Tiskovna razstava Po Eisenhowerjevi zmagi Slovenski tisk je star dobrih 400 let. Če berete katerokoli našo slovstveno zgodovino, boste zapazili, da je skoraj tristo let naše literarne zgodovine, doba od prve Trubarjeve knjige, katekizma, pa do Prešerna, obenem zgodovina na¬ šega tiska. Izseljenski tisk, čeprav sega v mno¬ ga področja je celota, kakor je literarna zgodovina obravnavala kot celoto tisk prvih stoletij. Takrat je bil tisk podoba vseh književnih prizadevanj. Danes v tu¬ jini služi vsa tiskana beseda istemu smotru: ohranitvi. So še drugi smotri, celo prvenstveni, toda ta smoter ohra¬ nitve je vsem, publikacijam skupen. Dušni pastir tiska knjigo, da nas dviga k Bogu, a dobro ve, da bo mogel uspeti le če se ohranimo Slovence. Polit, tednik nam posreduje novice iz vsega sveta, a izbere najprej tiste, ki so važne za našo ohranitev. Kulturna revija te hoče izo¬ braziti, a v našem izročilu. Ta skupni smoter je železna vez, ki spaja vse stroke izseljenskega tiska in zato bodo skušali prireditelji razstave zbrati vse, kar smo doslej na tem polju ustvarili. Izseljenski tisk ima še nekaj skupne¬ ga z našim prvim tiskom. Začeti je bilo treba. Vsak začetek je težak. Kar pa s težavo ustvariš, ima zate višjo ceno in zasluži večjo ljubezen. Naše prve knji¬ ge, naši prvi časopisi v tujini, to so kakor prvi goldinarji, ki si jih prihra¬ niš in jih varno spraviš v zaklenjeno skrinjo. To niso tisočaki, milijoni,- ki jih razmečeš v investicije in potrato. Ne no¬ sijo dividend, pa tudi zgubiti.jih ni mo¬ goče, samo trdna podlaga so za. našo starost, da nam ne bo treba stradati slovenske besede in da jo bodo tudi naši otroci še poznali. Fraza, da je tisk velesila, je že toli¬ kokrat premleta, da se človeku upira ponavljati jo. Pa tudi to vemo, da so ve- . lesile dostikrat trhle in v plaži, ki je v svetovnem; tisku ne manjka; marsikje celo do kraja izkoristi potrpežljivost pa¬ pirja. Naš izseljenski tisk zato ne bo¬ mo imenovali velesilo, pač pa je to na¬ ša moč. Naša moč pa prav zato, ke'r ne prinaša plaže in laži. Slovenski tisk v domovini je v zadnjih desetletjih mar¬ sikdaj krenil na. opolzko pot, čeprav ne v tolikšni meri kot kje v velikem svetu; naloga izseljencev je, da pokaže spet tisk takšen, kot mora biti. Mislimo, da bo razstava zadnjo novembrsko nedeljo dala vsebini tega tiska dobro spričevalo. Hvala Bogu, imamo mnogo ljudi, ki se zavedajo vrednot, ki jih posreduje slo¬ venska tiskana beseda v tujini. To so oni najprej, ki pišejo, a ne manj oni, ki knjige in liste kupujejo. Žal pa je pre¬ več takih, ki so do slovenskega tiska brezbrižni. Lahko bi rekli vsakemu med r.ami: povej, koliko tega, kar kaže ti¬ skovna razstava, si prebral, pa ti povem, kakšen Slovenec si! Razstava pa naj ne bo samo pregled dosedanjega dela, ampak tudi bodrilo za bodočnost. Ali je izseljenskega tiska preveč ali premalo, v to se tu ne spu¬ ščamo. Rečemo le, da je za naše razme¬ re tiska precej. Dvigniti bi bilo treba samo zanimanje zanj. So pa vrzeli, ki jih bo treba še zamašiti. Čeprav je nivo izseljenskega tiska visok, je izpopolni¬ tev kvalitete še vedno mogoča. Tisk je dobil svoje ime po s-tisk-alnici za mošt, ker so bili prvi tiskarski “stroji” naj¬ bolj podobni vinskim “prešam”. Vinska stiskalnica pa iztisne samo žlahten sok, vse drugo gre med tropine, ki jih je treba še dvakrat prekuhati, če naj dajo kaj porabnega od sebe. Tako naj tudi stroji izseljenskega tiska izlivajo samo, kar je že dano žlahtnega. Kar pa je dvomljivega, naj pisatelj, žurnalist in založnik dvakrat prekuhajo z razumom in vestjo, preden gre stvar med ljudi. Tako bo slovenski tisk v izseljenstvu res močan in bo dovajal moč v žile, po ka¬ terih se pretaka naša kri. - PORAVNAJTE NAROČNINO! - General Eisenhower je zmagel z ogromno večino glasov; poročila soglas¬ no ugotavljajo, da dosedaj še noben pred¬ sednik USA ni prejel na svoje ime toli¬ ko glasov. Dobil jih je pa res na svoje ime in ne na listo republikanske stranke, na kateri je kandidiral. Ko so volilci iz¬ birali tudi med kandidati za senat in parlament, je dobila republikanska stranka v senatu komaj dva glasu ve¬ čine, v parlamentu pa verjetno okrog 15 glasov več kot je treba za dela sposobno večino. Volilci so tedaj glasovali za Ei- senhoverja kot junaka iz druge svetovna vojne, kot nosilca velikega imena, ki naj uredi razmere v ameriški politiki. In glavni problemi, ki so se pri teh vo¬ litvah obravnavali, so bili: 1. borba pro¬ ti komunizmu; 2. vojska na Koreji in 3. ustalitev gospodarskega položaja. OBLJUBIL JE SVOBODO NARODOM, KI JEČE POD KOMUNIZMOM V volilni borbi so Eisenhower in nje¬ govi sodelavci največ govorili o tem, ka¬ ko zavreti napredovanje komunizma. Eisenhower sam in njegov — verjetno bodoči državni tajnik Foster Dulles sta javno napovedala, da ni dovolj komuni¬ zem samo ustavljati, ampak ga je treba tudi potisniti nazaj. Ameriška politika mora biti poslej taka, da bo podpirala narode za železno zaveso v njih borbi proti kom. terorju. Toda tu ne gre samo za narode Srednje Evrope, pomoč je tre¬ ba nuditi tudi tistim narodom, ki se mi¬ slijo upreti proti komunizmu v Sovjet¬ ski zvezi sami. Seveda so te napovedi dvignile mnogo hrupa tako v USA, ka- koru tudi v Evropi, kjer so se zbali, da bi taka pomoč prehitro izzvala tretjo svetovno vojno. Trenutek za izbruh voj¬ ne bi ne določali poveljniki in politiki, ampak tisti, ki bi se uprli sovjetom v njih področju. ! Republikanska stranka je bila znana po tem, da je zagovarjala mnenje, da je treba pred komunizmom zavarovati zla¬ sti Azijo, za Evropo se ni treba toliko zanimati, kajti v Evropi je precej strank (laboristi v Angliji), ki celo zagovarja¬ jo sodelovanje s komunisti. Ker še Evro¬ pa po njihovem ni dovolj resno odločila za borbo proti komunizmu, je treba re¬ šiti ameriški prestiž v Aziji. Eisenhowerjeva . zmaga pomeni, da je zmagala tista smer, ki gleda na položaj v Evropi vsaj tako skrbno, kakor na do¬ godke v Aziji. Če se lahko-tako reče, je računati celo s tem, da bo nova ameriška politika celo izvajala neke vrste pritisk v Evropi, da bo dosegla, da se evropska oborožena sila organizira tako, kakor je to treba za boj proti komunizmu. Saj je bil Eisenhower sam tisti, ki je zasa¬ dil temelje oboroženi sili, ki se danes zbira v okviru Atlantske obrambne zve¬ ze, mora pa gotovo čimprej organizirati še tisto oboroženo silo, ki bo temelj ev¬ ropske unije, in bo ona tista politična oblika, ki bo iz te vojske vzklila. EISENHOWERJEVA POT NA KOREJO Med volilno kampanjo je Eisenhower obljubil, da bo šel takoj po zmagi na Korejo osebno ustvarjat pogoje za čim¬ prejšnji konec te nesrečne vojske. Ta obljuba je pri volilcih zelo užgala in se¬ daj jo je treba izpolniti, dasi je vse pol¬ no svetovalcev, ki napovedujejo, da bo Eisenhower tam doživel blamažo, da bo moral odrediti uporabo atomskih bomb, in slično. Senzacije so šle celo tako da¬ leč, da so napovedovale, da bi Eisenho- wer iz Seula odšel v Peking, kjer bi se sešel z Molotovom; sovjeti bi tam po¬ nudili tisto, kar so že v Potsdamu, to je da si USA in sovjeti razdele svet na dvoje. — Eisenhowerjevi prijatelji celo opozarjajo na osebne nevarnosti, ki gro¬ ze novemu predsedniku USA na tako ne¬ varnem ozemlju. Nikdo še ne ve, kako si zamišlja Ei- senhovver uspeh, ki si ga je pa moral izračunati že tedaj, ko je volilcem sta¬ vil tako obljubo. Gotovo je le to, da se je s tem potovanjem v veliki meri pod¬ črtala manifestacija ameriških interesov in njih obramba v Aziji. Koreja, Filipi¬ ni in Indokina bi naj bili del zadoščenj tistim republikanskim nazorom, ki trde, da je bodočnost ameriške politike v Azi¬ ji. Ako se s potovanjem na Korejo ma¬ nifestira to stremljenje in odločitev, te¬ daj bo med azijskimi narodi okrepljeno prepričanje, da ne bodo Rusi tisti, ki bo¬ do imeli vso Azijo pod svojo peto. S šir¬ šega vidika pa je za stališče proti komu¬ nizmu tako potovanje v Azijo pomemb¬ no, ker je odločna manifestacija proti tisti tezi, ki jo je zapisal Lenin, ko je izpovedal, kdaj bodo komunisti zavladali nad Evropo. Rekel je: “Naša pot v Pa¬ riz in London gre čez Tokio, Peking, Kalkuto in Kairo.” Peking je danes že pod sovjetsko peto; ako pade vsa Azija komunistom v roke, tedaj so ure Evro¬ pe štete. To načelno stališče proti komunizmu more tudi nam samim nekaj pomeniti. Med volilno kampanjo je Eisenhower [ sam povdaril, da se zaveda, kakšen re¬ žim vlada v Jugoslaviji in da je ta izrečno komunističen in diktatorski. O tem, ali bo še dajal pomoč Titu, se seve¬ da ni mogel izraziti, vendar je celotno stališče proti komunizmu tako jasno, da se bo obsodba rdečega terorja mogla sa¬ mo še večati. Seveda bo pri tem igralo svojo vlogo še vse polno drugih momen¬ tov —- Tito. se je napovedal v Londonu in