahnlč je ukazal katehetom, da morajo poučevati verouk v materinskem jeziku. Ministrstvo za uk in bogočastje je pa pritožbo ordinariata zavrnilo.
Zahvala.
Tvrdka L. C. L u c k m a n n je ob smrti senijoršefa gospoda Josipa Luckmanna v počaščenje njegovega spomina podarila ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu znesek 100 K, Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani pa ob letnem sklepu 50 K•
V	imenu društva izrekava za blagohotna darova najtoplejšo zahvalo.
V	Ljubljani, dne 4. aprila 1906.
Fran Barle,
blagajnik.
L u do vik Strice I,
načelnik.
V „|4apodni kavarni"
se takoj sprejmeta
jutri® plačilni marte
in učenec.
Istotam se oddajo v drugo roko sledeči časopisi: „Arbeiter Zeitung", „Frem-denblatt", „111. Extrablatt", „ Die Zeit", „Agramer Tagblatt", .Hrvatsko Pravo", .Pokret", „Novi List", Jnteressantes Blati" in „Wiener Bilder".	754 3—1
Fran Krapeš, kavarnar.
poštenih starišev, zdrava, z lepim obnašanjem, zmožna v pisavi in računstvu,
se sprejme kot u6enkn
v prodajalno z mešanim blagom. Najljubša mi je kaka sirota, da bi imela veselje do trgovine.
flVIr.ka potenel 752 3-1 trgovka na Javorniku, Gorenjsko
Meteorologično poročilo.
Vidina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 7Hft-o mn
Čii *p>-
a«van|i
4 9. IVtlS
Stanja baro-iaetr>
» jum
47 U
746 ^ 743'7
7. ijuti 2. pop. ■ rednja včerajšnja
itiajpe •
ratura
»o C«tt jc
VMfOTi
4-3 sl. j«ah. ja-sno
Rob«
-2-0
12 1
brezvetr. sr. jzah. :omp 3"5', norm. 7 H«
2 •»
I 5 !
Z 13 r
00
Borzna poročila,
vKreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze Salotbenl papirji.
4*/, majeva renta.....
I*/, srebrna renta .... t*/, avstrijska kronska renta t*/, , zlata renta. . t'/, ogrska kronska , . . f/. , zlata , . . t'/, posojilo dežele Kranjske t1;,*/, posojila mesta Spljet . 4V/. .	» Zader .
t'/«*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 4*/, češka dež. banka k. o. . f/. . , „ ž. o. . 41/,*/. zast. pisma gal. d. hip. b. t Vi*/. pešt. kom. k. o. t lo*/, pr 4*/,*/. zast. pisma Innerst. hr. 4'/,*/, , , ogr. cen. dež. hr t1/.*/, » „ » hip. banke 4'/,•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4*/•*/. obl. češke ind. banke . . 4•/, prior. Trst-Poreč lok. . .
4*/, prior. dol žel......
<•/. , juž. žel. kup.'/,'/, . 4'/,*/. avstr. pos. za žel. p. o. Br e S k e.
Srečke od 1. 1860'/,.....
, . . 1864 .....
„ tizske......
tem. kreditne 1. emisije
. , II- ,
. ogr. hip. banke .	.	. „ srbske i. frs. 100 —
„ turške......
Basilika	srečke	.	.
Kreditne	,	.	.
tnomoške	.	.	,
Krakovske	,	.	,
Ljubljanske	„	.	.
Avstr. rud. križa .	.	. Ogr. ,
Rudolfove	,
Salcburške	,	.	.
Dunajske kom. ,	,	.
D . I n I s ..
južne železnice......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , ... Zivnostenske , ... Premogokop v Mostu (BrUx)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Mur4nyi......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr družbe Češke sladkorne družbe . . Valiti,
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
SevereignB.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji Dolarji
l aprila
Dean
99 76 99 76
99 85 117 60 94 50 112-50 99 60
ioo-to 100-100 65 99 s5 ion 0i 100 »6 1015 8 1 10020 100 — 100— 99-60 100-50 9990 99 60 315 60 100 26
194 60 28* 60 157 60 5 90 292 25 262 -100 I5M0 23-«72 -78--91 — 69 -49 90 30 50 63 -71--523 —
127 25 674 40 1637 -671" -775 -242 50 653 645-— 2655' -637 60 2"2 659 -154 50
11-34 19 13
23 -<3 23 9» 117-40 96 80 26125
4 K4
1908. B).r>
9U 95 99*95
100-05 H7 80
94 70 1>2 70 tor torto
101-55
100-	—
100	25
101-35 1015-80
101	20 100 40
100	40 100 60 101-60
ioo-~
317 60
101	15
196 50
287 50 169 1" 0 3I O 50 3. 2 25 268 -1(8 ~ 16H 10 26 — 482 — H4* -
97 66 80 61 90
<2- 0 60 -76
5T3 60
128 25 676 40 1646
6-2 -776 — 2i3 50 658 -546--2666 — 53^50 275 -663 — 156-50
ti 38 19-15
23-50
24-o6 117 575
96 -2 2 -5
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3.
pod »Narodno kavarno"
___°- 749
Od nedelje 1. aprila do uJtete sobote 1 eprila 1906:
Slikovita
južna Tirolska
Bolzan, Gris, Meran, Briksen.