v parlamentu v Londonu so to nje¬ govo odločitev “pozdravili” — vendar bo težko terjati demokratični režim' za Madžare,, Poljake in Čehe, ako bodo v Jugoslaviji ljudje še ječali pod rdečim terorjem. Ker je verjetno, da bo mož¬ nost tretje svetovne vojne v prvi dobi še odložena, bo tudi padla cena Titu in nje¬ govi “borbi” s sovjeti; saj ni nujno, da bi bila ravno tretja vojna tista, ki bi bi¬ la edino sredstvo, ki naj vrže diktator¬ ske oblastnike v Jugoslaviji in drugod. Sicer bo v Parizu in Londonu skupno z onima iz Moskve še vse polno intrig pro¬ ti ameriškim načrtom, toda prav tako je v ognju polno orožja, ki bo za kom. diktatorje prav tako nevarno, kakor so lahko intrige komunistov, levičarjev in masonerije. Slednji trije tabori pa so za¬ radi Eisenhowerjeve zmage najbolj pri¬ zadeti; in to pove mnogo. Frank J. Lausche znova izvoljen za guvernerja države Ohio Poleg predsednika in podpredsednika Združenih Ameriških Držav so bile 4. novembra v Severni Ameriki tudi delne volitve poslancev in senatorjev ter gu¬ vernerjev. Za guvernerja države Ohio je ponovno sprotnikom, bratom znanega senatorja rojak g. Frank J. Lausche in sicer kot neodvisen demokrat. Nad svojim na¬ sprotnikom bratom znanega senatorja Tafta, je zmagal z večino 400.000 glasov, kar je najzgovornejši dokaz njegove ve¬ like priljubljenosti in sposobnosti, ki jo je pokazal z državni upravi kot dose¬ danji večkratni guverner te države. G. Frank J. Lausche je bil v svojem dosedanjem javnem delovanju in udej¬ stvovanju najprej sodnik, nato pa je bil župan v Clevelandu. Prvič je bil izvol¬ jen za guvernerja leta 1944. Pri volit¬ vah leta 1946 je doživel poraz, toda pri naslednjih volitvah leta 1948 ga je ljudstvo znova poslalo kot guvernerja v vladno palačo. Isto se je zgodilo tudi pri guvernerskih volitvah leta 1950 in pri zadnjih volitvah dne 4. novembra t. 1. so mu volilci znova izrekli svoje zaupanje. K njegovi ponovni izvolitvi za guver¬ nerja mu tudi Slovenci v Argentini iskrero čestitamo! ŠPANIJA: Vsi španski listi slave zmago generala Eisenhowerja v USA ter od nje pričakujejo zboljšanje odno¬ sov med Španijo in USA. CELEBROSE EL PRIMER ANIVERSARIO DE LA REELECCION PRESIDENCIAL DEL GENERAL PERON Con motivo de cumplirse el martes pasado el primer aniversario de los co- micios en que fue reelegido el general Peron, efectuose en el teatro Colon una velada que auspicio la Union Obreros y Empleados Municipales. En ella, luego de ejecutarse el Himno Nacional y la marcha “Los Muchachos Peronistas”, se ofrecieron cuadros alegoricos, finalizando el acto con un espectaculo coreografico. El Partido Peronista emitio en esta ocasion una declaracion en la que re- firma su adhesion al primer magistrado y senalo “su irrevocable proposito de defender, junto al general Peron, con su invariable lealtad, decision y desinteres los postulados de la doctrina Peronista”, de la que es abanderada la Sra. Eva Peron. El Partido Peronista Femenino por su parte realizo en su sede central un acto evocativo que tenia el caracter de homenaje a la memoria de su fundadora y de adhesion al presidente general Peron. Con mismo motivo emitio un comunicado tambien la C.G.T. en el que reite- ra la adhesion de los trabajadores al general Peron y exhorta a los hombres de labor a mantenerse unidos junto a las fuerzas politicas del peronismo para acompanar a Peron — dice — en la nueva etapa de su cruzada reivindicadora. PROSLAVA PRVE OBLETNICE PONOVNE IZVOLITVE PREDSEDNIKA GENERALA PERONA V torek je bila obletnica ponovne izvolitve generala Perona za predsedni¬ ka republike. Ob tej priliki je Zveza mestnih uslužbencev in delavcev priredila v gledališču Colon gala predstavo, ki se je začela z narodno himno, tej je sledi¬ la koračnica “Los muchachos Peronistas”. Sledili so alegorični nastopi, slavnost je zaključila baletska predstava. Peronistična stranka je ob tej obletnici podala izjavo, v kateri povdarja svojo vdanost svojemu predsedniku in “svojo nepreklicljivo odločitev in voljo braniti skupno z generalom Peronom s svojo nespremenljivo vdanostjo, odloč¬ nostjo in predanostjo vse zahteve peronistične doktrine. Ženska Peronistična stranka je imela slavnost v svojih prostorih. Bila je to tudi spominska slavnost, posvečena ustanoviteljici stranke Evi Peron. S proslave so poslale funkcionarke predsedniku generalu Peronu vdanostno brzojavko. Ob obletnici ponovne izvolitve generala Perona za predsednika je podala vdanostno izjavo tudi Glavna delavska zveza — C. G. T. V njej poudarja vda¬ nost argentinskega delavstva generalu Peronu ter te delovne množice istočasno poziva naj bodo združene s političnimi silami Peronizma, da bodo spremljale ge¬ nerala Perona v novem razdoblju njegovih obnovitvenih naporov. Churchill se pripravlja! na odstop V Londonu politični opazovalci meni¬ jo,. da bo Churchill prostovoljno odšel v pokoj, avg-usta prihodnje leto, potem ko bo izvedel še tri naloge, ki si jih je za¬ stavil: 1. Obnoviti zavoženo gospodar¬ stvo Anglije; 2. Denacionalizirati želez¬ no industrijo in promet ter 3. Sodelovati kot predsednik vlade na kronanju nove kraljice Elizabete 2. junija 1953. Tik pred kronanjem da namerava oditi še v USA, kjer bo novega predsednika pro¬ sil za pomoč pri gospodarski obnovi An¬ glije. Eno od treh nalog, ki si jih je Churchill zastavil, je že izvedel zadnjič, ko je angleška poslanska zbornica o- dobrila zakon o denacionalizaciji želez-- ne industrije. Za Churchillovega nasled¬ nika bo po mnenju vseh imenovan Eden. Novi napadi komuni« slov — priprave za pri¬ slov - Priprave za pra¬ na Korejo Na Koreji so komunisti v preteklem tednu znova močneje pritisnili na zavez¬ niške peložaje, vendar jih kljub močne¬ mu topniškemu obstreljevanju niso mog¬ li potisniti iz utrjenih postojank. Zavez niško vojaštvo napade samo zadržuje in nikjer ne prehaja v ofenzivo. Leteče trdnjave so odvrgle več sto ton bomb lia komunistična vojaška skladišča pri Pyor-gyangu in pri tem porušile nad 200 vojaških poslopij. Ameriška vojska na Koreji željno pri¬ čakuje Eisenhowerjev obisk na bojišču. Gen. Van Fleet že pripravlja vse potreb¬ ne varnostne ukrepe, ki jih bo izdal ob priliki prihoda novega ameriškega pred¬ sednika. Po nekaterih poročilih bo Ei- senhower prišel na Korejo z zastopniki obeh ameriških strank. Datum prihoda bo ves čas ostal v popolni tajnosti. Tu¬ di njegovo potovanje po Koreji bo popol¬ noma tajno ter bodo vojaki izvedeli za prisotnost Eisenhowerja šele, ko se bo že nahajal na posameznih točkah med njimi. FRANCIJA: V stranki De Gaulle-a se javljajo novi nezadovoljneži s politi¬ ko predsednika stranke. Tako so trije občinski svetovalci pariške mestne občine izstopili iz stranke, med njimi sam pariški župan Paul Goirre. — Biv¬ ši vichyjski obrambni minister Hilaire se je po sedmih letih skrivanja predal oblastem. Leta 1946 je bil v odsotnosti obsojen na 7 let ječe, kazen so mu pa pozneje odpustili. — Prancoska vlada je obnovila s Španijo trgovinske odnose. Francoske čete v Indokini so prešle v protiofenzivo. KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ra leto 1953 OBSEGA 2 5 6 STRANI IZREDNO ZANIMIVEGA BRANJA TER MNOGO ZGODOVINSKIH IN AKTUALNIH SLIK. V prednaročilu stane Koledar-Zbcrnik 34 Pesov ter ga v predpro¬ daji lahko naročite in plačate na naslednjih mestih: 1 . Uprava Svobodne Slovenije, odn. pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires, 2. Časa Boyu, Olazabal 2336, Buenos Aires, 3. Santeria y papeleria "Santa Julia", Victor Martinez 39, Bs. Aires, 4. Lojze Erjavec, fotografski atelje, Alvarado 350, Ramos Mejia, 5 . Janez Lužovec v Lanusu, 6. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Peron (prej Munro). Po izidu koledarja bo prodajna cena višja - ! Radi podražitve tiska in povečanja vseh stroškov bo letos število izvodov omejeno, zato pohitite s prednaročilom. Naročniki iz notranjosti republike naj za poštnino in ovojnino pri- lože še 3 pesose. V PREDNAROČILU PO ZNIŽANI CENI JE MOŽNO PLAČATI KOLE¬ DAR-ZBORNIK DO VKLJUČNO 23. NOVEMBRA T. L. Uprava Koledarja-Zbornika Slobodne Slovenije Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. XI. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Trygue Lie, glavni tajnik ZN je podal ostavko. Ta položaj je zavze¬ mal vse od ustanovitve ZN leta 1945. Kot najverjetnejši njegovi nasledniki prihajajo v poštev predsednik sed. glavnega zasedanja Lester B. Pearson, filipinski veleposlanik Carlos Romulo in indijski delegat Nasrolab. Entfzam. — Na zasedanje ZN je prispel sedaj tu¬ di ang. zun. min. Eden. V New Yorku bo ostal en teden, nakar bo odletel v Ottawo na konferenco s kanadskim min. predsednikom St. Laurcntom. Imel je že daljši razgovor z Achesonom in franc. zun. min. Schumanom, ki se upi¬ ra vsem načrtom, da bi se ZN kaj vme¬ šavali v tuniške in marokanske zade¬ ve. — Ameriška vojna mornarica je naj¬ večja na svetu ter po tonah prekaša vse vojne mornarice vseh držav skupaj. Ima nad 100 letalonosilk, 75 križark, 350 ru¬ šilcev, 270 torpedovk, 200 podmornic, 200 polagalcev min, 3500 pomožnih la¬ dij, zelo veliko petrolejskih ladij itd. — Truman bo iz državne blagajne po 20. januarju 1953, ko bo Eisenhower dejan¬ sko prevzel posle predsednika, kot pri¬ vatniku pripadala penzija 99,66 dolar¬ jev mesečno. To penzijo 'dobiva kot častnik v rezervi in za vojaško službo med prvo svetovno vojno. — V San Francisco je nenadoma umrl vodja. Kon¬ gresa industrijskih organizacij in Zve¬ ze delavcev v jekleni industriji Philip Murray. Za njegovo mesto se poteguje¬ jo sedaj štirje kandidati. Letna plača predsednika teh dveh delavskih orga¬ nizacij znaša 40.000 dolarjev. — Na o- toku Enhvetok v Tihem oceanu so Ame- rikanci preizkusili prvo vodikovo atom¬ sko superbombo. Eksplozija je zbrisala z zemeljskega površja 800 m širok in 5 km dolg otok. Tako poroča neka re¬ vija iz Los Angelesa. BOLIVIJA: Kakih 4.000 divjih indi- janctv v Coehabambi se je uprlo. Na¬ padli so naselbine belcev ter zažgali nji¬ hove hiše. Oblasti so poslale v te kraje močne vojaške oddelke. CHILE: Vlada nima namena naciona¬ lizirati rudnikov bakra. To je izjavil go¬ spodarski minister Torrebenea, ki je še pristavil: Nacionalizacija zahteva -de narja, vlada ga pa nima. ANGLIJA: Podtajnik v zun. min. Nutting je v parlamentu povedal, 'da bo Tito prišel na obisk v London. Biv lord privatnega pečata Richard Stokes je podtajniku Nuttingu naročil naj sporo¬ či Titu, da bi bil njegov sprejem v Lon¬ donu mnogo bolj prisrčen, če bi pred svojim odhodom iz Jugoslavije pokazal malo več tolerance napram “moji veri”. Stokes je namreč rimokatolik. “ ZAHODNA N E M č I JA - :~Z aho d na* Neno čija bo k evropski armadi prispevala 40 generalov, 250 polkovnikov, 900 nadpo¬ ročnikov, 2000 majorjev, 6300 kapeta¬ nov in 12.000 poročnikov. Celotna nem ška armada bo štela v evropski vojski kakih 500.000 mož. Vsi nemški častnik' bodo poleg vojaške izobrazbe dobili tud' politmho. KENIJA: Teroristična organizacij.' Mau Man je v preteklem tednu pobil spet 4 belce v Keniji, med njimi tudi en sestro usmiljenko. V splošnih neredi’ v okolici Nairobija in v East London je bilo mrtvih tudi več črncev. IZRAEL: Dr. IVeizman, prvi predsec' nik židovske države, je umrl v svoji r zidenci pri Jeruzalemu. Rojen je bil Beli Rusiji, študiral v Nemčiji, delov? pa pozneje v Angliji. . EGIPT: Egiptska vlada je poslala ze hodnonemški vladi protestno noto rad odškodnine, ki jo misli ta vlada dal Izraelu za škodo, ki so jo nacisti povzrr čili Židom. Zahod, nemška vlada se n: protest ni ozirala ter sedaj arabske dr zave z Egiptom na čelu groze s preki nitvijo stikov z Zahodno Nemčijo. ZSSR: Na Majskem trgu v Moskv : je Stalin prisostvoval večurini vojašk' paradi ob proslavi 35. obletnico sovjet ske revolucije. Poleg njega so stali Mo¬ lotov, Bulganin, Beria in Pervuškin. Pa¬ rado je na konju vodil maršal Timošer.- ko, ki je imel tudi govor, v katerem je dejal, da “vojni hujskači pripravljajo novo vojno in ščuvajo druge države pro¬ ti ZSSR. Zapominijo naj si, 'da je sovjet¬ ska vojska močnejša, kakor je bila kdaj koli prej in vedno pripravljena za ob¬ rambo.” —Polotok Kamčatko na skraj¬ nem vzhodu Sibirije je pretekli petek prizadel strahovit potres, ki je na Tihem oceanu povzročil ogromno valovanje. Nad 4 metre visoki valovi, ki so s hi¬ trostjo 650 km na uro drveli čez ocean, so zalili obalna področja Havajskih o- tokov, japonsko otočje, otočje- Midway, i®od pritiskom razmer tftova vlada ustavila nadaljnjo industrializacijo Jugoslavije Tito je s svojimi gospodarskimi načrti znova doživel poraz. Razmere so ga pri¬ silile, da je moral spremeniti vse svo¬ je gospodarske zasnove in jih prilago¬ diti novim razmeram. - O sedanjem gospodarskem položaju v Jugoslaviji in o vzrokih, ki so prisili¬ li Tita, da je moral opustiti nadalnjo nasilno industrializacijo države, objav¬ lja ugledni švicarski dnevnik “Neue Zuericher Zeitung” zanimivo poročilo, iz katerega povzemamo samo glavne od¬ stavke. V njih pravi naslednje: “Prvič sedaj zavzema jugoslovansko časopisje stališče proti zastarelemu na- ziranju, da je industrializacija potreb¬ na za vsako ceno. “Borba”, dnevno glasi¬ lo komunistične stranke piše: V praksi se je izkazalo, da imajo mnoge vodilne osebnosti zastarele nazore o industria¬ lizaciji. Ti gospodarski nazori so napač¬ ni. Po teh nazorih pomeni industriali¬ zacija toliko kot graditev socializma. Zato jo je treba izvesti za vsako ceno in se pri tem ni treba ozirati na trenut¬ ne potrebe dežele, kakor tudi ne na potrebe neposredne bodočnosti in potre¬ be izvoza. Dejansko pa vendar graditev socializma zahteva, da se vse gospo¬ darstvo razvija soglasno, harmonične* tako da se dviga uspeh dela v vseh stro¬ kah in panogah, da se morejo kriti po¬ trebe članov družbe na vseh poljih, tako matericlne kot kulturne, v vedno popol¬ nejši meri in večjem obsegu.” “Inozemski kritiki jugoslovanske go¬ spodarske polit'ke so v zadnjih letih ne¬ prestano naglašali, da jugoslovanski ko¬ munisti kljub temu, da odklanjajo sov¬ jetski režim, vendar vztrajajo pri enem osnovnem načelu stalinističnega socia¬ lizma, namreč pri nasilni industrializa¬ ciji, pri čemer posebno naglašajo važ¬ nost težke industrije. Po stalinistični dogmi mora biti najprej in pred vsem zgrajena težka industrija. Ta potem proizvaja stroje za lahko industrijo iz¬ delkov za konsum. Prvenstvo težke in¬ dustrije je nujno zato, ker je sicer socia¬ listična država odvrsna od dobav stro¬ jev iz kapitalističnega inozemstva. Prak¬ tično je to osnovno pravilo povzročilo stalno zanemarjanje industrije za pro¬ izvodnjo dnevno potrebnih izdelkov. Kajti kakci- hitro je razvoj težke indu¬ strije dosegel gotov cilj, je že bilo tre¬ ba hiteti za nekim novim, ki ga je do¬ seglo gospodarstvo v zunanjem svetu, ki se razvija z nič manjšo hitrico. Na ta način morajo celi rodovi prenašati izred¬ ne žrtve in bremena, da bi dežela do¬ segla cilj, ki se vedno odmika v daljave bodočnosti. Tega družba ne prenese. Trde, prisilne odredbe so potrebne. Ta pritisk in pomanjkanje za dnevno živ¬ ljenje potrebnega blaga pa hromita vo¬ ljo do dela, zmanjšujeta uspeh dela in zmanjšujeta hitrost celega nepredka.” “Nova izjava “Borbe” pomeni torej velik napredek. Sprememba gospodar¬ ske politike je gotovo bolj sad domačih izkušenj kot pa nasvetov zunanjih stro¬ kovnjakov, ki jih Jugoslovani gledajo z nezaupanjem. Dobra letina v 1951 letu je igrala nedvomno veliko vlogo. Ta le¬ tina je odgovornim ljudem drastično predočila, da more kmetijstvo biti kre¬ pak dobavitelj deviz. Po starih komu¬ nističnih pravilih mora agrarna dežela nujno biti siromašna, zaostala, vedno zapostavljena svojim industrializiranim sosedam in vedno od njih odvisna. Do¬ bra letina 1951 je dokazala, da temu ni tako. Rešila je jugoslovansko gospodar¬ stvo iz obupnega stanja, ko so bile iz¬ črpane vse rezerve in dokazala, da u- spešen razvoj kmetijstva prinese dvi¬ ganje izvoza kmetijskih pridelkov, ki daje državi dragoceno gospodarsko ne¬ odvisnost, tisto neodvisnost, ki jo je bi¬ la prisilna industrializacija izpodkopa¬ la.” “Letos zopet grozi suša. Režim je bil pred izbiro: ali bo omejil svoj program industrializacije, ali ga bo za vsako ceno nadaljeval. Nadaljevanje bi nujno povzročilo poostritev tako političnega kot gospodarskega režima, zopetno vpeljavo raznih kontrol. Odločili so se za omejitev in zmanjšanje industriali¬ zacije. To je zelo važna odločitev, kaj¬ ti pomeni, da so komunisti zapustili tr¬ do dogmo radi ozira na potrebe živ¬ ljenja. To pri komunistih ni lahko”. “Prvi praktični korak v novi smeri je odločba Državnega Gospodarskega sveta, da se znižajo skupni krediti za industrijske investicije od 135 miljard dinarjev, ki so predvideni za tekoče le¬ to, na 83.6 miljard dinarjev v prihod¬ njem letu. Krediti za industrijske zgrad¬ be so znižani od 104 miljard na 42 mil¬ jard dinarjev. S tako prihranjenimi sred¬ stvi se bodo zvišali krediti za kmetij¬ stvo, za promet, za gradbo stanovanj in bolnic. Tudi izdatki za socialne da¬ jatve, ki sedaj znašajo okrog 100 miljard dinarjev, se bodo znižali. Vsi ti ukrepi bodo ugodno vplivali in povečali j upanje Jugoslavije na nove inozemske | kredite.” 1 ŠEST! KONGRES KPJ V ZAGREBU Omenili smo že, da se je v Zagrebu začel kongres titove komunistične stran¬ ke. Dne 2. oktobra ga je začel sam Ti¬ to, trajal je pa do 7. novembra t. 1. Zad- iji tak kongres je Tito sklical 1. 