Odda se takoj
mala manufaktuma
v Ljubljani
na dobrem prostoru, eventuelno tudi brez vse zaloge, vendar z vsem invenlarjem.
Ponudbe pod šifro I. P. 500 na upravništvo .Slovenca".	753 3-1
Stanovanj e
obstoječe iz 3 sob in pritiklin, odda se za 1. maj 1906 v Cigaletovih ulicah 3 Več poizve se tam pri hišniku 7 9 1
je najbo jše in najfinejše
čistilno sredstvo.
!!! Najnovejša iznajdba !!!
IO.OOO K za kaj boljšega I Zahtevajte za 12 vin. povsod le
Jekelinus
najcenejše najbrilantn-najčistejše
5C9 12-9
univerzalna
vse prenosljivo
idealno čistilo
3SQ
v podolgasti obliki
ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in usnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd.
Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj 11/3,
Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani s Henrik Kenda, I. Korenčan, Antori Krisper, Vaso Pe-tričič, Viktor Schiffer.
0	Trgovina olja 0000
0	G. Benedetič, Trst,
0	via Valdirivo 8.
^	Zaloga dobro preskrbljena z vsakovrst- ^
•	mm oljem iz najboljših pridelkov. Specia- a liteta finih vrst. Pošilja se v sodih >n po
^	553 pošti v liman h sodih. 6—4 Q
Nov živinski semenj
v Spodnj h Gorjah nad Bltdnm
vsako leto :	710 4-4
1.	Na cvetni petek v postu,
2.	Na sv. Martina dan II. nov.
K obilni udeležbi vabi
Županstvo v Gorjah.
POZORI
Dva gospoda ali dijaka se
sprejmeta na stanovanje in dobro hrano s perilom. Na mesec se plača 16 fl. Sv. Jakoba trg št. 4.	743 3—2
Minka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, čuj me, kar zapovem, Kupuj testenine, ki meni dišč, A to so ljubljanske, zapomni si že. Reci trgovcu, naj ti druzih ne vsiljuje On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeljuje, No, če ne bi imel ljubljansko blago Izrazi mu željo in preskrbel ti je bo.
278 10-9
Gospodinja.
fGrlčor & Mejni |
53(1 6-5
Ljubljana
Prešernove ulice 9.
I
priporočata svojo velikansko zalogo konfekcijskeg-^^ blaga za gospe, gospode, deklice in dečke.
Največja izbira v novostih za pomlad in poletje. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
j
329) 104
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava In ekafeoniptuje	l>»je predujme iih vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje sreftke proti kurzal zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje tn devlnkuluje vojaške ženltnlnske Kavcije.
Bakompt In Inkaa.o menlo. >ii	>icT Borxni> nnrnAlla
Podružnica v SPLJET U.
Dfimrne vloge sprejema
v tekočem raCunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet' s čeki ln nakaznicami.
I
I
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala slran, Most ulica 17, Ži?.kow, Husova u I i l a 37. Brno, Veliki trg 10 Itarien, Glavni trg 4. OSka l.ipa, Cefik* K.mi.l.a, Mura»»kl Zumberg, Schiilerjeva cesta 3. Hmlllng, Fran Josipa trg 9. Novi Jlflo, Črna cesta 8. l*l/.en In KvlUv*.
Menjalnice na Dunaju:
I. WolUeiIe 10, II. Taborstrasse 4, III Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV Wie-dner MaupMrasse 12, V Schiinbrunnerstrasse 88 a, VTl Marlahilerstrasse 76, VIII Lerchenfelderstrasse 132, IX. Alsi-rsirasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. WShrini?eritrasse 82. XXI. Hauptslrasse 22.
Menjalnlčna delniška družba 67 1&0 33
MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeiie 10.
Ako. kapital K 12,000.000. B<-ser zaklad K 5,000.000.

foajKulanlnejsi
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papiriev, akcij, prioritet, zastavnic, siečk, deviz, valut iu denarja.
»» ZiiiiHMijaui in cskoiii|>tiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Ud«uaielJ un odgovorni ncUrn«.: Dr. Ignaoij Žitnik.
lisk .jvdiuliMUo linkarnu* v Ljuoljam