1948 ->o izključitvi njegove komunistične tranke iz kominforma. Drugi dan kongresa je imel Tito pe¬ timi govor, v katerem je orisal pot no¬ re Jugoslavije, njeno sodelovanje v med- larodnem življenju, naštel nasprotnike unaj in v državi, označil ekonomske rilike ter težave, s katerimi se Jugo- lavija bori. Posebno poglavje njegove- a govora je bilo posvečeno Partiji, 'enemu delu in notranjim težavam, na¬ lije vsem pomežnim organizacijam sin- ikatom, Ljudski fronti in Ljudski mla- ini. Orisal je bodoče naloge komunistov er zaključil s pozivom na ohranjanje notnosti Partije ter na izgradnji prave¬ ga lika partijca. Mednarodno sodelovanje Jugoslavije '3 bilo posledica resolucije Informbiro- ’a ter ekonomske blokade. Obrnitev pro¬ ti zapadli je v marsikom zbudilo upanje, la je Jugoslavija zapustila pot k izgrad- 1 ji socializma. A so se motili. Zapadne relesile Amerika, Francija in Anglija so :ačele dajati ekonomsko pomoč, niso pa do sedaj postavile pogojev niti v pogle¬ du notranjega socialističnega sistema niti v zunanji politiki nasploh. Država ie v tem času imela močno armado, na katero se je naslanjala. 23% vseh narod¬ nih dohodkov je šlo v svrho obrambe. Temu se pridruži še občutna vojaška po¬ moč posebno Amerike, ki se trudi, da Ju¬ goslavija ne bi zaostajala po oborožitvi za satelitskimi državami. do 3 metre visoki valovi pa so oblili tu¬ di severno čilsko obalo in kalifornijsko v USA. Po poročilih iz ZSSR je potres uničil velika vojaška oporišča na Kam¬ čatki ter so vse zveze z notranjostjo ZSSR prekinjene. Vatikan je eden glavnih nasprotnikov na zapadu. Preko dela visokega katoli¬ škega duhovništva v državi se meša v notranje zadeve, zunaj države pa skuša jemati državi ugled in preprečevati vsakršno tujo pomoč, ker hoče uničiti pridobitve revolucije. Tudi nekatere za¬ padne države se ne drže pravilnih odno¬ sov mednarodnega sodelovanja. “Vze¬ mimo samo jugoslovansko reakcionarno emigracijo, kateri so nekatere zahodne države dale ne samo azil, temveč jim ce¬ lo dajejo možnost, da se organizira in da sovražno dela proti socialistični Jugo¬ slaviji. Primer za to so četniškokraljev- ska, mačkovska in ustaška emigracija, od katerih mnogi spadajo v listo vojnih zločincev, a vseeno uživajo gostoljubje in celo finančno pomoč za svoje razdi¬ ralno delo proti naši državi.” Pri risanju ekonomskega razvoja je Tito orisal sovjetsko blokado ter škodo, ki jo je Jugoslavija od nje imela. Zani¬ mivo, da je vrednosti našteval v dolar¬ jih, ne dinarjih. Priznal je, da se petlet¬ ni plan ni mogel povsem izvesti zaradi objektivnih težav, pa tudi zaradi začet¬ niških napak pri izdelavi načrta. Pove¬ čali so se tudi materialni izdatki za na¬ rodno obrambo ter so znašali v zadnjih petih letih 1.116.2 milijona dolarjev zu¬ nanja vojaška pomoč pa “samo” 241.2 milijona dolarjev. Dragoceno je Titovo priznanje, da Ju¬ goslavija glede življenjskega standarda še vedno zaostaja za drugimi evropski¬ mi državami. Bcdočni načrti bodo popravili napa¬ ko iz preteklosti. Družbeni plan za leto 1953 predvideva izgradnjo hidrocentral, razširenje rudnikov, tovarn in prometa. Posebno pažnjo posveča kmetijstvu, ki je “precej zaostalo za splošnim tempom razvoja in mu bo treba v prihodnjih le : tih posvetiti posebno skrb.” življenje in delo KPJ je prisal s po¬ datki o številčni rasti od junija 1948, ko je imela 448.175 članov do junija 1952, ko je štela 779.382 članov. Ožigosal je vse “tuje agente”, ki so jih v partiji od¬ krili ter obenem obsodil vse tendence, ki so socializmu tuje, pa se vendar v partiji pojavljajo. Ob koncu, govora je orisal potrebo; da je treba izvršiti določene organizacijske spremembe v Ljudski fronti, da bo lažje nastopala v mednarodnem življenju. Predlagal je zato spremembo imena v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugo¬ slavije, v kateri bi bile združene vse družbene organizacije, skupine in posa¬ mezniki, tudi komunisti in ki bi s svo¬ jimi 8 milijoni članov predstavljala eno največjih političnih organizacij na sve¬ tu. ' Enako ne ustreza več naslov partije. Točnejši in bolj ustreza današnji stop¬ nji in perspektivam nadaljnega razvoja naziv Zveza komunistov Jugoslavije. To seveda ne bo vplivalo na strukturo par¬ tije, njen “demokratični centralizem”. Na notranje trenje v samem vodstvu jugoslov. komunistične stranke je na kongresu opozorilo dejstvo, da v pred¬ sedstvu kongresa, ki so ga sestavljali vsi člani CK KPJ, ni bilo visokega kom. funkcionarja Blagoja Neškoviča. Djilas je časnikarjem potrdil, da je bil Neškovič radi simpatiziranja s ko- minformom odstranjen iz vodstva ko¬ munistične stranke. Istočasno je Dji¬ las napovedal tudi “razširitev tiskovne svobode”. Inozemski časnikarji so to no¬ vico sporočili uredništvom svojih listov s pristavkom, da ne vedo kako bo ta Dji- lasova napoved v skladu s tolikokrat po¬ novljenim in potrjenim dosedanjim u- radnim stališčem titove vlade, “da v Ju¬ goslaviji za nasprotnike socializma sploh ni svobode.” Komunisti so na svojem kongresu v Zagrebu sprejeli tudi več resolucij. Med drugim tudi resolucije o obsodbi sovjet¬ ske zunanje politike. Kljub ločitvi s Sovjeti predstavlja za¬ grebški kongres kopijo moskovskega V organizaciji, poročilih in načrtih ter deloma tudi po spremembah, ki jih bo prinesel. Beckovo "Zadnje poročilo" Ped gornjim naslovom je pred nedav¬ nim izšla v Švici knjiga spominov pol¬ kovnika Jožefa Becka, bivšega poljske¬ ga zun. min. ob pričetku vojne z Nem¬ čijo. Beck je bil na begu v inozemstvo interniran v Romuniji, kjer je leta 1944. umrl. Spomini so vzbudili mnogo zani¬ manja, posebno še, ker Beck silno odkri¬ to razpravlja o najbolj kritičnih dogod¬ kih, zlasti pa o odnosu zahodnih zavez¬ nikov do ZSSR. Tako pravi o času med obema vojnama: “Zahod je zelo kmalu pozabil, da je Poljska odločilno sodelo¬ vala pri obrambi Evrope pred boljševi- ško poplavo leta 1920... Do leta 1922. je Francija upala, da bo Anglija pre¬ vzela mesto USA v evropskem obramb- 1 nem sistemu... pa je Anglija že leta 1925. odpovedala soudeležbo pri Ženev¬ skem protokolu, ki je predvideval skup¬ nostno obrambo članic Lige narodov. S tem je bila vloga Francije kot velesi¬ le oslabljena, kar je nujno vodilo v izgu- .bo pomembnosti francosko-poljske zve¬ ze ter v vedno ostrejšo nemško zahtevo po reviziji vzhodne meje... Poljska je postala predmet poravnav, da so mogli zadoščati tako apetitu Nemčije kakor ZSSR. ..” Beck tudi trdi, da so zah. države prav- raprav pomagale sovjetom pri njih eks- panzivnosti. Niti en sam vodilen zahodni politik ne bi prestal izpita o osnovnih političnih stvareh. Tako je po razgovo¬ rih s Churchillom leta 1937 prišel do zaključka, da imata sicer iste poglede glede Nemčije, nikakor pa ne glede ZSSR, kateri je Churchill tedaj še zau¬ pal. Beck ga ni mogel prepričati, da sov¬ jetom ni ničesar verjeti, ker je Chur¬ chill še vedno živel pod vtisom pretekle vojne, da je Rusija edini protiutež pro¬ ti Nemcem v Evropi. Prav tako proble¬ ma ZSSR, pravi Beck, ni razumel tudi Eden, katerega si je maršal Pilsudski te¬ meljito privoščil, ko se je Eden leta 1935. na poti v Moskvo ustavil v Var¬ šavi, z besedami: “No ja, ravno čestita¬ ti Vam ne morem k Vašemu obisku pri tem “ščurku’. “Mesec dni kasneje je po¬ toval v Moskvo tudi Laval; tedaj je ob slavnostni večerji Pilsudski dejal Becku: “Ali si tega norca Lavala že vprašal, čemu se sploh pelje v Moskvo? Povej 1 mu, da iz tega ne bo nič dobrega!” N V ■ I ■ vi l 1 arocajfe in sirile Svobodno Slovenijo Prispevajte v tiskovni sklad ARGENTINA Predsednik general Peron je spre¬ jel v vladni palači skupino dijakov iz posameznih ameriških držav. Ob tej priliki jim je govoril o svojem delu za povezavo teh držav v še tesnejšo skupnost. Posebno jih je opozarjal na potrebo še večje združitve latin¬ sko ameriških držav v eno samo skupnost, ki bo raspolagala za svojo obrambo s 150 milijoni ljudi. Predsednik general Peron je v ve¬ liki dvorani pravne fakultete pred dnevi osebno izročil diplome absolvi- ranim gojenkam Šole za bolničarke Eva Peron. Ob tej priliki je imel na¬ nje daljši nagovor, v katerem jih je opozarjal na vzvišenost njihove sa¬ maritanske službe v lajšanju trplje¬ nja bolnikom. Pod geslom “Praznik kulture” bo v tem mesecu v Mendozi, Cordobi in Tucumanu več kulturnih prireditev za široke ljudske sloje. Vse te prireditve pripravlja po navodilih predsednika generala Perona zvezno ministrstvo za vzgojo s sodelovanjem provincij- skih vlad. V raznih krajih v navede¬ nih provincah bo v tem mesecu nasto¬ pil s sinfoničnimi koncerti tudi sin- fonični orkester Državne radijske po¬ staje. V Buenos Aires bo prihodnje dni prispel parlamentarni podtajnik v angl. zunanjem ministrstvu Lord Reading. S svojim spremstvom se bo najprej ustavil v Rio de Janeiro, na¬ slednja njegova postaja bo Montevi¬ deo v Uruguayu, odkoder bo prišel v Buenos Aires, kjer bo sprejet tudi pri predsedniku republike generalu Pe¬ ronu. Vlada je izdala dekret, s kate¬ rim je lorda Readinga proglasila za državnega gosta za ves čas njegove¬ ga bivanja v Argentini. Za guvernerja Nacionalnega terito¬ rija Neuquen je imenovan Dr. Pedro L. Quarta. Argentinsko vojaško letalstvo je v zadnjem času priredilo več velikih le¬ talskih vaj nad posameznimi mesti na področju Velikega Buenos Airesa. Pri vajah so sodelovali najtežji bomb¬ niki, lovci na reakcijski pogon in protiletalsko topništvo. Povsod so iz¬ vajali .tudi vaje za zatemnitev. V Argentino bo prispel v prvih dneh prihodnjega leta kanadski trgo¬ vinski minister C. D. Howe radi po¬ globitve trgovinskih stikov med obe¬ ma država. Kanadskega trgov, mi¬ nistra bo spremljala večja skupina kanadskih industrialcev. Minister C. D. Howe si bo v Argentini predvsem ogledal argentinske silose za žito, ki spadajo med največje tovrstne silose na svetu. Nekaj silosov v Argentini je pred leti gradil tudi on. Po vsej Argentini je"bi v torek po¬ pis živine in kmečkih posestev. V Buenos Aires sta se vrnila s po¬ tovanja po Franciji, Nemčiji, Švici, Italiji, Španiji in Angliji Juan Duar- te, osebni tajnik predsednika genera¬ la Perona in predsednik poslanske zbornice dr. Hector Campora. V Argentini bo 28. novembra t. 1. konec letošnjega rednega šolskega pouka. Naslednjega dne bodo šolsko leto zaključili s tradicionalnimi šol¬ skimi proslavami. Holandska letalska družba K.L.M. je podaljšala svojo letalsko službo iz Buenos Airesa še v Santiago de Chi- le, Angleži so ponudili Odboru za po¬ stavitev spomenika Evi Peron, da bi bili pripravljena postaviti najmoder¬ nejšo napravo na svetu, v kateri bi bilo 72 zvonov, katerih zvok je čudo¬ vito lepo ubran. Angleška firma bi v slučaju, če bo njena ponudba spreje¬ ta, vso to napravo postavila v 9 me¬ secih. Iz Saptiaga de Chile se je vrnilo v Buenos Aires zastopstvo argentinske vlade pri slavnostih ob nastopu no¬ vega predsednika v sosednji republi¬ ki generala Ibaneza. Argent. delega¬ cijo je vodil zun. minister dr. Remo- rino. Pogajanja med Argentino in Brazi¬ lijo za sklenitev nove trgovinske po¬ godbe se po sporočilu tuk. tiska na¬ daljujejo v prijateljskem vzdušju. Tu¬ di pogajanja med argent. in britan¬ sko vlado. Sodnik za kaz. zadeve v mestu Eva Peron je odredil radi zlorabe oblasti preventivni zapor za več višjih funk¬ cionarjev v prejšnji provincijski vladi. V Cordobi je pred dnevi divjalo si¬ lovito neurje. Nekateri mestni deli so bili močno poplavljeni, več starih hiš se je podrlo in nesreča je zahtevala 2 človeški žrtvi. Buenos Aires, 13. XI. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'novice iz StiovenijC' konferenca jugoslovanskih škofov Od 23. do 25. septembra je bila v Za¬ grebu konferenca vseh jugoslovanskih škofov. Predsedoval ji je poslevodeči predsednik škofovskih konferenc beo¬ grajski nadškof Msgr. dr Ujčič, udele¬ žila sta se je pa tudi oba slovenska škofa dr. Držečnik iz Maribora in Vovk iz Ljubljane. Kot smo že poročali so na tej konfe¬ renci jugoslov. škofje razpravljali v glavnem o znanem Cirilmetodijskerm društvu, katerem so včlanjeni tisti kat. duhovniki, ki sodelujejo s sedanjo tito- vo komunistično oblastjo. Jugoslovan¬ ski škofje so obsodili to društvo in tudi nastopajo proti delovanju kat. duhovni¬ kov v njem. Radi tega sklepa jugoslovanskih ško¬ fov se je proti njim po konferenci raz¬ besnel ves komunistični tisk. Prav tako se vrste v njem napadi na Vatikan, ka¬ teremu n. pr. “Slov. Poročevalec” očita, “da je papeška nunciatura organizirala ilegalen politični sestanek štaba svoje agenture.” Pisec napada v “Slov. Poročevalcu” zatem navaja, da je bila ta konferenca strogo tajna, vendar pa z nje navaja ta¬ ke podrobnosti kot da so škofje na za¬ grebški nadškofiji “uvedli tridnevno klauzuro in se popolnoma zaprli”, da so se obvezali, “da nihče ničesar ne izpo¬ ve”, da si je škof dr. Držečnik iz va¬ tikanskega pisma škofovski konferen¬ ci zapisoval odlomke v italijanščini in da je tudi nadškof Ujčič bral pismo v ita¬ lijanščini. V tem pismu pa da Vatikan¬ sko državno tajništvo pravi, “da se na¬ deja, da bo predvsem cerkvena hierar¬ hija sposobna odpraviti nevarnost, ? ki se kaže v tem, da stopa vse večje šte¬ vilo duhovnikov v duhovniška društva”. Komunisti tudi navajajo, da je škof dr. Držečnik skril svoje zapiske s škofov¬ ske konference” v posebnem tajnem predalu pod oltarjem škofijske kapele”, ljubljanski g. Vovk pa jih je “raztrgal in hotel uničiti”. Radi obsodbe jugoslovanskih škofov komunističnemu režimu naklonjenega in v njegovo propagando vključenega du¬ hovniškega društva, ,komunistični tisk napada jugoslovanske škofe, da s svojim imenovanim sklepom “skušajo sedaj z avtoriteto vere in cerkve kratiti neka¬ terim državljanom FLRJ svobodo in pravice, ki jim jih jamči ustava”. Pa gredo še dalje in zatrjujejo, da so se “pregrešili tudi proti deklaraciji o člo¬ večanskih pravicah”. Skratka —• “izvrši¬ li so protizakonito dejanje”. In končno se vsi napadi zlijejo v refren celotne ko¬ munistične gonje proti škofom in Vati¬ kanu, češ, da zagrebška “škofijska kon¬ ferenca nima česar skupnega niti z vprašanji vere niti cerkve”, ampak da predstavlja čisto navaden “politični se¬ stanek štaba klerikalne reakcije in va¬ tikanske pete kolone v Jugoslaviji”. Ti izpadi proti jugoslovanskim škofom so samo napoved novega še bolj surove¬ ga in divjega preganjanja kat. Cerkve v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je že v pol¬ nem razmahu in ki ga že tudi izvajajo. Začeli so se zopet vrstiti procesi proti kat. duhovnikom, ki niso in ne marajo kloniti pred komunisti, začele so pa¬ dati zopet smrtne obsodbe, ustavili so ■— kot smo poročali po inozemskih vi¬ rih — v Ljubljani verski list “Oznani¬ lo”. Skratka — komunisti so začeli izva¬ jati svoj načrt za popolno uničenje vse¬ ga verskega življenja in sicer tako, kot j s to povedal viden funkcionar sedanje¬ ga komunističnega nasilnega režima v Jugoslaviji Vicko Krstulovič z beseda¬ mi: “Ni mogoče popraviti velike napa¬ ke iz leta 1945, da nismo pobili vseh katoliških duhovnikov toda vlada bo sto¬ rila vse, da bodo hodili okoli tudi celo brez spodnjega perila.” Izvedbo teh gro¬ ženj pa mislijo komunisti doseči s stra¬ hotnim obdavčenjem cerkva, kakor to navaja neki begunec, ki je nedavno pri¬ bežal iz Jugoslavije ter njegovo izjavo objavlja iz Benetk buenosaireški kat. dnevnik “El Pueblo” z dne 4. novembra t. 1. Po izjavi tega begunca komunisti natančno premerijo prostor v cerkvi. Po njihovem mnenju stoje na vsakem kva¬ dratnem metru štiri osebe, ki po ko¬ munističnem računu da vsaka vsaj 3 dinarje na teden za cerkev. Tako gre po komunističnem mnenju cerkev s povr¬ šino 1.000 kvadratnih metrov 4.000 ver¬ nikov, ki da oddajo tedensko za cerkev 12.000 dinarjev, torej v letu, t. j. v 52 tednih, 624,000 din. Ker pa so komuni¬ sti obdavčili cerkveno premoženje z 80 odstotki davka, si vsakdo lahko misli, kako strahotna davčna bremena so ko¬ munisti naložili cerkvam, samo, da bi jih gospodarsko uničili in zapili. Satan¬ ski načrt komunistov z davčno politiko napram cerkvi se odraža tudi v dejstvu, da vse dohodke, ki jih komunisti dobe iz obdavčitve cerkvenega premoženja porabljajo za protiversko propagando. Marija Vera, znana slovenska gleda¬ liška umetnica, je v Ljubljani slavila štiridesetletnico svojega umetniškega udejstvovanja. Za svoj jubilej si je izbra¬ la froncosko komedijo “Povabilo v grad”. V Ljubljani poleg Narodnega gledali¬ šča deluje kot smo že poročali tudi Mestno gledališče. Sedanji komunistič¬ ni oblastniki so mu dali prostore v Fran-' čiškanski dvorani. V Trstu je umrl v starosti 78 let ad¬ miral jugoslovanske mornarice v p. Me¬ tod Koch. Profesorji geografije v Sloveniji so imeli nedavno svoj kongres v Kamniku. Vodil ga je prof. dr. Slavnik. Prof. Zgo¬ nik iz Maribora je imel predavanje “O ! geografski problematiki na srednjih šo¬ lah”, prof. Kunaver”. O pripravi in iz¬ vedbi geografskih ekskurzij za dijake, asistent Kokole je pa govoril o “potrebi + IVAN ŠTRUKELJ Nekaj tednov nazaj so v Ljubljani na ralne in verske temelje slov. šolstva. viškem pokopališču pokopali Ivana Štruklja, banovinskega šolskega nadzor¬ nika v. p., ki je v 72. letu omahnil pod težo življenja. Pok. štrukelj je začel svojo stanovsko in tudi zakonsko pot kot mlad, idealni učitelj v Robu pri Vel. Laščah. V tej od¬ daljeni, a lepi slovenski vasi, je ostal samo nekaj časa ter je zatem več let vzgajal mladino v Dobrepoljski dolini, odkoder je prišel v Ljubljano ter se tam uvrstil med vodilne slovenske šolnike. Kot šolski upravitelj v Ljubljani — na Viču —, kot šolski nadzornik za ljubljansko okolico in pozneje kot ob¬ lastni in nato banovinski šolski nadzor¬ nik je odločno posegal v i’azvoj sloven- ( skega ljudskega šolstva, ki je bilo po-' sebno po I. svet. vojni postavljeno pred popolnoma nove vzgojne in učne zahte¬ ve. Kot mož poštenjak je vse življenje branil narodni in katoliški značaj naše¬ ga šolstva: branil z besedo, s peresom in z dejanji, vedno odločno in neustraš¬ no, tudi v dobi, ko ga je prihajajoči ma¬ terialistični duh proglasil za nesledeče- ga novi dobi in potrebam in postavljal celo njegovo družino v nezavidljive po¬ ložaje. Na politično polje se ni spuščal. Sam je trdil, da pri tem poslu ne bi našel zadovoljstva. Brez pomisleka pa se je oglasil takoj, ako je čutil, da se je kjer- j koli pojavila težnja, da bi omajala mo-l Kot človek je bil velika dobričina, vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Kot šolnik in javni delavec je bil med najbolj zaslužnimi. Spadal je med one tihe delavce, ki svojemu delu nikdar ne priznavajo dovršenosti in ki so do sebe vedno brezobzirni sodniki. Le najožji njegovi prijatelji so vedeli za vse njegove številne posege v javno živ¬ ljenje, ne da bi bilo kdajkoli imenovano njegovo ime. Na strokovnem polju se je vidno udejstvoval, posebno s članki in uredništvom “Slovenskega učitelja”, ki je bilo glasilo “Slomškove družbe”, ka¬ tere predsednik je bil vse od prve sve¬ tovne vojne dalje. V mlajših letih je bil dober in pri mladini priljubljen sotrud- nik “Vrtca” in “Angelčka”, kjer je po¬ kazal velike vzgojne sposobnosti. Slo¬ venskim učiteljem je storil veliko uslu¬ go z izdanjem knjig “Razredni učitelj” in “šolski upravitelj”. Ti dve knjigi sta bili večini mladih učiteljev vodič v prvih letih službovanja. Kot predpostavljeni je bil do podreje¬ nih blag in obziren. Sredi največjega dela ga je za pisalno mizo zadela kap. Čez nekaj mesecev je sicer ozdravel, ven¬ dar je težko zmagoval svoje posle do leta 1938, ko je bil upokojen. Tudi poz¬ neje ni mogel mirovati, že v visoki sta¬ rosti je bil še vedno suženj svojega po¬ klica, dokler mu letos ni bil dan večni pokoj. A. P. agrarnega geografskega proučevanja Slovenije”. Asistent Klemenčič je podal referat o “geografiji Kamnika”, asi¬ stent Gams je orisal “dosedanja geo¬ grafska proučevanja Slovenije”. Poročal je tudi o delu Instituta za geografijo pri Slovenski akademiji za znanost in u- metnost. Sprejet je bil sklep o povezavi slovenskih geografov s taborniško or¬ ganizacijo in s Počitniško zvezo. Sedanji občinski odbor v Vojniku je nedavno na javni dražbi prodajal staro- pošodo, orodje in drugo šaro. Nekje so staknili tudi Hitlerjevo sliko, ki so jo Nemci pustili pri svojem umiku. Poro¬ čilo v ljb. listu navaja, da je odbornica Ana Kristan dala v razprodajo tudi več nabožnih knjih. Ljudje so baje ugovar¬ jali proti prodaji takih stvari, ki da spadajo “med odpadke” . V Titovini nameravajo ustanoviti po¬ leg' okrožnih in okrajnih sodišč še po¬ sebna občinska sodišča. V Mariboru so ustanovili pripravjalni odbor za ustanovitev železniškega mu¬ zeja. V Pulju je bila nedavno konferenca strokovnjakov za folkloro. Udeležilo se je je okrog 60 muzikologov, meliogra- fov, koreografov in komponistov iz vseh republik v Jugoslaviji. Umrli so. V Ljubljani. Terezija Peče, Frančiška Samsa, gospodinja, Barbara Nemanič, gospodinja, Amalija Starin, posestnica, Cecilija Gač, Pavla Bren, Marija' Kikelj, obrtnka in Ivan Flerin v Domžalah, Adolf Podbevšek, krojač v Bohinjski Bistrici, Marija Košir, roj. Jerin na Viču, Drago Kovačič, uslužbe¬ nec podjetja DOM-Export v Sodražici, Matko Ujčič v Tolminu, Anton Ravšer predsednik upravnega odbora rudnika svinca v Črni, Ana Gonza v Podturnu, Ivanka Bayler-Puntar, roj. Gabrenja na Rakeku, Zofka Novak, žena mizarskega Ameriška Viking raketa pred odletom. Visoka je nad 12 m in je že pred leti presegla višino 200 km. Izboljšana raketa te vrste se je že dvignila v višino 350 km. Ta in še več drugih slik najnovejših tehničnih izumov spremljajo nad vse zanimiv članek “Tehnika atomskega veka”, ki je objavljen v Koledarju- Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1953. mojstra v Podgori pri št. Vidu, Marija Kušar, roj. Planinšek v Dobrovi, Fran¬ čiška Tavš, roj. Magajne v Kopru, Branko Vaček, rezervni podporočnik JLA iz Radovljice (tragično umrl v Vidmu ob Ščavnici), Ana Paulus v Dov¬ jem in Janez Kukman, pos. v Dravljah. Slovenci v Argentini Buenos Aires FRANCE BALANTIČ IN N’MAU ČEZ IZARO Literarni večer zadnjo nedeljo je bil spet takšen, kakršen mora biti. Bil je dobro pripravljen in ljudi je prišlo prav lepo število, čeprav je bil ta dan rekor¬ den v društvenih dogodkih: občnih zbo¬ rih, sestankih in izletih. Uvodna beseda dr. Jožeta Krivca je bila sicer tretja točka sporeda, pa jo vendar omenjam najprej, ker je pojasni¬ la naslov prireditve in opravičila izbor sporeda. Da Balantičevo delo zasluži, naravnost terja svoj kult, je tako ja¬ sno, da bi bil velik kulturni greh, če bi kdaj na to dolžnost pozabili. Poleg te¬ ga je prav Balantičeva literarna vred¬ nota nezadržan klic k prizadevanju za kvaliteto, če se je Krivec najprej spom¬ nil Balantiča, je to dober omen, da se pi¬ sateljska družina zaveda obveznosti, ki jih je prevzela s pesnikovim poimenova¬ njem. Potem je govornik utemeljil, zakaj bodo sledile recitacije iz že natisnjene knjige, ki so jo poslušalci najbrž že pre¬ brali: dober recitator je igralec višje vrste. Vedno smo na tem mestu to trdi¬ li. Res hlastamo radi po nečem novem in če smo si tudi ta večer želeli “krstnih” recitacij, smo bili nazadnje kar zelo zadovoljni. Spoznali smo, da je V knjigi “čez izaro” res mnogo več, ka¬ kor to, kar ti da drugo ali tretje branje. Odrsko podobo sta ustvarila gg. Je¬ ločnik in Vider, tehnične manipulacije (luč itd) so bile v rokah g. Kastrevca. Vse to je šlo po sreči. — Takoj za u- vodno recitacijo je nastopil kvintet “Gallusa”. Odpel je najprej Ipavčevo “Domovini” in Maroltovo priredbo ko¬ roške “Žolnirske”. Za uvod v drugi del sta bili prav primerni spet dve koroški: “N’mau čez izaro” in Maroltova “Trav- niče so žie zaleni”, zaključila je ves spored Adamičeva “Zdravica”. Obe Ma¬ roltovi sta se v Argentini prvič izvajali in tudi doma sta bili le v. repertoireju najboljšega, t. j. akademskega zbora. — V odrsko podobo je režiser Jeločnik v prvem delu lepo razporedil recitatorje gdč. Adamičevo, Kramarjevo, Holosana, Vidra im sebe, ki so izmenoma predvaja¬ li 16 Balantičevih pesmi. Ostale tri smo imeli že prej kdaj priliko oceniti; v re¬ citaciji, “igri višje vrste”, sta se zdaj prvič pred večjim avditorijem izkazala Adamičeva in Vider. V drugem delu so recitatorji nastopali posamič. Pridružil se jim je Jerebič. Brali so dela Mau- serja, Janežiča, Janka, Kocipra, Igorja, fr. Bazilija, Kalina, Krivca in Debelja¬ ka. Prireditelji so izbrali pri daljših tekstih ofektne odlomke, tako da so se točke hitro vrstile, kar je bilo učinku le v prid. Iz Krivčevega “Sveta za žico”, je bil vzet dramatično napeti drugi menda novejši — del. Le-tega, kot tudi dvogovorno Debeljakovo “Ded in vnuk”, je Jeločnik igral, ne le’ recitiral. Zani¬ miv in uspel poskus! Med ljudi so delili novo dvojno šte¬ vilko “Odra”, ki je tokrat tudi jezikov¬ no neoporečen. Vsem je treba čestitati! M.M. OSEBNE NOVICE * fTea Čater. V nedeljo, dne 9. novem¬ bra 1952 je po hudem trpljenju umrla v Buenos Airesu ga Tea Čater iz Celja. K Večnemu počitku so jo položili v pone¬ deljek ob pol štirih popoldne na glavnem buenosaireškem pokopališču Chacariti. Pogrebne molitve je opravil slov. dušni pastir v Ramos Mejia g. Janez Kalan. Za pokojnico žalujeta v Argentini njen mož g. Ivo Čater in njegov sin Ivo ka¬ terima ob težki življenski preizkušnji izrekamo iskreno sožalje, pokojnica naj pa počiva v miru! Mendozn Naša skupnost v Mendozi živahno de¬ luje. Še do danes se nismo mogli prila¬ goditi letnim časom in naše zunanje de¬ lovanje nastopa vselej šele na poletje. Sicer pa ne moremo praznikov, ki so doma vpadali v zimske dneve prestav¬ ljati v julij in avgust, ko tu “pritiska” mraz. Udati se moramo in se potiti pri skušnjah in predstavah. V nedeljo, 19. oktobra, smo proslavili misijonsko nedeljo. Pripravil je pro¬ slavo Misijonski odsek v Mendozi. Po¬ poldne smo imeli pri Srcu Marijinem najprej v cerkvi misijonsko uro, nato pa v dvorani istotam proslavo. Lepo izbra¬ ni spored je začela deklamacija Jeloč- nikove pesmi “žena, ki je rodila luč”, ki jo je zelo zadovoljivo predvajala gdč. Marjeta Grilčeva. Sledil je referat g. Kočarja Lojzeta, ki je v zbranih bese¬ dah in številkah statistike nazorno raz¬ vijal dolžnosti misijonskega zaledja, da živimo in delamo za pokristjanjevanje poganskega sveta. Govoru sta sledila dva prizora iz življenja misijonarja Fri¬ derika Parage. Igralci so razmeroma dobro rešili svoje-vloge, zlasti g. Ludvik Ovčjak v vlogi onemoglega škofa Bara¬ ge. Prisodili pa bi nehvaležni publiki ne¬ koliko graje, da se ob malenkostnih tehničnih napakah tako rada zakrohota in s tem celo igralca spelje kaj rada iz tira. Sicer je bila to groba napaka tudi gledalcev naših podeželskih in tud(i mestnih dvoran, vendar bi v prihodnja prosili nekoliko obzirnosti s strani pub¬ like, vsaj ob takih resnih prizorih. Za zaključek je prisrčno deklamirala ' še Sternova Olgica, nakar smo skupno za¬ peli “Povsod Boga”. Misijonski odsek napoveduje tudi, da bo v mesecu januar¬ ju priredil srečolov, katerega dobiček bo namenjen za misijone. Takoj nasledno nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, se je naša skupnost spet zbrala na proslavi Kristusa Kral¬ ja. Popoldne ob pol štirih smo imeli v kapeli pri br. Maristih pete litanije in nato v dvorani proslavo. G. Štirn Silve¬ ster je v kratkem in jedrnatem govoru pozval vse k zvestobi borcev za božje kraljestvo. Po deklamaciji je sledil refe¬ rat g. Marije Grebenčeve, ki je pudarja- la dolžnost žene za osvajanje sveta za Kristusa Kralja. Mogočni učinek prosla¬ vi je dal nastop fantov in deklet v zbor¬ ni recitaciji Budnikove pesmi “Kristuso¬ vim bratom ib sestram sveta.”. Ljudska pesem “Kristus Kralj vseh večnih ča¬ sov” je zaključila proslavo. Ob tej priliki smo kratko proslavili tudi narodni praznik (29. oktobra) Za¬ čel je proslavo predsednik društva Slo¬ vencev g. Ovčjak Franc, nakar so dekle¬ ta zapela dve narodni pesmi. G. Janez Majeršič je nato v svojem govoru naka¬ zal pomen tega praznika za nas Sloven¬ ce. Po končanem govoru smo vsi na¬ vdušeno zapeli “Hej Slovenci”. Društvo Slovencev tudi pripravlja s fanti dramatsko predstavo “Luč z gora”. To bo prva igra v Mendozi. Prireditelji datuma predstave nič ne omenjajo, ker pravijo, da hočejo igro dobro naštudira¬ ti. Mislimo tudi na Miklavža in na ma¬ rijansko proslavo 8. decembra. Veliko požrtvovalnosti je treba, da kaj skupaj spravimo, saj nas je malo in vse delo vselej pada na iste, ker smo pač vsi za vse. časa pa od dnevnega dela le malo ostaja. Tako se vsako nedeljo vr¬ stimo s sestanki in skušnjami in pošte¬ no izrabimo proste ure. Družini g. Plahute Janeza in ge. Vik¬ torije', se je dne 28. septembra rodil sin¬ ček, ki so mu pri krstu dali ime An¬ drej. čestitamo. 30. novembra na Pristavi v Moronu Ob štirih popoldne: I. razstava slovenskega emigrantsega tiska. Ob šestih popoldne: Začetek kulturno-družabne prireditve Svobodne Slovenije. Slovenska pevska zbora iz Ramos Mejia in San Martina bosta nastopila z izbranim sporedom slovenskih pesmi. Za veselo in prijetno razpoloženje bodo poskrbeli naši harmo¬ nikarji. Šaljiv nastop in druge zabavne točke bodo nudile vsem smeha in veselja na pretek. Na veselo in prijetno svidenje! Svobodna Slovenija Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. XI. 1953 SLOVENCI PO SVETU VSA Razstava slovenskega kiparja Goršeta V Art Colony galeriji v Clevelandu je 5. oktobra t. 1. odprl razstavo priznani slovenski kipar France Gorše skupno z ameriškim slikarjem Robertom Birsle- yem. S to razstavo se je kipar Gorše že drugič predstavil ameriški javnosti. To pot s svojimi najnovejšimi deli. Iz nje¬ govih zadnjih del v žgani glini in bakru diha izvirnost tako po motivih, kot tu¬ di po oblikovnem obravnavanju. Umet¬ nik je zajel več živalskih motivov iz ži¬ valskega vrta, obravnava pesem, ki jo je podal s trubadurjem in končno svo¬ bodno kompozicijo v abstrakciji po¬ vsem duhovne vsebine. Razstava je bila odprta do 18. okto¬ bra t. 1. Umetnik Gorše živi stalno v Cle¬ velandu in ima svoj atelje na 6519 St. Clair Ave. Španija Diplomirali so. Na ekonomski fakulteti v Madridu je diplomiral g.Janez Černetič. V Zarago¬ zi sta dokončali medicinske študije gdč. Janja Žužek in gdč. Marija Bevčar. Na pravni fakulteti v Madridu je do¬ segel doktorski naslov g. Viktor Anto- lin, dipl. iur. Z odličnim uspehom je za¬ govarjal tezo: Marksistično pojmo¬ vanje države (Concepto marxista de Estado). čestitamo! Poroki. 29. septembra sta se poročila v Ma¬ dridu “por poderes” g. Janko šifrer, dipl. Vet,, sedaj v francoskem Kamerunu, in gdč. Asuncion Garcia, med. univ. 11 ok¬ tobra sta pa sklenila sveti zakon v Za¬ ragozi g. dr. Viktor Antolin in gdč. Ivanka Velikonja, dipl. iur. Naše čestit¬ ke! * * * Sredi novembra pride v Španijo iz Avstrije na povabilo Consejo — a Su- perior de Investigaciones Cientificas g. dr. Franc Mihelčič. Njegovo bivanje v Madridu bo trajalo tri mesece. G. Dr. Mihelčič je napisal več znanstvenih del s svojega prirodoslovnega področja (proučevanje tal); večino teh del mu je Consejo Superior de Investigaciones. Cientificas prevedel in objavil. — G. dr. Mihelčiču želimo prijetno bivanje v Špa¬ niji in novih uspehov pri svojem znan¬ stvenem delu. Lanus V družini g. Zdenka Rot in njegove ge Jožice Štancar so imeli krst. Njun prvorojenček je pri krstu dobil ime Pe- trček. Botrovali so pa Jesihovi, česti¬ tamo! Rudolf Benko, prekmurski rojak, sta¬ ri naseljenec, znan vsem lanuškim Slo¬ vencem kot delaven član cerkvenega pevskega zbora v fari sv. Jožefa, se je moral podvreči operaciji, katero je pa srečno prestal. Avellaneda Jože Žlebič, po domače Klekel, star 59 let, je dokončal svojo življensko pot. K večnemu počitku smo ga položili 27. oktobra t. 1. na avellanedskem pokopa¬ lišču. Pokojnik se je vneto udeleževal vseh slovenskih slovesnosti in priredi tev ter je bil navdušen za vsako dobro stvar. Umrl je v bolnišnici na posledi¬ cah nesrečnega padca. Ker pokojnik tu ni imel nobenih sorodnikov, mu je oskr¬ belo pogreb društvo Slovenska krajina. N. v. p. Haedo V Haedo je za vedno vzela slovo za¬ vedna Slovenka in vzorna krščanska mati ga Ana Zobec, doma iz Mirne na Dolenjskem in ne iz goriškega Mirna, kot je bilo po pomoti objavljeno. PRODAM .lot v Lanusu, 197 kv. nietrov za 5.000 pesov. Informacije v upravi lista. GONG Skupina ljuMteljev Gledališke Umetnosti Nedelja IB. novembra 1952 ob pol petih popoldne na Montevideo 850 KRSTNA PREDSTAVA najnovejše izvirne slovenske drame STANKO KOCIPER "SVITANJE" DRAMA V TREH DEJANJIH Krik tavajočega človeštva naših dni pred grozo atomske katastrofe. Režiral je dramo Marjan Willenpart. — Uvodno besedo bo govoril dr. Tine Debeljak. V glavnih vlogah bodo nastopili; Viktor Berlot, Xenia Kociprova, Milena Kramar, Nikolaj Jeločnik, Tine Kovačič, $ Maks Nose in Ciril Vider, s J; Namesto vstopnine je program po $ 7.— na razpolago v pi- 5 sami Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Santeria y Papeleria £ Santa Julia, Victor Martinez 39, pri vseh igralcih in na dan pred¬ li stave 1 uro pred začetkom uprizoritve v dvorani, Montevideo 850. | Zadnji del letošnje glasbene sezone v Buenos Airesu ORQUESTA SINFONICA DE RA¬ DIO DEL ESTADO: Kritika je sedaj ob koncu sezone prvič pohvalila nastop or¬ kestra Radia del Estado. Vodil ga je Fabien Sevitzky. Izvajal je med drugim in sicer v prvi izvedbi dve deli ameri- kanskih komponistov “Ensayo para or- questa” (Barber) in pa “Fronteras” (Creston). Isti orkester je pod vodstvom gospe Carmen Campori izvajal drugo Beethovnovo simfonijo in Wagnerjevo “Sigfridovo Idilo”. AMIGOS DE LA MUSIČA: Hans Rosbaud, eno izmed presenečenj letošnje sezone, kakor smo že omenili, je na treh zadnjih koncertih izvajal med drugim Krenekovo “Simfonično elegijo”, Bela Bartoka “Divertimento para cuerdas” in Paula Hindemitha prvič izvajano “Hero- diado”. SOLISTI V COLONU. Med zadnjimi s solisti, ki so letos nastopili v Colonu smo uživali ob nastopu svetovno znanega pianista Walterja Giesekinga. Mlada pianista, Bolgar Ventislav Yankoff in Kolombijanec Enrique Arias sta močno; razočarala in zopet dokazala, da se ni zanesti na sodbe in rezultate raznih sve¬ tovnih glasbenih konkurzov. Prav tako tudi violinist Kaloustian, ni bil pohvalno sprejet, čeprav so ga priporočali evrop¬ ski kritiki. Nepričakovan uspeh je dose¬ gel nastop moderne plesalke Dore Hoyer. Dogodek zase za naše baletomane. Tu¬ kajšnja kritika jo je pohvalila: “...saj smo videli dobre, velike in čudovite ple¬ salke, ampak plesalke s tako osebnostko pa še ne.” LIRIČNA SEZONA: Slovenski umet¬ nik Anton Dermota, danes nesporno pri¬ znan najboljši tenorist Mozartovih oper," nas je letos znova obiskal. Sodeloval je pri Straussovi operi “Salome”, pel glav no vlogo v Mozartovi “Cosi fan tutte” in Wagnerjevem “Letečem Holandcu” Publika in kritika ga je navdušeno spre¬ jela. Zelo pričakovan dogodek je bila prva predstava v Južni Ameriki Albana Ber- ga opere “Wozzeck”. Posebno zanimivo je to delo, ker je deloma pisano v dode kafonskem slogu. Peli so ga večinoma Nemci. V glavnih vlogah sta nastopila sopranistka Christel Goltz, velika pevka in tudi velika dramatska igralka; bari ton Marko Rothmueller, je v vlogi Woz zecka prikazal “izmučeno bitje, kakor sta si ga pesnik in skladatelj zamislila.” Publika je bilo ob prvem delu opere vidno vznemirjena, nato pa se je polago¬ ma vživela ter sledila z zanimanjem in končno nagradila pevce in orkester burnim aplavzom. Prav posebno še kri¬ tika pohvali dirigenta Karla Boehma, ki je pokazal popolno obvladanje partiture. Z opero AVozzek se je končala lirična sezona v Colonu, ki je bila letos nenavad¬ no bogata. Predstavlja predzadnji korak v letošnjem glasbenem življenju, ki se je uradno končalo z Beethovnovo “Mišo solemnis”. (Dirigiral: Karl Boehm; pe li so: Christel Goltz, Anton Dermota, Ružena Horakowa). Novice iz Trsta Imenovanje. Za ravnatelja višje realne gimnazije v Trstu je imenovan g. prof. Edvard Mizeritt. G. prof. Jože Peterlin, ki je sedem let neumorno delal pri Zavezniški radijski postaji, je sedaj za'to delo dobil prizna¬ nje v obliki odpusta iz službe. Iz Trsta je pred dnevi odšel dosedanji sekretar titove komunistične stranke in glavni urednik lista “Primorski dnevnik” Branko Babič. Njegovo mesto v partiji je prevzel Eugenio Laurenti, pri OF pa Franc Štoka. Torej, na čelu slovenske komunistične partije v Trstu je sedaj Italijan! Iz tega je povsem jasno, da je komunizem za Tita važnejši kot sloven¬ stvo! Pravna posvetovalni¬ ca Svobodne Slovenije Vprašanje: Gospodar hiše, v kateri stanujem s svojo rodbino, mi dela ved¬ no težave zaradi stanovanja, kjer sem začel vršiti v sedanjem času pomanjka¬ nja dela svojo čevljarsko obrt. Ali mi more prepovedati to moje udejstvova¬ nje? Ali mi more stanovanje odpoveda¬ ti in me prisiliti k izselitvi? Ali je sta¬ novanjska zaščita po novem zakonu u- kinjena ? Odgovor: Ako ste ob vselitvi v sta- .novanje sklenili s hišnim gospodarjem najemninsko pogodbo, so morate ravna¬ ti po določilih te pogodbe, če v pogod¬ bi izrečno ni prepovedano izvrševanje kakega udejstvovanja, smete svoje delo vršiti mirno naprej. Gospodar Vam sta¬ novanja zaradi tega ne more odpoveda¬ ti, razen če bi Vi vršili kak po zakonu prepovedan posel (n. pr. vzdrževali igralnico za prepovedane igre ali kaj podobnega). Z novim zakonom z dne 30. avgusta tega leta se dotedanji predpisi o naje- mih stanovanj in lokalov niso spremeni¬ li. V veljavi je ostal v celoti tozavedni zakon z dne 28.9.1949 s podaljški iz 1. 1950 in 1951. Letošnji podaljšek je o- hranil določila podaljškov iz prejšnjih dveh let. Glavno načelo zakona o naje- mih je, da mora biti upoštevana social¬ na funkcija lastnine bolj kakor zasebni interesi hišnih gospodarjev. Zaradi tega hišni gospodar ne more prisiliti k izse¬ litvi niti najemnika niti podnajemnika za dobo, dokler traja veljavnost tega stanovanjsko-zaščitnega zakona. Čeprav je tozadevna najemninska pogodba mo¬ rebiti že potekla, razen če bi seveda bi¬ li sicer podani zakoniti pogoji . za iz¬ praznitev stanovanja ali lokala. Našte¬ vanje podrobnih določil zakona ne spa¬ da v ta odgovor. Ako želite točnega na¬ sveta še v kakem konkretnem primeru, se lahko obrnete na pristojno Stano¬ vanjsko Zbornico (Camara de Alquile- res), ki Vam bo dala željena pojasnila brezplačno. Zakon o najemninski zaščiti velja do konca avgusta leta 1953, ako ne bo ta¬ krat vnovič podaljšan ali sicer spreme¬ njen. OBVESTILA STAVBIščA LANUS Druga skupina kupcev bo lahko pod¬ pisala kupne pogodbe (eskriture) v so¬ boto dne 22. novembra 1952 v Slovenski pisarni na Victor Martinez 50. Tam bo namreč posloval ta dan popoldne med 5. in 7. uro notar, ki ima zadevo v ro¬ kah. Vsem prijateljem in znancem sporočam, da mi je v nedeljo 9. oktobra 1952 ob 7. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti umrla moja ljubljena žena in mati gospa TEA TAT Eti Pokopali smo je v ponedeljk 10. novembra 1952 ob pol štirih popoldne na Chacariti. Žalujoči soprog Ivo Čater in sin Ivo Buenos Aires — Celje, 13. novembra 1952. Društveni oglasnih SILVESTROVANJE ZA VSE SLO¬ VENCE BO PRIREDILO TUDI LETOS DRUŠTVO SLOVENCEV NA PRISTAVI. Odbor Društva Slovencev opozarja vse člane in članice, ida lahko plačajo članarino tudi pri blagajniku in za to poverjenih članih Krajevnih odborov Društva Slovencev v Floridi, Lanusu v Ramos Mejia in San Justo. Prav tako vsi, ki bi želeli pristopiti v Društvo Slovencev, lahko prijavijo svoj pristop pri odbornikih omenjenih odbo¬ rov. V Ramos Mejia bo proslava slov. na¬ rodnega praznika v nedeljo 16. novem¬ bra takoj po slov. maši, t. j. ob osmi uri v cerkveni dvorani. Spored proslave ob¬ sega nastop otrok, deklamacije in govor g. Marijana Marolta. Slovenci in Sloven¬ ke iz Ramos Mejia in okolice vabljeni. Vstopnine ni! V San Justo bo proslava slov. narod, praznika prav tako v nedeljo 16. t. m. in sicer takoj po slov. maši, t. j. ob de¬ veti uri. Na sporedu je petje, deklama¬ cije in govor g. Rudolfa Smersuja. Pri¬ dite na proslavo vsi. Vstop brezplačen! POIZVEDBA Gospoda Franca Božiča, bivšega in¬ špektorja finančne kontrole, rojenega 1902. leta vljudno prosimo, da nam spo¬ roči svoj naslov. To lahko stori osebno v pisarni Društva Slovencev v Buenos Ai- res-u, Victor Martinez 50 ali pa ga na isti naslov sporoči pismeno. Marsikdo še ne ve ... .. .da je ameriški inženir Wil liard Edivards predložil koledar- skim strokovnjakom nov koledar katerega značilnosti so tele: vsaka četrtina leta ima 91 dni, t. j. dva meseca 'po 30 in enega po 31 dni, celo leto skupaj torej 361/. dni. 365. dan je dan zase in je postav¬ ljen pred 1. januar z imenom “No¬ voletni dan”. 1. januar pade vedno na ponedeljek, prav tako božič. Vsako četrto leto pride prestopni dan med 31. junij in 1. julij ter naj bi bil praznik za vse narode. Velika noč je vejdno 1 - 4 . aprila, no¬ ben petek ni 13 dne v mesecu. Ma¬ rec, Junij, September in Decem¬ ber, kot zadnji meseci v vsakem četrtletju imajo po 31 dni, ostali meseci pa po 30 dni. Vsak mesec v tem koledarju ima 26 delovnih dni in državni prazniki padejo ved¬ no na isti dan. .. .da je te dni valparaiški časo¬ pis El Mercurio, najstarejši latino- ameriški dnevnik, slavil 125 letni¬ co obstoja. V njem sta od argen¬ tinskih znamenitih osebnosti ob¬ javljala svoje članke tudi Sar- miento in Mitre. IZŠLA je že druga številka PRVE SLOVENSKE GLEDALIŠKE REVIJE V ZAMEJSTVU ODER Na rozpolago jo imajo: e DRUŠTVO SLOVENCEV ČASA B O Y U SANTERIA y PAPELERIA SANTA JULIA RESTAVRACIJA ILIRIJA in reditelji pri vseh naših prire¬ ditvah po ceni dveh pesov. SPOMNITE SE SLOVENSKIH BE¬ GUNCEV V ITALIJI IN NEMČIJI! DRUŠTVO SLOVENCEV SPREJEMA ZANJE DENARNE DAROVE, STARO OBLEKO, PERILO IN OBUTEV. Slovensko planinsko društvo vabi na svoj POMLABINSKI IZLET V MASCHWITZ dne 23. novembra 1952. Zbirališče ob 9.30 uri zjutraj na kolodvoru Presidente Peron. Prihod v Mauschwitz ob 11. uri Jestvine in pijačo ter veliko dobre volje naj vsak prinese s seboj v nahrbtniki; 1 Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst. svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Krasne razglednice slovenskih krajev. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA “SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za pošiljanje paketov v domovino. Hitro: v 20 do 25 dneh! Najbolj poceni: Primerjajte naše cene s cena¬ mi ostalih paketnih agencij. Zahtevajte naš popolni cenik! PAKEXPORT -TRSI pošilja moko, riž in sladkor v vrečah in pakete z živili po 5,10, 15,20 in do 100 kg težke, ki so oproščeni vsake carine. Obiščite nas in bomo paket se¬ stavili skupno. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Odpošiljamo pakete tudi iz Buenos Airesa. Nekaj cen v Pesosih za 1 kg blaga neto: kava 37, sladkor 7, testenine 7, čaj Ceylon 60, poper 120, riž 8, olivno olje 27 itd. Vreča bele moke 45 kg $ 290.— franco prejemnik. Poštnina: 4.5 kg $ 40.00 - 9 kg $ 58.00 - 14 kg $ 70.00 in 18 kg $ 80.00 Lahko pa naročite tudi večje darilne pakete kot 18 kg. Celo do 100 kg! Naročila in navodila: Oton Fresl, Reconquista 656/1-2, Buenos Aires, Telefon 31-2241. Uradne ure: Ob delovnikih od 10. — 12.30 ure in od 15.—18.30 ure. IŠČEM samostojno boljšo gospodi¬ njo, lahko z odraslo hčerko ali z mo- žem-šoferjem. Ponudbe: Peua 2690, III Piso, Buenos Aires, med. 14. in 15. uro razen nedelj. "ČASA BOYU” - urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Za delo, šport, zabavo in štednjo časa ter denarja: Ura “Pacard”, avtomatično navijanje, antimagnetična in vodotesna od $ 375.— naprej; Lepe damske švicarske ure vseh znamk od $ 145.— naprej; VSE TO TUDI NA ODPLAČILO V OBROKIH — LEPA DARILA V ZLATU IN SREBRU - Vsa predelava starega nakita in precizna popravila ur v najkrajšem času. (Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje, stanovanje štev. 5.) Imprenta **Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644